bodo^y? ~ Danes se ZKS Mru ^^“'skem komiteju Wjsl?fn ? konferenc iz Do-0 izSedhH? Govorili bodo Wu leT ’ *ufa^ieV^r^ iT K^^etijska za- trgat? n ^zdie in n« ♦ n^izno belo je dtvF i Slabo vre- je na raz- •'^ga sveta '^^“^ega sindikal-f®^Piava o ^ zaključna invalidsicem zakona o ^Varovanju Pokojninskem kongreMm°^®"®"“ Jugoslfvl?"' ^OCevjp t *?^esto u ^ ^ medvedov na ohtn«^®, lovske dru-‘?-Trto‘r„i“.“Ml- ^je v občini^'* uH* PoUtično JL “rt°i^!3;2 - '“w ob '^inskega 70 ^ Pranca Bu- za f?^EVJE J^'ner ZK. ijali uslu za JE - n ZaseK 5.^nikov ii za jutri Scon®**® o Pred^'^'^- nov ^ ° osebnem®", f . onem delu obča- gtani^^^Eu - n , ‘lobip jesenskiv ° P^o* PonelVek"^o 2K m sprejel ohj<^- 1 *ep- SS, izmed temeljnih spe.n»j, ki * “ rtrtnuin nh t<»i rintn/kirt^iči nimfcki ^ j q|j jgin S?./ krogi v Kampali njo Tanzanijo .japr tudi Izrael in da je poslala svoje ^ ^enigladKo;^, n^:Afin«tl J** ponuja ob tej najnovejši piratski akciji. Če bi šv^ske oblasti, ki so vsekakor dovolj dobro seznanjene z delovanjem ustaših skupin na njenem ozemlju, vsaj nekoliko ostreje ukrepale, bi do te in nekaterih drugih podobnih i-Hko akcij skoraj gotovo ne moglo so obtožem g priti. Toda hlaati s tem je treba S(»padi v opozoriti še na nekaj: če se ”ekim drugim , bodo zadeve razpletle tako, da P® ^voji španske oblasti teroristov ne posledicah ^ bodo vrnile nim oiganom zadržale v bolj okoliščinah v Madridu, bo to hud udarec nekim osnovnim spoznanjem, ki uravnavajo človeško družbo. Če se bo to zgodilo, bo namreč malone uzakonjeno pravilo, da se zločin iz sko. državljanstvo. n vlada generala prosto izgnala obtožbo, da so poit za hitrejši g®^P^ bo J voj dežele. Wenijo» Oj ralo deželo plača in da je vredno tvegati, »tlTo SO OOOljudi.ki^J^dh^^ bi bilo nevarno ne samo zaradi ^veli ve S ^ ^ tega, ker bi prizadejalo jugoslo- nikoli že so vanske interese, marveč tudi Povedli ugan . en^ ^^ odločitve, je sKieP, ^ ^ 1 kajti kazen utegne izostati. zato, ker bi bile ogrožene neke temeljne postavice sodobnega civiliziranega sveta. V trenutku, ko svet govori o vse močneje izraženi potrebi po skupnem boju veijetnih zmot, morejo (f jih je te^o op dejstvo, da zoper terorizem, bi bilo kaj ta- ^ časi kega izredno zgovorno zani- j^uiact kanje namenov in želja ntiro- obto^|jgVJ ljubnega sveta. Deveterica, ki v ^ pa tem trenutku čaka v nekem razumljiv . jU madridskem zaporu na odlo- s(»pad - . I 1 •• • .L • »L iw\v«w1nvilil. - čitev španskih pristojnih organov, se v nobenem primeru ne more sklicevati na kakršnekoli politične motive — oni so in bodo v očeh sveta zgolj navadni kriminalci in pustolovci, ki iz- povedovati, uspeh upor^*^ predvsem Ugandi sami, J^J^ da ie gener«l.J,„(, n«.j (J, S, !I^i rahljajo teror kot sredstvo za dosego svojih povsem nereafaiih v ^ dlje v. Šv«^ska vlada je napove- mej«* telegram* dala odločnejši boj zoper teto- njenih riste na svojem ozemlju, še po-' sebej ustaših, toda obljube in napovedi te vrste žal ne morejo več vzbujati preveč zaupanja. Podobnih obljub smo namreč že precej slišali — na žalost pa jim niso sledila tudi ustrezna dejanja. Če bi jim, potem se BONN . S ment jc ocen J. % Nil, vamostnUi J tragičnimi dobra in mogU ra Pridelek ^ .. *®fliionnv J®”’ splačalo se je. 45 starih ^^nieca s® dobili kmetje v okolici jih v a^i ^ kumaric za vihanje, ki so ^ ® Trebnje na 15 ha pridelali S^^vihv ® obiranje pri Gašper- ezeru - (Foto: Legan) Zraven stavbe občinskega sodišča v Črnomlju gradi kmetijska zadruga pokrito tržnico s sodobnim lokalom za mesnico in delikatesno trgovino. Na tem mestu so morali porušiti staro stavbo, kjer so bili nekoč zapori — (Foto: R. Bačer) Še malo, pa bo ta smjaček okras italijanskega parka cesaija Emanuela drugega! Sedaj pa je že 4 mesece domač za ženo in lovskega psa lovca Jo-Mta Pemuša na Dolgih njivah. Liter in pol mleka izpije domala na eks! IwOčitev bo težka — (Foto: A. Železnik) Samo visoka ali nizka voda je ustavljala Dularjev mlin v Vavti vasi, pred kratkim pa ga je zadnji lastnik Anton Rozman zaprl in se odselil. Sosednja mlina sta se ustavila že prej. Najbliži in edini mlin je zdaj za velik del doline Kike v Šmihelu [Mri Novem mestu - (Foto: I. Zoran) Molikovanje izmislijo >iP^oizvajalci“ toliko križa, zato pa in P° I® imenih ^Ustus marih Šoštarič, zavoda za o j® posve- ^^niu v pj l^dni^tvu, vinu in ''^stjii redV (padite na ® sestavil « pivo ”^^®dnjo reklamo: ?*^nnaher Dot« 9 venerino vin^'pfsplavar, in . Pobta Drin, .°k“sove solze.“ zalegiaj samo če bi Odvečen je strah pred združevanjem Slovenska gospodarska razdrobljenost utegne biti grobar konkurenčne sposobnosti, da, celo nadaljnjega razvoja našega gospodarstva. Da gre zares, dokazuje dejstvo, da se je za združevanje (horizontalne in vertikalne integracije) še posebej zavzelo najvišje republiško poli- isca seip čeravno je bil v enn ^ Skocjanu, je sejmišču vse- j« ^11 MlJ- > proda«-? ^ mesece, m 54 S ^ veSS"**). pa skupno 421. “ariev. JSi pa od 250 do 500 di-kn-^EŽIcp. Od P^Peli^f sejem so '^i thp® ^27 prašičev, je Sli starosti do ^ali xi^®njalo u ^ denar. Ivan Gole: ju smo. v neenakem položa- ?‘atei»i'*«>anev po u levu r pujsi DP f“ogram žive teže, ^‘‘ograJn.P^^obilipo lodinar^ j| po 13 P I I ?; tično vodstvo, centralni komite Zveze komunistov Slovenije s predsednikom Francetom Popitom na čelu - ne le s priporočili in ugotovitvami, marveč s konkretnimi akcijami. Medtem ko je v slovenskem gradbeništvu in še v nekaterih panogah že stoijen korak naprej , je kovinsko-predelovalna industrija, ki jo sestavlja 86 ^fvetijski nasveti ^^Bdoižna« zimska ■ w bo griza m §g začela obiskovati naše hleve izrazito je v Qi^^®‘^^..'^®'^^ziskana bolezen, zimska dizenterija ^ 1^ močno razširjena, tako da dela veliko Bolezen prepoznamo po ijavo-zeleno po- k’ " 'f \ K 1*5' /! f 6' \^\ ^'^ali 7 po zmanjšani ješčnosti in opazni hitro zimske griže so predvsem, da naglo ^0 Traia ^ hleva v hlev in zelo redkokdaj povzroča X‘eden dni. Paratift podobnih bolezni, kot sta kok- ^ grižoznatno hujše bolezenske znake. ^oli ^načilno, da napade predvsem odraslč živali i mlajše molznice<»ki te bolezni niso še Rot J*n se zmanjša molznost tudi na polovico ali še bolezen c ? ^bh iP^^ben v- *}> natančneje raziskana. Sumgo, dajo ko « j® hrani, nastilju ali v vodi. Bole- \jo ^^Portios o ♦ ^ nastopom mraza ali velike vlage. kot^ ' L. ^fastov na A^stavi K*? Ji' zanjo ugodne razmere, zlasti, ko se Sp gOveSi '^^poren prevoz živali. hlJ^ I Dl* % k 7h P?*^^8anio s tem, da mu dajemo dobro, J f , A k ^^stovem P^ ^ obnese taninska kislina. Ker je v iKf''*! ' Isinina, kuhamo iz njega na- ^ols **^0 2 J® Križa še hujša, kar je sorazmerno ' C2?no^ ie se4d 1 h*^^*^^iti v preprečiti. Ce je še ni v hlevu, je. 1 0^^ nakr^ odvečne obiske, zakaj prav možno je, da ^^'^njevai obiskovalec, živin^i prekupčevalec veterinar, če dosledno ne spoštujeta ■7;__i.. ^ _ i_. i__________ x!_; i f pA^^'^nih n ^'n^ska griža se lahko nagjo razširi V * akcijah, na primer ob tuberkuli- 'Moramo ^ posebej pazljiv, ki ’ je v naši moči, zmanjšati vpliv ’ občutljivost živali (hud mraz, prevoz itd.). Inž. M. L. podjetij in ki daje eno petino neto proizvoda naše industrije, ostala v glavnem razdrt^bljena in nesposobna večjih podvigov. Ivan Gole, direktor trebanj:. skega ,,Trima“, ki je bil med ustanovitelji konzorcija (združenja) izdelovalcev in predelovalcev hladno oblikovane železne pločevine — HOP profilov, je ob zadnjem obisku predsednika republiške skupščine Sergeja Kraigherja potrdil, da je tako. Navedel je tudi, daje „Trimo“ v neenakem položaju, ko gre za kreditiranje proizvodnje ali za uvoz kovinskih konstrukcij, ki bi jih lahko v Jugoslaviji sami dovolj naredili. „To je zato, ker vas je premalo slišati; ker ima razdrobljena kovinsko-predelovalna industrija premalo ambicij. Ta panoga je preslabo organizirana za sodobne zahteve, ki so zanjo še posebno velike. Njene možnosti še zdaleč niso izkoriščene. Treba je, bolj sodelovati in se združevati, uresničevanje ustavnih dopolnil omogoča, da preprečite slabe, neuspele združitve starega kova,“ je med drugim v „Trimu“ dejal predsednik Kraigher. M. L. odražali mterese teh skupnosti in v skupščinah, ki bodo drugače organizirane kot doslej, zato