POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERNIK leto XV. Štev. 72 TELEFON UREDNIŠTVA : 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 In 28-67 TELEFON OOLASNEOA OODELKA 25-67 Poslovalnica Llubljana. Františkan. 6. tel 46—91 Poslovalnica Celie. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, 29. in 30. m srca 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi al) oc ooStl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN? U.«M Cena din 1*— Prisesa Ni. Vei. kralia Petra II. Ogromne manifestacije v Beogradu in v vsej državi — Vsa Jugoslavija v ljubezni in zvestobi zbrana okoli svojega mladega vladarja Beograd, 29. marca. Včeraj dopoldne je Nj. Vel. kralj Pe ter II. prisegel na ustavo kraljevine Jugoslavije. V kraljevskem dvorcu na De-dinjn so se zbrali vsi člani vlade na čelu s predsednikom armadnim generalom Dušanom S i m o vi č e m. Ko je vstopil v veliko dvorano Nj. Vel. kralj Peter II. »V < mm 1 -’ijjk* „'f~y" * V. . 'i# v;:; A- 1 mirm. so ga prisotni ministri pozdravili z vzkliki: 2ivel! Sredi dvorane je bila postavljena miza z evangelijem, velikim križem in svečo. Ob mizi je stal Nj. sv. srbski patriarh G a v r i 1 o s protodiakonom Branimirom Petrovičem ter škofi Peter, Josip in I r e n i j. Na desni od mize pa je bil predsednik vlade general Dušan Simovič in ministri nove vlade. Ob 10.45 je Nj. Vel. kralj Peter II. pristopil k mizi in prižgal svečo. V tem :e protadiakon zapel obredno pesem, Nj. Vel. kralj Peter II. je pa izgovoril besedilo prisege: jaz, Peter II., prisegam, ko stopam na prestol kraljevine Jugoslavije in prevzemam kraljevsko oblast pred Vsemogočnim Bogom, da bom nad vse branil edinost naroda, neodvisnost države in celoto državne oblasti in da bom po ustavi in zakonih vladal in da bom imel v \ sem svojem stremljenju pred očmi blagor naroda. Tako mi Bog pomagaj! Amen. Po prisegi so prisotni priredili Nj. Vel. kralju Petru II. ovacije z vzkliki »Živel kralj Peter II.!« Patriarh Gavrtlo je prvi pristopil h Kralju in mu čestital, rekoč: Po tem svetem in slovesnem dejanju prevzema Vaše Veličanstvo danes funkcijo gospodarja in kralja naše velike domovine. Naj Vas milostljivi in Vsemogočni Bog spremlja pri vseh važnih opravičil in naj bo Vaša vladavina dolgotrajna in srečna v slavo Vaše vzvišene dinastije in v napredek vsega našega naroda. Naj bo srečna in dolga. Tako naj Bog da! Nato so pristopili h Kralju vsi ministri s predsednikom D. Simovičem. Nj. Vel. kralj Peter'II. je prebil okoli 15 minut v razgovoru z navzočimi, nakar je po slovesnem dejanju med vzkliki »Živel kralj Peter II.!« zapustil dvorano. po službi božji Saborno cerkev, so mu množice priredile navdušene ovacije in prisrčne manifestacije, ki so se ves dopoldan še nenehoma ponavljale. Naša prestolnica je naravnost žarela v enem. samem navdušenju za mladega Vlada/rja, ki je tako pogumno vzel v roke težko in odgovorno vladarsko žezlo, da v burnih dneh in odgovornosti polnih časih vodi narod in državo k srečni bodočnosti. Navdušene manifestacije v Zagrebu za vse prijateljske države. ZAGREB, 29. marca. Dopisnik beograjske »Pravde «poroča iz Zagreba o spontanih manifestacijah po zagrebških ulicah, čim je prebivalstvo zvedelo po radiu, da je kralj Peter II. prevzel vladarsko oblast in da je sestavljena vlada narodne koncentracije. Zagrebčani so z velikim navdušenjem vzklikali kralju in vojski. Velike manifestacije so bile zlasti na Jelačičevem trgu in v llici, pomembnega dogodka pa so se veselili tudi na skrajni zagrebški periferiji. Po mestnih ulicah so se vili sprevodi z državnimi zastavami in tisoči ljudi so spontano manifestirali za kralja, domovino, vojsko, novo vlado ter BAN DR. ŠUBASIČ V BEOGRADU ZAGREB, 29. marca. „Hrvatski dnevnik11 poroča, da je imel ban jlr. Ivan šubašič po svojem prihodu v Beograd daljšo konferenco s hrvatskimi ministri, nato pa je prisostvoval seji ministrskega sveta. Tudi včeraj je bil v stalnem kontaktu s hrvatskimi ministri ter z Zagrebom. Sestal se je Ludi z zunanjim ministrom dr. Ninčidem ter z vojnim ministrom Iličem. V stalnem stiku z Zagrebom so tudi ostali ministri. Svečanosti v saborni cerkvi Kmalu po prisegi je bila v Saborni cerkvi slovesna služba božja. Pred cerkvijo je bila postrojena častna četa v popolni vojni opremi, z zastavami in godbo. — Množica prebivalstva, ki je že zgodaj zjutraj izvedela, da se bo svečane službe božje udeležil tudi mladi Kralj, pa je napolnila v deset in deset tisočih ves prostor ter ulice okoli cerkve Nj. Vel. kralj Peter II. je prišel pred Saborno cerkev okoli pol 11. ure v uniformi letalskega armadnega generala. Spremljal ga je predsednik vlade general D. Simovič. Ob prihodu je bila zaigrana državna himna, ljudstvo pa je prirejalo mlademu Kralju navdušene ovacije, ki se niso hotele poleči dokler ni KraJj vstopil v cerkev. Ko je Nj. Vel. kralj Peter II. obhodil častno četo ter sprejel raport poveljnika kapetana Seliča, je odšel v spremstvu vojnega ministra generala Bogoljuba Iliča v cerkev. Tu so se še pred prihodom Kralja zbrali poleg predsednika vlade Simoviča in vojnega ministra generala Iliča kakor tudi podpredsednik vlade Slobodan Jovanovič ter tmnistri dr. Srdjan Budisav-lievič Božidar Markovič, Boško Jevtič, Miša Trifunovič. Branko Cubrilovič, Jo^ Van Banjanin. generallteta z mnogimi višjimi in ni/iimi častniki, poveljnik Beograda armadni general Milodrag Petrovič travnik mesta orožn. general Stefanovič, upravnik voiaške akademije general ^arko Mihailovič in načelnik zemljepisnega zavoda general Josip Ojorgjevič. ^nied članov diplomatskega zbora so se ^ovesne službe udeležili turški poslanik Koperler sovietski odpravnik Lebedjev. -Cnišk’ poslanik v. Heeren. ameriški po-B^s-I.aine. italijanski poslanik '^aniVnefti. madžarski noslanik baron “akacsz-Bessenyi, bolgarski odpravnik Stratijev, grški poslanik Bibiča Roseti. romunski poslanik Cadere, Španski posl. Comin in drugi zastopniki diplomatskih in vojaških odposlanstev v Beogradu. Govor patriarha Gavrifa Po svečani službi božji je imel patri-jarh Gavrilo daljši govor, v katerem je med drugim dejal: »Danes upira 16 milijonov duš, sinov «n hčera našega slovanskega Juga, navdu šeno !n veselo z ljubeznijo in nado oči v Vaše Veličanstvo. Vsa ta bitja brez izjeme mislijo na Vas in njihova srca utrl. pajo za Vas. Cim težji so dnevi, tem go-rečnejša je njihova ljubezen, tem večja njihova zvestoba in tem jasnejši in tem drznejši njihovi pogledi. Enodušni in prežeti z mis'Ho za častni križ in zlato svobodo — vse za kralja lit domovino, so pripravljeni, da na povelje Vašega Veličanstva poklemo v ogenj in smrt, odločeni izvršiti svojo dolžnost po zgledu svojih prednikov, katerih žrtve in samo-^atajevanie s0 ustvarili veliko in močno Jugoslavijo. TiSfl, ki so doma, in tisti, ki stoje pod nepremagljivo zastavo naše viteške vojske, mlsiJjk> samo eno in tvorijo granitno moč okoli Vašega prestola na branik« domovine, odločeni, da tudi s svojim življenjem obvarujejo svojo Svobodo in večno slavo našega zmagovitega orožia. Njihovi ideali sta čast ?n svoboda, mihovo načelo pa svoje čuvati in braniti, trne p# spoštovati in ne rfrfiiratl Se ga. V njihovi volji in v njihovih srcUi in globoko hi neizbrisno zapisana viteška oporoka Vašega viteškega očeta. nesmrtnega kralja - mučenika Aleksandra I. ZedinHelja, oporoka, ki se! •rlasi: ,CiivaH© Jugoslavijo!’.« Ko je Nj. Vel. kralj Peter II. zapustil Nova vlada uživa popolno zaupanje »Politika« objavlja članek, v katerem poudarja pomen zadnjih dogodkov, opisuje manifestacije in proslave v Beogradu in v notranjosti države ter pravi, da se j& s krajjevo prisego zaključilo zadnje formalno dejanje. Vlada narodne sloge generala Simonoviča je pristopila k rednemu delu. Članek poudarja pomen nove vlade, ki uživa popolno zaupanje naroda. sednik USA Roosevelt je poslal telegra-fične čestitke jugoslovanskemu kralju ob priliki prevzema oblasti. ČESTITKA ANGLEŠKEGA KRALJA LONDON, 29. marca, Reuter. Kralj Juri; VI. je teiegrafično čestital jugoslovan--kemu kralju ob priliki prevzema oblasti. Listina o odstopu kraljevskih namestr ikov Ko se je Nj. Vel. kralj Peter II. odločil, da vzame kraljevsko blast v svoje roke, so kr. namestniki podali ostavko naslednje vsebine: Vaše Veličanstvo! Razumemo utemeljenost vaš»h nagibov, da v teh težkih trenutkih za naš narod vzamete kraljev-sko oblast v svoje roke. Kr. namestniki Vam dajejo svoja mesta na razpolago. — Pavle s. r., dr. Stankovič s. r., dr. Perovič s. r. — 27. marca v Beogradu. ROOSEVELTOVA ČESTITKA WASHINGTON, 29. marca, AP. Pred- MANIFESTACIJE V MARSEILLEU MARSEILLE, 29. marca, Ass. Press. Po najnovejših vesteh z Balkana se je zbralo okoli 30.000 oseb na Plače de ia Bourse, kjer je spominska plošča za pok. jugoslovanskim kraljem Aleksandrom. Moskva o dogodkih v Jugoslaviji MOSKVA, 29. marca. CBS. Moskovska radijska oddainica je objavila manifest kralja Petra II., sestavo nove vlade ter resolucije raznih beograjskih organizacij. MOSKVA, 29. marca. CBS. Pomočnik zunanjega ministra Višinski je sprejel dosedanjega jugoslovanskega poslanika v Moskvi dr. Milana Gavriloviča pred njegovo vrnitvijo v Beograd. NEW YORK, 29. marca. TASS. Upokojeni general Johnson napoveduje v listu »New York World Telegram«, da bo vlada USA sklenila spremljavo angleških trgovskih ladij, ki prevažajo vojni material v Anglijo, s svojimi vojaškimi ladjami. Ta spremljava pa bo po njegovem mnenju kmalu dovedla tudi do formalnega v s to*pa USA v vojno. ZAPLEMBA NEMŠKEGA DOBRO-IMETJA V USA VVASHINGTON. 29. marca. AR. Republikanski senator Austin je predložil finančnemu odboru načrt uredbe po kateri naj bi vlada USA zaplenila vsa nemška dobroimetja v USA. Ce že ne bi bilo zakonske pbdlage za zaplembo, pa naj bi se vsaj proglasila nad njimi prisilna uprava. Predlagatelj je dejal, da si morajo USA že sedaj zagotoviti finančne vire za kritje svojih denarnih terjatev, ako bi jih morale postaviti Nemčiji po vojni. SOVJETSKI POSLANIK PRI SUMMER WELLESU NEW YORK, 29. marca, AA. >New-.vork Herald Tribune poroča, da je sovjetski poslanik v Washingtonu obiskal državnega podtajnika za zunanje zadeve Summerja Wellesa. ANKARA, 29. marca. Ass. Press, Podpredsednik turškega parlamenta Je na seji zbornice izjavil, da bodo stopile v vojno USA, Japoska in tudi Rusija, če bi se vojna še razširila. V zvezi s tem je svaril vsakogar, ki bi hotel napasti Turčijo. Mariborski napoved: Oblačno v. dežjem v presledkih. Včeraj je bila toajvttja lo- Vn V J .’ <,I,!|U“S najn'žia +5.3, opoldne +0. Dežja je bilo davi 5 mm. ■ H Italijanske čete so z brezp?!t»erno in zgodovinske hrabrostjo branile Kerert — Angleške čete prodirajo proti Asmari, v Abe siniti proti Diredaut ITALIJANSKA POROČILA njajo naše čete italijanske sile, ki se umi RIM, 29. marca. Stefani: Poročilo glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v vzhodni Afriki: Po 6 tednih neprestanih krvavih bojev so sovražnikove čete zavzele Keren. Bitka se nadaljuje v neposredni okolici. — Na področju Hararja so naše čete izpraznile mesto Harar, da preprečijo njega bombar diranje. Naši bombniki so bombardirali in obstreljevali s strojnicami mnogoštevilna sovražnikova mehanizirana vozila vzhodno od mesta. ANGLEŠKA POROČILA KAIRO, 29. marca. Reuter. Vrhovno poveljstvo britanskih sil na srednjem vzhodu javlja: Po padcu Kerena prega- kajo proti Asmari. Sovražnikovi vojaki, ki so bili ujeti v Kerenu še niso prešteti, vendar pa so Italijani pri svojem naglem umiku pustili velike količine vojnega materiala, ki je padel v naše roke. Na abesinskih odsekih se položaj še naprej razvija v našo korist. KAHIRA, 29. marca. Reuter. Angleške čete predirajo od Kerena proti Asmari. V mestu je bilo med 35 do 40.000 italijanskih vojakov, katerih del se je umaknil. ASMARE NE BODO BRANILI KAHIRA, 29. marca. Reuter. Angleška stranjuje.io velike skale, ki so jih italijanski vojaki zvalili na cesto, da bi s tem j ustavili napredovanje angleških čet. — j Splošno se misli, da Asmara ne bo bra- ! njena, ker nima potrebnih utrdb in drugih priprav ter je odprto 'mesto. KAIRO, 29, marca. Reuter. Naši bombniki so včeraj bombardirali železnico med Diredauo in Adis Abebo, kjer je bil z bombami obsut neki vojaški železniški transport. Južnoafriška letala so bombardirala sovražne postojanke severno od Rudolfovega jezera. Nadaljnja skupina bombnikov je napadla letališče in petrolejske postojanke na Calatu. Nastali so letala bombardirajo 90 km dolgo cesto, veliki požari. Eno letalo je bilo uničeno ki vodi iz Kerena v Asmaro. Saperji od-1 na Obisku Macuoke bodo sledila dejanja Diplomatični posveti v Berlinu in Rimu bodo po japonskih napovedih rodili pomembne dogodke TOKICT, 29. marca. DNB. »Tokio Niči Niči Šimbu-n« piše v zvezi s prvimi razgovori med Macuoko in Hitlerjem ter Ribbentropom, da kljub vsem morebitnim ukrepom Anglije in Amerike proti politiki in akcijam sil trojnega pakta ostane nesporno, da pomeni obisk Macuoke Nemčiji nadaljevanje uspešne diplomatske ofenzive osiščnih velesil. Ne bo samo še tesnejše prijateljstvo med Nemčijo in Japonsko, temveč s© bo verjetno kmalu na nedvomen način demonstriralo z dogodki. Vsak poizkus, da bi preprečili razvoj daljnovidne politike na temelju trojnega pakta lahko povzroči težke protiakcije vseh treh velesil. List poudarja globok vtis japonskega naroda zaradi prisrčnega sprejema Macuoke v Berlinu ter pravi, da še takega sprejema po Mussolinijevem obisku v Berlinu ni doživel še nihče. Glede razgovora Macuoke s Stalinom pravi list, da sta se pogovarjala samo o splošnih vprašanjih. Pričakuje se ponoven obisk Macuoke pri vodilnih sovjetskih osebnostih, toda njegova vrnitev še ni določena. RAZGOVOR GOSPODARSKEGA ZNAČAJA BERLIN, 29. marca. DNB. Japonski zun. minister Macuoka je obiskal včeraj dopoldne nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa, ministra za nemško gospodarstvo ter predsednika nemške narodne banke Walterja Funlka. Obisk in razgovor s slednjim je bil posvečen izmenjavi mnenj o nemško-japonsklh gospodarskih odnošajih ter o temeljih za organizacijo trgovinskega in plačilnega prometa med evropskim in vzhodnoazijskim velikim prostorom po zmagoviti vojni. MACUOKA MED OS1ŠČNIMI NOVINARJI BERLIN, 29. marca. Stefani. Macuoka je obiskal novinarski klub ter je ostal ne- kaj časa v družbi novinarjev iz držav podpisnic trojnega pakta. Macuoka je odgovarjal na razna vprašanja ter poudaril ponovno bistvo pakta. Zunanji minister Ribbentrop, ki je Macuoko spremljal se je pogovarjal z novinarji, posebno z japonskimi in italijanskimi. Francoska ugibanja o 3. čl. trojnega pakta CLERMOND FERAND, 29. marca. Ha-vas. List »Efiord« piše o potovanju Ma-cuo!' v Berlin in v Rim in poudarja, da je do tega potovanja prišlo potem, ko jo bil izglasovan ameriški zakon o pomoči Anglije in ga je zato treba vezati na podporo, ki jo ta zakon določa za Anglijo. List meni, da se bodo na sestanku v Berlinu vsekakor pečali s tem vprašanjem. List se sprašuje, v kolikšni meri in v kakšnem času lahko ameriška pomoč Angliji spravi podpisnice trojne zveze do tega, da bodo začele računati s potrebo z izvedbo čl. 3 trojnega pakta, kjer je govora o medsebojni pomoči in o skupnem nastopu, če bi bila katera od treh pogodbenic napadena od države, ki do sedaj še ni bila v vojni. Pooblaščeni japonski zastopnik je bil povprašan o točnem pomenu te določbe trojne zveze in je odgovoril, da beseda »napad« ne pomeni neizogibno tudi sovražno dejanje ali napovedi vojne, ampak da bodo to besedo tolmačile in ji dale razlago vse tri zaveznice skupaj. ' V ' ANGLEŠKA POROČILA LONDON 20. marca. Reuter: Letalsko n> nistrstvo ic objavilo tole poročilo: Angleški bombniki so napadli industrijska središča v Kolnu in Dusseldorfu. ’ Kljub gosti megli so mogli opaziti uspeh svojega bombardiranja. V Kolnu sta v bližini tovorne postaje nastala dva požara, v Dusseldorfu so se pa razločno mogle slišati eksplozije bomb v tovarniških napravah vzhodno od Rene in v bližini glavne železniške postaje. Manjši oddelki bombnikov so napadli doke v Dunkerqueu in Calaisu. Izginila sta dva bombnika. V četrtek so bombniki obrežnega poveljstva napadli več sovražnikovih ladij. Te operacije so se dogajale na prostoru od Frizijskih otokov do La Ro-chella. Bombardirane so bile vojne ladje in preskrbovalne ladje, na katere so letala streljala tudi s strojnicami iz majhne višine. Isto noč so bile vržene bombe tudi na Brest in pri tej priliki sta izginili 2 letali obrežnega poveljstva. OSMA MIRNA NOČ V LONDONU LONDON, 29. marca. Reuter. London že osmo noč zaporedoma ni doživel letalskega napada, druga mesta v pokrajini pa že 6. Pred plinskimi napadi? LONDON, 29. marca. Reuter. Minister za narodno varnost Herbert Morrison je že drugič v dveh dnevih opozoril prebival stvo pred morebitnimi plinskimi napadi. Churchill preložil napovedani govor LONDON 29. marca. Reuter. Po poročilu angleškega radia je Churchill svoj govor, ki je bil določen za 30. t. m., pre-ločil za nekaj dni. Letalska in pomorska vojna na zahodu Nočni bombni napad na Koln in Dilsseldorf letala so bila aktivna zlasti na morju Nemška NEMŠKA POROČILA BERLIN, 29. marca. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Nemška letala so napadla neko pristanišče v Angliji. Na jugovzhodni obali Wa-lesa so nemška letala napadla zelo zavarovan sovražnikov konvoj. Pri tem napadu so bile potopljene tri ladje s 15.000 tonami. Razen,tega so bile poškodovane iz konvoja še štiri ladje. Poleg tega napada se je enemu nemškemu letalu posrečilo poškodovati še eno sovražnikovo letalo. Enote nemških sil so naredile uspešen napad na pristanišče in tovarniške na prave, kakor tudi na več krajev v Južni Angliji. Preteklo noč je več manjših angleških enot letelo nad zahodno Nemčijo. Zažigalne in močne eksplozivne bombe so povzročile škodo. Ubitih je bilo več oseb, še več pa ranjenih. Zbitih je bilo šest angleških letal, in sicer so tri nad zahodno Nemčijo sestrelila nemška loivska letala za nočne polete, tri pa protiletalsko topništvo. Eno nemško letalo je izginilo. BERLIN, 29. marca. DNB. Nemški nagli borbeni čolni so napadli v bližini angleške obale neki britanski konvoj. Posrečilo se jim je, da so ga razgnali, nato so se pa vrnila v svoja oporišča. Obenem se demantirajo tuje vesti, da bi bil sovražnik pri tem napadu poškodoval mnogo nemškh borbenih čolnov. BERLIN, 29. marca. DNB. Angleška letala so ponoči letela nad zahodno Nemčijo. Zaradi neugodnih vremenskih razmer in zaradi močnega nemškega protiletalskega ognja angleška letala niso mogla zadeti ciljev. Angleške bombe so porušile več poslopij, nekaj hiš je zajel požar, več pa jih je bilo poškodovanih. Ubitih je bilo nekaj oseb, več oseb pa je bilo ranjenih. italijansko-grškega bojišča italijanske pomorske enote napadle zaliv na Kreti Grške akcije ob obali Albanije ITALIJANSKO POROČILO NEKJE V ITALIJI, 29. marca. Stefani. Poročilo glavnega stana italijanskih vojaških sil pravi, da je bilo na grškem bojišču delovanje obeh topništev. Italijanska letala so bombardirala več sovražnih oporišč. V noči med 25. in 26. marcem so pomorske napadalne enote predrle v Sudarski zaliv na Kreti, napadle pomorske sile in zasidrane transporte ter povzročile sovražniku velike izgube. Ena sovražna vojna ladja se je potopila. Angleška letala so obsula z bombami nekaj italijanskih oporišč v Egej-u ter ranila pri tem nekaj ljudi. GRŠKO POROČILO ATENE, 29. marca. At. Ag. Poročilo notranjega ministrstva pravi, da je v no-traniosti mir. ATENE, 29. marca. At. Ag. Po po-! ski napad. ročilu mornariškega ministrstva je grška podmornica Triton srečala pred dnevi v bližini albanske obale v Jadranskem morju zelo zavarovan konvoj. Uspelo ji je uničiti transportno ladjo „Carnia“, ki je imela 5451 [ono ter je bila last tržaškega Lloyda. Težko pa je bila poškodovana še neka ladja. LONDON, 29. marca. Reuler. Grško ministrstvo za tisk je objavilo, da so bile na Jadranu potopljene sledeče italijanske ladje: „Paganini“ z precej vojaštva in vojnega materiala, „Sar-degna“, „Liguria“ ter „San Giorgio“ s četami in deloma tudi z vojnim materialom. ATENE, 29. marca. Reuter. Grške čete 'so v dolini reke Vojuše po sinočnjem i grškem uradnem poročilu odbile tankov- Daladier in Reynaud na svobodi VICttV, 2.9 marca. TASS. Preiskava proti bivšemu ministrskemu predsedniku Daladieru in zunanjemu ministru Rey-naudu je ustavljena ter sta bila oba izpuščena. Bila sta opozorjena, da bi se postopanje proti njima nadaljevalo, če bi se v svobodi spuščala v kako akcijo proti sedanjemu francoskemu režimu. DR. SAM AL f BERLIN, 29. marca. ZPV. V Berlinu je umrl bivši kancler predsedndštva češkoslovaške republike dr. Samal. V časih prve svetovne vojne je bil na čelu »Mafije«. Po vojni pa je bil pomočnik pokojnega predsednika Masarjrka, pozneje pa tudi dr. Beneša. ROOSEVELT — ČASTNI DOKTOR ATENE, 29. marca, Reuter. Atenska imi verza je podelila častni doktorat predsedniku USA Rooseveltu, LETAKI V ALBANIJI ATENE, 29. marca. AP. Grška letala so metala včeraj v Albaniji letake, v katerih' so bili sporočen! zadnji dogodki na Balkanu. LONDON, 29. marca. Reuter. Po vesteS, ki so jih dobili ameriški novinarji v Berlinu, zanikujejo nemš!k? uradni krogi vesti različnih tujih agenerj, ki so vedele povedati o nekakem koraku Nemčfje v Beogradu. Te vestT so izmišljene. V Budimpešti se presenečeni BUDIMPEŠTA, 29. marca. TASS. Madžarski listi objavljajo govor Antone- S £ r/ .sca, v katerem je izrazil romunske zahteve slede Transilvanije ter poudaril, da se Romunija nikdar ne bo Sprijaznila z odstopitvijo dela Transilvanije Madžarski ter da v Evropi ne bo miru, dokler ta krivica Romuniji ne bo popravljena# Poleg tega pa citirajo listi tudi drugi Antonescov govor romunskim in tuji« novinarjem, v katerem je dejal, da i® 1,300.000 Romunov v madžarskem dela Transilvanije v položaju sužnjev. Ker s« Madžari ne drže prevzetih obveznosti |e romunska vlada odločena obrniti s* na vladi v Rimu in Berlinu z zahtevo* da se dunajska pogodba o odstopltvi Transilvanije Madžarski spremeni. C« se to ne zgodi, general Antomescu za nemire, ki bi zaradi tega nastali v Romuniji, ne bi mogel prevzeti nobene odgovornosti. Dokler ne pride do te spre* raembe ne bo miru. Poluradno glasijo madžarske vlade je Izjave Antonesc^ označilo za čudne ter pravi, da so vzbtf' dlle na Madžarskem veliko senzacijo. A Kralj Peter v strelskem jarku Na umiku od Valjeva je 70 letni kralj Peter I. bival v Topoli. Ko je čul, da hira v izmučeni srbski vojski pred silno premočjo sovražnika vojni duh, je stopil v spremstvu vojvode Stepanoviča med svoje vojake in jim dejal: — Deca moja, v teku zadnjih let ste se junaško borili s Turki, Arnavti in Bolgari. Premagali ste sovražnika in Prinesli sebi in orožju slavo. Sedaj se borite že štiri mesece z novim in močnejšim sovražnikom, čigar moč je veliko večja od naše. Utrujeni od nadčloveških naporov v tej vojni želite snidenja s svojimi ženami in otroki, in tudi oni želijo isto. Toda, domvina potrebuje vašo obrambo. Prisegli ste domovini in meni, da se boste borili do zadnje srage krvi. Dobro vas razumem. Vaše in vaših rodbin želje smatram za upravičene. Zato vas odvezujem prisege, ki ste mi jo da-fi, odpuščam vam vse in Bog naj vam odpusti. Pojdite domov, dajem vam častno besedo, da ne bo nihče zato trpel. Toda od prisege domovini vas ne morem odvezati. Ona veže nas vse. Zato bo vaš stari kralj ostal na teh postojankah, da tu umrje, da bo mogel sovražnik osvojiti Srbijo šele tedaj, ko bo šel čez truplo vašega kralja in njegovih sinov . . . Vojvoda Stepanovič se je- obrnil h kralju iu mu dejal: — Vaše Veličanstvo! V Srbiji ni niti enega vojaka, ki bi izdal svojega gospodarja, Vsi borno padli na bojnem polju prej, kakor bi zapustili vladarja jn domovino. Borili se bomo, dokler bo le eden izmed nas pri življenju. »Živel kralj!