Celje - skladišče D-Per 581/1984 5000000292,9 COBISS o ....... v.v!v/.\vi v.-.-.-, .v/.v.v.v.v.v.v.v.v.v. wMmmmmXiš E ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA 32. GTZS 32. GOSTINSKO TURISTIČNI ZBOR V ROGAŠKI SLATINI Kot je bilo objavljeno že v prejšnji številki, bo 8, in 9. novembra potekal v Rogaški Slatini 32. gostinsko turistični zbor. Za potrebe GTZ bomo poleg kapacitet Zdravilišča vključili še Atomske Toplice, motel Šentjur, gostišče v Šmarju, hotel Evropa v Celju, dom upokojencev in zasebne sobe v Rogaški Slatini. Dogovarjamo pa se še s hotelom Celeia v Celju ter hotelom v Slovenski Bistrici. Tako bo samo za potrebe GTZ na voljo okrog 1.100 ležišč, medtem ko bomo imeli v tem času tudi približno 1.000 svojjh gostov. Člani organizacijakega odbora GTZ so razen članov iz Ljubljane še: Čujež Stane, Napast Marjeta, Zagoda Milan, Prah Ludvik in Kolar Božo iz Zdravilišča Rogaška Slatina. Otvoritev GTZ bo v četrtek, 8. 11. 1984 ob 10. uri v kinodvorani Zdravilišča. Na otvoritvi bo nastopil moški pevski zbor Zdravilišča. Po svečani otvoritvi GTZ bo povabljence otvoritvene slovesnosti pogostila firma Droga iz Portoroža v prostorih kluba Slovenski dom. Na zboru bo letos prvič tudi tekmovanje v mešanju pijač s proizvodi Rogaške. Najuspešnejše tekmovalce bo nagradilo Zdravilišče. Za nagrade bo skrbela Napast Marjeta. Sindikalni organizaciji Zdravilišča se predlaga, da organizira na GTZ srečolov z dobitki Zdravilišča in drugih OZD. Prostori za razstave in tekmovanja — Velika jedilnica Zdraviliški dom: razstava pogrinjkov. Vodja razstave bo tovariš Sikirič Edo. — Zdraviliška dvorana: kulinarična razstava, na odru gospodarska razstava. Vodja razstave je tovariš Lazarevič Miro. — Bar ob dvorani: razstava dietnih jedi in dietnih proizvodov. Izven konkurence se bo predstavil tudi naš kuhar Žgajner Tomo z razstavo vegetarijanskih jedi, ki jih nudimo v Zdravilišču. Vodja razstave je tovariš Vodušek Martin. — Klub TV — je namenjen za gospodarske razstave. — TV soba za avstrijski program bo na voljo za razne degustacije. Za oba prostora je zadolžen vodja, tovariš Jezovšek Polde. — Kuhinja Klub bo namenjena za skladiščenje izdelkov na gospodarskih razstavah. Za pripravo vseh navedenih prostorov je zadolžen Turnšek Janez. Restavracija Soča: Tukaj se bodo odvijala vsa tekmovanja v živo: flambiranje, mešanje pijač, mešanje pijač s proizvodi Rogaške, poznavanje pijač, tekmovanje v pripravi kuharskih cocktailov. Prostor bo pripravljen kot kinodvorana, tako da bo lahko prisotnih tudi dovolj gledalcev. Na razpolago damo tudi ledomat in flam-birni vožiček ter nekaj inventarja. V prostoru in tudi pred restavracijo bo urejeno ozvočenje in glasba ter razstava proizvodov Rogaške Slatine. Vodji tekmovanj sta tovariš Rudi Novak in Janez Frelih. Za pripravo objekta Soča je zadožen Lober Mirko. Pivnica in avla terapije sta namenjeni za razstavo propagandnih edicij, turističnih spominkov, jedilnih listov in cenikov pijač. V prostoru ostanejo na razpolago vsi obstoječi panoji in 4 zasteklene vitrine. Vodji razstav sta tov. Vesna Cimerman in Iztok Novak. S strani Zdravilišča pa za to_ skrbijo tov. Napast Marjeta in Slivnik Štefka. Informacijska pisarna bo urejena v nekdanjem prostoru turističnega društva in bo odprta vsak dan od 6. 11. dalje med 9. in 19. uro. Priklopimo zunanji in interni telefon. Številka zunanjega telefona je 811-849 Vodja pisarne bo tovarišica Mira Jezovšek. Mlečna restavracija: Tukaj bodo potekala tekmovanja v živo med učenci gostinskih šol. Vse potrebno uskladita Strašek Jože in vodja tekmovanj, učitelj strežbe iz celjske gostinske šole. Kino dvorana je namenjena za otvoritveno slovesnost 8. 11. 1984 ob 10. uri in za zaključno slovesnost 9. 11. 1984 ob 18. uri. Vmes bodo v dopoldanskem času razna predavanja. Uredi se miza s stoli za delovno predstavo, govorniški pult, ozvočenje in dekoracija. Zadolžen je tovariš Plohl Franc. Slovenski dom — klub: po otvoritveni slovesnosti pripravi v tem prostoru firma Droga iz Portoroža sprejem za povabljene z otvoritve GTZ. Priprava je naložena tovarišu Lober Mirku. Kuhinja za pripravo kuharskih izdelkov: 7. in 8. 11. 1984 sta na razpolago organizacijskemu odboru za razpored tekmovalcev kuhinja Donat s slaščičarno in večjim prostorom hladilnice zelenjave v kleti, kuhinja in slaščičarna Sava s hladilno komoro. V nočnem času zagotovi vsaka kuhinja po eno odgovorno osebo v kuhinji. Koordinacija: vodja tekmovanja tovariš Doni ter Jurič Tone in Strašek Jože. Sejne sobe: Organizacijski odbor ima na razpolago sejne sobe v hotelu Donat, v hotelu Sava, Slovenskem domu in tudi kinodvorano. Točnih pregledov o zasedenosti teh sob še ni, pripravi jih tovariš Toplak Jože. V eni izmed sejnih sob bomo vrteli film o Rogaški. Prostor ob bazenu v hotelu Donat je na voljo ocenjevalnim komisijam za tekmovanja kot delovni prostor preko dneva in noči. Tovarišu Polaku je treba zagotoviti ključ tega prostora iz vhoda, prostor pripravi Jurič Tone. Gostinska ponudba Poenoteni so me nuji po vseh obratih in določene cene. Restavracije Pošta, Sonce in Bellevvue so v času zbora namenjene izključno za komercialno dejavnost (priprava in postrežba za organizirane skupine). V restavraciji Bohor se organi-nira priprava enostavnih kosil in malic po ugodnejših cenah za učence gostinskih šol Slovenije. Izven rednega časa kosila se v penzionskih restavracijah Donat, Sava, Slovenski dom prav tako sprejemajo skupine. Vse rezervacije sprejema in koordinira prodajna služba v dogovorih s poslovodji. Vse dneve bo plesna glasba v hotelu Sava in restavraciji Pošta. Podaljša se delovni čas: — kavarna Donat do 0.2 ure, oziroma po potrebi — aperitiv bar Donat preko celega dne do 24, ure, sicer po potrebi — restavracija Sava do 0.2 ure, sicer po potrebi — kava bar Sava preko celega dne do 0.2 ure — aperitiv bar Sava preko celega dne in noči Delovni čas prilagodijo poslovodje. Restavracija Pošta organizira na terasi pečenje odojka, pečenic, zarebernic, toči odprto pivo, kuhano vino. To je naloženo Mikša Albinu. Restavracija Pošta in Zdraviliški dom organizirata prodajo hrenovk in kranjskih na stojnicah pred obrati. Na stojnici ob terasi restavracije Pošta uredi prodajo spominkov, tovariš Prah, Napast Marjeta pa nabavi klobuke. Restavraciji Donat in Sava pripravita posebne ponudbe z mešanjem pijač. V