sprejemali ustreznejše rešitve. Predpise bodo po novem pripravljali v tesnem stiku z bazo, z življenjem, in ne tako kot .doslej - v skupščinskih odborih, ko ima na odločitve vpliv dokaj malo ljudi. M. l. Sergej Kraigher: „Bistveno drugačen i^upščinski sistem** Drugi del Med svojim obiskom v trebanjski občini (8. septembra) je predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher govoril občinskemu političnemu aktivu o drugi fazi ustavnih sprememb, vmes pa vpletal tudi svoja osebna razmišljanja in stališča o našer gospodarskem in družbenem razvoju. Na kratko povzemamo: Ce bo šlo po „urniku“, bodo nove ustavne spremembe in dopolnila sprejeta predvidoma spomladi prihodinjega leta. Preden bodo dokončno sprejete tako pomembne odločitve, morajo povedati svoja stališča republiške komisije, le-ta mora uskladiti zvezna komisija, jih posredovati nazaj v potrditev republiškim političnim aktivom, šele nato pa bo predlop dala v javno razpravo zvezna »upščina. Predvidevajo, da se bo'javna razprava začela v začetku prihodnjega leta. In kaj je bistvena novost? Z novimi ustavnimi dopolnili in spremembami (amandmaji) bo spre-mer\jen za sedanji razvoj že neustrezen skupščinski sistem. Zgrajen bo na delegatskem načelu. Delegati bodo kot „kolektivni zunanji mi-nistri“ samoupravnih skupnosti, kot je dejal Kraigher, boU neposredno Osem razredov osnovne šole je za mladega človeka nuja. Le na papirju Za izobraževanje ljudi, ki nimajo končane o^mletke, pa so že bodisi v proizvodnji ali pa čakajo doma, v metliški občini ni dobro poskrbljeno. Delavske univerze več kot dve leti domala ni čutiti, saj obstaja le na papirju. Ob dejstvu, da dandanes brez osemletke ne moreš nikamor, in ob zahtevi v podjetjih, da bi imeli čim manj ljudi brez kvalifikacije, se poraja med občani želja po večerni šoli. Marsikomu, ki je v redni šoli pouk jemal preveč zlahka in je govoril, da si bo spričevalo zataknil za klobuk, je presneto žal. Tak je lahko pometač, lahko pomaga zidarjem, kam više se že težko prerine. Oživitev delavske univerze je v Metliki nuja. Z njo vred pa nastaja tudi že načrt njene dejavnosti, pri katerem ima večerna osemletka prvo mesto. Občinski sindikalni svet zbira prijave in mnenja interesentov za tako izobraževanje, dokler delavska univerza ne bo zaživela, kot je predvideno. Kot je slišati zdaj, se za vpis v večerno šolo zanimajo tu'di občani sosednje črnomaljske občine, kjer tudi ni možnosti, da bi si ljudje pridobili manjkajočo nujno izobrazbo. Vodstvo metliških sindikatov meni, da bi se moral pouk v večerni šoli začeti že oktobra meseca. R. B. IM V med velikani Industrija motornih vozil Novo mesto, ki je še leta 1965 imela le 59 miUjonov dinarjev celotnega dohodka, si je kot edino podjetje iz Dolenjske priborilo mesto med stotimi hajvečjimi PROIZVODNIMI delovnimi organizacijami Jugosla-v^e. Po razvrstitvi, objavljeni v posebni knjigi „Ekonomske politike** iz Beograd’ si je z 813 milyoni di-naijev lanske^ celotnega dohodka (kar je skoraj 14-krat več kot pred sedmimi leti) v „klubu največjih** zagotovila 59. mesto. Nobeno drugo dolenjsko podjetje ni doseglo 503 mil^onov celotnega dohodka, kar je spodnja meja stoterice, sicer pa tako in tako v tem spi- IMV: med prvimi stotimi sti v razvoju sorazmerno zaostajamo. IMV Novo mesto jc v uvrstitvi skoraj zadržala svoje mesto iz leta 1970 (takrat 58. mesto, lani 59.), Iskra je zdrknila, kot že rečeno, od 5. na 10. mesto, Slovenske železarne od 13. na 17. mesto, Gorenje seje povzpelo od 32 na 23. mesto, mariborska tovarna avtomobilov je zadržala 30. mesto, na novo ustanovljeno Združeno podjetje za distri-• bučijo električne energije je na 44. mestu, IMV na 59., Tomos 69. (prej 71.), Gradis 78. (prej 64.), Elektrogospodarstvo Maribor 84. (prej 43.) in Litostroj, ki je na 93. mestu, prej pajebil43. - ml sku ni dosti slovenskih Dodietii. Samo petero jih je pred IMV. Največje slovensko podjele Iskra je šele !» 10. mestu, kamor je zdrknilo od preajani^ga leta. To pa ne pomeni, da je tolKo- Oazadovalo, maweč, da se druga jugoslovanska podjetja hitreje združujejo in večajo, kw po-tijuje znano dejstvo, da zaradi naše razdrobljenosti, ozkosti tudi' - priznajmo - škodljivi vasezaverovano- Pri slabem delodajalcu je ena sezona dovolj. Velike ribe Ko najbližjemu sosedu z nevoščljivostjo gledamo v lonec in se lovimo za malenkosti, se nam velike, prekanjene ribe izmuznejo iz rok, še preden se dobro zavemo, da bi jim bilo treba prešteti utajene milijončke. Prebrisani so bolj od davkarije in niti inšpekcije niti SDK jim ne morejo blizu. In če ni „dokazov“ črno na belem, je celo tožilstvo brez moči. Gradivo z n.*tančnimi podatki zahteva od davčne uprave, ta pa se že tako otepa z zaostanki in izrednemu delu, s katerim jo obremenjujejo od zunaj, ni kos. Ptice selivke imajo za morebitne „nevšečnosti** dober nos in stvari, ki bi se utegnile skuhati, pravočasno zavohajo. Brž odpovedo obrt in zapustijo občino, ki jim je nudila gostoljubje. Sk)vo ni težko, saj imqo tudi drugod razpredene delavnice, na zunaj prave podrtije, v resnici pa zlate jame. Taki mojstri trenutno iskanih drobnih izdelkov redko prijavijo vse zaposlene. Na delo ne jemljejo domačinov, najraje zaposlujejo rojake z juga. Ti pristanejo na vse. Dobro vedo, da se ne smejo pritožiti, in če bi rekli besedo preveč, bi bili jutri ob zaposlitev. Mislijo si: „Letos bomo še vzdržali, naslednjo sezono pa si bomo poiskali kruh drugod." J. TEPPEV ^rednoje E^lembra 1972 Stran uredil: MARJAN LEGAN ••• Najkasneje do sredine oktobra bo, kot je poslancem zagotovil zvezni sekretar za kmetijstvo inž. Ivo Kuštrak, vlada predložila zvezni skupščini svojo zamisel o dolgoletnih sistemskih rešitvah v kmetijstvu, kar naj bi bila praktična uresničitev političnih smernic, sprejetih na prvi konferenci ZKJ. Ta dokument bo izrednega pomena za naše kmetijstvo. Razpotje zlasti zato, ker naj bi naredil konec zelo različnim stališčem o naši kmetijski politiki. Javna tajna je, da niti v enem izmed pomembnejših odprtih vprašanj v medrepubliških razgsvorih ni doseženo popolno soglasje. Da je treba za razvoj kmetijstva ukreniti nekaj dobrega, s tem vsi soglašajo, kaj bi bilo tisto, o tem pa so mnenja zelo različna. Izstopa predvsem Vojvodina kot izrazito kmetijska pokrajina, ki jo zaostajanje kmetijstva najbolj prizadene. Ona vidi rešitev v cenah, v spodbudnih zajamčenih odkupnih cenah, ter v plačevanju premij in regresov, nepopularno rečeno: v večji vlogi države, njenega posredovanja in njenega denarje. Druga stran, ki zastopa bolj industrializirane predele države, pa meni, da je treba razvoj kmetijstva bolj osloniti na tržne osnove, na tržno povezovanje pridelovalcev, trgovine in porabnikov kmetijskih pridelkov, češ da bo to bolj zdravo ne samo za-naše celotno gospodarstvo, marveč tudi za samo kmetijstvo. Kako bi se opredelili sami? Menirtio, da dajejo kmetijstvu več nade vojvodinski predlogi. Nikdar se ne sme spustiti izpred oči, da je kmetijstvo biološka proizvodnja, zelo negotova, polna tveganja, da je ni mogoče preusmeriti čez noč in da je pridelovalce in rejce ob stalnih nihanjih ponudbe in povpraševanja zelo lahko pustiti na cedilu. Naše tržišče je neurejeno, zato potrebuje pridelovalec jamstvo, ki ga pričakuje od države, ali recimo raje, od družbe, ko je že poudarjanje vloge države na tako slabem glasu. Taka agrarna politika je v svetu že preizkušena in nihče ne more trditi, da ni dala uspehov. M. LEGAN K_____________________________/ DOLENJSKI UST »Sladka« mrzlica V Sevnici ni sladicorja! Televizijski intervju s sekretaijem Zveze sindikatov Jugoslavije Maija-nom Rožičem so Sevničani razumeli tako, da se bo sladkor podražil, zato so ga že naslednji dan vsega pokupili. 