« je odmevalo med četami. »Mi nismo utrujeni od boja, ampak od umikanja. Srečni smo, da vidimo Tebe v svoji sredi. To je znak, da se ne bomo več umikali.« — Tako je, je odgovoril kralj, stopil v strelski jarek, vzel puško iz rok mrtvega vojaka in rekel: —• Dajte mi petdeset patron. In stari kralj, borec za svobodo, je strelja!. Sledila je slavna zmaga na Kolubari in prodor proti Beogradu. Sivolasi kralj je sledil vojski, z višin Avale je opazoval boje pred prestolnico. Ko so še odmevali streli po ulicah, je dospe! 15. dec. 1914 v Beograd ter stopil naravnost v sabor-no cerkev. Nato je odšel v kraljevi dvor, tam je še visela avstrijska zastava. Dva vojaka sta jo snela in preko nje je stopil kralj Peter I. med nepopisnim navdušujem prebivalstva v dvor. »Z nadčloveško hrabrostjo in z vzvišenimi žrtvami ste vi, moji dragi junaki, v krvavih bojih zadnjih dni pobili sovražnika in s hitrostjo, kakršne ne pozna vojna zgodovina, podite njegovo razbito vojsko. Vi ste poto!kli štiri sovražnikove zbore, dobili ste velike trofeje. Braneč svobodo naše zemlje, ste si na planinah in na bregovih naših dragih rek postavili veličastne večne spomenike vašega junaštva. Naši zavezniki so navdušeni nad vašimi zmagami in vas občudujejo. Domovina vam bo večno, hvaležna in jaz sem ponosen, da vam stojim na čelu in da moreni svojemu vzvišenemu očetu javiti še en slaven polet njegovih dičnih sokolov,« je naslovil regent Aleksander 11. decembra 1914 novelje svojim vojakom. Hr .niku preko Albanije Kosovo! Srbska vojska je dospela na umiku pred premočnimi sovražniki, ki so s 'reli strani planili nad majhno državo sredi novembra 1915 tja. Ni bilo dolgo časa za oddih, treba je bilo dalje. V noči med 15. in 16. novembrom je bil fon vn.ik 7n odhod Težko je bilo slovo od zgodovinske zemlje, globoko v srce ranljiva pot od domovine preko strmih zasneženih gora, 170 km daleč, k morju. Kralj Peter I., ki je prej bival v Topoli, se dolgo ni mogel odločiti za slovo od rodne grude. — Pustite me, tu hočem umreti, sredi naroda, v kraju, kjer počiva prah mo- jih dedov. Le težko so ga pregovorili, da je šel na dolgo pot. — 'Peljite me k moji vojski. Avtomobil, ki ga je vozil, ni mogel daleč po globokem blatu. —> Pustite mc, če morejo žene in o-troci peš, bom šel tudi jaz. Toda, rti mogel daleč. Adjutant je stopil Jk vojakom in jim dejal: — Ustavite malo, da vzamete kralja na voz. — Kralja? so se začudili in segali po čepicah, da pozdravijo starca, ki je naslonjen na palico stal ob poti. — Da, kralja, je rekel sivolasi vladar. — Ne bo dobro, gospodar, na vmu je trdo. Bogoljub Ilič novi vojni minister, se je rodil 22. februarja 1SS1 v Požarevcu. Po končani nižji šoli Vojne akademije je postal artilerijski podporočnik. Sodeloval je v vojnah kot kapetan, major in podpolkovnik, leta 1920 je postal polkovnik, 1925 brigadui, 1930 divizijski, 1937 armijski general, 1940 pa vrhovni inšpektor vojne sile. V 1. 1931 in 1932 je bil tudi poveljnik dravske divizijske oblasti ter si je pridobil v Sloveniji zelo velike simpatije. Od 1933 do .1936 je bil pomočnik glavnega generalnega štaba in vršilec dolžnosti komandanta II. armijske oblasti. Ima celo vrsto domačih in tujih odlikovanj. tudi Karadžordževo zvezdo z meči. Sava Kosanovič minister za prehrano, se je rodil 1894 v Plaškem v Liki. Srednje šole je končal na Reki. Izkazal se je kot vnet pobomik za narodno stvar, pok. Svetozar Pribi-čevič ga je zato vzel v ministrstvo. Mladi Kosanovič je sodeloval pri vseh strankarskih akcijah in manifestacijah SDS, svojemu voditelju je ostal zvest do smrti. Pribičevič je takoj spoznal njegov politični talent, leta 1927 je bil izbran v ogulinskem srezu za narodnega poslanca. Ko sta Pribičevič in Radič ustanovila KDK. je ime! Kosanovič pri tem ne-male zasluge. Preganjan in mnogokrat zaprt je Kosanovič v opoziciji vztrajal neomajno pri načelih stranke in svobode. — Ali je tebi trdo, ko sediš na voz«? je vprašal kralj. — Ej, pa mi smo kaj drugega, so u-govarjali borci. — Nič drugega, vsi smo isto. Če moreš ti, bom tudi jaz. Hajdi, pomagaj trii na voz! In karavana se je pomikala dalje. Vojvodo Putnika so nosili v nosilih, stari kralj se je zapuščen in v pomanjkanju s svojo vojsko umikal čez albanske klance. Utrujen, nem, molčeč, toda strog; njegova volja ni bila zlomljena. V Valoni in Solunu V Valoni. Kralja so prenesli z ladje na rokah v gostilno, nasproti bivališču italijanskega generala. Francoski dopisnik pripoveduje: — Privedli so me v sobico pred starega kralja. Te svetle oči! Kakšen o-genj skrivajo v sebi. In poteze na obrazu, tako upadlem od trpljenja! Kakšno utrujenost so izražale! Vojak je in samo vojak! V Solunu. Kralj ni hotel v hotel. — V hotel naj grem? Skozi vrste radovedne množice? In pozdrave naj izzivam? Ne! V čolnu se je odpeljal od ladje na konzulat, ki je bil tik ob morju. Praznični Solun, ki je pripravil srbskemu junaškemu vladarju veličasten sprejem, je zaman čakal po ulicah nanj. Kralj Peter se je nastanil v majhni, tihi sobici. Nekoč so ga srbski begunci zagledali pri oknu. »Kralj! Kralj!« so vzklikali. Kralj je stopil k oknu, iztegnil roke, kakor da bi hotel objeti svoj ljubi narod, nato se je skril. Ni hotel, da IM narod videl, kako plaika njegov kralj... Za božič je prišel kralj Peter I. v srbsko cerkev v Solunu. Bila je polna beguncev. Vladika Varnava je imel govor; vsi so plakali. Vsem je bilo srce polno tuge, saj so bili brez domovine Pomladi 1916. Regent Aleksander se je vrni! s potovanja po zavezniških državah. Dne 20. aprila je izdal srbski vojski proglas, v katerem pravi med drugim: »Bil sem povsod sprejet z nepopisnimi simpatijami in velikimi manifestacijami za Srbijo in njeno vojsko. Junaki, prepričal sem se, kako mogočno je po Evropi odjeknila slava srbske vojske, kako sijajno in pohvalno je ocenjeno va- Tesno je sodeloval z dr. Mačkom in skupaj z Vilderjem pri vseh važnih konferencah. Reorganiziral je z zgledno marljivostjo stranko, KDK mu je izkazala priznanje s tem, da ga je dr. Maček postavil na senatorsko listo, kjer je tudi bil izvoljen. Kot prosvetni minister je prišel Kosanovič zdaj prvič v vlado, v kateri bo dokazal, kakor povsod drugod, svoje velike sposobnosti in ljubezen do naroda in države. Sava Kosanovič je tudi marljiv publicist in književnik. Je nečak velikega našega učenjaka v Ameriki Nikole Tesle, ki se je v zadnjih dneh obrnil nanj z dvema obsežnima brzojavkama iz Amerike, nudeč Jugoslaviji svojo pomoč v vprašanju narodne obrambe. Dr. Boža Markovič novi pravosodni minister, se je rodil 1. 1S74 v Sibiču pri Kragujevački Rači kot sin učitelja. Po končani pravni fakulteti v Beogradu je odšel v Monakovo, doktorat je napravil v Freiburgu. Leta 1927 je postal docent beograjske univerze, nato pa redni profesor pravne fakultete. V predvojni Srbiji je moral zaradi demonstracij proti vladi Andre Nikoliča v tujino, v slovitem Friedjun-govem procesu je Markovič kot predstavnik »Slavenskega Juga« dokazal, da so vsi dokumenti, s katerimi so obtoževali pok. Supila, falzificirani. Politično se je najprej udejstvoval pri radikalih, potem je prestopi! k SDS, nato pa k Davidovičcvi demokratski stranki. Vse- še junaško vedenje v borbi, vaša brezmejna ljubezen do svobode in neodvisnosti. Naši zavezniki nas bodo podprli, da ustvarimo domovino veliko, ki bo združila vse Srbe in Jugoslovane in da naredimo iz; nje silno in močno Jugoslavijo, ki bo opravičila doslej prinešene žrtve. Kakor z vero v vstajenje Krista. Odrešenika, tako z nado v vstajenje domovine, v prepričanju, da boste junaki vztrajali do zadnjega diha, vam čestitam k prazniku Kristovega vstajenja: Kristus je vstal, moji dioni junaki!« Prodor na Kajmakčalanu v osvobojeni Beograd Dne 19. novembra 1916 je junaška srbska vojska s Kajmakčalana vkorakala v Bitol. Regent Aleksander je pisal svoji vojski: »Bog je hotel, da so vsi vaši napori in viteški boji venčani s sijajnim uspehom. Naš ponosni Bitolj, dika in slava naša, je v naših rokah. Vaša zvestoba, nezlomljiva sila in požrtvovalnost je premagala najtežje položaje nasprotnika in vse obupne odpore sovražnikov...« Božič 1917. Aleksander se je spet spomnil svojih hrabrih borcev z voščilom za Božič in Novo leto ter poudaril: »Junaki! Prišlo je med nas v tem letu lepo število bratov izven kraljevine: Srbov, Hrvatov, Slovencev in Čehov. Prišli so, da se rame ob ramenu s svojimi dragimi brati iz Srbije bore za osvo-bojenje in zedinjenje naše mile skupne domovine. Imejte vsi skupaj trdno upanje, da bomo z božjo pomočjo v prihodnjem letu dosegli naš vzvišeni cilj in si zagotovili vse ugodnosti miru.« In res je bilo tako! Dne 15. septembra 1918 so zagrmeli topovi na solunski fronti. Srbske čete so na odseku, dolgem 25 km, predrle fronto in po divjih bojih udrle za sovražnikom. Dne 22. septembra je srbska vojska že stala ob Vardarju. Hkrati so Angleži in Grki napadli na krilih in strli bolgarski odpor. Ogromen plen je padel v roke zmagovalcem. Dne 26. septembra so stali Angleži že ob bolgarski meji, dne 30. septembra pa so bili Srbi v Skoplju, 12. oktobra v Nišu. Srbska vojska se je razlila po dolini Morave in 1. novembra 1918 zmagovito vkorakala v Beograd. Strašna, edinstvena drama v zgodovini vojn je bila končana. Iz male Srbije je vstala po zaslugi borcev vseh delov velika Jugoslavija, ki stopa zdaj pod mladim kraljem Petrom II., potomcem junaških prednikov, kralja Petra I. Velikega in Aleksandra I. Zedinitelja, v novo, svetlo dobo svoje zgodovine. stransko se je zavzemal za sporazum s Hrvati. Miša Trifunovič novi prosvetni minister, se je rodil 1871 v Užicah. Filozofske študije je končal v Beogradu, kjer je bil več let profesor. Leta 1903 je bil prvič izbran za poslanca Narodne radikalne stranke. Potem je kot predstavnik NRS prišel vse do 1929 večkrat v skupščino. Leta 191S je bil prvič prosvetni minister, nato izmenoma prosvetni, gradbeni minister in minister za vere. Sodeloval je pri mnogih političnih listih in revijah, njegovo politično delo je naletelo na živahen odmev v vseli slojih naroda. Bil je zvest sodelavec pok. Pašiča, zdaj pa Ace Stanojeviča. Najhujši udarci nekaterih režimov so padli baš na njegova pleča, kot namestnika predsednika NRS. Aktivno se jolifesj:5t^ = UBIJA! ksncje SPANJ. MAROKO S.Cruz Jc» 9 * o narski , /‘C i sne ros * o.-j/lnaurctanija EGI PAT Sudan sl! ENGCESK.0- /7 Kartum ' // y EGIPATSk DJibufi /nigerija; A.ibeba v* ■ Jaunde , ° c ^ rcrr. Poo-*® ni 9 ftiO MUN O < 2! LGIJSKI /5/kenija Nairobi /t v Leopold viHe azzaviB« rAN6A-/T.P^ ? Zanzibar NJIKA Dare&salam A TOA*N-T'S k j OCEAN • Komori T 11 ViJSp Tananarivo i -T JUGOZAP. 1.000 km. kfindhuK PO S J E DI: L^^:Belgijski {§§§$ Portugalski Britaniji IEZSI ŠpanjoJsUi HllUlij franctiskf l^v^l Taliiansk l/. Marnu es t/ Pretoria Z // //r jco JUŽNA AFP.IČKA UNIJAH Cepeto Mauriciufc i Atunion INDIJSKI Jeseni smo čitali o velikem načrtu o razdelitvi Afrike in o ustvaritvi ogromnega infiltracijskega rezervoarja za preob-ljudeno Evropo. Nakazani so bili tudi že nekateri obrisi, kakšna bi naj bila bodoča Afrika, ta črni kontinent brez dvoma velike bodočnosti. Kolonizacija Afrike po evropskih velesilah je dvignila ta de! sveta k'velikemu kulturnemu, pa tudi gospodarskemu napredku. Na ogromnem prostoru 30,087.000 km- zemlje biva danes 151,600.000 duš ali komaj 5 ljudi na 1 km2. Evropcev je na afriški celini 2.9 milijona, na pripadajočih otokih 1.1 milijona duš. Polagoma, a sigurno se ta kontinent izpremlnja v kulturno naprednejši de! sveta, če vzamemo za povprečno merilo rastlinski odeji potrebnih padavin 500 mm, tedaj je vsa tro-pična Afrika in tretjina nje severnega dela sposobna za obdelovanje. Z intenzivnim obdelovanjem zemlje bi lahko pritegnili k umnemu gospodarstvu 49.9°/» afriške površine, brez otokov. Drugače je z rudninami. Sklepajo sicer, da ima Afrika v svojih kristalinskih plasteh še mnogo neodkritih rud. Veliki vo- dopadi, visoka plima in oseka morja pa nudijo osnove za industrijsko izrabo vodnih sil. Potrebne delovne človeške sile se bodo lahko dobile še tudi od drugod in črna belina bo postala tudi za podjetne ljudi raj poštenega zaslužka. Afrika ima po nekaterih cenitvah 2,250.000 km- tropskega gozda z obilnim dežjem in 11,500.000 km-’ za obdelovanje primerne površine, zaraščene s travo in gozdovi suhe cone., Ako računamo na gozdni pas v deževni coni po 100 ljudi na 1 km2, t. j. Ie dve petini gostote, ki jo beleži Java, in če vzamemo za travnate savane in suhe predele gozdov merilo 77 duš na 1 km2, kakor je to primer na suhi planoti Dekanu na jugu Indije, tedaj bi prvi pas lahko preživljal 225, drugi pa najmanj 860 milijonov prebivalcev. Afrika ima torej še prostora in življenjskih možnosti za 1085 milijonov duš! Pri tem niti ni všteto redko poseljeno puščavsko ozemlje in ono zelenic. Vključujoč -tudi te posebnosti afriške celine, bi lahko prevzel črni kontinent celo 2320 milijonov prebivalcev ali 29“/« vsega možnega prebivalstva sveta. Gotovo je, da bo imela Afrika v bodočnosti velik delež pri naraščanju prebivalstva naše zemlje. Postala bo tako tudi v političnem pogledu važen činitelj. Dandanes je Afrika kolonialna celina, v kateri si dele posest evropske velesile Anglija, Francija, Italija ter Španija, Belgija Portugalska. »Samostojna« je le Liberija, deloma tudi Egipt. Najvažnejšo vlogo v sedanji vojni ima dominion Južna Afrika, ki vodi samostojne operacije iz Kenije preko Italijanske Somalije v južno Abesinijo. Odkar je Vasco da Gama obplul Rt Dobre nade na jugu Afrike in so Holandci utemeljili Capetown je vsa stoletja poslej doživela Južna Afrika velik geopolitični, etnografski in gospodarski prerod. An- gleži so zasedli deželo 1795 ter si jo 1806 dokončno prilastili. Spoznali so nje velik strateški pomen na dolgi poti okrog Afrike in Indije in Avstralije. Leta 1836 se je v sporu z njimi preselilo 10.000 Burov preko reke Oranje in Vaal na sever ter tam ustanovilo republiko Oranje in Tran-svaal. Zlati rudokopi so privabili nad 40.000 iskalcev sreče v deželo, premogo-kopi in diamantna polja so mamila tudi Angleže. V znamenju velike geopolitične tendence, združiti vso dolgo prečnico transafriške posesti od Rta Dobre nade do Kahire, je prišlo do burskih vojn, po katerih je končno nastal Dominion of South Afrika. V burski nacionalni stranki je bil prvi vodja general Botha, kasneje pa Smuts, sedanji predsednik južnoafriške .vlade velik patriot in sodelavec Angležev. Pod njim se Afrika tudi aktivno udeležuje sedanje vojne ter vodi na lastno pest operacije na vzhodnem delu črne celine. Ustroj an razvoi angleškega parlamentarizma Angleži in Amerikanci se v zadnjem času mnogo sklicujejo na svojo demokracijo. V Evropi je brez dvoma najbolje izvedena švicarska demokracija. Kakšna je angleška? Priznanje pravic angleškega naroda se pričenja že z letom 1215., ko je bila v Angliji s posebno listino priznana politična in osebna svoboda. Vendar pa je postala angleška ustavna monarhija šele leta 1688., s čimer pa še ni bil uveden pravi parlamentarizem. Parlament je obstajal, a ni bil voljen z občo glasovalno pravico, torej ni predstavljal angleškega naroda. Kljub temu pa se ni dal voditi od samovolje angleških vladarjev, katerim je kmalu odvzel pravico pobiranja davkov in izdajanja zakonov brez odobrenja parlamenta. Tako je ta postal največja oblast v državi in kmalu so se v njem izoblikovale stranke, od katerih obstajajo dve največji še danes: liberalna in konservativna. Glasovalno pravico .pa si je priboril angleški narod le počasi: 1867 so jo dobili prebivalci mest, 1885 prebivalci vasi, 1918 pa vsi moški in ženski angleški državljani. Danes je Anglija država, kjer se cenijo in spoštujejo človeške pravice in osebna svoboda. To so dosegli Angleži na miren način, brez krvi, brez revolucije. Glavni činjtelji angleške politike so krona, parlament in narod. Oblast krone ni velika, ni pa omejena toliko’ po zakonih kolikor s prakso. Krona ima na pr. pravico veta, a je ne izkorišča, njena glavna naloga je reprezentativna. Krona predstavlja glavno zvezo med Angleško in angleškimi dominijoni. S prestan-kom kraljestva bi formalno prenehala tudi britanska zajednica narodov. Angleško zakonodavno telo sta spodnji in gornji dom. Prvi se voli redno vsakih pet let (krona ga lahko prej razpusti), drugi je pa specialna angleška ustanova. Tvorijo ga vsi angleški peri. Teh je pa toliko, da bi ne mogli stati v sejni dvorani, ako bi prišli vsi na sejo. Senatorsko čast uživa vsak per do konca življenja. Da postane zakonski predlog zakon, je potrebno, da ga odobrita oba doma in podpiše kralj. Kultura Izbrane pesmi Ilirija Vodovnika V samozaložbi je izdal naš znani potopisni in folkloristični pisatelj dr. Fran Mišič nedavno v Mariboru svojo novo knjigo »Izbrane pesmi pohorskega pevca in pesnika Jurija Vodovnika«. Knjiga, ki obsega skupno okoli 80 strani in. kot dodatek še zemljevid celotnega Pohorja, delo mariborskega kartografa Milana V e r k a, je obenem počastitev 150-letnice rojstva tega pohorskega pesniškega samouka. (Vodovnik je bil rojen 1. 1791., umri pa je 1. 1858.) Duši nosi knjiga naslov »Izbrane pesmi Jurija Vodovnika« in dasi objavlja deset izbranih njegovih pesmi, njeno glavno težišče vendarle nista Vodovnik in njegova poezija, ampak naše Pohorje in njegovo ljudstvo kot tako, ki je le simbolizirano v pevcu in pesniku Juriju Vodovniku. Prof. dr. Mišič je pred vsem potopisec in folklorist, zato je povsem razumljivo, da je zajel zastavljeni si problem s te strani. To nam dokazujejo dovolj nazorno njegovi članki, ki pravi o njih, cla naj bi pripravili bravca na razumevanje Vodovnikovih pesmi, so pa dejansko opisi in študije o Pohorju, Pohorcih in njihovem življenju v preteklosti ter sedanjosti. To so sestavki : Vitanje in Skomarje« (Skomarje je rojstni in življenjski kraj Jurija Vodovnika), Slovenske Konjice«, »Lepa nedelja pri Sv. Jakobu na Resniku«, »Gradovi v odvodju gornje Hudinje«, »O postanku cerkva ob zahodnem Pohorju« in vsi sestavki Dodatka. Ti spisi vsebujejo vse značilnosti Mišičevcga poljudnega, včasih kar kramljajočega opisovanja in je njihov namen nedvomno vzbujati med bravci zanimanje za kraje in ljudi, ki jih opisuje. Na Jurija Vodovnika, ki služi pisatelju za okvir tega dela, opozarja v začetku knjige s tremi starimi f%ročili»o njem: v »Novicah; 1 1854., v Drobtinicah« I. 1862 (Janez Arlič) in v Domu in svetu« 1. 