obratih izven A kategorije pripravijo poslovodje posebno ponudbo z nekaj predlogi a la ca rte jedi — „danes vam priporočamo", prav tako za pijače. V obratih nudimo mineralno vodo pol literskih steklenicah. Oznake, smerokazi za GTZ: — centrala tabla pred recepcijo Pošta — smerokazi za vse razstave in pomembne lokale To izpeljeta Napast Marjeta in Slivnik Tone Dekoracija prostorov Kje bo rezano cvetje, določi sam organizacijski odbor. Dekorirati je potrebno vse razstavne prostore, odškodnino plača organizacijski odbor. Postavitev, ureditev in dogovor o odškodnini ima na skrbi tovariš Narat Janko. Transparent GTZ je na razpolago, za napis ob svečanosti v kino dvorani se dogovori Napastova. Vstopnine Na vhodih razstav so potrebne 3 osebe, vsak dan med 9. in 18. uro, in sicer v uniformah. Plača jih organizacijski odbor. Dogovorili se bomo z gasilsko službo. Parkirišča za avtobuse Pred posameznimi hoteli ni parkirišč za avtobuse. Možnosti parkiranja bodo pri Soncu, ob kulturnem domu, želežniški postaji, pri gasilskem domu, osnovni šoli Ratanska vas. Potrebno predelovalnice, skladišča, šoferji. Športna tekmovanja O vseh tekmovanjih se natančno dogovorita vodja tekmovanja tovariš Šparemblek Feliks in Božo Kolar. Za člane super komisije pri športnih tekmovanjih so določeni Franci Srakar, Polde Jezovšek in Milan Zagoda. Za pripravo zdraviliških ekip in koordinacijo je odgovoren Herič Jože. Srečanje in predavanja Razpored bo določen naknadno, odvijala pa se bodo naslednja: — predavanje dr. Kuharja (narodni običaji, jedi in njihova uporaba v današnjem gostinstvu); — predavanje dr. Dražigosta Pokorna (redukcijska dieta) 9. 11. ob 9. uri; — ROS, tematska razprava 8. 11. 1984 ob 14. uri v sejni sobi hotela Sava, cca 50 oseb; — srečanje turističnih novinarjev 8. 11. 1984 ob 16. uri v sejni sobi hotela Donat; — seja izvršilnega odbora ROS 9. 11. 1984 dopoldne v sejni sobi hotela Donat; — srečanje Turističnih poslovnih skupnosti Jugoslavije; — srečanje učencev gostinske šole, ki so v letih 1951 do 1952 obiskali takratno gostinsko šolo v Rogaški Slatini; — poizkušnja vin privatnih gostilničarjev. Informiranje o GTZ Gobec Erna, animator, o GTZ informira goste. Osnovne šole in OZD iz okolice obvesti prodajna služba. Usmerjenje gostov Gostom, ki bodo stanovali pri zasebnikih, bodo pomagali pri usmerjanju člani turističnega podmladka pri Turističnem društvu Rogaška Slatina. Penzionska prehrane za goste, ki bodo nameščeni v depandansah in v privatnih sobah, bo med 13. in 14. uro kosilo in večerja med 19. in 20. uro. Razporeditev je naslednja: — hotel Soča v hotelu Sava, — Beograjski dom in Trst v Slovenskem domu, — Turist v Bohorju, — Strossmayerjev dom v restavraciji Pošta V času GTZ se bo več naših delavcev pomerilo tudi v raznih športnih tekmovanjih, vendar pa zaradi tega ne bodo mogli biti povsem odtegnjeni od svojih je dobiti privolitev za parkiranje od .^obratov in bodo morali opravljati tudi Sonca do Slovenskega doma (ob cesti). Parkirnine ne bo. Za usmerjevalce se bomo dogovorili s civilno zaščito. Vse v zvezi s parkiranjem uredi direktor TOZD, tovariš Čujež. Dogovor z gostinsko šolo Celje za pomoč Potrebovali bi 50 učencev drugih in tretjih letnikov. Zagotovijo se jim ležišča v Slatinskem domu, hrano in stanovanje imajo zastonj. Za višino plačila se s šolo dogovori Prah Ludvik. Dežurstva Čiščenje parkov bo potrebno preko svoje delo v obratu in usklajevati čas za posamezna tekmovanja. Od vseh delavcev, ki so posredno ali neposredno vezani na delo v zvezi z gostinskim zborom, pričakujemo, da se bodo vse dni GTZ še posebej potrudili, tako da bodo vsi naši gostje in prijatelji odnesli iz Rogaške Slatine kar najlepše vtise. Kot je bilo navedeno že v prejšnjih vrsticah, nam bodo pri delu priskočili na pomoč tudi učenci gostinskega šolskega centra iz Celja. Upamo da bo razumevanje tudi s strani ostalih celega dne. TOZD Vzdrževalna dejavnost delavcev Zdravilišča, ki ne delajo v mora zagotoviti pojačane ekipe vzdrže- gostinstvu in da nam bodo v teh dneh valcev tudi popoldne, v nočnem času priskočili na pomoč, dva čuvaja parkov. Dežurne bodo tudi TEKMOVANJE EKIPNO TEKMOVANJE V PRIPRAVI DIETNIH JEDI Z namenom, da delavci, ki združujejo delo v prehrambenih obratih (bolnišnice, zdravilišča, obrati družbene prehrane itd), lahko pokažejo svoje znanje tudi na področju dietne prehrane se letos organizira v okviru sekcije diebetikov v pripravi dietnih jedi oziroma obrokov. Izdelke bo razstavljalo 10 ekip. Predstaviti želimo shujševalno dieto s 1400 kalorijami ali 5900 joulov. Takšna dieta bi ustrezala tudi našim gostom za nadaljevanje s hujšanjem doma. Tekmovanje je sestavljeno iz dveh delov, in sicer: 1. Naša ekipa je že izdelala 2 celodnevna jedilnika s 1400 kalorijami na osnovi dietnega predpisa, z recepturami in postopkom priprave ter jih poslala v oceno in potrditev ocenjevalni komisiji. 2. Na razstavi bo prikazan 1 obrok kosilo in večerja po načelu "toplo pripravljeno, hladno razstavljeno" za eno osebo iz prvega jedilnika. Iz drugega jedilnika pa bo pripravljena razstavna mesno zelenjavna plošča za 6 oseb. Iz iste jedi se pripravi tudi ploščo za- eno osebo, namenjeno komisiji za oceno. Komisija bo ocenjevala razstavljene izdelke po naslednjih kriterijih: A'. Ocena pisnih izdelkov — sestava in dietna ustreznost jedilnika. 2. Ekonomičnost jedilnika 3. Dietna ustreznost recepture in predvidenega načina priprave hrane. 4. Skladnost predloženih receptov in dejanske izvedbe. 