2e predtem so v Sevnico prihajale govorice iz Zasavja in sosednje Hrvatske, da se bo poleg o^a podražil tudi dadkor. Posledice, značilne za že skoraj dnevne podražitve, so bile temu primerne: v Sevnici že teden dni ni sladkoija. Poslovodje v samopostrežnih trgovinah sicer pravgo, da sladkor bo, s tem pa je podobno kot s cementom. Trgovci morajo namreč sladkor proizv^alcem plačati vnaprej, če že imajo denar za to, pa sladkorja še vedno ni, kajti prevoz je po jugoslovansko počasen. Tako ni ne cementa ne sladkoija. Tokrat so sicer potegnili kratek konec tisti potrošniki, ki so pokm)iii dnevne zaloge sladkorja sevniških trgovin, k^ti marsikdo verjetno ne bo mogel od te plače kupiti kaj prida za ozimnico, ki letos tudi ni poceni. Pa naj še kdo reče, da televizija nima magične moči! ALFRED ŽELEZNIK Upravni odbor odložil skrbi Koliko staneta novi šoli na Grmu in v Bršlinu in koliko so Novomeščani zbroli zanju v zadnjih štirih letih? Dragocen je bil krajevni samoprispevek, še več pa je vredna zavest, kaj vse zmoremo z združenimi močmi za svetlo bodočnost mladega rodu! Po dobrih štirih letih je upravni odbor sklada za financiranje in gradnjo novih osnovnih šol v Novem mestu prejšnji petek sedel k svoji zadnji seji. Tudi tokrat jo je vodil predsednik odbora Jože Padovan, poročala pa sta tajnik odbora Jože Suhadolnik ter računovodja ^ada Franc Avsec, tajnik kr^evne skupnosti v Novem mestu. no in zdravo vzgojo svojih otrok — naše svetle bodočnosti! Tokrat je bilo na vrsti poročilo o doseženih dohodkih in izdatkih sklada za financiranje gradnje noWh osnovnih šol na Grmu in v Bršlinu. O njih poroča danes naš časnik še posebej v Skupščinskem Dolenj skem listu; bralce vabimo, da si zanimive številke in podatke ogledxyo. Tako bodo laže razumeli vso veličino opravljenega dela, ki se je začelo na pobudo sveta krajevne skupnosti v Novem mestu že 1967. leta. Zamisel o iz^adnji nove osnovne šole na Grmu je padla na plodna tla. Novomeščani - delavci, uslužbenci, obrtniki, upokojenci in kmetje na območju mesta - so rekli na javnem ljudskem glasovanju mogočen ,J)A“~ za novo šolo. Ko so se jim dve leti kasneje pridružili delavci tekstilne' tovarne NOVOTEKS s predlogom: ,JPrispevamo sami še 150 mil^nov starih dinarjev, če začnemo graditi hkrati še novo šolo v Bršlinu!" — je zavest Novomeščanov še enkrat uspešno opravila svoj domovinski izpit. Samoprispevek je bil podaljšan na 4 leta, v katerih so prebivalci Novega mesta zbrali za novi šoli kar 3,778.509 dinarjev in tako prispevali enega izmed temeljev za sodob- V današnjem SDL si oglejte poročili sklada za financiranje in gradnjo novih osnovnih šol na Grmu in v Bršlinu! Tudi val denar je med pri-spe\ici, s katerimi sta lani zrasli dve novi osnovni šoli našega mesta! V TREBNJEM JUTRI IN V SOBOTO: Imenitna druščina mladih peres Ob 85-letnici Goliovega rojstva bodo razglasili zlato knjigo - Gostje bodo: uredniki, pesnik, humorist in junaka TV nadaljevanke v Sloveniji ZPM že nekaj let prireja srečanja pionirjev: vsako leto jih je okoli 20, nekaj pa je tudi zveznih. Take prireditve so imele malone že vse občine, 22. in 23. septembra pa se jim bo pridružila trebanjska -gostiteljica FV. srečanja dopisnikov in nagrajenih glasil. Hkrati bodo ob počastitvi 85-letnice Goliovega rojstva razglasili zlato knjigo za to leto. Pokrovitelj srečanja bo Ciril Pevec, predsednik trebanjske občinske skupščine. Pripravljalni odbor pri občinski zvezi DPM in enak odbor pri republiški ZPM sta za srečanje pripravila pester program. V avli trebanjske sole bodo odprli pionirska glasila, mentorji in dopisniki pa se bodo pogovarjali z uredniki, ki jim pošiljajo spise. Popoldne bodo mentorji poslušali zanimivo predavanje o glasilih. Prof. Berta Golob bo govorila o urejanju šolskih listov, prof. Jolanda Pibernik pa bo poudarila pomen likovne obdelave glasil. Zatem si bodo skupaj ogledali razstavo del Antona Repnika v galeriji samorastnikov. Dopisniki se bodo popoldne srečali tudi s pesnikom Tonetom Pavčkom, s Tonijem iz Veselega tobogana in z glavnima junakoma TV nadaljevanke Erazem in potepuh. Pionirji iz Trebnj^a, Mirne, Mokronoga in Šentruperta bodo odpeljali goste na svoje domove. Dmgega dne bodo podelili nagrade petim iirednžkim odborom naj-boljšOi pionirskih glasil v šolskem letu 1971/72. Temu bo sledila počastitev 85-letnice rojstva pesnuca, prevajalca in .kapetana Drame* Pavla Golie. Studgska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta je pripravila bogato razstavo. Nekaj gradiva bo javnost prvič videla. Razstavo bodo, bogatile slike s predstav naših najboljših gledališč. Takoj nato bodo razglasili najbolj priljubljeno mladinsko knjigo, ki bo dobila naziv zlata knjiga. S tem se bo Trebnje še posebno oddolžilo spominu na svojega slavnega rojaka Pavla Golio. J. ZUPAN TATOVA NISTA BILA IZBIRČNA Miličniki v Dolenjskih Toplicah so 14. septembra zvedeli, da je bilo vlomljeno v hišo Jožefe Šenica na Podturnu. Storilci so skozi okno zlezli v hišo in odnesli gramofon s 27 ploščami, električni likalnik in kavni mlinček, servis za turško kavo, ročno uro, potovalko, razno steklenino, liter ojja in kUogram masti. Tatvine so osumili Ludvika Kužnika (39 let) in Ivana Grma (23 let), brezdelneža brez stalnega bivališča. Oba so prijeli in priprti. 16. septembra so miličniki iz Dol. Toplic ugotovili, da sta delomrzneža vlomila tudi v vikend Ljubljančana Rudija Kladnika v Selih pri Dolenjskih Toplicah. Tam sta vzela daljnogled, žepno svetilko in očala. Iz stanovanjske hiše Anice Skubič v Meniški vasi, kjer sta tudi vlomila, pa sta odnesla fotoaparat, torbico z dolcumenti in 50 dinarjev. Vse predmete so pri Kužniku in Grmu tudi našli. Na seji so pregledali tudi spisek novomeških delovnih organizacij -tako tistih, ki so v celoti uresničile svoje obveznosti do gradnje novih šol, kot tistih, ki so svojo dolžnost opravile le delno. Žal moramo poročati, da je v mestu tudi 52 manjših trgovskih podjetij, ki im^o svoje centrale ah tovarne drugje, kot tudi raznih ustanov, služb in manjših obratov, katerih delavci za novi šoli niso prispevali ničesar. Tudi njihov spisek je v današnjem Skupščinskem DL. Obračun o celotnih investicijskih stroških je potrjen. Zahvala, Id jo je Avgust Avbar, predsednik občinske skupščine, ob tej priložnosti izrekel upravnemu odboru, zlasti pa predsedniku Jožetu Padovanu, tajniku Jožetu Suhadolniku in računovodji Francu Avscu, je prišla iz srca. Opravljeno je pomembno in veliko delo, za katerim stoje skoraj vsi Novomeščani kot en mož. M. K SoibBA VEHOVARJU V ponedeljek je dobil svoj epilog tudi znani sevniški spor okrog minulega dela. Občinsko sodišče v Sevnici je obsodilo direktorja Jutranjke Karla Vehovarja na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. Zasebno tožbo zaradi obrekovanja sta sprožila sekretar komiteja občinske konference ZK Viktor Auer in predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Pipan. Sodba še ni pravnomočna. V DELIKATESI V ponedeljek dopoldne je v delikatesi na novomeškem Glavnem trgu neznani žepar okradel Marijo Cujnik iz Grobelj pri Šentjerneju. Ukradel ji je denarnico, v kateri je imela 1.200 dinarjev. Zaradi dosedanjih izkušenj rahlo v dvomih, toda vseeno optimistično zapišimo: desetletne negotovosti in jalovega pričakovanja bo naposled konec. Mokronog bo dobil nov Iskrin obrat, namesto sedanjih elektrolitskih kondenzatorjev, ki ne gredo več dobro v prodajo, bodo v tem kraju izdelovali elektromotore. To je povedal jpredsedniku republiške skupščine Sergeju Kraigheiju, predstavnikom obrata v Mokronogu ter občine generalni direktor Združenega podjetja Iskra Vladimir Logar, nadrobno pa razložil in utemeljil še predstavnik Iskrine tovarne v Železnikih, ki bo zaradi pomanjkanja delavcev v tem kraju na Gorenjskem, organizirala izdelovanje elektromotorjev v Mokronogu. Končno besedo bodo seveda Pred m<^ono^o Iskro, ki je pred sedmimi leti zaposlo' 146 ljudi, zdaj pa le še 74: Sei^ej Kraigher v : Vladimhjem Logarjem, ki se je osebno zavzel za re» „poslovne agonije", kot je sam imenoval krizo v Mokronog**' (Foto: M. L^an) Up so elektromotorji morali reči še samoupravni gani, strokovna služba pa J ; pripravila program. V bo obrat elektromoto^ev ..jj, kronogu zaposloval 220 ij < imel 38 milijonov dinarjev , nega dohodka. Tri četrtine . kov bodo izvozili, saj je n zelo veliko povpraševanje-vodnjo kondenzatorjev ^ j jetno najbolj kazalo pr® ipic Semič, kjer že izdelujejo? ne elemente. bo Novi obrat v Mokron^jJj skupno z obratnimi sreds . ^ 17 milijonov dinarjev. K. začel delati, ni dobro utemeljenim ^ bodo potrkali na republiškega sklada pjo- ske rezerve. „Imamo do pj gram in dovolj