1900 (V. Krameršič) Samemu pohorskemu pevcu pa so posvečena še poglavja .Kako gleda na svet Jurij Vodov- nik«, »Jurij Vodovnik kot kavalir«, »Slomšek in Vodovnik« ter »Življenje pohorskega kmeta in avtobiografija Jurija Vodovnika«. Objavljene izbrane pesmi so: Jurij Vodovnik, pesmi o Skomarju, Lepa nedelja pri Sv. Jakobu na Resniku pred sto leti, Sedanji čas, Pesem od pustnih, deklet. Od strupa, Pustna, Pesem od soldatov, Nevesta k poroki, Prijatelji Tomažičevi, Od Landeškiga grada, Od Graške in šmarske doline, Slomšek, naš opat in Pohorski kmet. Slednji, ki je na Pohorju še dandanes najbolj znana in razširjena, kakor tudi »Sedanjemu času«, sta priključena tudi napeva v harmonizaciji prof. Vasilija Mir-k a. Mišičeva knjiga tako ni niti iiterarno-kri-tična študija o življenju niti o delu Jurija Vodovnika. Tako delo nam bo moral kdo še napisati, saj je Vodovnik dovolj zanimiv pojav in bi to zaslužil. Zaradi tega pa delo, ki leži pred nami, ni prav nič manj vredno, ampak ustreza popolnoma namenu, ki ga je avtor gotdvo imel, ko ga je sestavljal: zanesti med najširše sloje zanimanje za lepote našega Pohorja in za duhovno bistvo njegovega prebivalstva, ki je tako dobro pogodeno v življenju in delu Jurija Vodovnika, obenem pa osvežiti ob 150-ietnici spomin na tega pesniškega predstavnika Pohorja samega. Iz Mišičeve knjige spoznamo dovolj nazorno, da je bil Vodovnik ljudski (narodni) pesnik, kakršni so nam dali naše bogato slovensko narodno pesništvo in da bo spomin nanj ostal, dokler bodo ostale njegove pesmi, predvsem pa dokler bo ostala njegova najpopularnejša: O pohorskem kmetu vam hočem zapet, kak mora pri delu veliko trpet . . . Mišičevo knjigo »Izbrane pesmi pohorskega pevca in pesnika Jurija Vodovnika« priporočamo vsem, ki se zanimajo za Pohorje in njegovo prebivalstvo, za Vodovnika in njegove pesmi in sploh naše lokalne značilnosti. Knjiga stane samo 22 din in se naroča pri avtorju v Mariboru, Smetanova ulica 34. R. IZ GRADNIKOVE LIRIKE V poročilu o najnovejši pesemski zbirki Alojzija Gradnika, „ZIatih lestvah", smo omenili, da sla dve pesmi le zbirke tesno povezani z Mariborom in našim okoljem. Ena izmed lob dveh je pesem „Grob na Pobrežju", ki je posvečena pokojni Roži 8 kapi no vi in jo tu objavljamo. Stopila tiho senca je med vas in nihče ni je videl; samo ona čutila slast je njenega naslona in je smehljaje nagnila obraz. In ni vam rekla zbogom; saj bom zdaj še bolj pri vas, si mislila jc srečna, tn že je hita žarek, kaplja rečna, blišč rose, bel oblak ih rož smehljaj'. Tako se vračala bo v soncu, v mraku prihajala bo k vam na lune traku, šumela vedra c- listju vrtne lipe in z dežjem Irkala vam ho na šipe: ..Odprite, oče, brat moj, scslra, mali, o, kako težko stati jc pred vrati!" Ker je pa prišlo med spodnjim in gornjim domom večkrat do nesoglasja, je bila 1911 sprejeta reforma, da postane zakon vsak za-> konski predlog, ki je bi! trikrat zaporedoma izglasovan v spodnjem domu. Prav tako ne more odbiti gornji dom nobenega zakonskega predloga, ki ga proglasi predsednik spodnje zbornice za finančnega. S to reformo je izgubi gornji dom mnogo veljave, spodnji dom pa je postal definitivna največja oblast v državi. Angieške vlade so znane po svoji stalnosti. To prihaja odtod, ker ima Angleška samo dve veliki stranki, ki si pri volitvah skoro menjaje trgajo zmago iz rok in zagotavljajo oblast za eno parlamentarno dobo. Na tem ni izpremenila mnogo niti pojava tretje, delavske stranke. .Mandat za sestavo vlade dobi stranka, ki je dobila pri volitvah relativno večino. Ta gleda, da sestavi tako vlado, ki ima zanesljivo večino v parlamentu. Ker stranka svojih ministrov ne napada, ako so kaj pogrešili, ampak jih brani, se s tem zmanjšuje odgovornost ministrov pred parlamentom. Toda odgovornosti pred narodom se ne morejo izogniti. Zato padajo na Angleškem vlade pri volitvah, ne v parlamentu, padajo pred javnim mnenjem, ki dobi svoj izraz pri volitvah. Le svoboda izražanja misli omogočuje politični sistem Angleške. Ta svoboda je zaščitena po angleški ustavi in tradiciji. Angleški uradnik ni orodje vlade, ampak človek, ki služi državi ne glede na to, kdo vlada, in mu ni treba biti v strahu za eksistenco ob vsakokratni izpremembi vlade. Razen iega je v Angliji tisk svoboden in mu nihče ne maši ust. Tudi policija je samo v Londonu pod oblastjo notranjega ministra, sicer je odgovorna samoupravnim oblastem. Tudi ne smemo pozabiti, da število glasov, ki jih dobi stranka pri volitvah, ne pomeni števila njenih članov, ampak le trenutno odobritev ali odklonitev njene politike. Mnogo Angležev sploh ni včlanjenih v nobeni stranki, ampak si pridržuje pravico, svobodno glasovati za to, kar se jim zdi koristno za narod In državo. Moderna propagandna sredstva, kot so radio itd., so v enaki meri pristopna vsem strankam, ker je tudi tu odločilna osnovna ideja angleške politike: svoboda. Mnogim od nas, ki jim je duh angleške politike tuj, se zdi marsikaj v angleškem političnem sistemu zastarelo in celo smešno po svojih srednjeveških ceremonijah. Toda sedanja vojna kaže, da ta sistem ni neokreten in da se zna prilagoditi potrebam časa. Dr. J. L. Osem oklepnih divizij gradijo v USA. Imele bodo na bojišču 4500 tankov, 2509 pa v rezervi. Dve takšni diviziji sta že zgrajeni. Posebne ladje proti podmornicam gradijo v Ameriki. Prevažale bodo transporte, obenem pa bodo močno oborožene proti podmornicam in bombnikom. Dražje bodo le 2% od dosedanjih. .1 ■c k Računstvu v slovenski pedagogiki posvečena trojna (5—7) številka odliv n. strokovndv revije našega učiteljstva, ,.Po-j polnilca", ki skuša pod sedanjim uredništvom nadzornika Ernesta V r a n c a ra/, reševali po vrsti vse pereče probleme sodobnega vzgojstva. Ta snopič je prav za prav nekak „računski zbornik" in urednik pravi v uvodu, da ,,vedno bolj spoznavamo, da družbena protislovja zavi rajo kulturni napredek in blagostanje ljudstva. Očitna je razlika, ko posamezniki kopičijo življenjske dobrine, riočim drugi podlegajo bedi in izkoriščanju. Vse po načelu: čim hladnejši „račimarski ra- zum" in čim smotrnejša .,številčna dejavnost", tein uspešnejši bo sodobni konkurenčni hoj, ki ne pozna kompromisa, kajti — številke vladajo sveti" O problemih računstva in računskega pouka pišejo j nalo dr. Viher, V. Majhen, A. Cernejevu, i M. Ledinek, V. čopič, .1. Dolgan, A. Roz-1 man, A. Skala. D. Prešeren, R. Horvat. M. Vauda, J. Zupančič, J. Pirc in drugi V reviji je mimo lega še nekaj ocen in drugih drobnejših prispevkov, | KOR1ZIS "j r* 1 {V'*"aR ■■: .. .!,i di- vizijski general Ljubomir Stefanovič z generaloma Janežem iu Lukiče m, ban dr. N a 11 a č e n, ljubljanski župan dr. Adlešič, konzularni zbor, častniški zbor, načelniki raznih uradov, predstavniki društev in korporacij itd. Službo božjo je opravit ob številni asistenci ljubljanski škof dr. Gregorij Pi o ž m a n. Zvonovi vseh cerkva so oznanjali radosten zgodovinski (', ?;/ dek. Iz vseh krajev Slovenije prihajajo poročila o veličastnih manifestacijah za mladega kralja in hrabro vojsko ter bi bilo nemogoče opisali navdušenje v posameznih krajih. Tudi najmanjša vasica se je pridružila v veselju in na moč izpričevala čustva Tudi Split Je manifestiral goče našteli posameznih krajev in pri-; komisijo so kraljeve slike v cvetju in trobojnicah. Mnoge udanostne in pozdravne brzojavke so izražale neomajno zve-stobo in ljubezen do kralja in domovine ter zmagovite jugoslovanske vojske. Vsa poročila soglašajo, da so bile te manifestacije največje po pro-klamaciji zedinjenja Srbov. Hrvatov in Slovencev. Šolske cerkvene proslave Banska uprava je v sporazumu s cerkveno oblastjo odredila, da se v nedeljo, 30. I. m., pri šolskih službah božjih proslavi prevzem vladarskih poslov po Nj. Vel. kralju Petru II. z zahvalno pesmijo in molitvami za kralja kakor na kraljev rojstni dan. Majnovejši ktp Njj. VeS. kralja Petra il. je prvo deio, ki ga zagledaš pri obisku umetnostne razstave srbske in slovenske »LADE«; v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Sedaj ga krasi lovorjev venec in jugoslovanska trobojnica, s čimer so tudi umetniki pokazali, da navdušeno pozdravljajo zgodovinski dan, ko je mladi kralj prevzel državno krmilo v svoje roke. Vsa srednja dvorana Jakopičevega paviljona je posvečena srbskim umetnikom, med katerimi je nekaj zelo znanih imen. Njihova grafična dela so razstavljena deloma tudi v eni izmed stranskih sob. • Ves ostali prostor pa zavzemajo umetnine slovenskih članov »LADE«. Razstava je vsekakor uspela in zasluži dober obisk. Celre c Majorski izpit je položil pred izpitno * Murska Sobota. V soboto, 5. aprila 1)0 pri F a f I i k u pester večer pod naslovom Vsakomur nekaj!. Na sporedu so šaljivi prizori s peljem, slov. narodne in umetne pesmi kakor tudi operne arije. — Na lem večeru, ki bo pester in zabaven, nastopi g. Jos. Povhe, priznani slov. komik in režiser, ter Slavko Lukman, poznani koncertni tenor, ki je spisal ludi knjigo „Življenje poje", katera je že. \ tisku in bo v kratkem izšla. Začetek točno ob 20. in pol. n Svojega otroka je prodajala na sejmu v Bosanski Dubici neka revna kmeticat ■S tem je hotela opozoTiii na svojo revščino, zaradi katere sj Se ni mogla nesli h krstu, da si je bilo staro že dva mesca. Doma je imela še petero otrok. if iš&liana LJUBLJANSKI KRUH Kakor nam poročajo z magistrata, se pritožbe zaradi slabega kruha vedno bolj nmože. čeprav mestni tržni urad stalno nadzoruje 'pekarije in preiskuje razne vrste kruha. Mestni laboratorij ie v premnogih primerih ugotovil, da peki peko kruh iz 50 odst. koruzne in 50 odstot. enotne ali bele moke. Pri pomanjkanju bele moke si pomagajo tudi tako, da kruh zamesijo iz mešanice 20 odstot. enotne. 20 ržene in 60 odstot. koruzne moke ali pa dodajajo tudi krompir. Ta kruh je ponekod zelo okusen, večkrat pa le težko užiten, zlasti ker je malomarno zamešen in slabo pečen. Nekateri peki res ne znajo speči dobrega kruha s primešano koruzno moko ali pa koruzne moke ne poparijo, kar je neob-hodno potrebno. itd.. razreaa g. v Beogradu aktivni kapetan i. Janko IVodicl iz Petrovč. >Ce- reditev, društvenih manifestacij „ , , v v .. ! sulamo. ker bi bilo vse to odveč cc pomislimo. c 0lvurlt(5v nogomctnc SCitone v cdjlI. fla se jc vsa, prav vsa Slovenija zbra-1 . ... la v teh zgodovinskih dneh okoli svojega mladegd vladarja. Veselo \est o zgodovinskem državnem preporodu in prevzemu vladarskih poslov po kralju Petru II. so tudi Splitčani s spontano radostjo sprejeli. Razvile so se navdušene .manifestacije in množice so vzklikale mlademu kralju ter slavni vojski. Ljudje so povsod radostno pozdravljali vojaške formacije ter jih obs! ali s cvetjem. Zvečer je bila po mestu v jaška baklada in lisočglava množica jc spontano manifestirala na Narodnem trgu in obali. Jutri bo v Celju prva letošnja nogometna tekma med SK Celjem in Siv Jugoslavijo za pokat SNZ. Tekma bo na celjski Glaziji in se bo pričela ob 15. e, Zaščitno cepljenje prašičev. Svinje-rejci v območju mestne občine celjske se opozarjajo, da se prične zaščitno cepljenje prašičev proti svinjski rdečici koncem aprila. Interesenti naj se zadevno 0_ javijo do 20. aprila v pisarni mestne klavnice. Manifestacije v Bosanski krajni Cim sc jc v Bosanski krajini zvedelo za pomembni državni dogodek, je zavladalo povsod sponiano narodno veselje. Po vseli večjih krajih so bile navdušene manifestacije, večerni sprevodi in svečane seje raznih društev, Povsod so razobešene državne zastave, po trgovinskih izložbah pa POMANJKANJE SEMENA PESE Peso gojijo v naših krajih v glavnem za krmo živini, predvsem svinjam. 1 etn polagamo že pesino listovje kot zeleno krmo, kasneje pa gomolje pese. S tem prihranimo zelo mnogo druge živalske krme. Zato slehrn kmetovalec, kočar in viničar prideluje peso v dokaj velikem obsegu, čas za sejanje semena pese je tukaj. Vse s skrbjo izprašuje za seme, ki so ga prejšnja leta največ kupovali v trgovinah. Sosed hiti k sosedu in prosi za semenje pese, toda^loma so semensko peso gojili bolj malo, kar se sedaj hudo maščuje. V prihodnjič bodo seve ljudje na to mislili, toda za enkrat so v zadregi in prosijo, naj jim iz ifcje pomagajo merodajni čimtelji! ©©spoditvsko rsadai5$e» vialrca soSa v Pvm I h Pretekli teden jc bila zaključena n ime-sečna gospodinjska nadaljevalna šola na Prevaljah s primerno zaključno prireditvijo, pri kateri so bili navzoči poleg gojenk še krajevni činitelji, učiteljstvo in starš' Zaključna prireditev ie bila lepo Mi skrbno pripravljena in je tako p^knža- se je vršila pod okriljem in s podporo ban.p uprave, a vodila jo je zelo marljivo in požrtvovalno, kljub današnjim težkim časom, učiteljica tu k. ljudske šole gdč. Koc i j a n č i č e v a. Šolo je obiskovalo vsega samo osem kmečkih deklet, zaključni prireditvi je voditeljica šole j &tu f ]» Razstava sodobne slovenske likovne umetnosti bo odprla samo še do nedelje, :>0. t. m. Izrabile to priložnost in si oglejte umetnine naših slovenskih slikarjev in kiparjev .Vstopnina samo -i din. Klub slovenskih akademikov v IHuju, bo po zaključilvi razstave, prenesel oziroma olvorii razstavo v Mariboru. p Zvočili kino Ptuj: v soboto, 29. t nv, ob 20. ui-i in v nedeljo, 30. t. m., ob pol 16., pol 19- in pol 21] uri „Morski volk1', p Kino HoyaI Ptuj: v soboto 29. t. m., ob 20. uri in v nedeljo, 30. t. m., ob 1(1, 18.30 in 20.30 „Izgubljeno devištvo". a Svečana seja rezervnih oficirjev. Udru- ženje rezervnih oficirjev kraljevine Jugoslavije, pododbor Ljubljana, je imel včeraj ob It. uri svečano sejo uprave, s katere so bile odposlane udanostne brzojavke kralju Petru II. ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade generalu Simovi-ču in ministru vojske generalu Iltcu. Po i seji so odborniki položili pred spomenik 1 kralja Aleksandra v Zvezdi krasen venec. a Po nakaznice za mestni krompir, ješprenj in premog so doslej morale stranke hoditi v Mestno hranilnico in tudi tam plačali tako kot moko. Da se pa strankam prihranijo pola in olajša nakup najpotrebnejših živil po nizkih cenah in da se poenostavi poslovanje, izdaja odslej nakaznice za krompir, ješprenj, premog in moko mestni preskrbovalni urad v svojih prostorih v II. nadstropju Mestnega doma vsako dopoldne od 8. do 11. ure, seveda pa ta urad ludi kasira denar. Na drobno pa dobite krompir in ješprenj na mestni stojnici na Vodnikovem trgu po nižji ceni kakor po trgovinah in drugod. “ VABILO. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani vljudno vabi vse one vlagatelje, ki se še niso zglasili radi dogovora o izplačilu starih hranilnih vlog da so čimprej zglase s hranilno knjižico v njeni poslovalnici ali pa da ji sporočo svoj naslov in številko svoje hranilne vloge. a Ljubljansko gledališče. V d r a m i danes ,,šeslo nadstropje", jutri v nedeljo „Piazvalina življenja'1, ol>e predstavi pri znižanih cenah. V operi danes „Vesele žene \vindsorske“, jutri v nedeljo popoldne, „Traviata“ z Zlato Gjungjenčevo, zvečer „Tri stare škatle*'. Znižane cene. o Veljavnost dovolil za vožnje. Banska uprava je veljavnost dovolil za vožnje iz-Na | jemno od omejitev prometa z motornimi i vozili na postavi čl,. 1 dopolnitve k na-redbi št- 1 o omejitvi prometa z motorni- orisala vse težkoče, ki so jo ovirale pri j in; vozili, ki so bila izdana, oziroma po-delu, nato pa jc v lepih in bodrilnih be- datjšana z veljavnostjo do konca marca, sedah opozorila dekleta, da se nai tudi ; l)onovu’? podaljšala do konca junija 1911. pozneje v življenju še nadalje zanimajo za gospodinjsko izobrazbo. Za vzdrževanje šole so poleg ban. uprave izdatno prispevali še tuk. občinska uprava, okrajni kmet. odbor in tuk. društvo »Ko- j lašlc«. O tem je Ireba obvestili interesente. L7UBL1AM1KI KINEMATOGRAFI ’ KINO UNION, Tel. 22-21. Ameriški film ,,Spomin na ljubezen*'. Carole Lombard, Cary Grant in Kay Francis. • KINO MATICA. Tel. 22-11. Senzacionalni film »Arena smrti". V gl. vlogi Iiarrv Piel. ’ KINO SLOGA- Tel. 27-30. Dramatičen film „Pod jarmom**. Olga Čehova, Ferdinand Marian, Karl Ludvvig Diehl. o železniškim upokojencem. Ker se z 31. I. ni, končajo dvanajstine, se bo začelo z izplačevanjem pokojnin, provizij, miloščin i itd. železniškim upokojencem t. aprila od- j nosno prve dni aprila. o V gozdu pri Zgornji Kungoti se je. obesil 50 letni viničar Anion Sreberuik in zapustil ženi šest nepreskrbljenih otrok. V j prostovoljno smrt i' šel zaradi neozdrav- I Ijive bolezni. o Razbojnik in morilec Hace se bo moral zagovarjali za zločine v bivši ljub- j I janski porotni dvorani. Razprava se bo | •pričela v ponedeljek zjutraj in bo pred ■ * Za posluš ' Kino Matica, Ljubljana, telefon 22-41 Po dolgem času spet priljubljeni Harry Piel v svojem najboljšem filmu Arena smrti (Cirkus) Senzacionalni nastopi cirkuških ljudi in živali. Kuth Kvvefer. FiHth Hoss. Flisabelh \Vnml! in HUMI« slaiistov. Režija iu glavna vloga: Harry Piel. i vidoma trajala tri dni. la pridnost in agilnost naših deklet, šola t ie določene vstopnice. bo poslušalce so bi- Kino S ©ga, Lfublfana, tel. 2750 predvaja od 29. marca do 2. aprila aktualen film o dramatični borbi malega naroda za svobodo POD ŠARMOM V glavnih vlogah Olga Čehova, Karl Ludvvig Diehl. Ferdinand Marian in Truudl Slark. Kol dodatek kulturni tlim o vzgoji mornarskega naraščaja na starih jadrnicah. Maribor liuimen i!o Mia ie mogočen Mfc fugoslavlfe Za sinoči je župan sklical slavnostno sejo mariborskega mestnega sveta, katere se je poleg polnoštevilnega mestnega sveta udeležil tudi predsednik politične oblasti okr. nač. dr. Šiška. Mestna posvetovalnica je bila okrašena c zelenjem, na pročelju je bila razpeta državna trobojnica s kraljevo sliko. Zupan dr. Juvan je imel ta-le SLAVNOSTNI GOVOR: Gospodje občinski svetniki! V usodnih zgodovinskih dneh, ko se riše obraz nove Evrope in se v ognju preizkušajo narodi po svoji vrednosti m življenjski sili. je stopil na prestol svojega očeta in svojih dedov Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. in‘prevzel oblast. Ko je pred dobrimi šestimi leti T>?.vel sredi dela za trdnost in veličino Jugoslavije viteški kralj Aleksander ZeJiniteij. nas je mrtvi kralj združil Slovence, Hrvate in Srbe O'koli sebe in njegova oporoka: »Čuvajte Jugoslavijo!« je postala svet opomin vsa’kemu zavednemu Slovencu, Hrvatu in Srbu: čuvati Jugoslavijo kot kraljevsko dediščino mlademu kralju, čuvati jo, ki je s krvjo svojih naj vsak na svojem mestu, Kamor nas postavlja dolžnost do Boga. do naroda, do države in kralja. Ko je še prečita! pozdravno brzojavko novemu predsedniku vlade generalu Si-moviču in sporočil, da je v imenu Maribora že odposlal vdanostno brzojavko mlademu vladarju, se navdušenje mestnih svetnikov kar ni hotelo poleči. Druga redna seia mestnega sveta Takoj nato je sledila druga redna seja mestnega sveta, na kateri je župan poročal. da ie bil novi preračun v celoti potrjen. Za prvi odsek je poročal m. s. dr. Miler. Rešili so nekaj ugovorov, nakar .ie poročal m. s. Aljančič za drugi odsek. Mestni svet je rešil 71 različnih prošenj za ubožne in vzgojne podpore. Referent četrtega odseka je bil m. s. Hrastelj, ki je poročal da bo tudi letos plačala občina uslužbenski davek mestnih pragmatičnih uslužbencev. Upravni odbor mestnega sveta je pooblaščen, da odloča o uporabi ostanka preračunske rezerve iz preteklega leta. Letos se pre- boljših sinov napolnjena, čuvati jo kot j nesejo dohodki socialne davščine na ra domovino svobodnega naroda našim otrokom in potomcem. Prenehala so dolgoletna nesoglasja med brati, ob osirotelem stolu so si podali roke Srb, Hrvat in Slovenec, trdno odločeni, da se nikdar več ne razidejo. Ta prestol Karadjordjevičev je združil vse Jugoslovane mimo vseh posebnosti in razlik, ki ločijo tega od enega, prestal nam je postal simbol edinstva naše krvi in našega rodu. Prestol Karadjordjevičev je ožarjen s svetlimi spomini iz preteklosti. Z Vož-dom Karadjordjem je vstal genij slovanstva na Balkanu, ki je jel tresti okove suženjstva in podložništva s sebe; s Petrom Velikim Osvoboditeljem je šel čez Golgoto trpljenja; z Aleksandrom Zedi-niteljem se je sproščeno razmahnil in objel vse rodove od Triglava do Kajmak-čalana. Prestol Karadjordjevičev je zi^stel iz domače zemlje. Na njem stohijejo od za čun socialno-političnega urada in ne več I na račun Pomožne akcije, ker je prera-, čun omenjenega urada že prekoračen, j Tudi letos bo'do prejeli uslužbenci mest-1 nega poglavarstva in MP ter delavci dru žinske doklade v smislu prejšnjih sklepov. Župan je pooblaščen, da razpolaga s preračunsko rezervo do 37.500 din za tekoče leto. Odobrili so tri nakupe parcel kljub nedavnemu sklepu, da mestnih parcel do nadaljnjega ne bodo več prodajali. Mestna občina je pripravljena zgraditi mesarjem na trgu lopo za shranjevanje stojnic, morajo pa prej predložiti gradbeni preračun. Za peti Odsek je poročal m. s. Žebot. Odobrili so nekai premestitev obrti, maksimalni cenik za izvoščke v Mariboru, odklonili pa so podelitev novih obrti avtoizvoščkom. Edino Antoniji Dreisieb-nerjevi je mestni svet dovoli! prevzem sodavičarske obrti po pokojnem Senekoviču. Predsednik nadzornega odbora MP ravn. Pogačnik je poročal o pregledu poslovanja vseh panog MP ter ugotovil popoln red. Zato je mestni svet obračun odobril. O tekočih zadevah MP pa je poročal m. s. Stabej. ‘ Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX, Grajski irg. Dospeli so novi modni časopisi (žur-nali in revijo za spomlad in poletje, v veliki izbiri se dobijo v TISKOVNI DRUŽBI, Cankarjeva ulica 1. Občni zbor Pogrebnega društvva na Pobrežju se vrši v nedeljo, dne 30. t. m., ob 9. uri dopoldne v kin odvorani. ’ Pozor! Očelje in matere vseh slojev, državnih, samoupravnih uslužbencev ter privalno-trg. obrtnikov, zakaj toliko skrbi? N'aši elani prejmejo kreditna dolgoročna posojila ter brezplačno zavarovanje otrok v slučaju nezgode ali smrti. Ne odlašajte do zadnjega trenutka, temveč se čimprej zglasite osebno ali pismeno glede točnih informacij pri pooblaščenem bančnem zastopniku, Maribor, Rajčeva ul .1. Za pismene odgovore priložite znamke za 4 din. * VAŽNO! Moderne ročne ure pravkar dospele. O. Klffmann, Aleksandrova 11. * Dospele nove oblike KLOBUKOV. A. IIEDŽET. Maribor. „Petrov oreh" na vrtu k8as. gimnazife 26. marca 1941. opoldne je klasična gimnazija v Mariboru na svojem šolskem dvorišču vsadila »Petrov oreh« kot spominsko drevo na leto 1941., ko postane polnoleten kralj Peter H., ljubljenec naše mladine. Okrog »Petrovega oreha« , zbranemu dijaŠtvu in profesorskem zboru je direktor zavoda v patriotskem govoru tolmačil pomen svečanega dogodka. — In prečudno naključje! Prihodnji dan, 27. marca, pride iz Beograda vesel in tolažilen proglas, da je Nj. Vel. kralj Peter II. zares kot pravi vladar zasedel slavni prestol svojih junaških prednikov. Ta vest je razplamtela srca in razžarila oči mladini, ki je kar tekmovala med seboj, kako bi na najdostojnejši način dala izraza svojim iskrenim občutkom za kralja in domovino. Bodimo kos resnim dolžnostim! Kategorizacija za služkin;e pri OUZD V smislu §.22. zakona o zavarovanju dchtvcev jc minister za socialno politiko ih narodno zdravje odredil kategorizacijo za služkinjo (hišne pomočnice) v hišnih gospodinjstvih in za hišnico. Za le jc določen I. mezdni o t, « • • i j v | razred ne glede na višino njihovega cetka do danes knez, m kralji domače! zaslužka jn znaša mesečni zavaroval- stvi in domačega duha: nosilci idealov svojega naroda, varuhi njegovih svetinj in branilci njegovih ognjišč. Prestol Karadjordjevičev je obnovi! staro slavo srbske krone, ki je bila stoletja pokopana na Kosovem; obogatil se je s sijajem hrvatskih kraljev in slovenskih knezov in vojvod; v kroni jugoslov. kraljev je oživela tudi naša davna suverenost. Ko je v teh zgodovinskih dneh stopil mladi kralj Peter II. na prestol svojega očeta in svojih dedov ter prevzel oblast v državi, je našel okoli prestola zbrane vse Srbe, Hrvate in Slovence, sprejel je dediščino svojega očeta neskaljeno, Jugoslavijo