5. Racionalnost dela in uporaba materiala 6. Delovni postopek 7. Strokovna izdelava in zahtevnost izdelka 8. Okus izdelka 9. Izgled izdelka 10. Ekonomičnost in praktična uporabnost izdelka Najboljše uvrščene ekipe bodo nagrajene s plaketami po točkovnem sistemu. Po enakem kriteriju bodo tudi posamezniki dobili kolajne GTZ z diplomo za najboljšo uvrstitev v svoji strokovni skupini. Kot je razvidno iz naštetih kriterijev pri ocenjevanju, bo potrebno vložiti dosti truda v tekmovanje. Herček Marija magnezijem slatina DONAT Mg Ludvik Prah NAGRAJEVANJE KAKO IN KDAJ DO USTREZNEJŠEGA SISTEMA NAGRAJEVANJA PO DELU? Nedavna seja stalne akcijske konference ZK v DO Zdravilišče je poudarila nujnost da se čimprej lotimo nadaljnjega dograjevanja veljavnega sistema delitve osebnih dohodkov v naši DO. Pri tem morajo biti vse sile usmerjene k izdelavi takšnih osnov in meril, ki bodo v naj večji možni meri omogočala delitev OD po vloženem delu ter v odvisnosti od ustvarjenega dohodka. S tem se je organizacija ZK preko svojih članov na konkreten način vključila uresničevanje ciljev, ki smo jih zastavili že pred meseci, vendar brez omembe vrednih rezultatov. Tudi dejstva, da je v DSSS prišlo do poskusa nagrajevanja po doseženih delovnih rezultatih ter da se nekaj podobnega tudi rojeva v TOZD Zdraviliška dejavnost in še v nekaterih delovnih okoljih, ne morejo bistveno korigirati ugotovitve, da so na tem področju potrebni novi, smeli koraki. Navsezadnje to terja tudi zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu, zlasti uresničitev njegovih določb, ki se nanašajo na minulo delo. Sodeč po desedanjih reakcijah večine delavcev uživa ideja o novem sistemu nagrajevanja (lahko se zgodi, da bodo razmere govorile v prid posodobitve veljavnih aktov) nedeljivo podporo, ki včasih morda meji že na nestrpnost. Nedvomno je to prav in koristno, saj je vsako aktivnost mnogo lažje izvesti, če za to obstojata pripravljenost in ustrezno vzdušje. Ko govorim o pripravljenosti, imam v mislih aktiven odnos vseh in vsakogar izmed nas do zastavljene naloge, zlati vseh posameznikov in drugih činiteljev v DO, ki lahko s svojim znanjem, izkušnjami in objektivnim poznavanjem najbolj bistvenih problemov pomagajo pri izpeljavi te zahtevne naloge. Menim, da je trenutno najvažnejše odgovoriti na vprašanje, kako se lotiti aktivnosti, o katerih govorimo. Brez dvoma se moramo najprej ustrezno organizirati, kar pomeni, da je treba, poleg predstavnikov strokovnih služb, zagotoviti tudi učinkovito in trajno sodelovanje vseh samoupravnih in družbeno političnih činiteljev tako v temeljnih okoljih (TOZD in DSSS) kakor tudi na nivoju DO. Iz navedenega torej izhaja, da je treba ustanoviti ustrezne delovne skupine, ki bodo sodelovale pri izvedbi v TOZD in DSSS, njihovi predstavniki pa bi morali po delegatskem principu sodelovati pri izdelavi in pripravi enotnih osnov in meril na nivoju DO. Prepričani smo, da lahko samo takšna, neposredna in trajna delovna povezava zagotovi uspešno razreševanje številnih problemov, ki bodo nedvomno ob tej priložnosti prišli na plan. Jasno je torej, da bodo naša prizadevanja dala pričakovane rezultate samo pod pogojem, če bomo vsa dela in naloge, za izvedbo katerih imamo potrebno znanje ter izkušnje, opravili sami. V zvezi s to ugotovitvijo pa se takoj zastavlja eno izmed osrednjih vprašanj, ki je aktualno še danes in ga je pogosto slišati v neuradnih izmenjavah mnenj o vprašanjih nagrajevanja po delu. Gre namreč za vprašanje, ali lahko to obsežno, po vsebini zahtevno ter odgovorno nalogo opravimo sami, brez sodelovanja strokovnih institucij, ki se profesionalno ukvarjajo s takšnimi deli. Če povzamemo doslej ugotovljena stališča delavcev, ki jih ta tema zanima, bi lahko rekli, da se trenutno srečujemo z dvojnimi stališči. Eno, ki verjetno izhaja iz prizadevanj za čim hitrejšo in tudi cenejšo delovno varianto, zagovarja domnevo, da lahko nalogo opravimo sami. Drugo stališče, ki nam po vsej verjetnosti „želi prihraniti" probleme, razhajanja, dokazovanja, zlasti pa preprečiti medsebojne očitke o takšnih ali drugačnih namenih morebitnih avtorjev novega sistema iz „domače hiše", pa zagovarja stališče, da poverimo celotno nalogo eni izmed renomiranih zunanjih institucij, ki bi že s svojo avtoriteto jamčila za kvaliteto in splošno objektivnost novega sistema nagrajevanja. Samo po sebi se torej zastavlja vprašanje, kje je resnica, oziroma katera pot vodi do željenih rezultatov!” Menimo, da niti prva niti druga varianta ne moreta sami po sebi jamčiti popolnega uspeha prizadevanj, ki so pred nami. Po našem mnenju je potrebno do maksimalne možne meje izkoristiti lastne strokovne in druge potenciale ter tako zagotoviti, da bomo kar največ dela opravili sami ter hkrati zagotovili, da bo nov sistem dejansko upošteval specifične potrebe in danosti, ki so karakteristične za naša delovna okolja. Ob tem pa bi bilo vsekakor neracionalno in neumestno ponovno odkrivati znanstvene, tehnične in tehnološke pristope, merila, kriterije in druga dognanja, ki so že uveljavljena in so jih določene zunanje institucije uspešno uveljavile na številnih področjih združenega dela širom Slovenije pa tudi izven nje. Ne vemo, če je z našimi ugotovitvami dovolj podkrepljen predlog da nalogo, ki je pred nami, izpeljemo ob nujno potrebnem sodelovanju strokovnih zunanjih inštitucij, ki so s svojim dosedanjim delom dokazale visoko stopnjo znanja, strokovnosti in navsezadnje tudi sprejemljive materialne zahteve. Sami menimo, da je takšen predlog dovolj argumentiran in ga kaže pričeti uresničevati. Verjetno je za marsikoga izmed nas še bolj aktualno vprašanje, v kakšnem času je možno izvesti nalogo, ki smo si jo zadali. Delavci, ki so aktivno sodelovali pri izdelavi sedaj veljavnega sistema nagrajevanja, vedo povedati, da gre za dolgotrajno, študiozno odgovorno in nazadnje ..nehvaležno" delo. Ko smo pred meseci konzultirali priznanega strokovnjaka ustreznega inštituta pri Republiški gospodarski zbornici, je dejal približno takole: Če se boste zadeve lotili sami, računajte na okviren rok 18 mesecev. Ob sodelovanju z ustrezno inštitucijo ter s pogojem, da bo ta imela v DO vedno na razpolago ustrezno ekipo sodelavcev, je delo možno opraviti približno v enem letu. Če pa bi nalogo prevzeli mi in v njeno izvedbo vključili ves svoj razpoložljivi strokovni potencial, bi bil realen rok šest mesecev s pogojem, da imamo v vaši DO na razpolago nekaj strokovnih sodelavcev. Sami smo prepričani, da bi združitev delovnih in strokovnih potencialov v DO ter ustrezne inštitucije ob obojestranskem intenuivnem delu lahko roke za izvedbo naloge bistveno skrajšala. Zato tudi naše uvodne ugotovitve o nujnem in intenzivnem sodelovanju vseh strokovnih, samoupravnih in družbeno političnih potencialov v DO, kakor tudi poznejše sugestije o izbiri korektnih in renomiranih zunanjih sodelavcev. Trdno smo prepričani, da bi naš prispevek ne dosegel želenih učinkov, če bi na koncu ne opozorili na nekaj neizpodbitnih resnic, s katerimi se moramo resno soočiti že sedaj, pred pričetkom naših prizadevanj za nadaljenje dograjevanje sistema nagrajevanja po delu: V težki zmoti so (smo) vsi, ki mislimo, da bo kakršenkoli nov sistem delitev