dobre voy„’.g n«' tudi že veliko ''i koncu dejal direktor .to L Železnikih inž. Lojze Žumer .. Prihodnji teden bo - od 28. do 30. septembra - v Novem mestu zasedal mednarodni simpozij arheolo- fov na temo: Halštatsko obdobje v loveniji. To bo prvo srečanje znanstvenikov na mednarodni ravni, ki so za kraj svojega dela izbrali Novo mesto. Program kolokvija se bo odvijal tri dni: prva dva dneva bodo na sporedu predavanja, tretji dan pa bo strokovna ekskurzija z ogledom nekaterih dolenjskih arheoloških najdišč. Srečanje arheologov v Novem mestu sodi v okvir tematskih kolokvijev, ki jih že vrsto let prireja zelo delavno Slovensko arheološko društvo kot osrednjo manifestacijo svojega programa. Prebranih bo 17 referatov, v katerih bodo predavatelji podali stanje raziskav halštatsk^ ostalin iz Slovenije ter prikazali zveze in odnose naših krajev s sosednimi pokrajinami v starejši železni dobi. Referati bodo zajeli geografski prostor od južne Panonije preko Vzhodnih Alp do Schwarzwalda, poudarek pa bo seveda na najdbah iz Slovenije. Uvodni predavanji bosta posvečeni odUčnim najdbam iz Novega mesta in metodam njihovega zahtevnega restavriranja, ki so ga opravili v muzeju v Mainzu. Vsi referati bodo tiskani v Arheološkem vestniku, kar jim daje pečat trajne vrednosti. Pokroviteljstvo nad tem pomembnim srečanjem strokovnjakov je prevzel predsednik skupščine občine Novo mesto Avgust Avbar. Povod za srečanje arheologov v Novem mestu so dale izredne hai-štatske najdbe na Dolenjskem, še posebej tiste, ki so bile v zadnjih le- Halštatsko bogastvo Dolenjske Pred zborovanjem arheologov v Kovem mestu Zlati dia^em ilirske princese iz gomile pri Stični. Cma keramična vaza s pokrovom tih odkrite v Novem mestu. Imenitne najdbe iz halštatskih gomil v Novem mestu imajo veliko muzeološko in znanstveno ceno. Razkrile so nam tisto obdobje naše prazgodovine, čas 4. stoletja pred našim štetjem, ko se bogata halštatska civilizacija na Dolenjskem nagiba k zatonu. Politična in gospodarska moč ilirskih aristokratov se krha ob vztr^nih napadih prodirajočih Keltov. L uničenjem rlirsko-halštatskega gospostva se zaključi zlati vek naše prazgodovine. Novomeške najdbe so za halštatsko kulturo v Sloveniji in celo za širši vzhodnoalpski prostor precejšnja obogatitev, ker dajejo halštatski omiki nove podatke in nova poznanja. S šestimi figuralnimi situlami je Novo mesto najbogatejše najdišče teh privlačnih vedric v celotnem vzhodnoalpskem področju. Na podlagi stilne in oblikovne analize sklepamo, da je bila v poznem hal-štatskem času v Novem mestu najbrž delavnica teh figuralnih situl. Dolenjska z Belo krajino in Spodnjim Posa\nem sodi med arheolo9co najbogatejše slovenske pokrajine, prav posebno veljavo pa ji dajejo izredno bogate najdbe iz starejše že- lezne, dobe, iz obdobja halštatske kulture. Desetine utrjenih gradišč in nad tisoč gomil na tem geografskem območju so dale ogromno število izkopanin, ki že desetletja slovijo po svoji mikavnosti in dragocenosti daleč izven meja naše domovine. Imena, kot so: Magdalenska gora, Stična, Dobrnič, Valična vas. Novo mesto, Mokronog, Podzemelj, Smar-jeta in Libna, so danes znana pra-zgodovinarjem po vsej Evropi. Postala so pojem za izredno prazgodovinsko civilizacijo, ki je nastala na predalpskih višinah med Dravo in Kolpo pred vdorom Keltov v naše kraje. Iliri so bili tisti prebivalci, ki so od 8. stoletja pred našim štetjem dalje prvi intenzivno in trajno naselili Dolenjsko, ji dali podobo kulturne pokrajine ter na njej razvili visoko civilizacijo in kulturo, kiji pravimo halštatska. Ilirska kolonizacija naših krajev pomeni začetek nepretrganega kultiviranja naše zemlje, ki je zapustilo globoke in trajne sledove tudi po zlomu politične moči ilirskih knezov vse do slovenske naselitve. Na začetku starejše železne dobe stopi Dolenjska iz prazgodovinske anonimnosti v krog protozgo-dovinskih ljudstev na prostoru med Jadranskim morjem in Vzhodnimi Alpami. Halštatske najdbe iz Dolenjske so hkrati naša najreprezentativ-nejša prahistorična dediščina, ki ima veliko ceno tudi v evropskih okvirih. Čeprav halštatsko obdobje ne premore pisanih virov, so njegove materialne ostaline dovolj zgovorne, da lahko danes na njihovi podlagi s precejšnjo zanesljivostjo rekonstruiramo gospodarske osnove, način življenja in družbeno strukturo teda-njili prebivalcev. Kmalu bo minilo sto let, odkar so raziskovalci pričeli bolj ali manj sistematično odkrivati prazgodovinske sledove na Dolenjskem. Izkopavanja so vodili različni nagibi: včasih zgolj dobičkarstvo in strast za le- Obredna posoda-kemos iz črne gline, najdena v grobu bogate Ilirice pimi predmeti, dostikrat pa tudi resno znanstveno prizadevanje in ljubezen do domače zgodovine. Začeli so Dežman, Hochstetter in Schulz, nadaljevali pa Pečnik in Kušljan ter Szombathy in - vojvodinja Meklen-burška, da imenujem samo najpomembnejše. Med leti 1880 in 1914 je bila Dolenjska obljubljena dežela številnih kopačev in raziskovalcev in število izkopanin je šlo v desettiso-če. Najdbe pa so odhajale v muzeje širom sveta, od Dunaja do Amerike. Prva svetsvna vojna in razpad avstroogrske monarhije sta prekinila to intenzivno izkopavanje in hkrati nam za vedno odtrgala neprecenljivo zbirko dolenjskih izkopanin v dunajskem Prirodoznanstvenem muzeju. Drugo raziskovalno obdobje na Dolenjskem se je pričelo po osvoboditvi. Važen mejnik v metodi arheološkega izkopavanja je pomenilo sistematično odkrivanje velikanske knežje gomile pri Stični, ki je dala fundamentalne podatke o grobni arhitekturi halŠtatskega časa pri nas. Temu so sledila Še izkopavanja halštatskih ^omil na Libni, v Volčjih S'ivah pn Mirni in v Novem mestu, ovo kvaliteto v raziskovanju halŠtatskega časa na Doler\jskem pa predstavlja sistematično odkrivanje naše največje prazgodovinske naselbine, gradišča nad Stično. To izkopavanje, ki še traja, je dalo prve zanesljive in dobro dokumentirane podatke o forti^ikacljah in trajaryu sti-Skega gradišča, ki bodo najbrž veliaU tudi na drugili sočasnih gradiščih. Raziskovanje halštatske naselbine v Stični nam bo prineslo temeljne podatke o tipu prazgodovinskega se-liiča na Doler\|skem in o prazgodovinski arhitekturi v naših krajih, ki jo zaenkrat še slabo poznamo. Ob sistematičnem terenskem raziskovalnem delu po drugi svetovni vojni je lepo napredovalo tudi ar-heolo.%0 publicistično delo. Od golega zbiranja najdb, kar je bilo značilno za prvo raziskovalno obdobje, se je sedaj prešlo k znanstvenemu vrednotet\ju gradiva. V zadnjih petnajstih letih smo dobili vrsto temeljnih razprav o naši prazgodovini izpod peresa slovcMskih prazgodovi- Figurahia atula sta Nanjejje.^^p njen pas stopajoč ^ narjev, pa tudi logov gradiva iz h ^ z našega ozemlja^ po^^jpi-d izidom je 5e . z v»m m tern W bej pa še s .»{^2 £ smo se Slovenci raziskovalnega z vincializma .^fevroP^ , rišče raziskovalcev par dovine kot cna^o^j Omeniti vclja rodno sodelovanj. elovanj.e ^ logov, ki v vel med narod ni . i, i ic v vH/ mednarodni a jc v^ ^ arheološke vede, . desetletjih n^ed Ve, tiven vzpon. obler^Vsl^l 5’’^' marsikaterega P tl«*’’ (i ^ Je zgodovine vz naJJjicežV ^1 štora iskat« pra ^col y ^ J ^ čo intenzivnega iskovanja na jg 2^ ti * # % letih vse bolJ ^ g javj^j, prizadevanj p -a||) jo podedoval« j DOLENJSKI LIST St. 38 (1173 To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! BRALCEM IN PRIJATEUEM, KI SO POMAGALI Jelka Lavrič spet doma! mama je zodovoljna z lzbol|$an|em, ki se kaže po drugem trime- sečnem zdrovl|en|u - Zahvala kolektivu IMV v Novem mestu nedeljo se je po trime-čiii S^.f'^ravljenju v Zahodni Nem-riČ u y° Jelka Lav-za zasebni kliniki dr Ha«y multiple skleroze pri Selzerju v Schoenmuen- ves čas z njo tudi njena "'ifeitt P° vniitvi iz bol- fi P dnevi povedala: tokrat nismo priča- ^ j® ttJvih \7h^rx ^ Vend^ smo veseli je ne bole več. noge le no prožne, tudi ^žala in t več. Prej je največ *wbtenim težavo uklonila • zdaj pa je tudi ta bolj “POBlih; ’ J® tudi ta bolj « prožnejša. Pred dnevi je pleten sprehod *”'1110 Kettejevega vodnjoko P°ldneva^vP tistega po- »°&evaia“ niladih fantov j€ tu u»J vodnjak. In namo živahno in imajo tok/at jezik, so se tudi ^0 dekle n i' ®8°vorili so vsa-’^j''ečkrat^'^ žvižgali, še ^^slaninii »k if?.j° pospremili z 1«kUa ^^Ijlvkami.'