pa očuvano. Ko ga danes občinski svet mesta Maribora v imenu vsega prebivalstva navdušeno pozdravlja, polagamo predenj svojo ljubezen in neomejeno vdanost do njega, ki je naše upanje in naša vera v srečno in lepo bodočnost Jugoslavije; polagamo predenj svojo ljubezen do Jugoslavije, v kateri je s srbskim in hrvat-skim narodom dosegel tudi slovenski narod svojo državo, ki edina nam je porok za narodni obstoj in bogat razvoj; polagamo predenj svojo ljubezen do slovenskih narodnih svetinj, ker vemo. da je ta ljubezen mogočen branik Jugoslavije na teh mejah. To ljubezen bomo izpričevali z delom ni prispevek 47 din za vse vrste zavarovanja všlevši prispevke za Delavsko zbornico in Borzo dela. Za služkinjo se smatra ženska oseba, ki vrši pomožna dela v domačem gospodinjstvu. Niso pa kategorizirane kuharice, sobarice, vzgojiteljice otrok in gospodinje, ki vrše samostojno gospodinjske posle, te sc uvrščajo v mezdne razrede po višini prijavljenega zaslužka. Prvi mezdni razred predstavlja zaslužek v denarju in v naravi, skupaj 251) do 500 din mesečno. Določila te kategorizacije veljajo od 1. marca 1941 dalje. Delodajalce naprošamo, da v onih primerih, v katerih so njihove v gospodinjstvu zaposlene uslužbenke od zadnje prijave spremenile značaj svoje zaposlitve, na pr. pomočnica je postala samo kuharica, javijo to spremembo uradu na tiskovini sprememba pri članu“ s točno označbo vrste zaposlitve v zasebnem gospodinjstvu in prejemkov v denarju in naravi. OUZD. Mestni svet predsedniku vlade Mestni svet je poslal predsedniku vlade generalu Simo vicu sledečo brzojavko: »Občinski svet obmejnega mesta Maribora in njegovo celotno prebivalstvo navdušeno in iskreno pozdravlja Vas m celokupno vlado narodne sloge. Globoko udani kralju Petru II. in svoji narodni državi stojimo in bomo složni stali na braniku nedeljive močne svobodne Jugoslavije. Živel kralj Peter II, živela vla-na narodne sloge! Predsednik dr. Juvan. Budilke M. Ilgcrjev sin, Gosposka 15 Prodajamo tudi na obroke! m Prehranjevalni urad v Studencih sporoča, da se bodo krušne karte izdajale jutri, v nedeljo, od 7. do 18. ure v običajnih prostorih. Dodatne karte sprejmejo železničarji pri svojih edinicah, vsem ostal-lim pa so ukinjene. MoSko perilo do men I. Babič Gosposka ul. 24 Jbbodoio&tA Ifmmka it in Z Abrahamom se bo srečni jutri artilerijski narednik vodnik v pokoju g. Mirko Skreni. m V počastitev spomina umrlega zdravnika g. dr. T. Zirngasta so nameščenci. OUZD v Mariboru zbrali 250 dinarjev v korist Protiluberkulozne lige v Mariboru. m Krožek mariborskega upokojenega učiteljstva bo imel prihodnji sestanek v četrtek, 3. aprila 1941, pri „Ortu . m Naraščaj mariborskih sokolskih društev bo pokazal svoje delo in napredek na narašcajski akademiji v soboto, 5. apri-■! la, ob 20. v Sokolskem domu ter v nedeljo, 6. aprila, ob 11. pri orodnih lekmah. _____________________________R m Lutkovno gledališče Sokola Maribor- ... i u i matico ho uprizorilo v nedelja, 30. t rn., UPRAVA „VLČERMkA lutkovno icro. „Gašperček iu čarovnica*. »rosimo, da nam .javijo pravo- čnsno. kolika izvodov želijo au BKJM—MW— Veliko nož. m Priznanje mariborskemu skladatelju. Jugoslovanska pevska zveza v Beogradu: bo priredila v proslavo prevzema vladarskih poslov po kralju Petru II razne pevske prireditve v prestolnici. Ipavčeva pevska župa je dobila nalogo, da naj priskrbi zahvalno pesem za katoliško cerkveno proslavo. Prof. Vasilij Mirk je pravkar dovršil veliko zahvalno pesem za mešani zbor in orkester, ki jo jc sprejela i Ipavčeva pevska župa i pevska zveza, kar pomeni polno priznanje mariborskemu skladatelju. m Mariborsko okrožno sodišče je oprostilo urednika nedavno ustavljenega „To-4ega lista“ g. Boža Podkrajška, ki ga je državni tožilec obsodil po zakonu o nevtralnosti m Dve lalvini perila. Železničarjevi soprogi Elizi Parcerievi je neznani storilec z dvorišča v Mlinski ulici ukradel ponoči za okoli 550 din perila, ki se je sušilo na vrvi. — Postrežnici Golob Antoniji v Miklošičevi ulici pa je isti dan proti večeru izginilo z verande v prvem nadstropju za 150 " * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. * Pisarniške potrebščine. tiskovine pri Hinko SAX, Grajski trg. / Preteklo jesen se je v Mariboru ustanovilo pevsko društvo .,KOLO“, ki si je ob ustanovitvi zastavilo nalogo širiti in dvigati narodno zavest potom naše narodne in umetne pesmi. Pozivu za pristop v pevski zbor se je kmalu odzvalo lepo število pevcev. Uprava je poverila vodstvo zbora g. prof. U. Vrabcu, ki je širšemu občinstvu že znan po svojem delovanju pri drugih zborih. Pod njegovim vodstvom se pevci že od jeseni pripravljajo na koncert, s katerim se hočejo mariborski javnosti predstaviti v sredo, 2. aprila v Sokolskem domu. Z istim programom nameravajo „Kolaši“ tekom pomladi gostovati v raznih drugih, posebno obmejnih krajih. Uprava „KoIa“ se nadeja, da bo naše občinstvo z udeležbo na koncertu podprlo idealna stremljenja mladega zbora ter mu s lem dalo vzbodbudo za nadaljnje delovanje. * Razmnoževanje vseh tiskovin v vsakem formatu in kakovosti papirja Vam nudi TISKOVNA DRUŽBA, Maribor, Cankarjeva 1. * Leposlovne tujo knjige v aulikvarični razprodaji z 10 odst. popusta dobite v knjigarni TISKOVNE DRUŽBE, Cankarjeva 1._______________________________________ SANATORIJ v Mariboru, Tyrševa 19. Naj* moderneje urejen za operacije. Enterokli-ner za izpiranje debelega črevesa. Vodja specialist-kirurg dr. Černič._________________ * Izjava. Sirijo se vesti, in neki lažni imeniki članov Kulturbunda, med katerimi naj bi bila tudi jaz in moj sm. Izjavljava], da so te vesti lažnive in bova z vsakimi, ki bo te vesti razširjal sodnijsko postopala. — JuBj Jereb, Rado Jereb. * Prvič bo izvajana U. Vrabca skladba Kralj Matjaž'1 na koncertu „KOLA“ v Sokolskem 'domu dne 2. aprila. Vstopnice v predprodaji pri Putniku. Na prvem koncertu „KOLA“, ki se bo vršil v sredo, dne 2. aprila v Sokolskem domu se bodo izvajale skladbe Gallusa, Gotovca, Mirka, Adamiča, Jereba, Mo-kranjca, Križkovskega, Gerbiča, Schvvaba, Hochreiterja in Vrabca. Vstopnice v predprodaji pri Putniku. * InseraU za vse časopise pri Hinko SAX, Grajski trg. * Novo črno unionsko pivo je dozorelo in čaka na Vašo poskušnjo v vseh boljših: gostilniških lokah h. * Izjava. Sirijo se vesti in neki lažni imeniki članov „Kulturbunda“, med katerimi naj bi bil tudi podpisani. Izjavljam, da so te vesli lažnive in bom z vsaim, ki bo te vesti razširjal sodnijsko postopali Mali v Erminold. * Licitacija najdenih predmetov se vrši dne 4. aprila t. I. v običajnih prostorih! postaje Maribor, ob 9. zjutraj. m Dežurni zdravnik OUZD bo jutri na; mesto zadržanega dr. Stoparja dr. Andrej Korenčan, Maribor, Jurčičeva 8. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 29. marca do vključno 4. aprila lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, teL 27-01 ter lekarna pri Mariji pomagaj1, Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79. din perila. m Epileptičen napad je dobila na Meljski cesti dijakinja Dragica Šumanova iz Trdinove ulice. Reševalci so jo odpeljali v bolnišnico. * Knjigo „Obraz v zrcalu" od Mire Pu-eove, vez. v plat. 130 din, polusnje 142 din dobite v knjigarni TISKOVNE DRUŽBE. Cankarjeva 1. TeL 25-45. Narodno gledališče Sobota, 29. marca, ob 20.: ,,Doroteja An-germann“. Premiera, Red A. Nedelja, 30. marca, ob 15.: ,JHabakuk“u Znižane cene. Ob 20.; „Doroteja Anger-mann“. Repriza Gostovanje Janeza Cesarja, odličnega člana ljubljanskega gledališča, bo v kratkem v Finžgarjevi drami »Razvalina življenja". CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 2. aprila, ob 20.: ,,Doroteja Anger-mann". Gostovanje mariborskega gleda* ližča. silno v Mariboru ’ ESPLANADE KINO. .,Margerita: izborna, duhovita veseloigra polna veselih zapletljajev, Theo Lingen, Gusti Huber. R. Romanowsky. / GRAJSKI KINO, Danes najlepši fifc» Deanne Durbin »Angel ljubezni", prekrasne pesmi. * UNION KINO. Danes „BeU Seik“. Romantika pustinje v gl. vlogi Roman No* i varo. j * ZVOČNI KINO POBREŽJE. 29. in 3ft marca „Tajinstveni robijaš“, Mr. Moto 1 Peter Lorre. Toplota pomladanskega sonca oživi prirodo. Rastline ozelene in se razcveto in pojavijo se živali, ki jih pozimi ni bilo na spregled. V našem klimatskem pasu je razlika med poletjem in zimo jako velika. Poletje je za rastlinstvo in živalstvo ugodno, zima pa je zanje premrzla. Le malo je živali in rastlin, ki žive svoje redno življenje iz poletja preko zime, pa tudi pri teh moremo opaziti, da so se tako ali drugače pripravile za mraz in druge zimske nevšečnosti. Neugodnosti zime premagajo živali na različne načine. Najenostavnejši način je pač ta, da se jim umaknejo. To so ptiči selilci, ki se za zimski ■čas preselijo v kraje z ugodnejšim podnebjem in dovoljno hrano. Vse druge živali, razen večine sesalcev ter stalnih ptičev, si pomagajo čez zimo tako, da jim za mrzli zimski čas skoraj popolnoma prenehajo aktivni življenjski pojavi ali da prezimijo v stanju, kjer so ti pojavi že itak le malenkostni. Tako zimsko mirovanje je dvojne vrste: zimsko spanje ali zimska otrpelost, Zimsko spanje opažamo pri živalih s stalno toplo krvjo, zimsko otrplost pa pri vseh drugih živalih, torej onih, katerih krvna toplota je odvisna od vnanje topline. Gd naših sesalcev imajo pravo zimsko spanje jež, svizec, hrček in vsi polhi, namreč veliki polh, mali. polh in podlesek, ter vse vrste netopirjev. Za zimsko spanje si pripravijo te živali, razen netopirjev, mehko ležišče, ki je ali v zemlji ali v drevesnih duplih ali sicer v kakem zatišju. V gnezdu se zvijejo v klopčič in zmanjšajo s tem svojo površino. Netopirji se zarijejo v kake razpoke ali obesijo poniglavo na nožne prste in se odenejo z letalno mreno. Potem preneha urejevanje stalne te-; lesne toplote; telo se ohladi na toplotno sto-! pinjo prebivališča. Telesna toplota je odslej I zavisna od toplote okolja, to se pravi: toplokrvna žival se je za čas zimskega spanja izpremenila v žival z nestalno toplo krvjo. Z znižanjem telesne toplote postane tudi dihanje počasnejše in srce utriplja le poredko-ina. Telo se more izdatno ohladiti, netopirjem do 7 stopinj, drugim živalim celo do 0 stopinj, vendar življenje ne ugasne, kakor bi gotovo ugasnilo, če bi isto žival poleti za toliko ohladili. Ako se začne telo med zimskim spanjem ohlajati pod 0 stopinj, prično regulatorji telesne' toplote zopet delovati, da spravijo toploto nad 0 stopinj ali pa se žival prebudi in preneha s spanjem. Ta čudovita uredba preprečuje, da bi živali v zimskem spanju zmrznile. te netopirji, ki zmožnosti take regulacije telesne toplote nimajo, zmrznejo in poginejo, če si za prezimovanje niso izbrali zavetij, kamor oster mraz ne more. Zimsko spanje sprožijo posebni pobudniki, ki jih izločajo notranje žleze, povod za izločanje pa da neka stopinja jesenskega hladu, »kritična temperatura«, ki je za različne živalske vrste različna, za podleska na pr. že pri 15—16 stopinj C Kadar se po prestani zimi spavališče in z njim žival ogreje nad kritično temperaturo, se žival zbudi, postane zopet »toplokrvna« in prične živeti svoje navadno življenje. Drugače in preprosteje je z zimsko otrp-' lostjo. Žival se enostavno ohladi in otrpne ter v takem stanju prebije zimo. Nevidna, skrivnostna iskrica življenja tli v otrplem telesu, pa ugasne tudi ta, če se prekorači neka meja ohlajenja. Ta meja je pri nekaterih živalih, zlasti žuželkah, neverjetno nizka. Neki komarji preneso kratek mraz do —40 stopinj C in morejo mesece dolgo vztrajati ob 18-sto-pinjskem mrazu. Večina teh živali si pac poišče zavetje, kjer so kolikor toliko zavarovane proti strupenemu mrazu, vendar poznamo tudi take. ki prezimijo na popolnoma nezavarovanih prostorih. Tak vzgled je znani metulj rumenjak, ki ga dobimo pozimi otrplega na spodnji strani kake vejice ali neodpadlega lijta. Sicer pa so, špranje v drevesnem lubju, mali, rahla prst, razpoke v zidovju in skalovju pa tudi človeška bivališča in poljedelske stavbe zimska zavetišča za posamezne žuželke ali za cele roje. Mnogo žuželk jeseni pogine, ko so opravile posel razploditve. Te potem prezimijo kot jajčeca ali kot bube, torej stadiju, ki ne potrebuje hrane. Tudi v razvojnem stanju ličinke prezimijo nekatere žuželke, zlasti gosenice nekaterih prelcev, ki se zberejo v kepo in se zapredejo v skupen zapredek ali zavijejo v drevesne liste. Menda edina žuželka, ki prestaja pri nas zitrio v vseh treh oblikah, je sovka gama, ki se torej le malo meni za letne čase. Od os, čmrljev in sorodnih kožokrilcev prezimi navadno samo nekaj oplojenih samic, ki so si našle primerna skrivališča. Pa ne samo žuželkam, tudi drugim nižjim živalim vsili zima odmor v njihovem življenju. Deževniki se skrijejo globlje v zemljo, vrtni polž se zarije v rahlo prst in zadela ustje z apnenim pokrovcem pustivši za pristop zraka ozko odprtino. Pri črvnih kotač-nikih, ki se plode poleti jalorodno, nastopijo pred zirrio (in tudi ob suši) samci in oplojene samice ležejo potem posebna trdokožna jaj- ca, ki brez škode prenesejo zimski mraz. Med vretenčarji so zlasti plazilci in krkoni, ki pozimi otrpnejo. Tudi ti so poiščejo zavetja v zemlji, blatu, prhlici in globljih razpokah. Gaščarice in l;ače se često zberejo v takih prezimovališčih v večjem številu, kjer se zamotajo v zmešan klopčič in popolnoma otrpnejo. Prenizka temperatura jih ne zbudi kakor sesalce, prenesejo pa precej nizke stopinje, toda čezmerni mraz jih vendar umori. Žabo lahko ohladiš na —20 stopinj C, vendar oživi, če jo polagoma odtajaš. Tudi nekaterim ribani, kakor krapu, linju, jegulji otopi za zime življenje. Skrijejo se v mirne kraje ali se zarijejo v blato in čakajo z drugimi živalmi, ki jim je zima tudi vzela vidno življenje, da jim ga vrne toplo pomladansko sonce. V Arktidi postaja topleje? PRESENETLJIVE UGOTOVITVE Norveški raziskovalec prof. Hoel je pretekli teden izdal v Oslu daljše poročilo o uspehih svojega večletnega raziskovanja norveških ledenikov in polarnih pokrajin. Iz neštetih 'okolnosti sklepa profesor Hoel, da postaja v Arktidi NORVEŠKEGA PROFESORJA čela rasti v polarnih krajih toplota, se je ondi pričelo buditi živalsko in rastlinsko življenje. Danes je že najti v polarnem morju ribe, ki jih prej ni bilo, prav-tako tudi prve znake rastlinskega življenja. S porastom toplote se odpirajo zla- Tudi žužki korakajo „z duhom časa” Pred ■nedavnim je neki italijanski trgovec v Comi odkril v svoji zalogi svilenega blaga -precej bal, ki so bile v kolobarjih izglodane. Ker nikakor ni mogel odkriti povzročitelja, je izglodano blago poslal prof. Ciucciu, ravnatelju italijanskega instituta za proučevanje svite, s prošnjo, da prouči svilo ter po možnost; ugotovi vzrok. Pri podrobni analizi je bilo v institutu ugotovljeno, da so blago izžrli žužki, ki se sicer hranijo izključna z d reve Sini m iubom. Prof. Cuicci je mnenja, da so si žužki, ki so doslej žrli edino 'lub, premislili ter so polagoma privajajo svite. PLAVAJOČE LEDENE GOR E V SEVERNEM MORJU čedalje topleje. Za najvažnejši dokaz pa postavlja trditev, da postajajo na Norveškem ledeniki čedalje manjši ter da se skratka zaledenela polarna plast čedalje bolj niža. Ledena plast v Barentskem jezeru se je v primeri z letom 1910 zmanjšala najmanj za 13 odstotkov. Ko je še plul po polarnem morju slavni polarni raziskovalec Nansen, je bila meja spodnjega sloja polarno mrzle vode najmanj za 100 metrov globlja; V zadnjih dveh desetletjih so se trije veliki ledeni-■ ki v Smeeren-Bai skrčili za več ko 3 I km. Povprečna temperatura v Arktidi se i je dvignila za 1 stopinjo. C. Na obalah j Islandije in Grenlandije so je led izredno , skrčil, temperatura pa je v teh predelili 1 narasla kar za 7 stopinj, j Pojava zvišanja temperature v Arktidi strokovnjaki še niso dokončno raziskali, lahko pa že sedaj trdimo, tako pravi pro-f. Hoel. da se skrivajo v tem pojavu neslutene možnosti. Odkar je pri- sti nove prometne možnosti. Plovba se bo utegnila pomakniti precej proti severu in znabiti ni več daleč čas, ko bodo uresničene sanje, da bo odprta redna prometna pot med Azijo in Evropo. ZAKAJ POBESNI BIK PRED RDEČO BARVO Razsrjeno st bika, a tudi purana, zaradi rdeče barve nima svojega izvora v kakem »estetičnem« razlogu. Nekateri pri-rodopisci trdijo, da spominja rdeča barva bika in purana na nekdanjega sovražnika. Bik in puran sta imela v davnih stoletjih hude sovražnike rdeče ali rdečkaste barve: bik tigra, puran pa lisico. BRZINOMER V RIBJEM UŠESU Skoraj vse ribe imajo v »ušesih« br-zinomer. Kadar plavajo, pridejo kamenčki, ki sicer služijo v slušne namene, iz svojega prvotnega položaja. Sila in pritisk na labirint pa kažeta ribi, s kakšno brzino plava. Koza velja v živalskem svetu za popolno »vegetarijanko«, ki se hrani izključno z rastlinsko hrano. Neki bavarski kmet pa je ugotovil, da je koza tudi jajca. Kupil ie kokoš ter ji v staji, kjer je bila koza, napravil gnezdo. Po večkrat na dain je hodila kmetova žena po jajca, toda vsaka njena pot je bila zaman: gnezdo je bilo vedno prazno. Stvar se je ponavljala nekaj dni. Slednjič se je kmet sam postavil v zasedo. Tu je videl čudovit prizor. Ko je kokoš znesla jajce ter odšla z gnezda, je koza najprej jajce povohala, nato pa ga z lupino vred požrla. S tem je bilo odkrito tajno izgine- Koza, ki je jajca vanje jajc, obenem pa tudi na stvarnem primeru dokazano, da se tudi koza loti jajc, četudi velja za še tako strogo ve-geterijanlco. DIAGNOZA Gospod Nepotrpežljivček je priSe? k zdravniku ter mu potožil o neznosnih bolečinah na ledjih. Zdravnik ga je pregledal in čez nekaj trenutkov so bolečino prenehale. — Gospod doktor, vi ste čudodelnik* Ali je bil revmatizem? — Ne, pravi zdravnik, imeli ste «amo narobe obrnjeno naramnico! Srečanfe z mandžurskim tigrom Nenavaden tovski doživljaj v severno-vzhodni Mandžuriji — Gospod stražnik, nikar tako ne glejte saino mene; saj vam bom sam povedal, kdaj bo 5. marec 1950. Ruski književnik Nikolaj Bajkov, ki j živi v Harbinu. m te znan po svojih prekrasnih lovskih zgodbah, piše v listu »Manchuria Daily Nevvs« o svojih nedavnih doživljajih v pragozdu Tatung pogorja v severno-vzhodni Mandžuriji ter prayi .med drugim: »Bil je strašno mrzel zimski dan. S starim prijateljem lovcem sem stikal po osamljenem gozdu. Šla sva po ozki ste zi. nad katero so se pripogibale s snegom obložene veje. Nenadoma se prijatelj ustavi, seže po puško in se pripogne — Kaj je? —■ ga vprašam. Pokaže mi majhno jaso in zašepeče: — AH vidiš? Najprej sem zagledal ogromen hrast, kakih 150 korakov pred nama. In šele ko sem natančneje pogledal, sem opazil prikazen, ki čepi na debeli veji. — Kaj naj bi vendar bilo? — me vpraša prijatelj. — Dva človeka, — mu pravim. Prijatelj strese z glavo. — Ne. Eno je človek, drugo pa med- ‘d. Sladko se je zasmejal, kajti še nikoli ':vljenju ni videl take družbe. — In veš, zakaj čepita gori? Poglej! Pogledal sem pod hrast ter videl, kako čepi ob deblu nevaren, velik nvandžur ski tiger. Prijatelj dvigne puško in sproži. Zverina skoči visoko s tal, pade spet na tla ter v hipu izgine. Koj nato se zruši kakor vreča z veje še medved ter odkoraca v goščavo. Na veji pa je ostal samo Kitajec, preplašen, ki sva ga jedva mogla pregovoriti, da se je spustil s hrasta. Drhtel je po vsem telesu, in v 'očeh mu je še sijala groza. Ko st je opomogel, nama je povedal, da je šel po poti, ko je nenadoma naletel na tigra. Bliskovito se je pognal na hrast. Ko je že bil na drevesu je šele opažM, da čepi na isti veji tudi medved, ki se je bržčas iz istega razloga povzpel na drevo. Pomlad v planinah . PrimtBonisna kramliatiia fwwriiifiiwi:wasa^ 11111 .iriiaiiiHiiiii Pomladanska toplota oživlja prirodo Dr. Stanke Bevk / Sonce spet vrača živalim življenje, ki jim ga je navidezno vzela zima Zenski kotiček ICuhaJ v mejah svodih razmer Večina izmed nas si misli: revni ljudje uživajo revno in skromno hrano, premožni pa se mastijo z dobrimi in dragimi jedmi. Pa s'e zelo motimo. Ako spozna človek najrazličnejše plasti ljudstva, lah- ČUTNA KONFEKCIJ* -------------- MARIBOR r v PRINAŠA VEDNO NAJ NOVEJŠE ko vidi, da je na svetu mnogo revežev, ki se mastijo, in mnogo premožnih, ki jedo prav preprosto hrano. Kakšni reveži so to? To so družine, ki imajo svoj tedenski ali mesečni zaslužek, od katerega bi lahko na skromen način prav prijetno živeli. Torej, niso popolni rt;veži, ker imajo zaslužek, a med premožne jih tudi ne moremo prištevati, ker premoženja nimajo. In vendar vidimo v mnogih takih družinah, da se ,hranijo prav razkošno. Zakaj? Kako je to mogoče? Odgovor je (preprost: ker ves zaslužek pojedo. Miza je sicer vsak dan razkošno pogrnjena, omare so prazne, posteljnina v razpadu, stanovanje oguljeno — z eno besedo: v vseh ostaiih panogah gospodinjstva prava revščina, na mizi pa pravo razkošje. In kdo je temu kriv? Na vsak način gospodinja. Ali je človek na svetu samo za jedačo? Čim boljše boš kuhala, tembolj boš razvadila svojo družino, tako da nazadnje ne bodo hoteli jesti niti tega, kar smatra nerazvajen človek za delikateso. Najprimernejša beseda za tako kuho je: hohštaplerija. Kuhaj svojini razmeram primerno in misli na to, da je družini treba tudi česa drugega, ne samo jedače, človek, ki misli, da mora vse pojesti in da mora jesti le dobre stvari, je brezdvomno slabo vzgojen. Vzgojiteljica v tem poglavju je gospodinja, je mati. Preprosta hrana lahko vzdržuje še tako imeniten želodec, kako ne b: želodca siromakovega. Koliko in koliko je bogatašev, ki žive prav skromno (in mnogi baš radi tega nekaj imajo). Res je, dobra je tako lepo rumeno opečena telečja pečenka, a mnogi niti n'e slutijo, da lahko navadni žličniki iz enotne moke prav tako izvršijo svojo nalogo. Vsak po svoje, pa bomo na videz vsi enaki, ker bo vsem dobro in bomo vsi zadovoljni. dinje starega kova ne morejo ločiti od tega, kar jim je bilo v mladih dneh lepo. Ko bi pa vse te starejše gospe slutile, kakšno udobje nudi sodobno stanovanje v primeri z njihovim, bi ne oklevale mnogo ter se odločile za modernizacijo, svojega stanovanja. Iz dobrega starega pohištva bo naredil mizar pohištvo sodobnih gladkih oblik. Nepotrebni kosi pohištva (razne omarice, mizice, police in slično) bodo odpadli. Mnogo prostora, malo navlake, mnogo zraka in malo pospravljanja — to je sodobno stanovanje. Zato ven z vsem, kar v sobi ni nujno potrebno. Svetla slikarija naj nadomesti starinsko in temno. Več kakor dve do tu slike naj ne krasijo sobe — predvsem ne obešajmo na stene celili kopic fotografij. Fotografije daj v album, okvirje pa prodaj. Težke temne zavese nadomesti s svetlejšimi, lažjimi in cenejšimi. Tovarniško delo nadomesti z ročnimi deli. Po pohištvu ne razstavljaj raznih okraskov. Iz j temnih starinskih prostorov boš imela kmalu svetlo sodobno stanovanje. Moj vrt RAVNANJE Z RAZNOVRSTNIMI SADIKAMI Ako si prav navdušena vrtnarica, si vzgajaš sadike za raznovrstno vrtno zelenjavo sama. če imaš primeren vrt s toplo gredo, ti je to omogočeno. Semena za sadike, ki jih nameravaš pozneje presaditi, nikar ne posej pregosto. Ko sadika primerno doraste, t. j. ko dobi eden do dva lista, jo pikiramo, to se pravi, presadimo na drugo mesto v precejšnji razdalji, da tam nekoliko doraste in se okrepi. Nežne rastlinice moramo previdno dvigati iz tople grede, da jim ne poškodujemo koreninic. Nikar ne jemljimo sadik iz presuhe zemlje, če je presuha, jo par ur pred pikiranjem močno zalijemo. Ko postanejo piki ra n e sadike dovolj krepke, jih presadimo na stalno mesto, če hočemo doseči uspeh, moramo pri presajanju biti previdni. Predvsem ne smemo sadikam prirezati koreninic in listov, kot se* to mnogokje dogaja. Baš te koreninice in listi so rastlini neobhodno potrebni. Presajati ne smemo pri soncu. ! Primeren je oblačen dan ali pa prvi ve-! černi mrak sicer lepega dne. Ako nam je ! malo poprej rahel dežek namočil zemljo ■ je najboljše. Presuho zemljo lahko malo j prej tudi zalijemo. Vsaka sadika mora j imeti okoli sebe toliko praznega prosto-i ra, kolikor ga bo rabila v dorastlem sta-j nju. Najbolje je, če sadimo sadike v tri-| kotu, ker tako dobi sonce do posameznih ; rastlin najlepšo pot. Zelo moramo paziti, j da ne vsadimo sadik pregloboko, temveč l le do kališnic. Prve dni moramo sadike I skrbno zalivati s prestano vodo. Času primerna preureditev stanovanpa Pogosio stopiš v stanovanje — zlasti stanovanje starejših ljudi, o katerem se moraš vsekakor izraziti pohvalno, kajti na prvi pogled ugotoviš, da je stanovanje v najlepšem redu, da je pohištvo razkošno, izdelava prvovrstna, da preveva vso stanovanje dober okus gospodinje. Le nekaj te moti — celoten slog stanovanja ni današnji, temveč za naše današnje pojme in okuse več ail manj starinski. čemu najdemo dandanes še toliko starinskih stanovanj? Predvsem zato, ker lastnikom dotičnih stanovanj niti v snu ne pride na pamet, da bi kupovali novo pohištvo, če imajo starega dovolj — na drugi strani pa radi tega, ker se gospo- Kaj bi kishala? Ponedeljek: Opoldne: t. .luha iz prekajenega mesa. 2. Svinjska rebrca. IS. Motovilec s Irao kuhanimi jajci. 