osebnih dohodkov sam po sebi zagotovil višje osebne dohodke, kot mnogi nedvomno pričakujejo in tudi javno napovedujejo. Naj se pri tem poslužimo malce za lase privlečene primerjave: še tako sodobna in 'natančna tehtnica je neuporabna, če z njo ni kaj tehtati. S tem bi radi povedali, da celo znanstveno, samoupravno in družbeno politično do skrajnosti dognan sistem nagrajevanja ostaja mrtva črka na papirju, če rezultati našega dela (ustvarjen dohodek) ne bodo zagotavljali uporabe dogovorjenih osnov in meril. Zato bi se naš prispevek o prizadevanjih za izdelavo in sprejem novih aktov o nagrajevanju pravzaprav moral začeti s temami kot so: uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj, dvig produktivnosti, varčevanje na vseh področjih, smela in prodorna poslovna politika, racionalno zaposlovanje, izkoriščanje notranjih rezerv, dohodkov povezovanje in še številne druge. Trdno smo prepričani, da smo dovolj zreli in odgovorni za trezno in objektivno pojmovanje medsebojne soodvisnosti vprašanj, ki smo jih skušali posebej poudariti v tem prispevku. Drofenik Jože ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta Dragota BLAGUŠ se iskreno zahvaljujem bivšim sodelavcem Zdravilišča in posebej še ekonomsko finančnega sektorja za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na pogrebu. Žalujoča žena Ana in hčerki UGOTAVLJANJE ZAHTEVNOSTI DEL OBSTOJ IN DELOVANJE STROKOVNEGA ORGANA - KOMISIJE ZA UGOTAVLJANJE ZAHTEVNOSTI DEL IN NALOG (UZD) Uredniški odbor glasila Vrelci je dne 30. 10. 1984 med drugim obravnaval vprašanje v zvezi z obstojem in delovanjem komisije za UZD ter hkrati zastavil vprašanje, kdaj se bodo obravnavale na tem organu „že pred meseci vložene vloge za ocenitev" (verjetno del in nalog). Navedena vprašanja naslavljajo splošno kadrovskemu sektorju, zato skušamo nanje odgovoriti skladbo z danimi razmerami in okoliščinami ter hkrati opozoriti na nekatere probleme, ki so neposredno povezani oziroma izhajajo iz dela tega organa. Komisija za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog (UZD) je strokovni organ, ki je bil ustanovljen skladno z 10. členom samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev skupne porabe. Sprejet je bil 12. 11. 1979 leta. Njena poglavitna vloga je, da na podlagi sprejete metodologije za vrednotenje del in nalog v DO Zdravilišče Rogaška Slatina pripravlja predloge ovrednotenja posameznih del in nalog in jih predlaga v odločanje delavskim svetom TOZD, DSSS in v določenih primerih tudi DO. Iz povedanega sledi, da pomeni komisija za UZD skupen strokovni organ, ki opravlja v 10. čl. prej navedenega samoupravnega sporazuma (SAS) strokovne naloge na nivoju DO v pretežni meri za samoupravne organe (delavske svete) TOZD in DSSS. Komisija torej ne deluje samoiniciativno, kar bi pomenilo, da sama izbira delovna področja, ki jih je potrebno ovrednotiti oziroma ..prevrednotiti", temveč je pri tem vezana na pobudo samoupravnih in njihovih izvršilnih organov. Ugotavljamo, da je delo komisije za UZD v zadnjem času res nekoliko manj intenzivno, kar pripisujemo med drugim tudi prerazporeditvi kadrovnika kot predsednika komisije k opravljanju nekaterih drugih, dodatnih zadolžitev izven splošnokadrovskega sektorja, v veliki meri kadrovskim spremembam v sestavi komisije, zlasti pa čedalje močneje izraženi želji nekaterih članov, da jim preneha mandat v tem organu. O zadnjem navedenem pojavu pa kaže spregovoriti nekaj več besed. Nedvomno je res, da je delo v komisiji za UZD zahtevno, da terja precej časa, zlasti pa, da so člani pogosto izpostavljeni določenim pritiskom in kritikam, saj vedno oziroma v vsakem primeru ni mogoče strokovno osvojiti posredovanih predlogov. Res je tudi, da trajanje mandata članom komisije v prej navedenem SAS ni opredeljeno, kar poraja zmotno tolmačenje, da traja njen mandat vse dokler bo v veljavi metodologija za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog. Menimo, da gre pri takšnem tolmačenju za nevzdržna stališča, ki so v nasprotju s splošno uveljavljenimi načeli kadrovanja in trajanja mandatov v samoupravnih organih ter njihovih izvršilnih in strokovnih telesih. Čeprav 10. člen prej omenjenega SAS o navedenih kriterijih ne govori, pa to po našem mnenju še ne pomeni, da je mandat komisije za UZD „trajen", ampak ugotavljamo, da gre za pomanjkljivo formulacijo navedenega določila SAS. Vsekakor je nujno, da to vprašanje obravnavamo anologno z določili samoupravnih aktov, ki urejajo delo in mandat samoupravnih teles ter v ta režim vključimo tudi obravnavano komisijo. Upoštevaje določila 10. člena SAS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sredstev skupne porabe smo predlagali naslednje rešitve: 1. Konferenca sindikata DO Zdravilišče Rogaška Slatina naj v najkrajšem možnem času izvede kadrovski postopek za določitev kandidata, ki bo še nekaj časa vodil in usklajeval delo komisije za UZD, vsaj tako dolgo, da bodo rešene nekatere nujne vloge. 2. V TOZD in DSSS naj takoj prično evidentiranje novih članov komisije za UZD, ki bodo opravljali delo v prihodnosti, pri čemer mislimo tudi na aktivnosti pri izdelavi novega sistema nagrajevanja po delu. Skladno z 10. členom že nekajkrat citiranega SAS imenuje vsaka TOZD in DSSS v skupno strokovno komisijo po 3 člane. 3. Do dopolnitve samoupravnih aktov naj centralni delavski svet sprejme začasen sklep o delu, organiziranosti in trajanju mandatov komisije za UZD, kar bo ta organ sistematsko vključilo v režim, ki velja za druge samoupravne, izvršilne in strokovne organe. V odgovoru smo se trudili pojasniti bistvo zastavljenega vprašanja. Vsekakor pa je iz njega razvidno, da je dokončna rešitev nastalega problema odvisna razen od strokovne službe od samoupravnih in družbeno političnih činiteljev na ravni TOZD, DSSS in DO. Poudarjamo, da smo ustrezne pobude, ki izvirajo iz naše pristojnosti že dali. Direktor spl. kadr. sekt. Jože Drofenik magnezijeva slatina DONAT Mg POMEMBNEJŠE NOVICE IZ DELA DISCIPLINSKE KOMISIJE V zadnji številki glasila ..Vrelci" smo objavili prispevek, s katerim smo skušali zgoščeno prikazati najpomembnejše inštitute disciplinske in materialne odgovornosti delavcev v združenem delu, kakor tudi materialno odgovornost delovne organizacije za škodo, ki jo je utrpel delavec. Naš prispevek smo si zamislili kot uvod v novo rubriko našega časopisa, ki