^Ceseje 8Umneje^?®^*^a. so še po-..Hji' pri dru|h. 8J<*! Pa re^ n J?® 5f) POvif> SvVj stvarca, J® Pa dobra j® gluha, 5>rem^al io Pospešila korak, rjm mladih pre- ^f^okdai 7 i ^ verjetno le *^ežno^i -------- njaku. * in drugi „du-^ JPted ’^Prej žaUjo ljudi J kažejo vso svojo v^H»ru ^ samopo-oehkateso pri vod- svojo novo- S’M'ažSb’- N'N ^Ig jezik in nii j® dekle prvič po dolgem času dve uri sedelo in se držalo pokonci. Upanje imamo, da se bodo novi znaki izboljšanja $e pokazali. Z zdravjem pa je tako: ,po.vTvi dol, a le po nitki gor!‘ Prisrčno se tudi zdaj zahva-^ujem vsem, ki so lani pomagali z denarjem, da smo JeUci omogočili lani in letos po 3 mesece zdravljenja na kliniki Lepo se zahvaljujem tudi lastniku klinike dr. Selzerju, kije na prošnjo Dolenjskega lista dovolil, da sem bila tri mesece brezplačno ob hčerki v njegovi kliniki. Vsem znanim in neznanim ljudem, ki so tako dobrosrčno pomagali pri zbiranju denarja za Jelkino zdravljenje, velja najina več kot prisrčna in iskrena zahvala!" Tudi tokrat je kolektiv IMV v Novem mestu ljubeznivo pomagal pri naš humani akciji: šofer Franc Ma-lerič je s sanitetnim kombijem IMV pripeljal bolnico in njeno mamo iz Nemčije v Novo mesto. Mladi in prizadevni Franc Malerič je znova dokazal, kako odličen je kot voznik na dolgih progah. Delovnemu kolektivu IMV se ponovno javno zahvaljujemo v imenu bolnice in njene mame za tako dragoceno in človekoljubno pomoč ter uslugo. > V kratkem bomo predložili javnosti končni obračun stroškov Jel-kinega zdravljenja. 22. avgusta nam je Matt Huter iz ZDA, naš belokranjski rojak, prinesel še dva pri-spefvka za Jelkino zdravljenje: Silvester Grašič iz Windsora v Kanadi je podaril 5 dolarjev, Frances STegu iz okolice Oevelanda pa 2 USA dolarja. Prisrčna hvala! Jelkina mamajC' tudi ta denar vložila na devizni račun, ki ga ima bolnica pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu. T.GOSNIK Brez meje ne gre račun? Ch.* «Sko .•Agrokorabi- 'f" Km 39,00 tu^J^ ®®®j® pozani- v Im na^ ^P gre vsa ta raz- ^INKO TOMAŽIN, Ardro 19, Raka ^ki je krška Škocjanu v v kme- Tebi Kot pisec prvega članka o različnih cenah za otroško varstvo, ki ga prvi na Dolenjskem uvaj^o v črnomaljski občini, se čutim dolžno odgovoriti na nekaj sestavkov naših bralcev, ki temu nasprotujejo. Najprej pojasnilo tov. Schwe^er-ju, zakaj tako skopa informacija o tem, ki je razburila duhove: kot je znano, smo poleti izhajali v skrčenem' obsegu, zato so b^ tudi drugi (morda še bo^ važni) članki tiskani v kar ntgbolj skopih besedah. Strinjam se s pisci, da bodo družine z malenkostno razliko v osebnih dohodkih - vendar ene pod, druge nad dok)čeno mqo zaslužka - živele v precej različnih razmerah. Žal je tako, da pri vsakem zakonu, pri vsakem odloku piše „od“ in „do“, kajti takih stvari brez neke meje ni mogoče urejati Kdor je v bližini meje, najsi bo ta više ali niže, bo prizadet Gotovo pa je mogoče v vrtcih z živ^er^jskim obravnavai^jem vsakega primera udarec vs£U ublai^ posebno če ima družina več otrok. Tovariš nav^a trditev, daje imeti x)tioka luksuz in da mak) starejša ge-neracga tega ni poznala. Mislih da 0ede luksuza drži, vendar ne Sele od zdaj, temveč že dolga leta. Tudi mi, ki imamo že staraše otroke in danes tega „davka“ ne bomo plačevali, smo bili svoj čas prizadeti Ce je hotela žena v dui^ in ni imela doma stare mame, si je morala privoščiti TOspod^sko pomočiuco. ^lo težko jo je bilo dobiti in dobro jo je bOo trebe plačati Tudi takrat, pred leti, v vrtcih ni bflo dovo^ prostora za vse interesente. Važno je tudi to, da si različnega plačevar^a storitev v vzgojnovarstve-nih zavodih ni izmislila črnoma^ska občina, da bi udarila po kadrih, ki jih n^bo^j potrebuje. Za različne cene v vrtcih se odločajo m vsej Slovenci na podlagi priporočila republiške sKupnosti otroškega varstva. Znano je namreč, kako se je podražila hrana, kui^ava, da so večji osebni dohodki vzgojnega osebja nujni, kiyti v ta poklic ni več priliva. Razen tega je potrebno skrbeti za nove zmog^h^osti in izboljšanje razmer v sedanjih vrtcih. Od kod naj bi take ustanove dobivale dotacye, da bi krile razliko v ccni namesto star- ■ V nic meni nic kletvice v več jezikih sveta, naj kjer je zapora ceste Poj? lepo c močno K' toda tako naenkrat in ^ St *^nskih ma- & po najkrajši J sko,^> prot' ^ i krajino. ali ir mesto in *ega sluteč 'vi W ^ resrin .^azni drugi h »M."*, kai k; navzdol, ,"ožiti nazaj Sev? Morda od revne čmomaUske občine, ki ne more niti povjcčati socialnih podpor in dopušča, da morajo nekateri živeti z manj kot 100 dinarji na mesec? Davek je n^brž edina rešitev, pa naj bo v tej ali oni obliki. Osebno menim, da različno pla-' čevanje uslug v vrtcih lahko precej pripomore do zmanjšanja socialnih razlik, ne pa narobe. Samo poglejmo današnji sestav otrok v takih ustanovah: koliko je med njimi resnično delavskih otrok? Pa je iz teh vrst največ socialno ogroženih. Kjer je doma alkohol, so tudi vzgojne razmere slabe. Redki so taki med množico inženirjevih, zdravnikovih, uslužbenskih ^ mojstrovih malčkov v vrtcu. Po mojem bi morala družba doseči, da bi v vrtce spravili predvsem socialno ogrožene otroke, ki sploh nimajo nobenega varstva in vzgoje, če hočemo imeti manj prestopruštva med mladino in vzgojiti več takih, „na katerih bo ležala bodočnost naroda", kot pravi eden na^rotnikov tega sistema. D^e pravi tov. Schweiger, da so starši, ki bodo zdaj prizadeti, sila o^rčeni Vepamem. Toda kol&o je bilo prizadetih in ogorčenih doslej, a njihove^ glasu nikdar in nikoli nismo sliSali? Ti so zaklepali otroke v kuhinjo, ko je šla mati v tovarno aU kot čistilka v službo. Kaj pravite: imata otrok snažilke in recimo direktorjev enako pravico do vzj^je in varstva? Ce ima^ na današnji stoprvi naše^ razvoja pa ni možno, da bi uvedli brezpl^no varstvo za vse, potem najbrž ni drugega izhoda kot RAZLIČNE CENE. Morda obstaja Se kak nov, neznan način rešitve tega problema. Ce kdo zai\j ve, nt^ se oglasi. R. BACER V imoiu prehrambne industr^ Podra\ke iz Koprivnice je v petek, 1. septembra, v Dolenjkini samopostrežnici pri mostu v Novem mestu šef prodne Podravke Krsto Mik)šić izročil novomeški gospodinji Mari^ Hrovat nagrado ,,Podrai4uno zlato žlico Novomeščanka je bila namreč julija med tistimi redkimi srečneži, ki so dobili eno od štiristotih Podra^dnih nagrad, podelijo jih pa vsak mesec tistim, kateri kupigejo izdelke te znane tovarne; nagr^nki je bila preduia prva nagrada. Na sliki: Krsto MiloSĆ je v prisotnosti šefa predstavništva Podravke za Slovenijo Staneta Blažuna in poslovodje Dolenjklne trgovine Metoda Pluta čestital srečni dobitnici dragocenega darila — (Foto: S. Dokl) t' Sevnica:»Nismo sami krivi!« , V članku, objavljenem v Dolenjskem Ustu št. 34 dne 24. 8. 1972 z naslovom „Nemarnost brez primere - 14 ur mrtva ob cesti", je pripisana krivda predvsem Komunalnemu stanovanjskemu podjelu Sevnica, zato daje ta naslednji odgovor in pojasnilo: Od občinske skupščine Sevnica smo dobili pristojnosti za opravljanje služb posebn^a družbenega ^ mena, med njimi tudi pokopališko službo. Ta dela ureja omok o pokopališčem redu, objav^en v Uradnem vestniku CeUe št 30/63, ki v prvem členu določa, kje so pokopališča, nadale pa govori o upravljanju in da mora v^o pokopali^e imeti enega grobarja, ki mora biti na razpolago ob vsalcem času, s tem da ima pokopališče v Sevnici na razpolago dva grol^a. Komunalno stanovanjsko podjele Sevnica je te pogoje izpolnilo, dužbo pa opravka po finančnih možnostih z mrliškim vozom na konjsko vpr^o, razen tega tudi prodaja krste. V obiavnavanem primeru je uslužbenec postne milice v Sevnici obvestfl voojo pokopališke službe Ivana Gubenška v petek, 18. 