1. Rižev narastek. Zvečer: Rebrca od opoldne. Hren. Mleko. Torek : Opoldne: 1. Ponarejena• juha z ječ-menčkom, 2. Krompirjevi svaljki. 3. Motovilec s krompirjem. Zvečer; Zdrobov narastek. Caj. Sreda: Opoldne: I. Goveja juha. 2. Govedina. :S. Vinska omaka. I. Dušen riž. Zvečer: Francoski krompir. Šolala. CMrtck: Opoldne: 1. Paradižnikova julia. 2. Krompirjevi hlebčki. 3. Solata. 1. Koruzni praženec. Z v e č e r : Posebna klobasa na kisu in olju. Kava. Petek: Opoldne: i. Pretlačena fižolova juha. 2. Motovilec s krompirjem. 3. Sirov zvitek iz enotne moke. Zvečer: Ivakao. Ivruli. Sobota: Opoldne: 1. Obarna juha. 2. Široki rezanci z orehi. 3. KoiU))ol iz suhih sliv. Zvečer: Goveji guljaž. Makaroni. X melja: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Nadevana ielečja prša. 3. ražen krompir .3. Solata. Zvečer: Polpeti iz govedine od poldneva. Solata. enakih delih mleka, in vode ler ga po okusu sladkaj. Zraven prekuhaj tudi košček vanilije ali limonine lupine. Kuhan riž ohladi. Nato mešaj žlico masti in dodaj rumenjak ali dva. Ko se speni vmešaj to v ohlajen riž. Iz beljakov stepi sneg in ga primešaj. Vso zmes stresi, v pomazano posodo in speči v pečici. Aka imaš marmelado, jo vloži pred pečenjem v. sredino narastka. Ako marmelade nimaš, nareži vanj jabolk. Ako nimaš ne tega ne onega ,serviraj k narastku malinovec — končno pa je tudi sam narastek dober. Na isti način narediš zdrobov narastek, šsamo da vzameš namesto riža pšenični! zdrob. Okusen pa je tudi narostek iA prosa. Zlasti je narastek priporočljiva jedi, za družeine z manjšimi otroki. Pa tudi odrastlim dobro tekne. Nadev za telečja prša. Ker sedaj žen melj ni speči iz enotne moke štručiodi kruha, ki odgovarja količini 1-5 žemelj« Ta kruh namočimo v mleku ali vodi, gaj ožmemo in dobro zmečkamo. Nato speni« mo 8 dkg presnega masla ali masti, do; damo postopoma dva do tri rumenjake ali pa kar cela jajca, ožet kruh, inalo oreška* sesekljanega * peteuiiilja, soli in dišav po okusu. Nadev dobro premešamo in ga Prozorni dežni piašči Pripombe k jedilniku Kuha zahteva določen čas. Nikoli se m spravljaj h kuhanju v naglici in prepozno, i posebno še, ako si nisi porej točno izdelala načrta in si vse potrebno pripravila. Vzrokov, zaradi katerih je lako početje nepriporočljivo, je več. Ge liitič pri kitili, skuhaš v naglici lahko kaj takega, kar sploh skupaj ne sodi. Ne pričenjaj devati v Jonee nekaj, dokler nimaš pred očmi jasne slike celega obeda. Ako se ti preveč mudi, olupiš krompir predebelo, raztreseš riž, polomiš in poškoduješ posodo, vzameš preveč masti in slično. Naglica nikjer ni dobra! Pa tudi zmučiš pri kuhi, ki je bolj podolmti dirki nego kuhi mnogo bol j nego pri umerjenem delu. Roke tudi bolj trpe in dobe več sledov kuhinjskega dela. Kar je pa glavno: prenaglo kuhana jed ni dobra in okusna. Vzami si torej za kuho dovolj časa ako nimaš službe. Žena, ki vrši kakšno službo ,si seveda ne more pomagati! Kižev narastek trenutno še ni pi'evee drag. Riž ima koliko toliko še zmerno ceno, jajca pa so se zadnji čas tudi pocenila. Primerno količino riža skuhaj na JAN GREM: BARBARA CELJSKA 22 Zgodovinski roman lepe Celjanke — Hvala ti, za zdaj samo v svojem imenu, prisrčna ti hvala, — se je grof Rozgony v zadregi priklanjal. — Prihranila si mi nadaljnje besede, ki bi ti jih sicer moral povedati. In verjemi mi, težko bi ti jih bil povedal. Hvala ti še enkrat, Milost. In znova se je globoko priklonil pred Barbaro. — In kaj sporočaš ogrskim plemičem? - jo je vprašal, ko se je zravnal. Barbara je nekaj trenutkov ostro zrla grofu v oči. Mislila je, naglo in brez o-botavljanja. Potem je na njenih ustnicah zasijal komaj viden posmeh. In že je spregovorila, razločno, počasi, poudarjeno, da bi grof mogel zanesljivo razumeti vsako besedo ter jo sporočiti ogrskim plemičem. — Ali se spominjaš, gospod grof, onega slučaja v I notno« tu? Or-of Rozgony je ostrmel,- ne da bi trenil z očesom, — Zanesljivo se ga spominjaš. Zraven si bil. Ondi so kralja obdolžili ostudnega dejanja. Ali devica, ki je na slavju izgubila svoje devištvo, je odločno zanikala, da bi bil kralj krivec. Povej ogrskim no klicati kralja na odgovor, tem bolj nespodobno pa, če kaj takega zagrešijo proti kraljici. Tebi pa, gospod grof, osebno odgovarjam: v tem grmu, ki se vas prav za prav nič ne tiče, ne tiči zajec. Ali si me razumel? — Razumel, Milost. Za tvoj odgovor se ti v svojem in v imenu ogrskih plemičev srčno zahvaljujem. In spet se je priklonil do tal, da bi prikril nasmeh, ki mu je šinil čez obraz. — Ko bi le ta bedak ničesar ne storil, — si je ob tem mislila Barbara. Čim so se za grofom Rozgonyjem zaprla vrata, je Barbara poklicala Jana. Dolgo sta govorila in se posvetovala. Nasvet za nasvetom mu je dajala. Jan je obljublja! in prisegal. Ko pa je končala, je že zasukal zadevo na drugo plat. Barbara ga je zavrnila: kako nespameten fant, blaznež! — Počakaj noči! — mu ie šepnila na uho in ga potisnila skozi vrata. Ogrski plemiči so bili z Barbarinim odgovorom zadovoljni. Všeč jim je bila Barbarina prisebnost. Napijali so na njeno zdravje.. Peli so in vriskali. Ogrske gospe so skomigale z rameni ter vihale plemičem, da je nespodobno in nevljud- nosove, misleč si o svojih- možeh, da so naposled prav navadni topoglavci. Budinske krčme so se tresle od veselja in zvenele v pesmi o kraljici, ki si je ponoči spredla ljubčka iz mesečine.. Potepuhi in klateži so vodili v mesečnih nočeh svoje slučajne ljubice na obalo Donave ter jim ondi prepevai romantične serenade, dokler niso v opojnih objemih in strastnih poljubih utihnili. Nakazni grbavec si je me! roke ter pridno pisaril Njegovi Milosti kralju Sigmundu. Dolga pisma je pisal ter jih pošiljal po posebnih stili. Ali kralj Sigmund je imel sedaj presneto malo časa, da bi ta pisma prebiral, in kaj malo volje, da bi mislil na Barbaro. V Parizu je življenje vendar popolnoma drugače. Preden je prišlo novo pismo, je že bil kralj Sigmund med mrzlokrvnimi Londončankami. Svet je vendar neizmerno razsežen... skrbi pa je čez glavo... nikar torej hiteti. Tudi to je pametno življenjsko načelo. Vse pride vendar na vrsto, vse dozori, vse ima svoj pravi čas. Zbor vsega sveta, kakršen je bil v Kostnici, terja mnogo skrbi. Ne le mestnim očetom znamenitega in poslej za vse čase slavnega mesta, ne le častitljivim meščanom, ki so Je stežka obvarovali svoje hčere, ne le biričem in nočnim čuvajem, ki so bili vse noči na nogah, ne da bi vedeli, kdo jim bo poplačal tru-dapolno delo. ne le kupcem in krčmarjem, ki so pretaknili < najbolj skrite ko- tičke cla bi za slavno gospodo postavili na, mizo zares najboljše, ne le lahkokriHm ženskam, ki so zlasti skrbele ob boga-, tih darovih tudi za stara leta, ampak prešerno nasmejani Oliviji, ki se je gre-, ia v naklonjenosti Njegove Milosti kralja Sigmunda. Njegova Milost kralj je nestalen ptič} sredi pomladi se dvigne ter vzleti. . . . kdo ve kam. Olivija postane sirota. Kralj se ji je smejal, ko se mu je ponudila za spremljevalko v Perpignan. Pariz iit London. Iz polnega grla se ji je smejal. — Kam naj bi le s teboj? Zaradi tebe; bi mi pariške gospe r-'1 "zale hrbet, četudi 'lep. Ne, ne, moja neznana prijateljica ... ostani tukaj, saj ne kan im na konec sveta, zborovanje pa se bo tako še precej zavleklo. Ali dolgčas mi je tu, zato odhajam. Učene glave pa naj, če jih' je volja, raztegnejo svoja modrovanji na klaftre. In tako je Olivija, ki se je sama imenovala »puella« ali devica ter bila met! ljudmi znana kot »metretrix honesta«. ost rotela. Ostala je sirota po svojem kraljevskem ljubčku. Da, to je bila zanjo prava nesreča. Ali ne zavoljo njegove ljubezni. To naj si vzame s seboj icr se še drugod z njo postavlja! Olivija po njej ne hrepeni, kajti v svojem življenju je užila že tolikanj ljubezni, da ji tudi kralj ne more dati nič novega. Vsi so enaki, si je mislila Olivija: če bi jih človek slekel, bi ne mogel spoznati, kdo je kralj in kdo je •kmet. Obleka jih napravlja to, kar so. Nasveti našemu podeželju prsa tudi na zunanji strani osolimo in pečemo pri zmernem ognju približno dve uri. Med pečenjem moramo pečenko radi nadeva pridno polivali. Krompirjevi hlebčki. Olupi surov krom. pir in ga nastrgaj na strgalniku. Vodo, ki se pri tem nateče iz krompirja, iztisni* Temu krompirju prideni dve jajci, nekoliko kisle smetane, malo moke, drobno sesekljane čebule in soli po okusu. Vse to dobro primešaj in oblikuj iz te mase maj Ime hlebčke, katere potem v vroči masti lepo rumeno opečeš. Nezaželen: spuščaji na !icu Marsikatera čitateljica je tnenda »osrečena« s temi nezaželenimi gosti na svojem licu in vsaka izmed teli stremi za tem. da bi jili odpravila. Odpravljanje teh spuščajev ni enostavno, ker je težko brez zdravnika ugotoviti, zakaj so se sploh pojavili. Lahko so kožne tvorbe, lahko so znak kakšnega uspešnega zdrav ijenja, navadno pa predstavljajo krvne tvorbe slabokrvnega telesa. Ako je vzrok spuščajem slaba kri. je vsako zunanje zdravljenje neuspešno. Nima torej nika-kega pomena mazanje z vsemi mogočimi in nemogočimi kremami in žavbami, ker iahko iste samo ovirajo proces razvijanja takega spuščanja. Zdravljenje mora biti notranje. Pod notranjim zdravljenjem razumemo dieto. Hrana mora vplivati na izboljšanje krvi, da se ista ne bo več kvarila in gnojila ter iskala vulkanskega izbruha na našem licu. ZEMLJA ZA SETEV V LONCIH naj se pred uporabo dobro prezrači. -Najbolje je. če se razširi pod kako streho, kjer je obenem močan prepih, in lam naj se pridno meša. S takim mešanjem se zemlja ne le nasiti zraka, ampak iz nje izginejo ludi kisline, ki so v nji. Ako ne spravimo teh kislin iz zemlje, ki se rabi za take. setve, se napravi povrhu setvi’ zelena plast mahu, ki ovira mlade rastlinice v razvoju. Srčni utrip Zdravnik je pregledal pacienta ter mu dejal: — Vaše srce zelo neredno utriplje, go spod! Ali znabiti pijete? Da, toda popolnoma redno! Modra galica za svetovne vojne in danes Poznamo več vrst galice. Znanstveniki imenujejo galice: sulfati, iz latinske besede sulfur = žveplo. Sulfati so po kemijski sestavi žveplenokisle soli (spojine) nekih kovin. V vsakdanji rabi imenujemo galice na kratko po njihovi barvi. Modra galica, to je bakrov sulfat, je pri nas najbolj znana, pri vinarjih in sadjarjih tudi z imenom »bakrena galica«. Rabijo jo za napravo raznih pripravkov in škropiv zoper rastlinske bolezni, zlasti za napravo bakr&noapnene ali bordo-ške brozge in mnogih bakrovih praškov, maž in drugih pripravkov, potem za napravo razkužil za namakanje semenja, za prepajanje lesa, posebno kolja, nadalje v barvarstvu in barvotisku, pa v galva-noplastiki itd. Zelena galica, to je železov sulfat, je važna sestavina črnih barv in je sploh mnogo rabijo v barvotisku raznih industrij, za črno barvanje papirja, usnja, tkanine in klobučine, v fotografiji, potem za razkužbo, prepajanje lesa itd. Bela galica, to je cinkov sulfat, je dobra primes k firnežu. Rabijo jo tudi kot razkužilo in za ohrano lesa. Baker in njegove spojine so strupene, žveplova kislina, hudičevo olje, pa tudi. Nas najbolj zanima modra gailca. Menda ni slovenske hiše, ki bi je ne poznala. Nekdaj so se za njo najbolj zanimali vinogradniki. zdaj pa se za njo bolj in bolj zanimajo tudi naši sadjarji iu poljedelci. Brez bakrenoapnene brozge že davno tie moremo več napredno kmetovati. Daši brez nje že kar ne’ moremo biti, vendar bakrenoapnena ali bordoška brozga, to je mešanica raztopine modre galice in gašenega apna. nikakor ni takšen pripravek. da si ne bi poželeli boljšega. Mnogo slabša, pri nas gotovo nerabna in povrh mnogo dražja je burgundska brozga. to je mešanica raztopine modre galice in sode, ki so nam jo še nedavno baš v Mariboru toliko vsiljevali zgolj iz špekulativnih namenov. Prav porabna pa je nekakšna maža, tako imenovana Bosna - pasta, ki je tudi bakrov pripravek. Dobivali smo jo iz Bosne zlasti v letih svetovne vojne v posebnih vedricah. To pasto je izdelovala, odnosno dobavljala dunajska tvrdka »Bosmsche Elektrizitats- A. G.« Nje raba je prav preprosta, ker je treba odmerek maže samo raztopiti v vodi, pa je škropivo gotovo. Že dolgo je ne izdelujejo več. Zakaj ne? Modro galico napravljajo iz bakra in žveplove kisline. Izdelovanje samo je razmeroma kaj preprosto. V Jugoslaviji je bakra in žveplove kisline več ko dovolj. Samo iz stare Srbije so leta 1910. po neki statistiki — to napišemo po spominu iz svetovne vojne —izvozili kakih 900 vagonov velikoodstotne bakrove rude. Danes je to vse drugače. In današnja Bosna! Ob nastanku naše države ni bilo na vsem domačem ozemlju niti ene naprave za izdelovanje modre galice. Konec leta 1918. ali v začetku leta 1919. smo na ta veliki nedostatek opozorili — če se prav spominjamo — v »Kmetovalcu«. Bogastvo bakra iz naše zemlje so poceni izvažali v obliki rude, iz tujine pa so uvažali drage bakrene izdelke, seveda tudi modro galico. Prvi skromni, da, prvi plahi poskus za izdelovanje modre galice pri nas so napravili v celjski cinkarni, pa samo za krajši čas. Dolga leta smo modro galico uvažali po cenah, ki so nam jih narekovali skriti gospodarji mogočnega bakrenega kartela nekje v A-meriki in na Angleškem. Vsa svetovna bakrova proizvodnja in industrija s trgovino vred je namreč kartelirana. Seveda tudi »naša«, ki je bila pred leti po volji »mednarodnega« kartela prenešena iz Celja drugam. No. naša — z neusmiljenim tujim ali — kakor še pravijo — mednarodnim kapitalom ... Osnova za ceno modri galici je vselej ccna bakru na »svetovnem tržišču«, določa pa jo kajpak kartel. Za 1 kg modre galice — CuSOi + 5HsO — je treba malenkost več ko 'A kg, točno pa 254.5 g bakra. Ker je specifična teža bakra približno 8.8, je treba za 1 kg galice samo pičlo 29 kub. cm bakra. Letošnja cena modri galici bo drugo k drugemu najmanj din 10 za kg. Po tistem dobrem kmečkem računu: »1 kg galice — 1 liter vina« bi bilo to ob letošnji vinski ceni kolikor toliko pravilno. Toda kaj pomaga, ko pa imajo vinogradniki, če so lani sploh kaj pridelali, po veliki večini že davno prazne kleti! Letos bodo samo slovenski vinogradniki šteli za modro galico mnogo več ko 10 milijonov dinarjev. Industrija ne pozna slabe letine ne uirne v kmetijskem smislu. V nerodnih letih svetovne vojne je bilo vse, kar je sploh tako rekoč samo malo dišalo po bakru, po vojaškem ob-lastvu zaplenjeno, zaseženo. Avstrijsko kmetijstvo, zlasti avstrijsko vinogradništvo je preskrbovalo razen z žveplom posebno skrbno z modro galico, Bosna-, pasto in nekimi manjvrednimi nadomestki kmetijsko ministrstvo na Dunaju. Le to je dajalo izdelovati zlasti bakrena sredstva prav za prav za svoj račun, torej nekako v svoji režiji, in sicer iz prav različnega, baker vsebujočega blaga, ki ga je kmetijsko ministrstvo dobivalo od vojnega ministrstva samo za to svrho na razpolago. Za to so bili seveda dovolj dobri stari medeni in bakreni piskri in kotli, razbiti topovi, zvonovi, tako imenovani cementni baker, skratka vse, kar je vsebovalo kaj bakra in kar smo mogli že kjer koli in v kakršni koli obliki nastrgati in vkup spraviti. Tako smo v tistih nerodnih letih — pisec je vodil poslovanje te javne akcije kot načelnik do-tičnega blagovnega oddelka — razdelili po Avstriji poleg nekaj stotisoč vagonov raznih umetnih gnojil, med njimi kakih tisoč vagonov drugače zaplenjenih ali zaseženih dušikovih gnojil, tudi nekoliko tisoč vagonov modre galice po razmeroma mali ceni. S tovarnami, ki so bile na Dolnjem Avstrijskem. Češkem ui I irolskem, se je kmetijsko ministrstvo kot da je pokadi! tiste pol cigarete, za katerega me je izpeljal, jaz pa sem ?a vso cigareto opeharit siromašnega delavca, ki je od jutra do večera kopal jarek ob cesti in nestrpno čakal, da se prikažem. Zbal sem se trenntka, ko bom stopil predeni, ko me bodo merile njegove oči in bo videl, da sem prinesel premalo. Zbal sem se ga, toda kot klešče me. je držala njegova neizbežna sila. Kot bi imel svinčene uteže na nogah, mi je bilo, ko sem se približal delavcu. Ni bil sam, pri njem je slonel ob kolesu neznan možak, delavec pa se je naslonil na lopato. Pokimal mi je, ko me je zagledal. Ozrl sem se v Pepeta, kot bi v njem iskal pomoči, toda tovarišev obraz je bil bled in odtenek posmeha sem opazil na njem. Da! sem težaku zavitek. Tako, hvala. Pokimal sem v odgovor, zakaj glasu iv bilo v meni. Nisem se mogel premakniti, noge so mi bile kot prikovane ob tla. Pri srcu pa mi je bilo, da bi zbežal in tekel, tekel... Delavec ie razvil zavitek in vzel eno cigareto v roke. Štiri so, je dejal začuden in me vprašujoče pogledal. Ne vem, sem se izgovoril, trepet glasu sem prekrival z hlinjenim začudenjem. Delavec je.skomignilz rameni in vtaknil cigareto v usta. če ti nista smrkavca katere pokadila, se ie oglasil drugi. Težak je vzel cigareto iz ust m pokazal zavitek. Nista, je dejal in glas mu je zvenel prepričevalno, prodajalka sc je morala zmotiti Tako lepo ne zna nihče zaviti kot ona. To je pošten dečko. Tisti trenutek sem sklenil, da ne bom nikoli več kadil. Sanie ZOROMIR Kadar si mlad, si sanj prebogat; kadar si star _ ti zanje ni mar. nekdo podtaknil. Obdolžuje tudi določno nekoga, kolikor pa se je uredniku posrečilo doslej zadevo preiskati, ta obdolži-tev najbrze ni upravičena. Zaradi tega tudi ne bom objavljal izjav in protiizjav, ker ,>VZM« ni torišče za taka razračuna-vanja. črtico »Zlata verižica?, ki sem jo prejel natipkano na stroju, sem objavil v dobri veri, dn jo je napisal Tinko .Marec Urednik ne more preiskovati, ali mi rokopis pošilja res tisti, ki ga je napisal. Prosim pa, naj vsi v bodoče opuste take neslanosti. Urednik. Razgovori pridejo spet na vrsto v prihodnji številki. . Križanka »Večernirlc« i i * M 1 801 Izjava urednika. »VZM« je 15. marca objavil črtico -Zlata verižica« s podpi-1 som Tinko Marec. Tinko Marec izjavlja, da on ni pisec te črtice in da mu jo ;e | Vodoravno: 1. posoda, mesto v črni gori ali nočni lokal; 2. jed; 3. nadležna živalca; 4. kar prejmemo zastonj (v množini); 5. znamenit srbski samostan; 6. središče krožnega gibanja, žensko ime (okrajšava); 7. mesto ob Kaspiškem jezeru. Navpično: 1. življenjska tekočina dreves, vrsta hrasta; 2. rusko mesto ob črnem morju; 3. netuj; 4. afriška ptica; 5. vrsta plemičev; 6. pritezalni drog, pijača; 7 vodne živali. Rešitev zadnje križanke: Vodoravno: 1. potok, 2. kič, 3. tuo, ena, 4. ir, os, 5. lak, ost, 6, ras, 7. tiran. — Navpično: 1 Atila, 2. ura, 3. oko, kri, 4. ti, ar, 5. oče, osa, 6. nos, 7. pasta. Rešitev zadnje uganke: šipa. UGANKA Hiša je, pa nima oken le pozimi ima vrata, nima temeljev ne strehe pa okrogla je, čokata. •Srci mladino Leto 3 Maribor, 29. marca 1941 llllllllllIMlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll! Stev. 13 POMLAD VLADKO KOS Nenadoma je v noči zadrhtelo, da vstal v srebrnih brezah je šepet, da se na oknu razprostrl je cvet, da je v tolminih temnih zašumelo tako skrivnostno v nemo noč, ko da dekle bi mimo šlo pojoč ... Ozrl sem se v nebo na mesec zlati, na svetle, ah, smejoče zvezdice, morda od tam zdaj vila sanjska gre ir srcu hoče tiho srečo dati, ah, srcu bednemu, ki sanjajoč trepeče od nemira vsako noč. A zvezde z mescem dalje so molčale; zaman sem zlatih sanj pričakoval, da bi za hip'nemiren v njih zaspal. Pod oknom pa so breze šepetale, tolmun je žuborel, dehtel je cvet, in skozi noč je šel trepet, drget. V obraz razgreti veter mi je dahnil, poljubil usta mi njegov je hlad, šepetajoč skrivnostno mi: pomlad. In ko cla bi oklepni zid omahnil pred mano in razrušil se v vsemir, ko da zbežal iz srca bi nemir, nasmehnilo srce se je pomladi, izginil mesec je nad sanj prepadi... In jaz sem stal ob oknu sam. močan: v daljavi vstajal zame nov je dali. Sifc SONJINE SANJE VLADIMIR BOLGAROV Koncem marca. Hladen pomladanski vetrič piha med borovjem. Skupina brez stoji sredi jase, visoko zgoraj je nebo, na katerem se pode beli oblaki, kanja in kragulj poletavata v širokih lokih proti zemlji, pa zopet v nebo. Nedeljski izpre-hajalci hodijo po gozdy. Počasi stopajo in duša jim je polna vedrine. Po stezici priteče bel psiček, repek po strani dvignjen v zrak, ustavlja se in ozira po poti, od koder je pritekel. Veselo pomahlja z repkom, ko vidi zeleni krilci Tatjane in Sonje. Dekletci ga z radostnim ploskanjem vabita k sebi. Kuža okleva, rep zakolobari nad zadkom, pa radostno steče k njima. Sestrici se kosata v nežnosti in psiček io zopet popiha od njiju. Lahni svileni oblekci obdajata životka. Tatjana ima na nedrih pripet šopek deli-; tečih vijolic, roka ji često posega po njem in dekletce skloni kodrasto glavico k šopku. Sonja pa ima venček na laseh. Boji se zanj, pa stopa počasi in previdno. Veselo se pogovarjajoč prideta do jase. Tatjana ne more zatajiti veselega vzklika: »Joj, kako je to lepo, ali sedeva, Sonja?