bi bila posvečena, zaradi izredne aktualnosti obravnavanih vprašanj, sprotnemu informiranju o pomembnejših dogajanjih z navedenega področja, postopoma pa bi lahko služila tudi strokovnemu razjasnjevanju nekaterih vprašanj, ki zanimajo delavce. Nedvomno so vprašanja delovne discipline in materialne odgovornosti posebej pomembna in so tudi neločljiv sestavni del stabilizacijskih usmeritev, zato pričakujemo, da se bodo v tej rubriki, če jo bo seveda uvedel uredniški odbor ..Vrelcev", oglasili tudi odgovorni samoupravni, družbeno politični, poslovodni in drugi činitelji, skratka vsi, ki smo odgovorni za dosledno uresničevanje zastavljenih planskih in drugih dokumentov ter ciljev. V rubriki ki naj bi nosila naslov: ..Pomembnejše novice iz dela disciplinske komisije" (naslov je seveda lahko tudi drugačen), bi objavljali značilne primere kršitev delovnih obveznosti, discipline ter materialne odgovornosti, seveda v kratkih povzetkih, ki bi vsebovali tudi odločitve disciplinskih organov ter njihove utemeljitve. Poudarjamo, da bi objava povzetkov vključevala samo pomembnejše disciplinske in druge primere, zlasti tiste, s katerimi so kršitelji ogrožali materialne temelje, samoupravljanje ter medsebojne odnose v DO, TOZD ali DSSS ter druge, ki hkrati pomenijo storitev kaznivih dejanj in težjih prekrškov. Nedvomno bi takšna praksa pomenila določen korak k preventivnim aktivnostim, ki bi v doglednem času dale pozitivne rezultate. Vsekakor pa bi po našem mnenju že sam vpogled v dogajanja na tem področju pomenil pomemben prispevek k informiranosti naših delovnih skupnosti, kar bi gotovo pomembno vplivalo na naša bodoča ravnanja, odgovornost in medsebojne odnose. Drofenik Jože VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina, izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 1500 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Božo Kolar, tehnični urednik Anton Slivnik, lektor Vlado Kern. Tisk: „Papirkon-fekcija" Krško. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije št. 421/72. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA Kakor vsako leto je tudi letos sestavljena prioritetna lista za stanovanja in za stanovanjska posojila. Razlika je le v tem, da je bil celoten postopek izpeljan nekoliko kasneje, predvsem zaradi spomladi vpeljanega sprejemanja dopolnil k Pravilniku o reševanju stanovanjskih potreb delavcev TOZD. Aktualni so postali nekateri problemi oziroma vprašanja, ki trajajo že nekaj časa in jih je potrebno čimprej rešiti. To je plačilo participacije naših delavcev za stanovanje in vrnitev ali plačilo solidarnostnih stanovanj, ki jih je Samoupravna stanovanjska skupnost Šmarje pri Jelšah ( v nadaljevanju SSS) dodelila našim delavcem. Samoupravna stanovanjska skupnost Šmarje pri Jelšah je dodelila solidarnostna stanovanja 4 našim delavcem ( en delavec je zaposlen v DSSS, 3 pa v TOZD 1) pod pogojem, da !e-ti v 6 letih rešijo svoj stanovanjski problem na ustrezen način. V nasprotnem primeru jih mora Zdravilišče, ki je podpisalo menico za ta stanovanja, vrniti ali pa plačati po vrednosti na dan zapadlosti menice. Menica pa zapade leta 1985. Ker nihče od teh delavcev ni ustrezno rešil svojega stanovanjskega problema, bo Zdravilišče moralo ta stanovanja kriti. Vsi ti delavci pa imajo 2-sobna stanovanja. SSS dolgujemo 3 stanovanja in pol (menico za polovico enega stanovanja je podpisala druga delov, organizacija, kjer je zaposlen zakonec naše delavke) oz. 2 in pol, ker smo 1 stanovanje že vrnili in sicer stanovanje, ki smo ga že pred časom posodili SSS. Na seji o stanovanjski problematiki so bile predlagane možne rešitve: 1. Ker Zdravilišče trenutno ni imelo prostih stanovanj, vrne Samoupravni stanovanjski skupnosti prva prosta stanovanja ter jih dodeli delavcem na naši prioritetni listi. S SSS potekajo razgovori o tem, da bi le-ta vrnjena stanovanja dodelila našim delavcem, ki so na njihovi prioritetni listi. 2. Z zakonci naših delavcev, ki imajo solidarnostna stanovanja, se je treba dogovoriti, da bi njihove delovne organizacije prispevale delež oziroma sofinancirale ta stanovanja. 3. Delavcem, ki imajo solidarnostna stanovanja, dodeliti druga stanovanja oziroma stanovanjske prostore, s katerimi razpolaga Zdravilišče, izpraznjena stanovanja pa vrniti SSS. Če ne bo realizirala nobena od navedenih rešitev, bo treba plačati ta stanovanja, za kar zdaj niti ni potrebnih sredstev. To hkrati pomeni, da nekaj časa ne bi bilo sredstev za delitev stanovanjskih posojil. V zvezi s tem problemom se je pojavilo vprašanje, kakšne kriterije so ti delavci izpolnjevali, da so bili v del. organizaciji najbolj upravičeni in so dobili solidarnostno stanovanje. Postopek za sestavo prioritetnih list za stanovanja in stanovanjska posojila je potekalo tako: V vsakem TOZD-u oz. DSSS je Odbor za stanovanjske zadeve pregledal vloge za stanovanja in stanovanjska posojila ter ocenil vloge razen tistih, katerih prosilci za stanovanjska posojila niso namensko varčevali. Le-te je odstopil Komisiji za stanovanjske zadeve, ki se je konstituirala na nivoju del. organizacije. Sestavljajo jo vsi predsedniki Odborov za stanovanjske zadeve TOZD-ov in DSSS, predsedniki delavskega sveta Zdravilišča, odgovorni delavec splošno kadrovskega sektorja in socialna delavka. Komisija je pregledala vloge prosilcev za stanovanjska posojila, ki namensko ne varčujejo in določila naslednje kriterije: — poprečni dohodek na družinskega člana ne presega najnižjega poprečnega dohodka na člana prosilca, ki namensko varčuje (to je 3.380 din) ali — če prosilec živi v zelo slabih stanovanjskih in socialnih razmerah in ne presega poprečni dohodek na člana približno 7.000 din. Kriteriji pri ocenjevanju slabih stanovanjskih pogojev so bili: uporabnost, urejenost in velikost stanovanjskih prostorov glede na število družinskih članov, uporabnost in urejenost sanitarij, stopnic. — Upoštevala so se tista merila, ki so pokazala, ali je bivanje v stanovanjskih prostorih primerno. Socialni kriteriji: slabe stanovanjske razmere, ki vplivajo na zdravstveno stanje članov družine, na osebnosti razvoj otrok; slabe družinske razmere, ki vplivajo na ekonomsko in psihično stanje v družini..,. Sprejet je bil sklep, da se komisijsko ogledajo stanovanjske razmere vseh prosilcev za stanovanjska posojila, ki namensko ne varčujejo, razen prosilcev — delavcev skladišča Zagreb. Komisijo, ki si je ogledala stanovanjske razmere, so sestavljali: predsednik Odbora za Željeno stanov. garsonjera 1- sobno 2- sobno 3- sobno Skupaj stanovanjske razmere TOZD-a prosilca, predsednik sindikalne organizacije TOZD-a prosilca, delavka splošno kadrovskega sektorja in socialna delavka. Komisija za stanovanjske zadeve na nivoju DO je na osnovi sprejetih kriterijev in poročila o ogledu stanovanjskih razmer ter mnenja sindikalne organizacije TOZD-a ugotovila, kateri prosilci zaradi navedenih dejstev (socialni razlog) ne morejo namensko varčevati ter vloge teh prosilcev vrnila odboru v TOZD oz. DSSŠ, da jih ocenijo. Odbori so določili vrednost točk za stanovanjsko posojilo ter pregledali predlog prioritetne liste za stanovanja in stanovanjska posojila. Odbor za stanovanjske zadeve TOZD1 pa je po pregledu predloga prioritetne liste za stanovanja predlagal pregled stanovanjskih sob v hotelu Bohor in Zdraviliški dom zaradi nerealnih podatkov nekaterih prosilcev. Komisijo za pregled teh stanovanjskih sob so sestavljali isti člani kot komisijo za pregled stanovanjskih razmer prosilcev za stanov, posojila. Na osnovi poročila te komisije je bil sestavljen predlog prioritetne liste za stanovanja. Komisije so pri ogledu stanovanjskih razmer ugotavljale, da marsikateri prosilec v svoji vlogi ni navedel točnih podatkov kljub temu, da* je na obrazcu vloge napisano opozorilo, da se v takšnih primerih vloga ne obravnava. V bodoče se bo to upoštevalo, saj bo teh primerov morebiti lahko še več, sploh če si bo komisija ogledala stanovanjske razmere pri vseh prosilcih, kot nekateri predlagamo. Kakšno je trenutno stanje in kakšne so možnosti, da bi zadovoljili vse potrebe po stanovanjih in stanovanjskih posojilih? Pri sestavljenju prioritetnih list smo dobili naslednje podatke: a) Za stanovanja Prosilcev za dodelitev stanovanja je 31 s tem, da se 4 vloge niso ocenjevale, ker niso izpolnjevale pogojev (3 vloge v TOZD1, 1 vloga v TOZD3). Tabela prikazuje število prosilcev za dodelitev stanovanj po TOZD-ih in DSSS, ter po velikosti stanovanj. Število v oklepaju pomeni prosilce, ki bi želeli navedeno ali večje stanovanje. TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 DSSS Skupaj 3 (—1) — — — 3 10 (-3) — — 5(—2) 15 5 (-2) — — 2 7 1 — — 1 1 19 — — 8 27 Iz tabele je razvidno, da je potreb po stanovanjih mnogo. Ker se v Rog. Slatini že nekaj časa ne gradijo stanovanjski bloki, tudi novih stanovanj ni. Razpolagamo lahko le s stanovanji, ki jih odpovedo naši delavci. Letos sta stanovanje odpovedala 2 delavca in sicer v TOZD 1 2-sobno stanovanje in v TOZD 3 1-sobno stanovanje. Glede na to, da SSS dolgujemo stanovanja (zaradi soli- darnostnih stanovanj), je Odbor za stanovanjske zadeve v TOZD 3 menil, da se njihovo 1-sobno stanovanje vrne SSS, ker v TOZD 3 ni potreb po stanovanjih. Odbor za stanovanjske zadeve v TOZD 1 je menil, da so potrebe delavcev, ki so na prioritetni listi TOZD 1 večje od potreb tistih naših delavcev, ki so na prioritetni listi za stanovanja pri SSS. Zaradi tega je predlagal, da se navedeno 2-sobno stanovanje ne odstopi SSS, ampak se dodeli prvemu prosilcu na prioritetni listi za stanovanja v TOZD 1; o odstopu teh stanovanj bo odločal Odbor za družb, standard, b) Stanovanjska posojila Znesek sredstev, namenjenih za stanovanjska posojila je nizek, in znaša 2,840.000.00 v celotni DO. Na posamezne TOZD-e in DSSS so glede na število zaposlenih pripadli naslednji zneski: TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 DSSS Skupaj 875.000,00 980.000,00 590.000,00 395.000,00 2.840.000,00 TOZD-u 2 so bila vrnjena sredstva v višini 200.000,00, ker jih je pred leti začasno odstopil. TOZD-u 3 pa je DSSS vrnila sredstva v višini 160.000,00. Glede na različno višino sredstev za stanovanjska posojila in na različno število prisilcev po posameznih TOZD-ih in DSSS, je tudi vrednost točke različna in znaša v TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 DSSS 223,84 810,58 266,00 306,67 V TOZD 2 so po razdelitvi posojil po točkovanju še ostala razpoložljiva sredstva. Vendar so se v TOZD 2 odločili, da ta sredstva ne bodo solidarnostno prelili v druge TOZD, ampak so jih razdelili med svoje delavce, ki so upravičeni do posojila tako, da ni nihče presegel zneska limita. Znesek limita znaša 220.000,00 na delavca. Po enakem postopku so si tudi v TOZD 1 razdelili ostala sredstva, kar pa glede na višino teh sredstev in na vrednost točke ni vredno omenjati. Zaradi velikih odstopanj vrednosti točke med posameznimi TOZD-i in DSSS, se med zaposlenimi pojavlja vprašanje, ali je to res edini pravilni način razdeljevanja razpoložljivih sredstev za stanovanjska posojila. Poglejmo si še podatke, koliko delavcev je zaprosilo za stanovanjsko posojilo: Prosilci ki namensko TOZD 1 TOZD2 TOZD 3 DSSS Skupaj varčujejo ki namensko 19 2 9 6 36 ne varčujejo iz soc. razi. 3 9 5 2 19 §kupaj 22 11 14 8 55 Stanovanjsko posojilo pa je bilo odobreno naslednjemu številu delavcev: Prosilci TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 DSSS Skupaj ki namensko varčujejo ki namensko 18 2 9 6 35 ne varčujejo iz soc.razi. 2 5 2 9 Skupaj 20 7 11 6 44 Pri TOZD-u 1 ena delavka, ki sicer delavcev po stanovanjskem posojilu? namensko varčuje, ni bila upravičena Podatki, dobljeni na osnovi vlog, poka- do posojila, ker je že presegla limit. žejo, da bi v DO potrebovali In koliko sredstev bi potrebovali. 