8. ob 21.50, n. Ta je miličnika takoj opozoril, da sta v neposredni bližini kma nesreče mrtvašnica in pokopališče na Kompo^ju, kjer sd že ob-ducirali. Kljub temu da je bil pri-prav^en pomagati v tem primeru, zlasti pa dati krsto, ob tem času ni mogel organizirati prevoza in poklicati grobna, ki je doma daleč iz Sevnice. Ne glede na to, da ta primer res ni v naši pristojnosti po določilih zgoraj omenjenega odloka, sta uslužbenec postaje mili(% in vodja pokopališčne službe iskala možnosti, kako bi organizirala prevoz, kajti sam vodja službe je bil pripravljen dati krsto in mrliča položiti vanjo. Po enem izmed predlogov, naj ponuja pri prevozu postaja milice s svojim vozilom, je bilo to odklonjeno, ker pač to ni dovoljeno. Menili smo, da smo napravili vse, kar je bilo v naši moči, ter da je postaja - milice Sevnica ukrepala dalje. Da ni bilo tako, smo izvedeli naslednje jutro, ko nas je ponovno pozvala ob 8. uri postaja milice, in smo organizirali prevoz na sevniško pokopališče, -kjer je bila obdukc^a od 12.10 do 14. ure. Sodimo, da pri tem ne gre za izmikanje svojim dolžnostim, kajti tudi v obeh hkrati navedenih primerih (na Logu in na železniSki progi) smo ukrepali pravočasno. Pripominjamo, da o primeru na Logu nismo bili obveščeni vrh tega ima ta kraj svoje pokopališče, medterti ko smo pri ponesrečenki na železniški postaji v Sevnici storili vse v najkrajšem možnem času: ob 4.10 namreč, ko je miličnik obvestil o smrti, nismo šli po grobaga na Žigrski vrh, ker je ta tako prišel na delo do 6. ure, sama pot do Žigrskega vrha in nazaj pa bi s prihodom delavca trajala tudi do 6. ure. Ponesrečenka je bila s proge odstranjena in prenesena na pokopališče v Sevnici do 6.30. S tem pojasnilom nočemo absolutno odvračati krivde s sebe, temveč želimo prikazati dejansko stanje in opozoriti na to, daje že čas organizirati dežurno službo, ker je glede^ na stanje na naših cestah pričakovati vse več podobnih primerov. To pa je povezano s financiranjem in je seveda tudi stvar širše javnosti JOŽE KOLAR, dipi kom. inž., direktor Komunalnega stanovaiyskega podjetja Sevnica Sprt z oliko in predpisi Tako bi lahko rekli za voznika avtobusa NM 166-92, kije 28. avgusta ob 5.50 pripeljal po levi mimo kolone, počasi se premikajoče od IMV proti kand^skemu križišču. Takrat sem se peljal po desni od križišča proti IMV in sem ga na napako opozoril z utripom luči Umaknil sem se mu na pločnik. V odgovor in zahvalo mi je ^ozi odprto okno Kambičeva razstava v Metliki nik, čez grmovje, po kmetovi lastnini navzdol čez drn in strn, da pridejo do J ugorja. Velika škoda se dela na vozilih, velika je na travniku. Tam bi moral biti kdo od Cestnega podjetja, da bi slišal kletvice na njihov račun! Službeni potniki iz velikih mercedcsov morajo izstopiti, pomagajo riniti avto, drugi si pri kmetih izposojajo macole in razbijajo kamenje, da se prelolčejo skozi najhujše ovire. Proteklo sredo so ljudje kleli v petih jezikih, ko so doživljali to pot. Vse to samo zaradi tega, ker ni na začetku ceste opozoril, da je promet ustavljen. Pa še to: obvozni cesti čez UrŠna sela in tudi ona čez Crmoš-njice sta nemogoči V takem primeru bi ju morali vsaj pokrpati, preden se čeznje zgrne na stotine vozil. IRENA KOBLER, Novo mesto PRIPIS: Po nekaj dn&h voženj brez opozoril, se je na križišču v Kandiji pojavil napis: OBVOZ METLIKA-CRNOMEU. Pa šment, tabla je bila, tiUcrat pa si, recimo v ponedehek, 19. septembra lahko vozil čez Gorjance. Srečanje z umetnikom Mihaelom Kambičem na njegovi retrospektivni razstavi v Belokranjskem muzeju je bilo v so-fboto, 16. septembra, hkrati prisrčno in ganljivo. Slikarja je pozdravil najprej ravnatelj muzeja prof. Jože Dular, ki se je v imenu Metlike znova zahvalil za dragocena dela, ki jih je prof. Mihael Kambič podaril Belokranjskemu muzeju, Jože Dular je nato opisal umetnikovo življenje, jubilanta pa so zatem prisrčno pozdrdvili Številni Metli-j^ani, med njimi tudi predstavniki občinske skupščine, vodstev množičnih organizacij in nekaterih delovnih kolektivov. Vidno ganjen se je prof. Mihael Kambič zahvalil za pozor-nost, s katero spremlja Belo- kranjski muzej njegovo delo. Tak, kakršen je vse življenje: preprost, skromen in do kraja pošten, je bil tudi na svoji sobotni razstavi Najprej se je spomnil šolarjev, ki naj bi imeli v muzeju priložnost spoznavati tudi del likovne umetnosti, „česar podeželska mladina, nima tako pri roki kot učenci v velikih mestih*'. Iz te plemenite misli dolgoletnega zaslužnega pedagoga izvira tudi njegovo mecenstvo, s katerim je obogatil Belokranjski muzej Obiskovalci razstave, med katerimi sta bila tudi akademik Božidar Jakac s soprogo Tatjano in prof Janko Jarc, ravnatelj Dolenjskega muzeja, so nato z užitkom pregledali razstavljena dela. Slikarju Mihaelu Kambiču so pri tem znova čestitati za 85-letnico življenja in prehojeno umetniško pot, s katero se je zapisal v slovensko kulturo. Umetniku želimo v visoki jeseni življenja predvsem še nadalje zdravja, osebne sreče in tihega zadovoljstva nad vsem, kar sestavlja njegovo plemenito človeško in slikarsko pot. TONEGOŠNIK pljunil v obraz. Sprašujem se, ali ta voznik sploh pozna prometne predpise ali jih morda namerno krši in s tem ogroža še druge udeležence v prometu. Sprašujem se tudi, ali sme voznik, ki dnigega nsgprej potisne na pločiiik, nato pa mu še pljune v obraz, ostati v javnosti neznan, neimenovan in nezapisan. Zahtevam, da temu vozniku stopijo na prste nj^ovi nadrejeni: v tem časopisu ntg objavgo njegovo ime in sporočijo, kakšno „pohvalo" so mu dali za to dejanje. Prav bi bilo tudi, da bi mu potisnili v roke „Kodeks etike v prometu" ali pa čisto navadno knjigo o lepem vedenju. Kolona vozil, ki je. tega voznika „prisilila", daje moral voziti po levi, je nastala zato, ker še ni in verjetno še dolgo ne bo, urejen problem novomeškega mostu. Če njemu ta neurejenost povzroča hudo kri, ima pravico še kdo drug. Sprašujehi pa, kako bi bilo, če bi si nenadoma vsi začeli pljuvati v obraz, namesto ds bi se podrejali redu, ki ga ozki kan-dijski most še posebej narekuje. PRIZADETI Zakaj ne vse leto? V invalklsko-zdravstvenem letovišču Strunjan sem bil letos tudi jaz. Stanovali smo v lepih hišicah med c^resami in borovci, hrana je bila več kot odlična, prav tako smo bili zadovoljni s strežnim in zdravstvenim osebjem. Gostje, večinom starejši ljudje in borci smo bili od vsepovsod: iz Srbije, Hrvatske, Makedonije pa Crnogorci in Slovenci Velikokrat smo obujali spomine na čase, ko smo nosili partizanske puške in se srečevali z borbo. Tudi za zabavo je bilo lepo po- skrbljeno, škoda pa je, da pohitite s prijavami; v njih navedite vinog površino in kraj. INDUSTRIJA APNA KRESN*^ O B V E ŠČA IIU apnu * --- Kresnicah , Zdaj Je najprl««*^ za ga«enje ^ Informacije sa-607 in 7«-oo»- v NAJEM VZAMEMO NAKI.ADALNIK! NOVOMEŠKA OPEKARNA, Zalog, Novo mest® kladanJc VZAME V NAJEM za dobo encKa leta nakladalnik za nal Nakladalnik mora biti na gumi kolesih, 7. ^ žlice 01,75—1,00 m '. Podrobnejše informacije dobijo ponudnik* podjetja. ili«’*' uP' ra'" § i I § § § § 1. in 2. oktobra 1972 UCITACklA pri Carinarnici Ljubljana ^^*inamica Ljubljana bo 1. in 2. oktobra 1972 na javni dražbi prodajala osebne avtomobile in ostalo bl^o: osta^^Ki v nedeljo, 1. oktobra 1972 v prostorih Šolsk^ centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33, od 8. ure naprej, o blago pa 2. oktobra 1972 od 8. ure naprej v prostorih carinarnice Ljubljana, soba 1VII-^ u vozil in ostalega blaga ter vplačfla kavcij bo samo v soboto, dne 30. septembra 1972 od 8. do 13. ure in od 14. do47. ure '^‘^annarnici Ljubljani ^Y°M0BILI: ZACETNA CENA 2* o- a. alfa ROMEO 2000, letnik 1972, zaleten 40.000 • • a. ALFA ROMEO SPIDER 1750, letnik 1971, zaleten 35.000 O. O o ' ’ a- CITROEN ID 19, letnik 1969,’ nevozen 3- o. 4 iLf iy, leiniK iyoy, nevozen 5' o’ CAPRI 2000 GT, letnik 1969, zaleten g' ■ KADET COUPE, letnik 1971, zaleten 7 ^ PORD 1700 S, letnik 1970, zaleten 8. o * kombi BUS 1500, letnik 1969, zaleten 9 o‘ ^ "^RCEDES 190, letnik 1962, nevozen 10' o’ i M ^ kadet LS, letnik 1969, zalet n • - a. MERCEDES 220 S AUTOMATIK, letnik 1962, ^ nevozen 12. o 3’ 9^^^ ADMIRAL, letnik 1967, nevozen 13 t avt 100 S, letnik 1969, zaleten • avto KLOEKNER DEUTZ MERKUR, letnik 1966, 14 'nevozen o a 1100 GLS, letnik 1970, nevozen 16. o’ a ^ rekord, letnik 1969, zaleten 17. o', a f^NAULT 8, letnik 1971, zaleten 18.0 a 1200, letnik 1966, nevozen 19. o.