« Vresje je tako lepo, kot nalašč za blazino. S podkrižanimi nogami, po turško sede, se zdi Sonji, da je indijska princeska. Vresje se ji v domišljiji prelevi v orientalske preproge, a pihanje vetriča ji je sviranje lire. Obrazek se ji hudomušno zresni, zapre oči s svilenimi trepalnicami, vidi sebe na gori preprog, lahna godba ji prihaja k ušesom, in ona sprejema svoje age in bege Carsko milostna jim je, z radodarno roko jim podeljuje naslove in bisere. Dvorjani v pisanih oblačilih se. Pobude za kmečko delo v aprilu NAPRAVITE DELOVNI NAČRT, DA VAS DELO NE BO PREHITELO IN NE BOSTE IMEL! ŠKODE Če je bil marec deževen ali mrzel, mnoga opravila, ki smo sc jih sicer namenili opraviti, moremo šele sedaj izvršiti. Gospodar bo dobro storil, če si napravi pismen podrobni načrt za delo in se ne predaja slučaju ali trenutni zamisli. Mnogo se v naglici pozabi, tlelo prehiteva, povzroča jezo in nepotreben trud na vseh straneh. Trpi gospodarstvo, družina in živina — izdatki so večji, uspeh mogoče manjši! Poljedelstvo: Setev se nadaljuje po redu, kakor pač to narava, posevkov zahteva. Če gre vSe v redu, bomo setev pese, in saditev krompirja dokončali. Posevke za zeleno krmo bomo- sejali na manjše parcele v časovnih presledkih, 14 dni, da bomo imeli delj časa mlado' svežo krmo. Koruzo bomo zaupali zemlji šele takrat, kadar znaša srednja dnev- točno pogodilo, koliko galice in po čem jo morajo napraviti iz dodeljene jim surovine določene kakovosti. N. pr. med drugim v Brixleggu na Tirolskem smo leta 191 C), dali predelati 460 stotov cementnega bakra, ki je —• pravilno osušen — vseboval približno 80 odstotkov bakra, iz česar smo dobili približno 1.450 stotov modre galice. Itd. Dunajska »galična akcija« je za sve-j tovne vojne uspela tako dobro, da je vodilni vinarski referent kmetijskega ministrstva dvorni svetnik Karl Portele pred odhodom v pokoj ieta 1918. veselo vzkliknil: »Die einzige staatliche Aktion, die vollkommen gelungen ist!« (Edina državna akcija, ki je popolnoma uspela!) Pisec se na to veliko, doslej edinstveno državno akcijo morda še povrne, ker je zanimiva in tudi za poznejše čase poučna, prič za njo pa je zmeraj manj... Svetovna proizvodnja samo modre galice znaša baje kakih 20 tisoč vagonov. Svetovna vojna ni rodila že da » no potrebne ozdravitve gospodarstva z bakrom. Pričakujemo ozdravitve od nove dobe v blizki prihodnosti. Zakladi iz zemlj-e naj služijo deželi, državi, narodu, občestvu, čigar prava last so po nespačenih in nespremenljivih zapovedih stvarstva. Sto industrij in več drugih podjetij dela podobno ko bakrena industrija. Andrej Žmavc. grede kolerabo, ohrovt, rano zelje itd., seje-; sen. da jo pustimo do pomladi, potem J1-mo fižol v časovnih presledkih, da ga bomo j Irelm paziti, da ul- pomrzne, mogli delj časa zelenega obirati. Tople lehel j.rijjrava I11P,asP. Peso- mtoio -nagnal« kose ali celo zribamo. ter jo damo - .. . , - . . Priprava melase, odkrivamo čez dan, ponoči jih zopet pokriva- , ! , na temperatura vsaj 10 stopinj C, sicer za-kržlja in ne napreduje. Od žit lahko s pridom sejemo le še ječmen v začetku mesec' za oves je že prekasno. Tudi s črno dete’ hitimo, lucerno in travne mešanice pa seje ko se nam ni več bati mrazov, v oves ječmen, ki ga pokosimo za zeleno krmo ensilažo. Kadar pripravljamo zemljo za set. se bomo vedno skušali ogniti oranju, ker tem zemljo preveč izsušimo. Uporabili bon raje okopalnik ali brano, ki na ne preveč z pleveljenih njivah opravita to delo ravno ta ko dobro, če se o pravem času uporabita Tudi okopavanje in pfetev posevkov borne vedno opravljali tako, da zemljo le po vrhu j ostrgamo s strguljami ali plitko okopljemo z lahkimi motikami. Sloj zdrobljene vrhnje zemlje omogoča zadosten dostop zraka do korenin, preprečuje pa izhlapevanje zimske vlage. Po dežju moramo seveda delo ponoviti, če je zbil zemljo in se je napravila skorja. Zaradi hitrejše nege moramo že setev tako urediti, da bomo okopavanje lahko obavili z okopainilci in ekscerpatorji. Čim več smo uničili plevela, tem več hrane in vlage ostane za posevke. Gnojenje z umetnimi gnojili pride v poštev le izjemoma. Uporabljamo samo lahko topljive vrste, kot apneno sečnino, čilski soliter in superfosfat. Travniki in pašniki ne potrebujejo posebne nege, če smo dokončali priporočana opravila. Če je bil marec zelo vlažen in hladen, bo ponovno brananje pospešilo rast trav. Ponovno pregledamo, ali je vse pripravljeno za sušenje in spravljanje sena. Vrtnarstvo: Vrt mora biti do srede meseca urejen, tako .zelenjadni kakor tudi cvetlični. Nadaljujemo s setvijo zelenjadi, sadimo na mo. Sadjarstvo: Nadaljujemo v sadovnjaku e. elom, ki smo ga pričeli v marcu, še gnoji-o in cepimo; v drugi polovici meseca že nimo pod kožo. Vsa skrb je posvečena za-inju škodljivcev. Tik pred razcvetenjem ':opimo s %% modro galico ali s '/2% prasena ali z 2% žvepleno-apneno brozgo iodatkom 250 gramov arezina ali meritola. ažujmo navodila! Pripravi grmado, da za-niš sadovnjak, kadar preti mraz! Vinogradništvo in vinarstvo: Dokončamo iličenje in prvo kop, pri kateri posebno pa-Jnio na odstranjevanje rosnih koreninic in očiščenje trsa v zemlji. Privezujemo šperone, zasajamo nove nasade, precepljamo šmarnič-ne nasade na razkol. Pri kopi gnojimo tudi s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili. — V kleti opravimo drugo pretakanje, dolivamo sode, zračimo in čistimo kleti. Gozdarstvo: Saditev smrekovih in borovih sadik. Nadaljevanje čiščenja in redčenja v smrekovih gozdovih. Posek posameznih smrek kot.vabo za lubadarja. Posek vseh suhih smrek in, če so od lubadarja napadene, skrbno zbiranje lubja in vej, ki jih požgemo Živinoreja: Koncem meseca v ugodnih letih že kosimo ozimne krmne mešanice in detelje. Tudi na pašo že lahko spuščamo živino okrog voglov in na paroblcih. Nastopa čas prehoda prehrane od suhega na sveže in nevarnost napenjanja. Skrbimo, da imamo sami ali naša podružnica nožiralno cev in trokar v redu. Prehod na zeleno hrano uravnamo polagoma. Švežo krmno mešanico in detelje že ensiliramo. Uvažujmo, da vsebuje ta hrana mnogo beljakovin in da je treba posebne pozornosti in .znanja pri ensiliranju! — (Iz koledarja »Kmetovalca«). Cvetlice nai se IZRABITE VSAKO KUPO ZEMLJE Priprava vrtov zahteva v sedanjem času kar naj večje pozornosti. V premnogih vrtovih prevladujejo razne cvetice, katerim je treba letos odmerili zelo pičel prostor. zadovoljile se bodo samo z robom gredic. Gospodinje, ki dnevno kupujejo na trgu, dobro vedo, kolike vrednosti je domači vrt, če ga imajo. Posaditi je treba prav vso zelenjavo, ki jo gospodinja dnevno rabi. Posebna pažnja naj se da lelos stročnicam in gomolj Leam ,ki bodo odlehta-le mnogo denarja. Solati odmeri le malo prostora, saj jo dobiš na trgu cenejši”, kot bi jo pridelala doma. Obdelajte vsak košček zemlje po dobro premišljenem načrtu. Odpravile vsa široka in nepotrebna vrtna pota ker s tem razširile gredice letos umaknelo TER JO POSEJTE IV POSADITE in pridobite na zemlji ler dohodku. Mesine gospodinje, ki nimajo vrtov, naj pa mislijo in sc pozanimajo, da dobe v najem košček zemlje. Sladkorna pesa v dober neokrušen lonec ali še raje v k0" tel. Kuhamo na mirnem, ne. preniocncu ognju in od časa do časa premešamo-Ko se je pesa popolnoma prekuhala, na razpade v brozgo tedaj sok odcedimo* ostalo pa še nekoliko potlačimo na sili', da izpade čim več v tekočino. Kuhaup zopet ponovimo. Tokrat kuhamo dalj ca-, sa. zalo da bi se izparilo čim več vodu Zopet: precedimo in ako je melasa še vedno redka, kuhamo v tretjič. Navadno sc pesa prekuhava samo dvakrat, če je trikrat kuhana se bolje zgosli. Ko je melasa ohlajena se mora zgostili, kakor dober med. Barve je temne zelenkasto rumene, diši nekoliko po pesi. Ohlajeno melaso spravimo v steklene ali lončene posode ,ki jih pokrijemo s pergamentnim papirjem celofanom, ali z mehurjevo kožo. Posode postavimo na hladno mesto. J'11 liter kave se daje ena, do dve žlici melase. S prva se marsikomu ne dopadc taka mešanica, ima pač malo okusa p® sirovi pesi. Pozneje se pa vsakdo priuči in prav nič ne pogreša pravega sladkorja. Še enkrat poudarimo, da je tak način slajenja kave še vedno cenejši in zdravil-nejši. kot pa s saharinom. Melasa je pred; izdelek sladkorja, torej hranilna snov, ki nekaj zaleže. Naša končna želja je, da bi pridobili dobrih posnemalcev, ki bi za enkrat posejali vsaj nekaj m3 prostora h> nam pozneje javili kako so uspeli. Če drevo samo cvete, a ne zori Drevo, ki je vsajeno v prav rodovitni, zlasti z dušikom močno gnojeni zemlji, raste lepo, »žene v les« ter cvete, toda prav nič ne rodi. Tako drevo je podobno človeku, ki dobro živi, se debeli, toda pri tem postaja len, ne ljubi se mu delati in človeštvo nima nobene koristi od njega. Tudi tako drevo jemlje U zemlje več hrane kakor mu je koristno, raste bujno, a les, ki se dela, ni roden. Če bo to drevo kdaj prav veliko, izsesalo bo zemljo, ne bo moglo torej nič več toliko hrane iz nje dobivati, potem bo pa rodilo. Ker pa pameten sadjar tega ne bo čakal, bo prikrajšal že poprej drevesu hrano ter ga silil roditi. Pa kako? Manj plodne zemlje mu ne more dati, pač pa mu lahko odvzame nekaj korenin, s čimer se mu tudi prikrajša hrana. Okrog drevesa bo izkopal jarek tako daleč od debla, kolikor daleč segajo veje, in sicer toliko globoko, da se posekajo drevesu vse korenine, ki segajo do jarka. Delo se opravi jeseni ali rano spomladi. Jarek se potem zasuje. Peso v kleti večkrat pregledamo, da ne bi gnila. Kakor hitro opazimo, da kateri gomolj gnije, moramo peso prebrati in odstraniti ,kar je slabega. Kuhamo po potrebi ali pa več na enkrat in melaso spravimo v primerne posode. Za kuhar nje je treba peso dobro očistiti ali celo obrezati če je preveč umazana in ob-drgnjcna. Ako pese ne {»kuhamo na je- V.-AM.V^VAflAfcWUlV.,..aVAU* A(WWWWWAMAAMA\AAA/^\AAMAM^\AAMMMAMMMAAA^WVAAAAAAAAAAMAMAMAAAAMM.\MAV priklanjajo. Zapojo fanfare, prihaja kraljevič iz tuje dežele, trikrat se ji prikloni in ogovori jo z zvenečim glasom: »Milostna mi bodi, carica sončne dežele, jaz kraljevič z dežele sem večera, hote! bi biti vsaj med kamni, ki krase tvoje čelo .Prišel sem, da se ti priklonim in poljubim prah na tvojih čeveljčkih. Daj, princeska, dovoli mi to!« Sonji se oko odpre, srečna se nagne na sestrino ramo. Znova zapre oči, da bi še lepo sanjala. Tatjana pa jo boža po temnih kodrih in ji poje pesem Vesne. essas Pomladna pesem JOKI Vigred prišla je v deželo, zemljo vso objela, s svojim je zelenim plaščem hrib in plan odela. Priletela je na okno ptičica vesela in je pesem o pomladi ljubko zažgolela. Kmet po ravnem polju hodi, gleda plodno njivo, kamor koli se ozira: vsepovsod je živo. V mojega srca globini tudi je pomlad: v njem zbudi se vsako leto polno sanj in nad. CIGARETA STANKO PAHIČ Tisti dan sem imel v rokah čisto majhen zavojček, komaj bi ga opazil, a me je pekel v dlan kot samo žareče oglje. Dajal sem ga iz roke v roko, ga spusti! v žep, a ga je neznana sila, ki je tičala v moji roki, spet privlekla na dan. Bi ali ne bi, ie govorilo srce in jaz sem okleval ... Daj, kaj bi čakal, saj ne bo mhce vedel, je govoril tovariš Pepe, ki me je spremljal. Pusti, greh je, je govorilo srce usto tiho. , , Kot vode v sotočju sta se mešala glasova, zazvnela sta glasneje in spef utihnila. Sončna luč me je ščemela v oci in umikal sem se ji, kot bi bil že storil zločin. Vas je bila za nama, cerkveni zvonu se je skril za gozdom in cesta je peljala nizdol. Objela naju je senca in čutila sva, da naju je zajel mrak, da je nad nama tema, ki je ne predre niti samo božje oko. V njej je pojemal glas moje vesti, pojemal je kot zarja na jutrnjem nebu 111 nazadnje je čisto utihnil. Pojdiva v gozd, nihče naju ne bo videl, je govoril Pepe. Nič več se mi niso zdele pregrešne njegove besede, poslušal bi jih bil še Da, pojdiva, sem pokimal in nič več mi ni bil tuj moj glas. Krenila sva s ceste, preskočila jarek in se namah znašla v zavetju visokih smrek. Dalje in dalje sva hodila, zakaj zasledoval naju je strah. V gozdu je bilo še temneje, skozi goste veje smrek je komaj predrl sončni žarek in je bila nebesna sinjina komaj vidna. Kot bi hodila po globokih prepadih in bi naju vodila pot vedno globje, se nama je zdelo. In ta pot ni bila nič neprijetna in strašna. Prestrašeno sem odskočil. Mimo mene je švignil zelenec, kot blisk se je v delcu sočne luči zableščal njegov vitki rep, potem pa je izginil med grmovjem. V mraku, ki naju je obdajal, je letal metulj, plahutal z belimi krili in izginjal v notranjost. Prav kot bi nama kazal pot, sva mislila in mu sledila. Pred nama se je prikazal globok, izsušen jarek. Mah ga je prerasel čez in čez in po njem so ležali storži. Spustila sva se vanj in obstala. Tu, je zašepetal Pepe in spustil šolsko torbico na tla. Tu, sem prikimal kot v sanjah. Zdelo se mi je, da sva grešnika v gozdu, da motiva mir in tišino,' ki je vela pod drevesi. Mrak okoli naju je postajal še temnejši. Odložil sem torbico in razprl dlan. Ovojček je bil vlažen od potne roke, tako krčevito sem ga stiskal. Prsti so mi trepetali, ko sem razvijal papir, ko se je pred mojimi očmi prikazalo pet cigaret, pet nedolžnih cigaret, ki je čudeč se strmelo v dan. Zaplesale so mi pred očmi in slišal sem, da kriče, da na ves glas upijejo o mojem zločinu. Ko bi bil sani, bi jih bil zavil, vtaknil zavojček v žep in planil iz gozda soncu nasproti. Tako pa me je bilo sram pred tovarišem, ki sem mu na obrazu videl posmeh nad mojo omahljivostjo. Ne, strahopetec nisem hotel biti. Naglo sem vzel iz zavitka cigareto, eno samo cigareto, druge pa sem položil na torbico. Roka mi je trepetala, ko sem jo pretrgal na pol. Polovico sem dal Pepetu. Vzel jo je in vtaknil v usta. Nič se mu ni roka tresla, nič strahu ni bilo na njegovem licu, prav kot bi storil nekaj samo po sebi umevnega, je kazal njegov obraz. Potegnil je škatljico vžigalic iz žepa, jo odprl in potegnil... Zagorelo je, trohica dima je šinila v zrak in izginila med gostimi vejami. Plamenček je trepetal, pojemal kot bi hotel ugasniti, nato pa znova zagorel. Prižgal sr je cigareto, nato pa ponudil vžigalico še meni. Vzel sem jo, a cigareta mi je v ustih trepetala kot bi se vila v krčih. Vžigalica mi je padla na tla in preden sem jo mogel pobrati, je ugasnila. Neroda, je zagodrnjal Pepe, meni pa je njegov glas zvenel kot pesem. Zakaj Pepe ni imel več vžigalic. V poslednjem trenutku omahovanja mi je sočni žarek posijal v dušo. Nisem mogel kaditi... iToda upanie je bilo goljufivo. Na, mi je ponudil Pepe svojo polo-vičko, prižgi si. . Nisem imel moči, da bi ugovarjal, dasi je vse v meni kričalo ne, kričalo s tako mogočnim glasom, da sem se čudil, da ni bilo ničesar čuti. Približala sva se z obrazom in cigareti sta se strnili. Kot žareča oglja so se mi približale njegove oči. Potegnil sem vase, vse kot me je tovariš učil, in dim se mi je zaletel v grlu. Zakašljal sem, iz cigarete med prsti pa se je,vil bled in tanek pramen dima. V vijugah se je vil v nebo in če je žarek posijal nanj, je blestel kot najlepša belina. Okoli naju je bilo tiho, nedaleč od jarka so rasle šmarnice in njih vonj je prihajal do naju, se mešal z vonjem to baka in tvoril prečudno zmes, ki se mi je studila od vsega. Mimo naju je prijadral čmrlj in brnel kot letalo. Sem in tja je švignila muha, pojavila se in izginila v somraku. Sedela sva ob torbicah, sedela sva tiho in kadila. Pepe je puhal kot pravi kadilec, da sem mu zavidal, hkrati pa mi je bilo njegovo vedenje zoprno. Čudil sem se samemu sebi, da sem to storil, čudil sem se, da nimam od tega nikakega užitka. Le neznana skrb me je obdajala in se ni dala odgnati kot nadležna muha. Kako se bom izgovoril? Vprašaj je postajal vedno večji, kot gora velik je že vstajal pred mano. Pepe je zagnal čik v travo. Storil sem isto, dasi sem imel še velik konec v rokah. Zastudila sc mi je cigareta, Pepe, vse. Zdelo se mi je, da sem zločinec, da sem velik zločinec, ker se moram skrivati po jarkih v gozdovih. Pojdiva, je dejal Pepe in pograbil tor-bico. Zgrabil seni zavitek, štiri nedolžne cigarete so bile v njem in kot bi žalovale za svojo izginulo sestrico, se mi je zdelo. Misel, da bom kmalu izven tega morečega kroga, da bom kmalu na soncu, me je bodrila in me podprla. Nič več mi niso trepetali prsti, ko sem zavijal ostale cigarete. Zavil sem jih tako spretno, da bi jih prodajalka bolje ne mogla. Cigareta, ki je tlela na tleh, se mi je zdela kot spomin, ogaben spomin na nekaj neizrečeno grdega. Pljunil sem nanjo in odšel za tovarišem. Ko sva stopila na cesto, se nama je zasmejal v obraz lep sončen dan. Toda sončna luč, kot bi izpraševala, kje sva bila in kaj sva delala, še bolj sem klonil obraz pred njenim sijajem. Molčala sva. Zdelo se mi je, da leži mora nad nama. Za nič več se nisem menil. Z zaprtimi očmi sem šel mimo ribnika, kjer sva se navadno ustavHa, kjer sva opazcvaia ribe, preganjala žabe, oprezovala ze belouškami in potlej zbežala, če sva katero zagledala. Danes pa je bil ribnik za naju mrtev, dan je bil mračen, dasi je sonce sijalo tako lepo in toplo, da se je breg ob cest! ves odel z vijolicami. Stopal sem za tovarišem in ga opazoval, ni hodil neskrbno kot navadno, ves se je sklučil pod svojo torbico, kot bi nosil ogromno breme na svojem hrbtu. In vendar je bila njegova skrb manjša od moje, zakaj on ni storil nič drugega,- Zanimivost Ribiški raj na Lofotskem otočju Domovina zdravilnega in rediinega norveškega ribjega oija rovoolje nato rafinirajo ter dobijo svetlo rumeno tekoče olje, ki ga v ogromnih količinah izvažajo na vse strani sveta, zlasti pa v Anglijo, Nemčijo, USA itd. V nekaterih letih pridobijo do 100.000 hektolitrov tega olja. Na Lofotskem otočju so v malih ribiških lukah zgrajene številne rafinerije za ribje olje. Glavno mesto na Lofotskem otočju je luka Belbo, ki šteje nekaj več ko 1000 prebivalcev, v glavnem ribičev. Otočje deli od norveške obale Vest Do pred nedavnim je bilo .redko kdaj čuti o Lofotskih otokih. 4. t. m. pa, ko so angleške pomorske sile izvedle presenetljiv napad na otočje, je vsakdo hitel iskati, kje se prav za prav nahaja Lo-fotsko otočje. Lofotsko otočje leži vzdolž obale se- | verne Norveške. Že iz davnine je znano kot najbogatejše lovišče polenovk in drugih rib v Evropi. Norveške kronike omenjajo Lofotske otoke kot oporišče za lov na polenovko že v 9. in 10. stoletju. V sezoni ribarjenja, ki prične v januarju in j traja do konca maja. je na Lofotskem j otočju zaposlenih nad 30.000 ljudi ter i okoli 5.000 malih ribiških jadrnih in motornih čolnov, ki švigajo med slikovitimi fjordi ter sledijo cele vlake polenovke, j V času od januarja do maja so strmi zalivi ob Lofotskem otočju polni pole-! novk, ki so prišle na drstenje ter se v globini: do 50 metrov skrivajo ob skalnati obali. V tej dobi je morje okoli Lofotskih otokov tako polno rib, da se niti en čoln ne vrne prazen z lova, »Ribiški blagoslov« je tako bogat, da so čolni in jadrnice zvrhano polne ter se komaj pomikajo po morju. Lov na polenovke na Lofotskem otočju je že od nekdaj ena izmed najdonosnejših gospodarskih panog Norveške. Z lovom in predelavo rib je vsako leto zaposlenih okoli 100.000 ljudi. Vsak teden nalovijo ribiči na stotine tisočev kilogramov rib. Pri predelavi ničesar ne zavržejo. Glave, repe in ostale odpadke posušijo ter iz njih zmeljejo »ribjo mo- ________________... _____ ko«, ki je izvrsten dodatek živalske kr-j škili železnic je na svojem zborovanju me ter prav dobro gnojilo. Najbolj pa se pri polenovki cenijo njena jetra, iz katerih se cedi znamenito norveško ribje olje. Okoli topilnic ribjega olja se nekaj kilometrov na daleč razširja znani vonj po ribjem olju. Sprva dobijo surovo olje, ki je motno ter izredno ostrega vonja. Su- fjord, ki se proti jugozapadu H jas to razširi, dokler se proti severovzhodu ne zoži v tesen kanal s skoraj navpično skalnato obalo. Otočje je golo, skalo vito ter doseže ponekod do 1.200 m višine. Po vrhovih in grebenih lofotskega gorovja dolgo v poletje obleži sneg, na nekaterih grebenih pa leži večni sneg. Nad otočjem leži pogosto megla, severozapadna obala pa je izpostavljena strahovitim burjam in viharjem. Ameriški tankovski častnik iy.