9,940.000,00 din sredstev za stanovanj- če bi želeli zadovoljiti potrebe naših sko posojilo in sicer: Prosilci TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 DSSS Skupaj ki namensko varčujejo 2,390.000 250.000 .,.1,650,000 750.000 5,040.000 ki namensko ne varčujejo 1,250.000 2,700.000 700.000 250.000 4,900.000 Skupaj 3,640.000 2,950.000 2,350.000 1,000.000 9,940.000 Celotna stanovanjska problematika v DO zadeva vse zaposlene, nekatere bolj, druge manj, saj neposredno vpliva na zadovoljevanje osnovnih življenskih potreb. Zato je potrebno, da so vsi delavci dobro obveščeni o stanovanjski problematiki, ker le tako lahko v mejah objektivnih možnostih vplivajo oziroma odločajo o stanovanjski politiki v DO. Pri sestavi prioritetnih list za stanovanja in stanovanjska posojila ter pri ogledu stanovanjskih razmer so se pokazale nekatere pomanjkljivosti ki pri dopol- njevanju že omenjenega pravilnika prej niso bile opazne. Morda je to posledica premalo aktivnega sodelovanja delavcev, morda pa je posledica tega, da samoupravni akt svojo „življenskost" dokončno pokaže šele s samim delovanjem. Vsekakor je dolžnost in pravica vsakega zaposlenega, da s svojim konstruktivnim odzivom sodeluje pri uresničevanju stanovanjske politike. Od nas delavcev samih pa je odvisno ali bodo to samo lepe besede na papirju ali pa se bodo tudi uresničevale (delno ali v celoti) v dejanjih. Metoda Mikuljan ŠTAJERSKA VEČERJA V HOTELU DONAT Dolgo smo razmišljali, kaj bi lahko našim gostom zraven običajne penzion-ske ponudbe še ponudili, da bi jim popestrili bivanje v našem hotelu. Imamo že svečane večerje ob svečah in glasbi vsako drugo soboto, s katerimi so gosti zelo zadovoljni, vendar smo iskali nekaj, kar še ni bilo. Prišli smo na idejo, da poskusimo s štajersko večerjo. S šefom kuhinje smo se dogovorili o primernem menuju, zaprosili našega znanega ..muzikanta" tov. Križana, da bi s svojo „frajtonarco" popestril našo idejo, čemur se je z veseljem odzval. Natakar Nino in natakarice so poskrbele za izvirno narodno nošo, katero so nam posodili naši folkloristi (za kar se jim še enkrat lepo zahvaljujemo in upam, da bomo še sodelovali. In prišla je sobota 20. 10., ko smo se zbrali že ob petih popoldan, saj je potrebno nekaj več časa, da oblečeš narodno nošo. Kar čudno, vendar prijetno je bilo gledati natakarice (bil je en sam natakar) tako oblečene. Ob šestih zvečer je zaigrala harmonika v dvorani, in natakarice so svečano vkorakale. Najprej so se gosti začudili, kaj je to, nato pa se je razlegel prijeten aplavz in vedeli smo, da bo večerja uspela. Tako je tudi bilo. Iz kuhinje je večerja nemoteno potekala, natakarice pa so se znašle v novi uniformi, kot da vedno delajo v njej. Večkrat med večerjo je bilo tudi slišati veselo odobravanje in ploskanje harmonikarju, saj je pokazal vse svoje znanje. Bilo pa je tudi veselih scen, ko gosti niso spoznali svojih natakaric. Na koncu smo bili zelo veseli da je večerja uspela. Gostom smo še postregli s kuhanim kostanjem. MNENJA NEKAJ GOSTOV: GRUPA „WALISER" IZ ŠVICE Bilo je lepo, to mora postati tradicionalno, narodne noše so bile čudovite. Muzikantje bil enkraten. Organizacija je bila odlična. ALI NE BO 5 % POVEČANJE CEN ZA INOZEMSKE GOSTE PRENIZKO? Vprašanje je umestno in ga je treba iz več zornih kotov osvetliti. Naj bistvenejši so: pokrivanje tekočih stroškov proizvodnje in obveznosti do razširjene reprodukcije (naložbe in odpla čila anuitet), konkurenčna sposobnost tako po obsegu storitev kot po njeni vrednosti, rast realnih osebnih dohodkov in sklada skupne porabe. Posebno pomembna v tem spletu je predvidena stopnja inflacije na domačem tržišču pa tudi gibanje valutnih tečajev na mednarodnih deviznih borzah. Po predhodni razpravi je delavski svet sprejel v uvodu navedeno stopnjo povečanja cen. Odstotek ni rezultat kompleksne kalkulacije v TOZD. Pretežno upošteva le elemente konkurenčnosti. To stališče je že nekaj let izoblikovano v združenjih turističnega gospodarstva. Sprejema ga tudi lastna prodajna služba zdraviliških storitev. Ob tako sprejeti odločitvi se moramo ustaviti ob nekaterih razmišljanjih, ki imajo posledično naravo. Nadaljnja devalvacija dinarja -- denimo od 30 —40% do pričetka sezone — bi nam prinesla za toliko višjo dinarsko realizacijo prihodka v prometu z inozemskimi gosti. Ugoden učinek bo le navidezen, saj bo dohodek kopnel zaradi inflacije na domačem tržišču. Ker smo bore malo uspešni pri zajezitvi stroškov v lastni proizvodnji, ne bo tudi višjega dohodka, ki je potreben za osebne dohodke in sklade. Povišanje deviznih cen za 5 % in poprečna stopnja devalvacije okoli 35 % bosta povzročili skok dinarskih cen za 50 %. Za hotel Donat bi to pomenilo skok cene od današnje din 3800 na din 5.700: Tako izračunana cena pa nas pripelje do odgovora na vprašanje v naslovu tega članka. Cene ne bi sprejelo domače tržišče, ker je previsoka za predvideno rast osebnih dohodkov v naslednjem letu. Cene jedil po naročilu (a la carte) moramo prilagoditi ob vsaj 10 % povišanju k penzionskim cenam. Če tega ne bi storili, bi gostje opuščali aranžmaje v penzionu in bi se raje abonirali na prehrano po naročilu. Ker so a la carte cene enotne za vse kategorije gostov, bi povzročile pri domačih gostih občutno zaviralno abstinenco pri potrošnji. Morda bi se še najbolj ustrezen odgovor glasil takole: le 5 % zvišanje cen ohranja visoko konkurenčno sposobnost pri inozemskih gostih. Tudi v teh emi-tivnih državah je pričakovati 5 % zvišanje cen. Ceno za domače goste pa dviguje precej nad mejo poprečne plačilne sposobnosti. Torej obrniti se moramo še bolj na tuje tržišče. Le tako bomo zagotavljali lastno reprodukcijo, ki ima odraz pri osebnih dohodkih in v aku-mulativnosti. S. Čujež IZ NOVEGA TEDNIKA SMO Sl SPOSODILI KDAJ KULTURNE BANČNE USLUGE? Trije dolžinski metri bančnega pulta so na voljo gospodarsko najbolj razvitemu kraju (beri krajanom Rogaške Slatine) v šmarski občini. Pred pultom gneča, ki se nadaljuje v hodnik, za pultom pa bančni delavci, ki se z zavidno vljudnostjo in ustrežljivostjo uspešno trudijo, da bi na kar najboljši način ustregli številnim več ali manj uvidevnim čakalcem — imetnikom čekovnih računov, hranilnih knjižic itd. Ko tako stojiš v gneči in se počasi pomikaš proti pultu, se s filmsko naglico, zvrste vprašanja: zakaj vse to, kdo je temu kriv, kaj so mislili načrtovalci o rešitvi tega problema, kaj je z obljubami, ko smo združevali denar za bančne prostore, kaj meni o tem najbolj množična organizacija — socialistična zveza, svet potrošnikov, delegati v krajevni skupnosti in v občinskih samoupravnih organih. Več kot jih j, ki naj bi imeli to na skrbi tembolj gvišno se rešitev časovno oddaljuje. Vrste pred šalterji pa se daljšajo in zapravljajo delovni čas čakajočih. Turisti začudeno gledajo v to ponižno premikajočo se gmoto samoupravljalcev. Tej proceduri se mora podvreči — da bi prišla do svojega z znojem prisluženega denarja. Na dopustu na morju sem bil priča neljubemu incidentu. Nemškemu turistu, ki je čakal v vrsti (vrste so naša neizbežna folklorna posebnost) na telefonski razgovor, je receptor pojasnil, da z zvezo ne bo nič. Naj poskusi v poštnem uradu. Čakajočemu je z vulkansko silo vzkipelo preko roba potrpežljivosti: „Jaz vam prinašam