- •; ■/ v -v n -i- ■vmmem* h* V*' -? -J# / • /; M iv Angleška obaina baterija na Islandiji II Žalostna usoda »slepih potnikov Varnostni oddelek združenih amer;-; kraj. V posebnem poročilu je bilo ugo- St. Louisu med drugim obravnaval tudi vprašanje »slepili potnikov«, ki se na postajah brez kart zmuznejo na vlake ter se skušajo zastonj pripeljati v ta in ta Znanje fizike — Pazi, Pepe, za teboj leti kladivo! Iz daljšega poročila DNB posnemamo, da je drž. komisar za Norveško Terbo-ven odredil, da se po vsej Norveški, zlasti v mestih, nabijejo na vidna mesta svarilni pozivi glede vohunstva. V zadnjem času je namreč nekaj Norvežanov pričelo vohuniti za Anglijo. Razglas opozarja Norvežane, naj se ne spuščajo na to polje, ker bi se s tem izpostavili težkim kaznim. V zadnjem času je bilo aretiranih več vohunov, med njimi jih je 10 vojno sodišče obsodilo na smrt. Resnica je nevarna — V načelu povem vsakemu človeku resnico! — Prijatelj, tega ti ne verjamem! — Zakaj ne? — Ker te še nisem videl z obvezano ali razbito glavo! tovljeno, da je lansko leto izgubilo 2873 »slepih potnikov« svoje življenje. Ta številka je dvakrat tako velika kot znaša število oseb, ki so v preteklem letu izgubile življenje radi raznih železniških nesreč. Železniške družbe bodo v bodoče še bolj omilile postopanje s »slepimi potniki«, da bi na ta način preprečile številne nesreče, ki jih zakrivijo »slepi potniki« sami, ko se v zadregi spuščajo po nepotrebnem v nevarnost. .1 ,' < 4 , GIGANTSKI AMERIŠKI PODMORNI-ŠKI »CLIPPER« Po vesteh iz Amerike je bila iz neke ladjedelnice spuščena v morje prva su-per-tip trgovska podmornica. Podmornica, ki je med dosedanjimi pravi gigant ter jo Američani nazivajo podmomiški »Clipper«, ima 7.500 ton tonaže. Te nove s upe r-podmo rnice bo do i zdelovali v serijah. Poročila pravijo, da bo zaenkrat služila ta ogromna podmornica kot obramba pomorskega trgovskega prometa med USA in Evropo. X 60 Ietn>co smrti znamenitega ruskega skladatelja Musorgskega so 28. t. m. na svečan način proslavili po vsej Rusiji. V Moskvi je bil zvečer prirejen ve lik koncert njegovih del, ki ga je prenašal tudi moskovski dolgovalovni radio. X V finskem in švedskem jeziku bo v kratkem izšla Hitlerjeva knjiga »Mein Kampf«, ki je bila doslej prevedena že na deset raznih jezikov. X Sedem otrok je zgorelo na neki osamljeni farmi v Windsor Millsu v Ouebecu. Ko je izbruhnil požar, so bili doma samo otroci. Hipoma jih je zajel ogenj ter jih do smrti ožgal. X Na Slovaškem je bilo koncem preteklega leta 82.207 radijskih naročnikov. Uprava slovaškega radija je pričela letošnjo akcijo za povečanje števila naročnikov z geslom »V vsako družino ljudski sprejemnik!«. Pol stoletja zaročenka ZAROČENEC JE BIL BOJAZLJIV TER SE JE RO KE 50 LET OBOTAVLJAL ZAVOLJO PO- Bilo je leta 1891., ko se je v Readingu v Pennsylvaniji zaročil neki John M. z Emo M. iz sosednjega Newarka. Pri zaroki sta določila datum poroke. Ali tri dni pred poroko je John pisal Emi, da se še ne more odločiti za ženitev. Ljubi jo sicer prav tako kot prvi dan, vendar mu naj oprosti ter mu ostane dobra prijateljica. Ema se je ravnala po njegovi želji, vendar pa si je mislila, da se je Johna polotila bojazljivost, ki bo s časom prešla Toda kako se je Ema uštela, kajti Johnova bojazljivost je trajala kar pol sto-letja. Ves ta čas sta bila nekdanja zaročenca v prisčnih pismenih stikih, do osebnega sestanka pa nikoli ni prišlo, ker se je znal John vselej spretno izmuzniti. Slednjič pa je Emo minilo potrpljenje. Ko je bila že 50 let zaročenka, je pisala svojemu zaročencu, ki je medtem že dočakal svoj 75ti rojstni dan, da bi bil zares skrajni čas, da jo vzame za ženo. John ji je na pismo odgovoril, zagotavljajoč jo, da jo še vedno neizmerno ljubi, vendar pa na poroko ne more več misliti, ker se je postaral, postal nadložen in čaka samo še na smrt. Ob koncu pisma je izrazil upanje, da se bosta videla in našla na onem svetu. O tem pa Ema ni hotela ničesar slišati. S celimi svežnji ljubavnih pisem je odšla k nekemu odvetniku ter vložila proti Johnu tožbo zaradi neizpolnjene ženitvene obljube. Za 50 let, ko je čakala svojega zaročenca, pa je zahtevala 50 000 dolarjev odškodnine. Sodišče pa je njeno tožbo zavrnilo, češ da j^ bilo nesporno dokazano, da vse Johnovo premoženje ne žnaša niti 5000 dolarjev, mimo tega pa je Johnovo zdravstveno stanje zares tako obupno, da je treba vsak čas pričakovati najhujše. DR. VLADIMIR BREZOVNIK: ALBANIJA VTISI IN SPOMINE 6 3. . Vse naokoli je pustinja. Ravna zemlja, do visoke Tomorice, poraščena z grmičevjem in ob močvirjih z ločjem. Spomnim se našega človeka, slovenskega kmeta. Ko bi imel on to zemljo v roki, to široko neobdelano zemljo. Njegova ljubezen do grude in njegov znoj in žulji njegovi bi prerodili to pustinjo, da bi rodila pšenica in vino in drugi božji dari v izobilju. Cesta je vedno slabša: avto stoče in se pomika počasi, kakor želva naprej in se ziblje s strani v stran. Avstrijski pionir je zgradil to cesto za silo. V lepem vremenu še gre — v deževju, ki ga je v deželi v izobilju, pa prestane promet z vozovi in avtomobili Mula in osel prenašata živež in vojni material v deželo. Do Lješa nikake naselbine. Le tu pa tam razdrapana ima' sestavljena deloma iz kamenja, deloma z vrbovjem in ločjem zamašena in krita. Pri nas pozdravlja popotnika vesela cesta in bele hišice v njej. vse v zelenju in cvetju in Iravniki in hribčki in gozdi Tu pa lega puščavska enoličnost na srce in utruja, utruja... Mesto Lješ ima slavno preteklost in klavrno sedanjost. Nekdaj je ležalo to mesto ob morju in je igralo še pod Benečani važno vlogo kot trgovsko mesto na Balkanu. Reka Drin, ki se tu blizu izteka v Adrijo, je naplavila v teku časa toliko peska in blata v plitvo morje, da je odsunila mesto za 8 kilometrov od obale. S tem je izgubilo svoj pomen in umira. Vidijo se Se nekdanje palače, ki propadajo pod zobom časa: ulice imajo albanski tlak in so ozke in umazane. Albanci so umazani, ampak ponosni in samozavestni. Nezaupno nas gledajo in prodajajo. Vse vprek prodaja. Videl sem tudi prvikrat, kako reže Albanec tobak. Mokre liste natlači v lesen žleb. širok, kakor naši žlebi na strehi. Na koncu žleba je pritrjena podkev in pred njo žene z roko nož. Pri delu stoji. Na tobak stopi s svojo umazano nogo, na nož pa pljune, ko ga brusi in delo gre hitro od rok. Mi pa smo s takim užitkom pritiskali lasovje k nosu in sc naslajali krasnega vonja. Pleme, ki živi tu okoli, je po večini krščansko. Miriditi se imenujejo in imajo v Lješu tudi svojega škofa. Videl sem skromnega moža. ko je pravkar odhajal iz svoje skromne albanske hišice V tem mestu se je rodil albanski plemič Jurij Kastriota — slavni Skamler-beg. Nekaj desetletij pred njegovim rojstvom začenja na »slavnejši del albanske zgodovine, ko so začeli leta 1391. napadati zemljo Turki. Poleg tega so ogražali narod še Benečani, ki so vzeli Drač in Skader. Od juga in vzhoda pa je prodirala turška vojska, ki je leta 1417. zavzela Valono. V teh bojih so pokazali Albanci veliko požrtvovalnosti in heroizma in so žrtvovali za svobodo vse — življenje in imetje. Turška oblast se tudi ni mogla nikdar utrditi med tem narodom, ki ljubi svobodo nad vse, kakor malo narodov na svetu. Upori in vroči boji so dosegli svoj vrhunec, ko se je zasužnjenemu narodu poslavil na čelo Skander-beg. S Turki je moral v zgodnji mladosti kol talec iz očetove hiše. Pomohamedanili so jako nadarjenega Jurija in mu dali ime Skander-beg.*) Vzeli so ga v državno službo in zavzemal je visoke položaje. Čuta ljubezni do svobodne domovine pa ni Turek zatrl v njegovem albanskem srcu. Na raznih bojiščih, posebno na Ogrskem so bili Turki nesrečne boje in morali so nazaj preko Balkana. Intuitivno čuti mladi mož, da bije ura odločitve, ura svobode za daljno domovino. Pobegnil je med svoje Albancc in jih pozval na boj za svobodo. Genialni vojskovodja je po napoleonsko vodil peščico svojih ljudi od zmage do zmage. Sam sultan Murat je smatral za potrebno, da udari na njega s 100.000 vojščaki in uduši njega ter njegovo armadico. Skander-beg pa je mogočnega gospodarja pri *) Knez Aleksander. Dan mariborske sokolske mladine Marsikdo vidi v telovadnici nas in naš trud, s katerim hočemo naiprej, da obvladamo nove prvine, da delamo vaje, s katerimi bomo poleti tekmovali bratje iz istega društva; kasneje se bodo najboljši izmed nas pomerili z najbolj spretnimi iz drugih društev in — če da Bog in sreča junaška — se vidimo v Beogradu, da pokažemo pred vsemi naš trud in naš uspeh. Malokdo pa vidi in ve za naše delo v prednjaški sobi, za naše seje in želje in sklepe naših naraščajsikih odsekov. — Skromno in tiho je to delo, pa že pred leti $mo ga pokazali v naraščajskih akademijah, ki jih je pripravil in izvajal naraščaj Sokola Maribor-matice. Lani je ta akademija radi težkih prilik morala odpasti; nam vsem pa je bilo težko in v srcih nam je ostal občutek, da nam je javni obračun našega dela ostail v dolg. In kako smo se letos zopet posvetovali. Bomo mogli? časi so resni in sokolstvo nam nalaga izven telovadnice še druge dolžnosti. — Toda to je slavnostno leto najvišjemu starešini sokolstva, našemu bratu in vrstniku, našemu mlademu kralju. Moramo! — Težka je naloga; naša volja pa je velika in zavedamo se, da je trdna volja že pol uspeha. Tako smo sklenili, da priredimo Dan mariborske sokolske mladine. Zbrali se bomo dopoldne 6. aprila 1941 v veliki dvorani matičnega Sokolskega doma, da povemo glasno, da nam je čast več od miru za vsako ceno, da smo za domovino in mladega kralja pripravljeni na vse. —; Popoldne pa bomo merili svoj’e moči v bratski tekmi na orodju. Z največjo ljubeznijo pa se pripravljamo na naraščajsko akademijo, ki bo na predvečer našega prazničnega dne, v soboto, 5. aprila, zvečer v- Sokolskem domu. •—»Vsakdanja, neprestana, nekričava delavnost je odločilna in ne hrupni, sem-tertja pojavljajoči se nastopi« pravi Tyrš. Priznvamo to, zalo bodi naša akademija odsev te vsakdanje in nekričave delavnosti naraščajskih vrst, Ne bomo delali olimpijskih prvin, saj doraščamo in se še izpopolnjujemo. Ne bomo delali na zunaj blestečih vaj in sestav, ki bi jim bili dorasli samo nekateri, pa bi radi njih trpela redna telovadba vseh ostalih. Podali pa bomo obračun vsega našega dela v telovadnici, od prostih vaj, preko orodja in skladb skoro že do izraznega hotenja*. Veliko nalogo smo si nadeli, saj je ne samo ves spored akademije, ampak tudi vsa organizacija tekem «in nastopa v rokah nas mladih, toda naše geslo je: volja do dela in vera v uspeh! S ponosom stopamo naproti našemu prazniku in smo srečni, da moremo svoje delo in to akademijo posvetiti ljubljenemu kralju med prvimi baš mi mladi s severne meje ter tako pokazati, da smo ob njegovi strani pripravljeni tudi na borbo za svobodo in čast. — Ni to dan samo matičnemu naraščaju; z nami je naraščaj vseh mariborskih sokolskih društev in vsa zavedna mladina. Z združenimi močmi hočemo pokazati svojo enotnost, voljo do dela in vdanost vzvišeni sokolski ideji in mlademu kralju. Zato pridite! S svojo prisotnostjo boste pokazali, da odobravate naše delo in da razumete naša stremljenja! m Večja tatvina zlatnine ia luikiia. Zasebni uradnici Hedviki Šerpo vi v Aškerčevi ulici je neznani zlikovec_ ukradel iz nezaklenjenega predala v spalnici razen nakit iu zlatnino v vrednosti okoli 1900 din, njenemu očetu pa je iz sosednje spalnice. odnesel 800 din vredno zlato verižioo. Ker skozi zaprto predsobo ni mogel priti v spalnico ter so pozneje našli spalnična vrata zaprta, so kmalu ugotovili, da je prišel v spalnico skozi okno ter se je nato vanjo zaklenil, da je lahko nemoteno kradel. Tat je odšel po isti poti. m Tatvina denarja. 16 letni kovaški vajenec I. V. iz Makarjeva ulice v Studencih je pred dnevi ukradel 2000 din. Fant je nekaj denarja razdajal prijateljem in si nakupil razne igrače. Do sedaj se je od razdanega denarja s težkočo zbralo nad 1000 dinarjev« » ' Važno trgovsko zborovanje v Celju Združenje trgovcev za celjski, gornjegrajski in šmarski okraj jc imelo v veliki dvorani Narodnega cloma v Celju 18. skupščino. Predsednik Ludvik Košir iz Prekope jc po pozdravih poročal o sedanjih velikih težavah, s katerimi se bori naše trgovstvo. Kritiziral je poslovanje prehranjevalnih uradov v nekaterih občinah in obsojal ustanavljanje konzumov in zadrug, ki škodujejo trgovstvu in so deležne raznih ugodnosti. Grajal je nezavednost nekaterih članov okrajnega združenja, ki so lani prijavili, da potrebujejo količine sladkorja, ki zaostajajo za dejansko potrebo. Posledica je bila, da je bil potem celjskemu okraju dodeljen premajhen kontingent sladkorja. Dotaknil se je ustanovnega občnega zbora Združenja hmeljarjev za Slovenijo. V celjskem okolišu se je trgovina lani slabo razvijala. Predsednik se je zahvalil zbornici, Zvezi trgovskih združenj in oblastvom za podporo, Tajnik C o klin je poročal, da je imelo združenje lani mnogo posla, da je članstvu raztolmačilo nove uredbe, 'ki zadevajo zlasti trgovino. Sedanje izredne razmere so zlasti podeželski trgovski stan hudo prizadele. Kmečka zaščila ni prinesla trajnih koristi. Nujno potrebno jc dvigniti kmetijsko proizvodnjo. Potem ne bo več treba kmečke- zaščite. Na pritožbe proti odločbam okrajnih načelstev o maksimalnih zaslužkih pri prodaji na drob- no je banska uprava izdala novo zadevno odločbo z višjimi odstotki zaslužka za vso banovino. Tajnik je v svojem poročilu navedel tudi borbo proti šušmarstvu. Dr. P us ti še k jc poročal o delovanju Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino in njenih sekcij, Maks Cukala pa o delovanju Zbornice za TOI, Novi preračun okrajnega združenja predvideva 97.600 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Letna članarina znaša 50 din, izredna doklada pa 6.7 odst. Zborovalci so sprejeli predlog g. C ven k la, naj bi bile uredbe o cenah življenjskih potrebščin v bodoče jasnejše. Po daljši debati je bila z veliko večino sklenjena uvedba nedeljskega počitka v trgovinah »v območju okrajnega združenja. Ta nedeljski počitek naj velja tudi za zadruge in kon-zume. Nadzorna oblast naj strogo pazi na izvajanje nedeljskega počitka. Ob cerkvenih shodih in sejmih bodo trgovine v zadevnih krajih odprte. V upravni odbor združenja so bili izvoljeni naslednji gg-: predsednik Ludvik Košir, I. podpredsednik Josip Tir še k, II. podpredsednik Alojz Preac, III. podpredsednik Maks Štiglic, odborniki Anton Cvenkel, Riko Maršič, Josip Laurič, Filip Snahi, Franjo Žmavc, Ferdo Remic, Anton Marovt, Kdo Loschnigg in Franjo Pau-ko, v nadzorni odbor Ivan Vizo višek. !>© nadaljnjega običajna policijska ura Predslojnišlvo mostne policije °1*5' javlja, da je do nadaljnjega zopet dovoljena v Mariboru običajna policijska ura. Stanko Sentjurc in Stefan Rednak, v častni odbor pa Ivan Vizovišek, Riko Maršič in Karel Klima. Maks Cukala je poročal o hmelj-ski trgovini in izgledih za hmelj sko kupčijo. V Savinjski dolini je za okrog 54 milijonov dinarjev hmelja še ne prodanega. Govornik je poročal o izgledih izvoza našega hmelja v Ameriko in Sovjetsko Rusijo. Sprejet je bil njegov predlog, naj bi Prevod, Hmeljarska zadruga in hmelj ski trgovci pri nakupovanju in izvozu hmelja delovali skupno. Po končanem občnem zboru je zborovala še sekcija lesnih trgovcev, ki so razpravljali o sedanjih prilikah v lesni trgovini. Cene rezanega in tesanega lesa za izvoz v Nemčijo Komisija za cene na sedmem zasedanju jugoslovansko-nemškega odbora za gozdno in lesno gospodarstvo je zaključila svoje delo s posebnim dogovorom, ki določa spodnje cene franiko vagon jugoslovanska meja, prosto za izvoz: 1. smreka — jelka, čisto in polčisto blago, ostrorobo, paralelno obrobljeno: deske in plohi, 3 do 6 m dolžine (povprečno okrog 4 m), pri širini 10 do 16 cm 71—79.50 marke, v širini od 17 cm navzgor 82—91.50; kratice, 1—2.75 m dolžine (povprečno okrog 1.50), v širini od 10 cm navzgor 58.50—65 marke; 2) rezani trami v določenih dimenzijah, o- strorobi, paralelno obrobljeni, brez nag* nitega in razbitega blaga 52—59.50 marke, (doplačilo za stavbni les po seznamu 2.50 marke za kubični meter); 3) letve, ostrorobe, brez nagnitega in razbitega blaga, od 3 m dolžine navzgor 47.50— 55.50 marke, v dolžine izpod 3 m 35.50— 40 marke; 4) tesani trami, smreka-jelka, od 8-8 navzgor, v dolžini od 4 m navzgor 37—38.50 marke; 5) rezani les. smreka-jelka; kakor pade od žage, brez nagnitega in razbitega blaga, ostrorobo, paralelno obrobljeno blago: a) deske in plohi v dolžini od 3 do 6 m (povprečno okrog 4 m), od 10 cm širine navzgor. 54.50 do 61 marke (za blago v debelin' od 12 do 15 mm je določen dodatek 15°'" na osnovno ceno); b) 9 do 23 angleških čevljev dolžine, 4 do 7 angleških palcev širine ali po želji kupca tudi širše, od 7-8 angleških palcev debeline navzgor 54.50—61 marke; c) 9 do 23 čevljev (povprečno 15 do 16 čevljev), 5—11 palcev širine, v debelini od 2 palca navzgor 56.50—63 marke; č) les za izdelovanje vagonov 58.50—65 marke: 6) deske za zaboje, 0.75—2.75 m dolžine, od 8 cm širine navzgor, blago povezano, ostrorobo in očeljeno 41—56.50 marke. Dogovor velja do 30. junija t. 1. Če ne bo odpovedan mesec poprej, je s tem podaljšan vedno za 1 mesec, toda naj-dalje do 30. septembra. Kupec in prodajalec smeta pogodbo razveljaviti, kolikor se ne izvrši do 30. junija, vendar se morata poslužiti pravice odstopa v 14 dneh, ako ni v pogodbi določen drugačen rok. Gornje določbe ne veljajo za dobave psameznih dimenzij, kolikor je blago že nažagano. Dogovor se nanaša na zaključke, za katere bo še v roku veljavnosti dogovora vložena pri nemškem uradu za les v Berlinu prošnja za devizno potrdilo. ; (' ' p 4 3 ! IpiS tu U 'l 14 L, M .... 15 30 ijJfB lo 17 ii IS 21 ' < ib PIP app * M pr ■ |§i 32 ;; 25 '? 29 |||ll i5 39 40 it) ....... 36 ih oj! 41 44 ii' 47 50 ... ii 53 45" 45 * ~ t " '<■ 48 51 1§J 54 43 S 4T- Navpično: 1. Žensko ime. 3. Nota. 5. Nemški spolnile, 6. Iglasto drevo. 7. Moško ime. 8. je na glavi. 9. Ploskovna mera, 11. Egip. božanstvo. 1-. Spolni nagon. 13. Reka v nasi državi. -0. na vratu. 24. Lesena posoda. 28. Kot pri 29. 30. Mesto v cerkvi. 31. Mejaš. 32. Sorodnik. 23! Kdor se prehladi ima ... 34. Miren. 38 u i dobi učenec. 40. Sprehajališče. 41. Reka v Vodoravno: 1. Božanstvo. 4. Gojilec čebel. 10. Mesto v Italiji. 14. Je živela v raju. 15. Potnik. 16. Veznik. 17. Egip. božanstvo. 23. Vsak ga ima v letu. 18. Divja zver. 19. Igralna karta. 24. Domača žival. 25. Mesec v letu (nemško). 26. Vrata. 27. Veznik. 29. Žensko ime. 33. Ptica. 34. Igra s kartami. 35. Morska žival. 36. Prostor za sultanove žene. 37. Ga dobi uče nec, 29. Nasprotno od debel. 41. Ploskovna mera. 42. Reka v Nem čiji. 43. Vladar. 47. Hitrost. 48. Tisti, ki skrbi za red. 49. Mesto v naši državi. 53. Niponske igre. 54. Dr žaj pri loncu. 55. Pleme. izgnani iz Nemčije. 47. Nemški spolnik. 48. Egip. božanstvo. 50. Otok v naši državi. 51 Vstavi RO. 52. Reka v Italiji. 53. Perutnina. 54. Egip. božanstvo. B.atSio Nedelja, 30. marca Ljubljana: 8.15 kvartet pihal, 9.15 za veselje (pl.); 9.45 salonski kvartet, 11.15 za zabavo (pl.); 11.45 koncert Pevskega društva „SIavcc“; 13.02 iz slovenskih spevoiger; 17. kmetijska ura; 17.30 veselo popoldne; 19.30 ura slovenske glasbe in besede; 20,30 za veselo srce Ro; 22.15 plošče za ples. — Beograd :12. koncert zabavne glasbe; 13.50 koncert godbe kraljeve garde; Ki. 15 pisan spored; 20.40 zabavni' koncert Ro, 22. prenos iz kavarne; 22.50 plesna glasba. — Zagreb: 13.30 plesna glasba; 16.30 zabavni koncert. — Praga: 11.30 pisan koncert; 13.30 salonska glasba, 15.30 Pikova dama (opera); 22.30 pisan spored. — Sofija: 12.50 lahka glasba Ro; 13.25 plesna glasba; 21. in 21.55 lahka in plesna glasba. —1 Beromiinsler: 13.35 koncert harmonikarjev; 18.50 vesela glasba; 20.40 Wagnerjeva opera „Tristan in Izol-da“» — Budimpešta: 18.30 operetni spored; 22. ciganski orkester. Ponedeljek, 31. marca: Ljubljana: 13.02 slovanski zvoki Ro; 17.30 godalni kvartet; 19.50 hudomušnosti; 20. koncert jugoslovanske glasbe Ro; 21.30 razni plesni orkestri. — Beograd: 18.35 slovenske narodne pesmi, pojo sestre Kre-garjeve; 20» „Jelisaveta“ (drama); 22. zabavni koncert Ro; 22.50 plesna glasba. — Zagreb: 13. odlomki iz operete „Ptičar‘‘; 20.30 prenos koncerta zagrebške filharmonije). — Praga: 18.45 Leharjeva opereta ,,Pomlad"; 22.30 koncert češke glasbe. — Sofija: 18. narodne pesmi; 19. lahka gl.;* 22. plesna glasba. — Boromunstcr: 13. operetni dueti; 18,30 koncert zabavne glasbe. Rešitev zadnje križanke Vodoravno: 1. Vladar, 6. Mostar, 12. Eter, 14. Star, 16. Ar, 18. Ol, 19. Rop, 21. Om, 22. Ie, 23. Mars, 25. Bokal, 27. Opat, 28. Ema, 29. zamašek, 31. asi, 32. Ra, 33. av, 34. Ar, 36. On, 37. Tros, 39. spis, 41. Hren, 42. Bik, 43. Esih, 45. Gnoj, 46, Star, 48. Os, 50. Av, 53. Ar, 54. Po, 55. Loj, 57. Indijan, 60. Tir, 61. Ivan, 63. Pavel, 64. Lipa, 65. da, 66. Ol, 68. rak, 70. av, 71. Oger, 72. Vida, 74. klasje, 75. Donava. Navpično: 2. Le, 3. Atos, 4. Del, 5. Ar, 7. Os, 8. Sto, 9. Tamo, 10. Ar, 11. Kamera, 13. Aoka, 15. Letina, 17. Rama, 19. Roma, 20. Paša, 22. Laso, 24. Ra, 26. le, 29, Zvonovi, 30. Kapetan, 33. Arena, 35. Risar, 32. Trg, 38. Pik, 40. Sir, 44. Golida, 47. Morava, 49. Sova, 51. Udar, 52. Vjek, 54. Pipa, 56. ja, 58 Ivan, 59. A!, 60. Ti, 62. Noga, 64. Lida, 07. Les, 69. Cin, 71. Ol, 73. Av. V Mariboru dne 29. III. 1941 »V e 5 c r n J k« Stran 13. Neka! gospodarskih misli iz Mežiške doline Bliža se pomlad in z njo dejo in nove skrtbi. Še prav posebne skrbi ima naš obmejni kmetovalec. Glavni vir njegovih dohodkov so gozdovi. S terni on v glavnem računa in na obdelavo zemlje gleda le v toliko, da vsaj preživi svojo družino. Resnica je, da moramo tu na meji skoro vse življenjske potrebščine, če tu izvzamemo krompir, uvažati iz notranjosti države. Z nego lesa ni mnogo truda, daje pa lepe dobičke! Seveda, če je cena lesu povoljna. Kaj pa, ko je vsa lesna kupčija v mrtvilu? To se je posebno bridko občutilo v zadnjih letih. Sedaj je nenadoma nastopilo bolje in upajmo. da pri tem ostane dalje časa, da se bodo kmetovalci vsaj nekoliko denarno opomogli in se rešili iz dolgov, ki so jih tako neusmiljeno trli vsa dolga leta. Po legi. terenskih prilikah in vremenskih razmerah naše obmejne doline je brez vsakega dvoma, da bi postali naši kraji važni v kmetijskem pogledu tudi z rejo l>iemenske govedi. V ta namen naj bi se ustanovile živinorejske zadruge, ki bi j skupno s pašniškimi in gozdnimi zadru-; gami pospeševale nego in rejo planin-; ske govedi. Drugo važno gospodarsko vprašanje obmejnega kmeta je sadjarstvo. Res je. da je v zadnjem času pri nas sadjarstvo v lepem razvoju in to ne po mali zaslugi kmetijskih okrajnih referentov. Vendar pa je razvoj sadjarstva v glavnem še vedno prepuščen iniciativi in dobri volji posameznikov. Koliko zemlje bi se še dalo zasaditi z izbranim sadnim drevjem, ki bi vrgli kmetu lepe vsote denarja. Saj bi dobro, izbrano sadje imelo dobre kupce tu in onstran meje! Ko bomo pričeli dobivati sadna drevesca iz velike drevesnice v Sv. Danijelu, bo, upajmo, tudi v sadjarstvu večji napredek! Pa tudi pospeševanju poljedelstva tn ob meji bi morali posvečati več pažnje. Mislim tu na sistem subvencij. Ta sistem je ponekod pri pospeševanju poljedelstva precej obsežen ter subvencionirajo in brezplačno delijo skoraj vse, kar je potrebno za izboljšanje in napredek kmetijstva od izbranih semen do dragih strojev. Kmetovalci prejemajo tudi brezobrestna posojila. Na vse to bo treba misliti in nuditi zlasti obmejnim kmetovalcem ter jih tako pritegniti k smotrnemu delu. Kmetovalci tu ob meji bi morali poleg gozdarstva posvetiti veliko skrb še živinoreji, sadjarstvu in poljedelstvu. Kmetovalcem, posebno pa še kmetski mladini, ki živi'v hribih, oddaljenih od prometnih središč, je potrebno preskrbeti primerno strokovno izobrazbo. Kmečko gospodarstvo in njegov zdrav razvoj tu na periferiji ni samo važno gospodarsko, temveč tudi moralno in narodno vprašanje, zato mu je treba posvetiti vso skrb in podporo. H)edno na/novejše . / O (gosposka ulica 2j INTELIGENTNA GOSPA ali GOSPODIČNA se išče k 4 letnemu otroku za popoldan. Prednost imajo one, ki obvladujejo francoski* angleški ali italijanski jezik. Dopise tifld »H- D.