denar. Na vas je, da ga z dobrim servisom zaslužite. Zapomnite si to enkrat za vselej!" Hud in skeleč nauk. Pa mu moramo slediti, če smo že pričeli malikovati devizo, se stabilizacijsko obnašati, uvažati energijo in tujo pamet, odplačevati zunanje dolgove . .. Naj se povrnem k naši gneči pred trimetrskim bančnim pultom. Tujčev skeleč nauk bi kdorkoli v vrsti čakajočih takole zdeklamiral: „Jaz združujem iz svojega dela sredstva in z njimi upravljam Na vas je, da jih upravičite. Zapomnite si enkrat za vselej izročila iz let 1950 in 1974!" Gornje misli naj ne izzvene demago-ško. Njih namen ni v tem. Namenjene tudi niso prizadevnim bančnim delavcem. Naj pa bodo premislek oni, ki zavlačujejo z lokacijo za gradnjo banke. Vizija o kulturnem bančnem servisu gineva na obzorju in se utaplja (ne zadnja) v poplavi številnih in neuresničenih samoupravno sprejetih obljub iz preteklosti. POJASNILO LB-SPL0ŠNE BANKE CELJE 0 TEJ ZADEVI PA JE TAKOLE Za objektivnost informacij v vašem prispevku, ki je objavljen v Novem tedniku dne 20. 9. 1984, se vam najlepše zahvaljujemo. Že pred več leti smo v banki ugotavljali nujno potrebo po razširitvi poslovnih prostorov, ki bi zagotavljali kulturno postrežbo naših poslovnih prijateljev. Da bi uresničili izgradnjo, smo v investicijskih načrtih, ki so jih podrdili organi upravljanja, vsako leto zagotovili tudi potrebna sredstva. Verjetno ste dobro seznanjeni s potekom dogotkov v zvezi z nameravano grdnjo, vendar jih želimo še enkrat prikazati: — Pobudo za gradnjo poslovnih prostorov smo predložili KS Rogaška Slatina leta 1977. — Junija 1978 je bil izdelan zazidalni načrt. — 17. 8. 1978 je bil podpisan samoupravni sporazum o izgradnji poslovnega centra, katerega podpisnik je bila tudi naša banka. Takoj nato je bil podpisan dogovor o projektiranju med udeleženci SAS in I nže-nering-birojem iz Maribora. Izdelani so bili idejni načrti. — V letu 1979 je večina udeležencev SAS odstopila od sporazuma. Parcialna gradnja v okviru poslovnega centra ni bila več možna. — Decembra 1980 je bil izdelan nov zazidalni načrt, ki bi omogočal parcialno gradnjo (lokacija med hotelom Trst in Slovenskim domom). Tudi od tega načrta je KS Rogaška Slatina odstopila. — 1.6. 1984 smo bili obveščeni, da je Skupščina občine Šmarje sprejela sklep o manjšem odmiku od zazidalnega načrta, s katerim je bila spremenjena lokacija banke in pošte. Takoj smo naročili novo lokacijsko dokumentacijo in soglasje spomeniškega varstva. Naše delo je ustavilo obvestilo KS Rogaška Slatina, da je v pripravi nov zazidalni načrt, ki vključuje tudi avtobusno postajo. Skico novega načrta smo prejeli v septembru t. I. Z aktivnostjo za izgradnjo poslovnih prostorov bomo nadaljevali. Prav gotovo bodo težave velike in možnost realizacije vse manjša, saj gre za neproizvodno investicijo, ki mora predhodno dobiti družbeno verifikacijo za upravičenost. Namensko združena sredstva za to investicijo pa z naraščajočo inflacijo izgubljajo svojo vrednost, dodatno združevanje pa je izredno težavno. Podpredsednik poslovodnega odbora Vida SEVŠEK SIM - 84 ARANOELOVAC Po nekajletni prekinitvi so bile letos ponovno organizirane športne igre mineralcev. Igre so bile 4., 5. in 6. oktobra v Bu-kovački banji v Arandelovcu. Udeležile so se jih ekipe trinajstih proizvajalcev mineralnih vod in to: „Bukovačka banja" Arandjelovac, ..Radenska" Radenci, ,,Jamnica" Pisarovina, ,,Sarajevski kiseljak" Kiseljak, ..Minakva” Novi Sad, „Palanački kiseljak" Smederevska Palan-ka, ..Pelisterka" Bitola, ..Rogaška" Rogaška Slatina, „Vrnjci" Vrnjačka banja, „Terme Lipik"Lipik, „Milan Toplica" Tulare, ,,Vitinka" Kurlak in „Heba" Bujanovac. Iz Rogaške smo krenili z ekipo 25 tekmovalcev in to z lastnim avtobusom. Med potjo smo se ustavili v Beogradu ter si ogledali spominski park in hišo cvetja na Dedinju. V sami Bu-kovački banji smo bili lepo sprejeti, čakal nas je predstavnik domačina, ki je bil nato z nami ves čas tekmovanj. V petek, 4.10. ob 8. uri je bila otvoritev s svečanim defilejem vseh ekip na mestnem stadionu, ob 9. uri so se pa začela tekmovanja. Udeležili smo se tekmovanj v naslednjih panogah: mali nogomet, rokomet, namizni tenis, streljanje, šah, pikado, kegljanje, tek na 100 m, metanje krogle, skok v daljavo in vleka vrvi. Na dvodnevnih tekmovanjih smo dosegli naslednje rezultate: II. mesto rokomet, II. mesto kegljanje II. mesto namizni tenis D. mesto skok v daljavo III. mesto vleka vrvi. V moški konkurenci smo zasedli III. mesto, v skupnem plasmaju pa V. mesto. Zadovoljni z doseženimi rezultati smo se v soboto vrnili domov. Pohvaliti moram kompletno ekipo, saj so bili njeni člani ves čas potovanja in bivanja v Arandjelovcu disciplinirani in nismo imeli nobenih problemov. Na mineralnih igrah so sodelovali: Dole Jani (vodja ekipe kegljačev), Strašek Alojz, Špoljar Martin, Siljeg Nino, Šiljek Egi, Padjan Branko (vodja ekipe strelcev), Tanjšek Stanko, Jagodič Radko, Markovinovič Maro (vodja ekipe za rokomet), Markovinovič Ivan, Bračun Franc (vodja ekipe za vleko vrvi), Ko-zman Rado, Cmager Ivan, Čebular Vinko, Jugovar Rudi (vodja ekipe za mali nogomet), Kristan Franc, Krivec Veljko, Koražija Edo (skok v daljavo) Lovrenčak Jože (vodja ekipe za pikado) Račečič Franc (vodja ekipe za namizni tenis), Ogrizek Zlatko, Čverlin Vlado, Grah Janez (vodja ekipe za šah), Bu-laš Ivo, Osek Frido (šofer) in Jože Herič. Vsem še enkrat iskrene čestitke za dosežene rezultate. J. H. KLET »BELLEVUE« Več let že, odkar je bilo na „Be-llevue-ju", kot dodatna ponudba restavrirana klet, ki pa zaradi nedomiselnosti takratneg arhitekta vsa leta ni bila ko-riščena, ampak je bila le spotika, češ, tudi to je ena izmed nepremišljenih investicij Zdravilišča. Letos smo se odločili, da klet preuredimo ter iz nje napravimo preprosto gorco z mizami, klopmi in sodčkom vina, nasploh, da izg leda čim bolj domače. Celotna preureditev je stala 15 starih milijonov, pred dvema mesecema je sprejela prve goste. V tem času se je pokazalo, da se je ta investicija izplačala, saj je klet dobro zasedena in tudi denar, ki smo ga vložili vanjo, se je prav tako tudi že obrestoval. Klet je mišljena za zaključene družbe (cca 25 oseb), sam način ponudbe pa je takšen, da ne obremenjuje strežnega osebja obrata, ampak je gost sam tisti, ki si postreže. Tudi čas obratovanja je prilagojen gostovi želji. Mirko Iva noš