« na ogl odd. »Večernika«. 24479-2 Sprejme se HIŠNICA 'omšičev drevored. Krčevina, Lešnikova 4. 24436-2 Najvišje cene za modro galico DEKLE z dežele, staro 15 do 18 let, dobi takoj službo v gostilni-Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 24373-2 SLUŽBO dobi kovaški pomočnik s pod kovsko šolo. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika« 24402-2 V zvezi z naredbo ministrstva za preskrbo in prehrano, s katero je bila za modro galico določena najvišja cena 8.50 din za 1 kg Iranko vagon tovarna brez skupnega davka, je oddelek za kontrolo ccn pri ministrstvu za oskrbo in prehrano predpisal naslednja obvezna navodila o prodajni ceni modre galice v trgovini na debelo in drobno: V trgovini na debelo smejo trgovci prišteti k nabavni ceni: 1. dejanske stroške prevoza do svojega obrata; 2. občinsko trošarino in druge krajevne dajatve, če obrata tri v istem kraju, v katerem je obrat proizvajalca; 3. na tako dobljeni znesek se sme pribiti največ 17 par pri kg na račun lastnega kosmatega za- služka. V trgovini na drobno smejo trgovci dodati nakupni ceni: 1. dejanske stroške prevoza do svojega obrata; 2. občinsko trošarino in druge krajevne dajatve, če njihov obrat ni v istem kraju kakor obrat trgovca na debelo; 3. tako dobljenemu znesku si sme zaračunati kot svoj zaslužek največ 64 par za 1 kg. Kdor bi prodajal modro galico po višji ceni, kakor določajo ta navodila, bo kaznovan po členu 7 uredbe o cenah. To navodilo stopi v veljavo tri dni potem, ko bo objavljeno v »Službenih novmah». — Ista navodila je včeraj izdala tudi banska oblast v Zagrebu. do besed stanejo ?. davkom vreti 15.— din. Vsaka nadaljnja beseda I,— din. Kdor Išče službo, plača za tak oglas namesto 15.— din samo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko In obrtno reklamo na stanejo namesto !5.— d(n 20,— din. Vsaka nadaljnja beseda v teh oglasih stanc 2.— din. 7.a oismene odgovore glede naslovov v malili oglasih znaša posebna pristojbina 3.— din. kateri znesek le treba priložiti v znamkah. Male oglase ic treba plačati takoj pri naročilu. Pr) pismenih naročilih so lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, velja dvoina tarifa. KAM, KJE? do 20 besed 70 din vsaka nadaljnja beseda 2 din Zelo DOBRO VINO že od din 16 naprej, Tsche-ligi pivo in dober sadjevec po 5 din dobite v gostilni »Prešernova klet« v Gosposki ulici. 24301-1 SLUŽBO POBI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja j beseda 1 din SLUŽKINJA za vse. t/-ridya in poštena, ki zna kuhati, ljubiteljica otrok-se sprejme. Vprašati Vrtna ul. 21, desno. 24398-2 Sirite „Večernik“ ! POSTREŽNICO starejšo, tedensko 2 krat popoldne 2 ure in 40 letno gospodinjo, snažno, skromno mamo osebo (za pozneje) išče obrtnik »Rapid«. Meljska cesta 1. 24429-2 Sprejmem SAMOSTOJNI-; MONTERJE za vodovod in centralno kurjavo. Ponudbe z zahtevo o'la-če na oglasni oddelek »Večer nika« pod »Monter«. 24427-2 % 1 Trajni kodri samo pri Pavli, Specialiteta trajne, brez vodne ondula-cije, 6mesečna pismena garancija- Najmodernejši salon. Najboljša postrežba fio nizkih cenah Salon ..Pavla" Koroška a P O Z o R Preobrat v trajnih kodrih na aparatu model 1941-1942. Najuspešnejši aparat z orig. preparatom za vse vrste las 8—10 ines- pismena garancija-Vse informacije brez-obvezno v najmoderneje higiensko urej. frizerskem salonu v Mariboru Anton Veselko DVORŽAKOVA c 10 uasproti kav. »Orient« Dve pridni POŠTENI DEKLETI (tudi z dežele kuharica in sobarica). ki bi opravljali vsa hišna dela, išče 3 članska dru žina- Predstavijo naj se le dekleta z dobrimi spričevali. Tezno. Maistrova' 11. 24368-2 MLADO SLUŽKINJO z letnimi spričevali iščem. — Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 24442-2 Pridno, pošteno SLUŽKINJO iščem. Predstaviti se popoldne do 4. ure Strossmajer-jeva ulica 28-111., vrata 12-______________________24508-2 PRIDEN HLAPEC za konje se sprejme. Naslov v oglasnem oddelku »Večer-nika«. 24533-2 MEHANlCAR z avtogenim varilnom tečajem išče službe. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika« 24544-2 SLUŽBO IŠČE io 20 besed 12 din. vsaka nadalinla beseda 1 din TRGOVSKA POMOČNICA iz trgovske ljubljanske obite-lii. zmožna strojepisja, nemščino in ostalih trgovskih pisarniških poslov, išče službe v Mariboru. Ponudbe poslati na ogl. odd- »Večernika« pod ■Mlada zmožna moč«. _______________________24020-3 Iščem PRIMERNE ZAPOSLITVE kakor trgovski sluga itd- Zmo žen tudi malega jamstva. Ponudbe na oglasni oddelek »Ve černika« pod »Pošten«. MAJERJE s 4—5 delovnimi močmi za takojšnji nastop išče. St. Lu-bienski. Jarenina -30. 24441-2 KOVINO - STRUGAR se takoj sprejme. »Jugolivar-na«, Levstikova 9, Maribor. 24440-2 500 DIN dam osebi, katera mi preskrbi stalno delo v kopališču ali kaj sličnega V Mariboru. Ponudbe na oglasni, odd »Večernika« titid »Delo«. 24410-3 Iščem za takoi GOSPODIČNO ali pa vdovo z nekaj gotovine, katera bi šla za gospodi njo k dobri gostilni Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 24474-2 Službo HIŠNIKA dobi zakonski par brez otrok; prednost ima železu čar ali poštni uslužbenec Naslov v ogl. odd. »Večernika« 24512-2 . edišetk. (KOPALNA SOL ZA NOQ£I PROTI POTENJU,UTRUJENO? STI IN BOLEČEMU VNETJU! NOG,TRDI KOŽI. KURJIM* OČESOM IN OZEBLINAM« DEKLICO mlado, v pomoč gospodinji, išče trgovska hiša- Naslov v ogl odd. »Večernika«. 24494-2 & ŠOFER trezen, pošten, z večletno ■iraksn- če mogoče 50 let ,;ar. se takoj sprejme za av-otaksij Pobrežje drova 24 Aleksaiv 24498-2 i'' ■vp«";,* Y e' ve° e.'-. V* v Kupovalec: V »Večerniku« oglas sem čital, da pri Vas tu kupi se kravata iz svile al' brokata. Prodajalec: če brali ste oglas in prišli ste do nas, pač niste se zmotili: tu boste vse dobili. Oba: Združuje vse pač nas v j-Večerniku< oglas, da kupimo, prodamo: Bog naj živi reklamo! Mesta išče mlada TRGOVSKA POMOČNICA izvežbana v specerijski trgovini v okolici Maribora Nastop takoj- Ponudbe na ogl-oddelek »Večernika« . pod »Dravska banovina«. 24408-3 STALNO SLUŽBO išče krojaški pomočnik za velike komade, vojaščine r rost. Ponudbe poslati pod šifro »Krojaški pomočnik« na ogl odd »Večernika« 24492-3 TRGOVSKI POMOČNIK želi nastopiti službo takoj pri trgovcu z mešanim blagom. Ponudbe na naslov: Gerečnik Jožef* Znnisko-Frankot-anova 6. Ptu’ 24529-3 VAJEN C l-(KE) do 29 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda I din UČENEC so sprejme v modno trgovino Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«- 24369-4 Iščem ČEVLJARSKEGA VAJENCA s I. aprilom. Gungl Aloiz Po brežie. Aleksandrova c 92 24378-4 Sprejme se MESARSKI VAJENEC star 16 let, iz boljše hiše- An--ton Delokorda, mesar, Bet-navska 31. Maribor- 24432-4 STANOVANJE sobo in kuhinjo sončno in suho, v centrumu. oddam s 5. aprilom. Krpanova ul 29. studenci 24448-5 m VAJENKO sprejme frizerski salon. Po-brežle. Aleksanddova c 58. 24497-4 EnBzmoHe besed 15 din vsaka nadalinia Hes,cdfl ? dir Odda se v novi hiši STANOVANJE Poizve se v gostilni Vogrinec Kamnica 3. 2441 T'-5 SOBA IN KUHINJA se takoi odda Pobrežie. Šolska 4 24-118-5 a veliko noc novolcpo sliko foto-atel!e'u -Sodna ulica Lepo separirano DVOSOBNO STANOVANJE v centru mesta se takoj odda mirni stranki. Vprašati pri hišnici- Taborska ul. II 244.39-5 SOBO IN KUHINJO oddam v najem samo upokojencem brez otrok, kateri bi pomagali pri domačem delu Felič. pri postati Tezno-V 24428-5 Oddani takoj lepo. opremljeno, separirano ZRAČNO SOBO z uporabo kopalnice. Radvanjska cesta 45-1.. levo ______________________ 24510-5 Sončno ENOSOBNO STANOVANJE razgled na vrt. blizu kolodvora in parka, oddam 1—2 boljšima osebama. Naslov v oxl. odd. »Večernika«. 24509-5 I OPREMLJENA SOBICA se p.iceni odda. lerovškova 56 (Magdalenska). 24413-8 LEPA SOBA | opremljena, s posebnim vho-idom s 1. aprilom se odda- — J Kosarjeva 52. konec Korošče ve___________________24531-8 ’ Lepa j OPREMLJENA SOBA se odda. Dermastja, gostilna, | Aleksandrova c- 18. 24526-8 Lepa SEPARIRANA SOBA z uporabo kopalnice se takoj odda. Slovenska ul- 34. Božič . _ 24536-8 ! Odda se | MAJHNA SOBA j za eno osebo. Pobrežje- Can-] karjeva 38________ 24522-8 Oddam OPREMLJENO SOBO boljšemu gospodu Mlinska' ENOSOBNO STANOVANJE se odda Aleksandrova cesta 83. Prednost imajo upokojenci! Vprašati Trdinova ulica 5.___________ 24505-5 DVOSOBNO STANOVANJE se odda Aleksandrova c 36. 24481-5 io 2(1 Besed 15 din. vsaka ne z din 10.— v znamkah ie poslati na »FIDES«, Zagreb, Vlaška 66- 24456-19 Steznike po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici) Novi naslov s I. Kocmut, Meljska cesta 1 Višjj DRŽAVNI URADNIK 39 let, rim- kat-, samski, prijeten. strogo soliden, značajen, mesečna plača din 3000.-želi poročiti slovensko gospo dično, vzorne preteklosti iz bogate in ugledne obitelji. — Ponudbe in informacije poslati z din 10.— v znamkah na: »REZOR«, Zagreb, pošta 3. 24462-19 Zagrebški DRŽAVNI URADNIK samski, rim. kat-, 30 let, prileten in eleganten, krasnega značaja, s pravico na pokojnine, želi poročiti gospodično Slovenko, od 18- do 24 let. Ponudbe sprejema in daje informacije protfi prednakazilu din 10.— v znamkah diskretno: »REZOR«, Zagreb, pošta 3. 24463-19 INŽENIR zagrebške banske uprave, Slovenec. 38 let, rim kat., so liden. srednje postave, krasnega značaja, želi poročiti do bro situirano gospodično od 20. do 30 leta, simpatične zunanjosti- Ponudbe in informa ci;e z din 10— v znamkah pošilja diskretno: »REZOR«, Zagreb, pošta 3. 24464-19 MLAD TRGOVEC z lastno dobrodočo trgovino na deželi, Slovenec, značajen, marljiv, strogo soliden, 30 let, želi poročiti dobrosfo-ječo gospodično Slovenko z doto, Informacije dajema pro ti prednakazilu din 10.— v znamkah diskretno: »RE- ZOR«, Zagreb, pošta 3 ______________________34465-19 MLAD DIJAK Hrvat, sin siromašnih staršev išče plemenito in bogato dru žino, katera bi ga študirala, po dovršenih študijah bi vrnil potrošeni denar. Ponudbe sprejema diskretno in daje informacije: »REZOR«. Zagreb, pošta 3. 24466-19 Gostilničarski in MESARSKI OBRTNIK Slovenec, lastnik krasnega posesfva s hotelom, gostilno in mesnico na deželi, 38 let star, zdrav, krepak, simpatičen, soliden, želi poročiti do-brostoječo gospodično Sloveti ko z doto. Resne ponudbe spre jema in daje informacije diskretno: »REZOR«, Zagreb, pošta 3 24457-19 PEčARSKI MOJSTER in posestnik. Slovenec, lastnik izvrstno idočega podjetja v Sloveniji na deželi, 30 let, simpatičen, soliden, želi poro čiti dobrostoječo gospodično Slovenko z doto. Resne ponudbe sprejema in daje informacije diskretno: »REZOR«, Zagreb, pošta 3. 24458-19 Specijalna delavnica za previjanje, popravljanje elektromotorjev in dinam Izvršujem inštalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektromaterijal ter motorji za pogon in diname za luč. Fr. Perčinlič elektronodietie, Liubtjana. Gosposvetska cesta 16* Teleion 23-71. TRGOVEC-GOSTILN1ČAR star 35 let, z vrednostjo 300 tisoč din, bi želel spoznati gospodično ali vdovo brez otrok s premoženjem do 150 tisoč din Le resne ponudbe pod »Hitra možitev« na ogl-odd- »Večernika«. 24484-19 GLASBILA Jo 20 besed 15 din. vsaka nadatjala beseda t din Kupim PIANINO ali glasovir od zasebnika. Botolen, Slovenska ulica 27-24452-20 IZ D E LOVA N <3 E nn Predam GLASOVIR krasen glas, skoro nov, kav-kaški oreh. za 8000 din. Barvarska 7. 24451-20 POUK do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Dama poučuje NEMŠČINO Dopise pod »Sreča« na ogl. odd. »Večernika«. 24414-21 Kupim rabljeno, dobro ohranjeno MOŠKO KOLO turno ali športno. Vprašati Gosposvetska 70, Pobrežje pri Mariboru. 24468-22 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZ.IČEK Aleksandrova cesta 16. 24447-22 Prodam lep ŠPORTNI VOZIČEK Aleksandrova 45 (menjalnica) 24446-22 Globok OTROŠKI VOZIČEK se proda po ugodni ceni. Sim čič Ljuba. Aškerčeva 19, Pobrežje. 24437-22 Prodam MOŠKO KOLO Nova vas, Zelena ulica 21-24434-22 Kupim MOTORNO KOLO 150 do 250 ccm v dobrem stanju M Ivančič, Cirkovce. 24431-22 MOŠKO KOLO prodam. Vprašati v podstrešnem stanovanju, Aleksandrova 33, Studenci. 24409-22 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na Plaušteiner, Spod. Radvanjska c 49- 24401-22 STROJI Mi za obdelavo lesa! Stroje za obdelavo lesa-kakor za mizarstvo, kolarstvo, sodarstvo I. t. d.. ter žazine naprave dobavi v nalboliši izvedbi Robert Raznožnik LJUBLJANA Pražakova ulica 8-1. Tel. 40-42 J05JFLEI5S LJUBLJANA TYRŠEVA C.35 ZAHTEVfOTE CENIK KAPITAN irgovske mornarice, aktiven, uniformiran, stalna državna služba, 40 let, s pravico na pokojnino, eleganten in prijeten, želi poročiti krasno slovensko gospodično z doto, od 25 do 35 let. — Ponudbe sprejema in daje informacije proti nakazilu din 10— v znamkah: »REZOR«. Zagreb, pošta 3 24450-19 VOZILA d-^ 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja heseda 1 din Prodam B M W. MOTOR s prikolico radi selitve. Nasi-v oglasnem oddelku »Večernika«. 24424-22 Modemi šlaseiji za ples in petie edino na ploščah GOSTILNIČARSKI OBRTNIK Slovenec na Dolenjskem, sam ski, iO let, zdrav, krepak, sim patičen, želi poročiti lepo in dobro gostilničarko ali trgovko na deželi. Soliden, zna čajen in marljiv. Ponudbe sprejema in daje informacije diskretno: »REZOR«, Zagreb pošta 3. 24460-19 or LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNI Glavno zastopstvo: Meinel & Herold, Maribor Zahtevajte brezplačne sezname Ugodno prodam MOTORNO KOLO 500 ccm, z elektr. zaganja-čem, zelo dobro ohranjeno. Pinterič, Slovenska ulica 24, Maribor- 24470-22 Soliden KMETSKI DELAVEC Slovenec, marljiv, samski, 43 let. mesečna plača din 1000, želi poročiti slovensko mla-j denko. kuharico, hišnico_ in slično z nekoliko prihranki-Po I nudbe sprejema iu daie informacije diskretno: »REZOR«. Zagreb, t/ošta 3 24461-19 Zlato in srebro. irilijante, zastav Ijalne listke išče nujno za n a kun jMlBene^m Maribor.Gosposka U Krom-števifke, črke in stojala za izložbe RADAN Zagreb, Masarykova 13 Prospekti na zahtevo. TELEFON 29-07 GOSPOSKA 25 ŽIVALI io 20 besed 15 din, vsaka nadaljnja ueseda 1 din MLADEGA PSA volčjaka, kupim. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. Kupim mladega PSA OVČARJA z rodovnikom, samokres in daljnogled — Trieder Ponud be na oglasni oddelek »Večernika« Ptui pod »Haloze«. 24527-24 OPOZORILA do ?0 besed 20 dl*, vsaka nadaljnja beseda 2 din PODPISANA Rudi Marija izjavljam da, do sedaj moj mož Rudi Franc ni plačal nobenih dolgov za menoj in jih tudi ne bo- Za laži in klevete, ki ji hrazširja, se pa bova zmenila pred sodiščem. 24530-25 Kupim zložljivi ŠPORTNI VOZIČEK Štok, Slomškova 17- 24524-22 MOŠKO IN ŽENSKO KOLO se proda Vprašati fofo-trgo-vina Vlašič. Jurčičeva ul. S. 24477-22 AVTO Opel, Kadet, tipa 1940, malo vožen, v izvrstnem stanju, prodam takoj- E. Urschitz, Ptuj. 24465-22 Globok OTROŠKI VOZIČEK se proda. Tovorniška ul. Zg- Radvanje Mllostiva gospa Ali želite dobro prilegajoč se modrček ali higieničen steznik brez ribje kosti in gumija tedaj se potrudite k HLuna" Maribor, samo Glavni trg ‘24, kjer Vas bomo poceni z veliko izbiro postregli MOŠKI PRI ŽIVČNI SLABOSTI poskusile Vc&e/r Ort0-xt*»J 110 — d bot* M« vsaki IckarM Po letf polijemo literati**«^ ®oii/ei»o diskretno VD ELINI EfOGRAp'KNEZ M!HAJLOVA 1 C*L rc«g. pod S. tor. STRIŽENJE DIN 4— Britje poceni 3 din. Brez odlašanja obiščite najcenejšo brivnico »Rapid«, Meljska 1 _____________________24014-28 ODPADKE CUNJ papirja in usnja kupuje po najvišji ceni B Železnik, Maribor—Pobrežje- Nakupo-valnici: Maribor, Kopališka 28 in vogal Ptujske-Tržaške ceste. Telefon 27-43- 23953-28 Proda se avtomatski biliard z marmornato ploščo za 2500 din- Frankopanova ulica 55. 24496-28 RAZNO io 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din POZOR! Vsakovrstne rabljene stro-24517-22 j ie’ orodje in železne, litinske ?ter druge kovinske predme- PRIDELKI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda T din Prodam 700 litrov DOBREGA VINA po 11 din. Naslov v ogl. odd »Večernika«. 24495-23 za signiranje zabojev, vreč, sodov kož, kamenia itd- SUuHfUiflte iatva Štampiljke »Sofra« Mm liki 21 Tumiia n kovu. VI a r 11> o i Jabolka pa 2 in 4 din kg lepe mašančke, bobovec in druge vrste po 6—8 din kg. Samo od 5 kg naprej prodaja dnevno iosipina Bole sadje in zelenjava na veliko, MARIBOR, Koroška c. 20 dvorišče te, cunje, papir, gumi in stek iovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Kneza Koclja ulica št 14, telefon 21—30, ter podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste telefon 24— 94.___________________22955-28 JAVNA DRAŽBA V neposredni bližini Prevali v Mežiški dolini okrai Dravograd, se proda na dražbi dne 5. aprila 1941 lepo kmečko posestvo- Cenilna vrednost 321.000 din Najmanjši ponudek 214.000 din- Vsa Podrobna pojasnila daje: Hra- nilnica in posojilnica, Prevalje. 24396-26 DAM 6 LETNEGA FANTKA za svojega ali v službo k boljši družini Vprašati Aljaževa ul. 16, Maribor. 24482-28 VOJAKI - REKRUTI! Vse potrebščine dobite v trgovini A. Franko, Maribor, Valvazorjeva 36, vogal Fran-kopanove 16- 24487-28 Odda se takoj večja množina POMIJ Vpraša se Gazič, Pohorska cesta 10. 24516-28 Zbirajte odpadke Staro železo, baker, medenino- svinec, cink. star papir, cunje krojaške odrezke. tekstilne odpadke. elaževino. ovčjo volno, govejo dlako kupuje vedno do nai-višjih cenah Arbelter, Dravska ul. IS. Te‘ 26-23 dam takoj v najem; trgovina je dobro upc-Ijana na najprometnejši točki Maribora, za prev-zem zaloge |x>U-ebno din iSOO.OOO'—. Ponudbe poklati Čckaria, Maribor, Stritarjeva 44, Nainoveiši modeli otroških vozičkov, dvokoles in delov, sivatniri strojev, prevoznih tricikljev, pnevmatike pr F. Batlel" "asl Stane Bergant, Maribor Aleksandrova ceita n 9 Telefon Jt. 26-14 naslonjače, otomane, dobavlja solidno in poceni Jurčičeva ul. <> F. Novak POSOJILNICA NARODNI DOM ar Uoru t. t o. |, ^ na stat e -i ovensk d e n a i n i a v o o v IVI a • ' b o r u mm rezerve blizu din i2.ooo.ooo - mm Pozor dame! Pozor! Naznanjam cenj. damam, da otvorim s 1. aprilom damski modni salon pod imenom Cenj. občinstvu Maribora in okolice vljudno naznanjam, da sem otvoril na Glavnem trjru št. 18 nasproti avtobusne postaje na Aleksandrovi cesti is. II nadstropja (nad restavracijo Dermastja) Priporočam se za izdelavo vseh v damsko garderobo spadajočih del, tudi zagotavljam z najnovejšimi kroji, prvovrstno izdelavo in zmernimi cenami. Vsako cenj. stranko boin popolnoma zadovoljila. Se priporoča IVANKA KOLMANIČ ter se vsem najvljudneje priporočam za ceni eni obisk! Sprejemajo se vsa v MULEC ERVIN - URAR Jhni&fJ j&L jLm SCHHEIDEH Za vinogradnike, vinske obrt- f nike in kmetijske ustanove m Pripravljam novo izdajo dveh, že pred leti razprodanih knjig. Drugo, predeiano in pomnoženo izdajo knjige gg Vinarstvo* Tretio.%$X&r°*‘°u"°„Kletankivedei“ Cena vsaki knjigi bo po sedanjih razmerah kvečjemu približno tolika ko iz prejšnje izdaje, in sicer za naročnike, ki eno ali drugo ali obe knjigi že zdaj naročijo. Ravna se tudi po številu zanimancev v prednaročbi. V poznejši prodaji bosta knjigi dražji. NAROCBE SPREJEMA za založnika pisec: ANDREJ ŽMAVC, ravnatelj vinarske šole v p., Maribor. Gregorčičeva 22 in sinovi iurčičevs ZAGREB. NIKOL1CEVAIO 14 komadov skoraj novih Novo črno Unionsko za ateljeje procšaia po RM 100'- Krotlinger, Wien 62 Halbgasse 3 Za velikonočne praznike Vas vabijo Medijske toplice termalno kopališče in letovišče. Okrevališče za živčne, slabokrvne in očesne bolezni. Izvrsten odpočitek za duševne delavce. Prvovrstna kuhinja, po želji tudi dietična, Prekrasen kraj z"lepo romantično okolico in sprehodi. Ugodne prometne zveze. Ob praznikih avtobusna zveza do letovišča. Za predprijave popust. že povsod v prometu v ..Vmtuiku." ! TISKOVNA DRUŽBA Z O. Z __________________ Maribor, Cankarjeva 1, teleton 25-45 v veiiki izbiri in najugodnt;e nudi Izdaja m urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., odgovarja MILAN MALOVIČ v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo m uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. — Teldion uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni ralun štev. 11.409.