‘ a TAUNUS 17 M, letnik 1965, zaleten 20. o a m« letnik 1963, nevozen 21. o’ a 1800, letnik 1968, zaleten 22. o n ^E^CEDES 220 S, letnik 1961, zaleten 23. o a rekord, letnik 1967, zaleten o. a 220 SB, letnik 1961, nevozen ^^•0 a letnik 1966, zaleten o. a Pl TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten 27.0 1500, letnik 1966, nevozen o a TAUNUS 20, MTS, letnik 1967, zaleten 29. o' ' pS^EDES 190 D, letnik 1965, zaleten 30. o a' ESCORT, letnik 1970, zaleten 31. o. ■ rekord, letnik'1963, nevozen o a Vai/ Rekord, letnik 1964, nevozen o. a ^ VARIANT, letnik 1971, zaleten o. a letnik 1963, zaleten O- a At ^ *®tnik 1971, zaleten O- a. PrMi^^ Romeo super, letnOc 1967, zaleten p o. a. 1971, zaleten O- a. PRIMULA, letnik 1967, nevoze'n a. Oppi 17 M, letnik 1965, zaleten a. CARAVAN, letnik 1964, zaleten 1^' O- a FORn 15 MTS, zaleten, letnik 1967 A^' a. OPpi CARAVAN, letnik 1966, zaleten a. oppi rekord 1900 GS, letnik 1971, zaleten a. letnik 1971, zaleten 4 a. 1969, zaleten A^' a. Vw 10 1967, nevozen a, OPp! 1962, nevozen a, FORn^^®^^ COUPE, letnik 1962,nevozen a. Vw 1962, zaleten a. OPPi letnik 1963 , a. pPiinHl^^.^1^ COUPE, letnik 1964, zaleten nevozen a. PETirwT.rr COUPE, letnik 1964, nevozen sV a. Oppf CAI^AVAN, letnik 1964, zaleten u a. FORn^.^^1^1^ CARAVAN, letnik 1964, za'“*~ S<‘ a. fievozen, letnik 1962 k/ a. oppi primula, letnik 1963, zal 57* ^ NSU P ^UPE, letnik 1965, a. FORr.^Jl^ ^ E, letnik 1968, nevozen So’ ^ Vvv letnik 1964, nevozen 60’ OPEL If nevozen c,’ a. PiA-r oonn ’ letnik 1965, zaleten 62' l' ^ ^SU PRm7 nevozen 6V '■ t^KVV ’ letnik 1966, nevozen M ”■ «■ 1962. ncVozen 6s‘ vw 12n(^y 1964, * a. Oppi 1964, zaleten KORD, letnik 1954, zaleten nevozen 24.000 21.000 20.000 20.000 20.000 18.000 16.000 16.000 15.000 15.000 15.000 15.000 14.000 14.000 13.000 12.000 12.000 12.000 12.000 12.000 11.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 9.500 9.500 9.000 9.000 9.000 9.000 9.000 8.500 8.500 8.500 8.500 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 7.500 7.000 7.000 7.000 7.000 6.500 6.500 6.500 6.500 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 5.500 5.500 5.500 5.500 5.500 66. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen 67. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten 68. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten 69. o. a. VW 1500, letnik 1964, zaleten 70. o. a. VW 1500, letrtik 1965, zaleten 71. o. a. VW 1500, letnik 1963, zaleten 72. o. a. CHEVROLET, letnik 1963, zaleten 73. o. a. OPEL KADET, letnik 1965, nevozen 74. o. a. MERCEDES 220 S, letnik 1957, nevozen 75. o. a. OPEL KAPITAN HVDRAMATIC, letnik 1961, nevozen ' 76. o. a. VW KOMBI BUS, letnik 1963, zaleten 77. o. a. FIAT 600 D, letnik 1965, nevozen 78. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1966, zaleten 79. 0. a. FIAT 1100 KOMBI, letnik 1965, zaleten 80. o, a. VW 1200, letnik 1965, zaleten 81. o. a. VW 1200, letnik 1964, zaleten 82. o. a. VW 1200, letnik 1965, zaleten 83. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1968, zaleten 84. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, zaleten 85. o. a. FIAT 850, letnik 1969, reg. motoija 86. o. a. VW 1500, letnik 1966, zaleten 87. o. a. OPEL REKORD, letn& 1961, nevozen 88. o. a. RENAULT 16, letnik 1969, brez registracije 89. o. a. OPEL KADET CARAVAN, letnik 1964, zaleten 90. o. a. AMI 6, letnik 1967, nevozen 91. o. a. NSU FIAT 1100, letnik 1958, nevozen 92. o. a. NECKAR FIAT 1100, letnik 1960, nevozen 93. o. a. BMW 700, letnik 1972, zaleten 94. o. a. OPEL REKORD, letnik 1959, zaleten 95. o. a. WARSZAWA, letnik 1962, nevozen 96. o. a. SVRENA 104, letnik 1968,'nevozen 97. o. a. VOLGA, letnik 1964, nevozen ‘ 98. o. a. AUDI 80, letnik 1966, zaleten 99. o. a. VW 1300, letnik 1968, zaleten 100. o. a. NECKAR FIAT 1100, letnik 1962, zaleten PONOVNO NA LICITACIJI: 101. o. a. MERCEDES 230 AUTOMATIC, letnik 1968, reg. mot 102. o. a. VOLVO 121, letnik 1967, zaleten 103. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten 104. o. a. RENAULT 4 L, letnik 1965, zaleten 105. o. a. VW 1200, letnik 1964, nevozen 106. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1962, zaleten 107. o. a. PEUGEOT 404 CARAVAN, letnik 1968, zaleten 108. o. a. MERCEDES 190 D, letnik l959, nevozen 109. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1961, zaleten 110. o. a. VW 1200, letnik 1957, nevozen 111. o. a. VW 1200, letnik 1959, nevozen 112. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1963, zaleten 113. o. a. FIAT 1300, letnik 1961, zaleten 114. o. a. VW 1200, letnik 1957, nevozen 115. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1963, nevozen 116. o. a. FORD TAUNUS 17 M, CARAVAN, letnik 1963 zaleten 117. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten 118. o. a. RENAULT GORDINI, letnik 1961, zaleten 119. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten 120. o. a. FIAT 750, letnik 1963, nevozen 121. o. a. FORD TRANZIT, letnik 1966, zgoren 122. o. a. FORD COMBI, letnik 1955, nevozen 123. o. a. FIAT 600, letnik 1958, nevozen ^ 124. o. a. FIAT 1100, letnik 1960, nevozen in ostalo blago (mopedi, motorji itd.) 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 4.500 4.500 4.000 4.000 4.000 4.000 3.000 3.000 3.500 3.000 3.000 3.500 3.500 2.000 2.500 1.500 1.500 1.000 1.000 1.000 1.000 700 500 12.000 10.000 5.000 15.000 15.000 10.000 9.500 8.000 7.000 6.000 5.000 5.000 4.500 4.500 4.500 4.000 3.000 3.000 3.000 2.500 2.500 3.000 2.000 2.000 1.500 1.000 1.000 objavljen v tem oglasu, bo objavljen na oglasni deski carinarnice Ljubljana. dražbi imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, ki so določeni za ogled blaga, tj. v "V. n>Ia^ati 10 % ka vcijo od začetne cene v carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo poleg Vs^. 1. oktoh svojega podjetja. *’'*®>tnacne • *^nio sprejemali vplačil kavcij, temveč samo v soboto, 30. septembra 1972. ® javni dražbi lahko dobite po telefonu 316-588 od 26. septembra 1972 dalje. IZ CARINARNICE UUBLJANA Zavarovancem skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto SkupSčina skupnosti je na julijski seji sprejela osnutek statuta skupnosti in osnutka drugih splošnih aktov, ki jih je dolžna sprejeti v zvezi z združitvijo skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. Pri tem je ugotovila, da pomeni osnutek statuta, z izjemo njegovih organizacijskih določb, povzetek dosedanjih dveh statutov in da zato ni potrebno organizirati med zavarovanci širše razprave. Sklenila pa je, da osnutek pošlje občinskim konferencam SZDL, občinskim sindikalnim svetom, občinskim skupščinam, zdravstvenim delovnim organizacijam in nekaterim drugim delovnim organizacijam, da po potrebi in v skladu s svojo metodo dela organizirajo razpravo in pošljejo svoje pripombe in predloge. Razprava naj bi se končala 30. septembra 1972, ker bi morali vse akte sprejeti najpozneje v novembru 1.1. Občinske konference SZDL in občinski sindikalni sveti bodo v ta namen sklicali do konca tega meseca skupne sestanke izvršnih odborov in predsedstev in nanje povabili še druge zavarovance, ki bi lahko pripomogli k tvorni razpravi in sprejemu jasnih stališč. Me-ninio, da bi morali na teh sestankih sprejeti jasna stališča zlasti o naslednjih vprašanjih: a) Kakšne naj bodo v bodoče volitve za člane skupščine, to je neposredne na zborih zavarovancev ali posredne preko svetov zavarovancev^ ^b) Kakšen polož^ naj bi imeli sveti zavarovancev v občinah in kako doseči čim-večjo povezanost njegovih članov z zavarovanci — volivci? c) Kako porazdeliti pristojnosti med organe skupnosti oziroma kakšne organe za posamezne naloge naj bi imela skupnost? č) Kako vpeljati delegatski sistem tudi v naši skupščini ali v svetih .zavarovancev? d) Koliko zavarovancev — delavcev in koliko zavarovancev — kmetov naj bi tvorilo skupščino in v kakšnem razmeiju naj bi bili zastopani ti dve kategoriji tudi v drugih organih skupnosti? e) Kako organizirati najbolj uspeši^io službo za izvajanje zdravstvenega zava- in podobno? Pozivamo zavarovance, da o teh in drugih vprašanjih dajo do 3u. 9. 1972 svoje predloge in pripombe. Vse pripombe oz. predloge bodo sprejemale občinske konference SZDL in občinski sindikalni sveti, neposredno pa tudi skupnost pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Novo mesto. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto Še o ribniški posojilnici v Dolenjskem listu št. 29 z dne 20. julija je izšel moj prispevek ob izidu Krajevnega leksikona Slovenije, kjer sem napisal, kdo je dejansko ustanovil ribniško posojilnico. Uredništvo lista je dalo čldnku podnaslov „Krajevni leksikon trdi, daje bil to Ignaci) Gruntar, Andrej Arko pa, da sta ustanovitelja Franc Erho-vic in Franc Višnikar“, Po objavi moje pripombe sva izmenjala z glavnim urednikom Krajevnega leksikona več pisem in si pojasnjevala vsak svojo trditev. V zadnjem pismu pa mi je sporočil med drugim: „Pred nekaj dnevi sem dobil v roke dve publikaciji Dolenjskega lista, kjer je Vaša nadrobna razložitev o nastanku ribniške posojilnice dokumentirana s knjižico, ki jo je izdala Posojilnica ob svoji 40-letnici, in Janeza Debeljaka. „Plenkača pesmi poje“, ki je kulturnozgodovinska kronika Loškega potoka. Zame je dokaz resnice o HUDE POŠKODBE ZARADI IZSIUEVANJA PREDNOSTI 17. septembra popoldne se je peljal z osebnim avtomobilom iz Bizeljskega proti Brežicam dr. Mirko Bric iz Brežic. V križišču Ceste 21. maja in Cankarjeve ulice je z leve strani pripeljal Radko Sflclic iz Maribora in hotel z izsiljevanjem prednosti zapeljati čez križišče v Vodnikovo ulico. To mu ni uspelo, ker je med prehitevanjem trčU v Bricov avtomobil ter ga odbil v železen drog ob cesti. Hudo so se poškodovali dr. Mirko Bric in njegova sopotnika Ivan Baškovič in Janez Za-košek. Prepe^ani so bili v brežiško bolnišnico, od tu pa je bil zaradi prehudih poškodb odpeljan v zagrebško bolnišnico Janez Zakošek. Na avtomobilih je za 40.000 din škode. tem na dlani. Vaše opozorilo je bilo ne le dobronamerno, temveč tudi pravilno." Torej je trditev, da sta ustanovitelja ribniške posojilnice Erhovic in Višnikar, pravilna in z dokumenti dokazana. Pri kraju pisma navaja glavni urednik Roman Savnik še: „Vsekakor se, kot te dni berem, pripravlja po zgledu Loškega potoka podobna pubUkacga o Ribnici. Upam in iskreno želim, da bi pri njej z razliko od Krajevnega leksikona, sodelovali res vsi domačini, da bi tako zapolnili vrzeli, ki smo jih zagrešili mi, in podali tudi boiy točno podobo svojega kraja.“ Temu priporočilu se pridružujem tudi jaz in želim, da bi domačini sodelovali pri izdaji Krajevnega leksikona in dali Ribnici pravo lice preteklosti in sedanjosti ANDREJ ARKO, KOČEVJE RIBNICA: SPET SMRT Franc Medvešček iz Rudnika 23 a pri Kočevju je 13. septembra ob 15.50 trčil s ponny ekspresom v avtobus SAP, ki ga je vozil Jože Troha iz Ribnice. Nesreča se je zgodila v Nemški vasi v ribniški občini Avtobus je speljaval s postajališča in prehiteval štiri pešce. Takrat pa je nasproti pripeljal 66-letni Medvešček, trčil v avtobus in obležal mrtev. SEVNICA: MRTEV NA ŽELEZNIŠKEM TIRU 15. septembra popoldne je bil n^uden na železniškem tiru v ^vnici Spletni Milan Djekič iz Osredka pri Dobovi, zaposlen pri Sekciji za vzdrževanje prog v Celju. Ta dan se je peljal domov v Osredek z brzim vlakom in iz še nepojasnjenega vzroka padel pod vlak in obležal mrtev. Veletrgovina »MERCATOR«, ' Liubl]ana poslovna enota »STANDARD«, Novo mesto razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. poslovodjo prodojoine Stopiče, 2. poslovodjo prodajalne Dvor, 3. poslovodjo prodajalne Prečna Pogoji za sprejem: visoko kvalificirani trgovski delavec mešane stroke ali kvalificirani trgovski delavec s 5-letno prakso v poklicu. Pismene ponudbe pošljite do vključno 30. 9. 1972 splošni službi pE >*STANiDA'RI>«, Novo mesto. Glavni trg 3. kultura in izobra- ževanje DRUGA GRUPA ODREDOV IN ŠTAJERSKI PARTIZANI 1941-1942 „Težišče pričujočega dela je v obdelavi osnovne grupacije enot II. grupe odredov, Id so se oblikovale na Dolenjskem in se nato čez Gorenjsko prebijale na Štajersko, za kar sem imel na voljo še največ zanesljivih virov," pravi v predgovoru dela z gornjim naslovom Ivan Ferlež, pisec 2. knji^ v Knjižnici NOV in POS. Knjiga, ki jo je pred kratkim založila PARTIZANSKA KNJIGA v Ljubljani, je dragocen pridevek za boljše poznavanje in preučevanje razmer v prvih dveh okupacijski letih, saj nas podrobno pouči o vsem, kar je treba vedeti: o nemškem in italijanskem okupacijskem sistemu leta 1941 v Sloveniji, o pripravah na vstajo, o štajerskih partizanskih enotah leta 1941, o posavskih in revirskih partizanih pa o prvih štiyerskih bri^dah, pr^ravah na pohod čez Savo in obrambi osvobojenega ozemlja na Dolenjskem 1942. Knjiga s 636 stran -mije pomembno delo, ki nam osvetljuje dogodke, položaj in ljudi iz usodnega 1941. in 1942. leta. Zlasti za Dolenjce pa bo še posebej zani-mn^a, saj so naši kraji tesno povezani z usodo in delovanjem enot Druge grupe odredov. NOVA NADAUEVANKA Ljubljanska televizija snema novo nadaljevanko, tokrat po Tavčagevi povesti „Cvetje v jeseni", ReŽser tega dela je Matjaž Klopčič, v glavnih vlogah pa nastopajo; Polde Bibič, Milena Zupančič, Jože Zupan, Bert Sotlar, Štefka Drol-čeva. Duša Počkajeva in drugi Glede na vsebino in i^alsko zasedbo smemo novo televizijsko nadaljevanko pričakovati na malih zaslonih res z velikim zanimanjem. Stan in novi naslov I ' • . :PI| 1> ■ il ' t' l.l\ II -|'U !• ml '1 " . h ' I I : ■ \ II.I III I' I II., -|l 1\ l'lt 'I •. (III ' |lll sill.il I i ■ :> iili I'', I n I , i'i'iuv i!. v« Iv ;'.i iM| 'M ( .I.IKU.I) ll.:-l(> v ■ \ . Vlil Ml !■ 'I 1 n.l ^ In. H I" I |'i. ; lil lil I i'iK nisl.i hs| m 'Il II.i|' ; n.l ili>'. il iii|i v . |'i.i\ /■ 'I. :''i|> K kn iliti)'|c /.II" lij’ ".Il v.ijl' n.IM- ;'i>ill|i.- li:i I I l’l< \\ A 1 IM \ ''' ■ odlikovanji; za pisatlu- SKO DRUŠTVO - V Ljubljani so slovesno praznovali 100-Ictnico Društva slovenskih pisateljev. Na osrednji slovesnosti je govoril predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher. Društvo je predsednik Tito odlikoval. Ob tej priložnosti so odprli razstavo „Sto let slovenske lirilce“, na kateri so pdkazali okoli 800 zbirk. Pisateljsko društvo je sklenilo v počastitev jubileja prirediti več literarnih večerov. Bo Jarc dočakal? v Novem mestu se je že pred leti porodila zamisel, da bi pripravki izdajo partizanskih spisov pesnika, pisatelja in publicista Mirana Jarca, kije med NOB kot partizan ubit obležal na Rogu, Novo mesto bi sc s tem oddolžilo spominu na moža, ki je v literarni zgodovini visoko zapisan, a mu založbe posvečajo premajhno pozornost. Hvalevredna je spodbuda Studgske knjižnice Mirana Jarca, ki je izdajo partizanskih spisov pesnika, po katerem se imenuje, dala v program prireditev v letošnjem mednarodnem letu kr\jige s pripombo, da bi pri tem sodek>vala kulturna skupnost. Spodbuda in želja se, kot je znano, še nista odlepili od papirja, na katerem sta zapisani, zato take izdaje vs^ letos še ni pričakovati. Nepopravljiva škoda pa bi bila, ko bi zanjo j(ul-turna skupnost ne našla v svojem povečanem proračunu denarja tudi prihodnje leto. Martin Kopričanec; MRTVA PRIRODA (olje na steklu, 1971) DOLENJSKE SOLE PO ZAČETKU POUKA: Stara rana, odprta na novo Osnovne šole na Dolenjskem tepe pomanjkanje učiteljev - Enako boleča sta primanjkljaja razrednih in predmetnih učiteljev - Na podeželju so zaskrbljeni tudi zaradi pomanjkbnja učiteljskih stanovanj Začetek novega šolskega leta je spet opozoril na bolečo in skorajda neozdravljivo rano osnovnega šolstva na Dolenjskem: na pomanjkanje učiteljev in neustrezno izobrazbo velikega števila vzgojiteljev, ki poučujejo predmetni pouk. Stanje na območju novomeške organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS - razteza se od Suhe krajine' do vzhodnih meja brežiške občine - ni rožnato. Ker fraza malo pove, si pomagajmo nerožnatost prikazati s številkami: Za razredni pouk manjka 29 učiteljev, na vi^ sto|>nji osnovne šole pa bi za predmetni pouk takoj potrebovali 38 strokovnjakov - če se sprijaznimo s tem, da ima poprečno le vsak drugi učitelj, ki poučuje predmetno, ustrezno kvalihkacijo. Podatki z osnovnih šol kažejo, da mai\jka največ strokovnjakov za poučevanje jezikov in matenlatike, medtem ko si učitelje za telesno vzgojo, likovni, tehnični in glasbeni pouk ter pouk iz gospodinjstva, ki jih tudi ni, lahko privoščijo le najbolj razvite šole. Pomanjkanje stanovanj za učitelje še vedno najbolj tepe podeželske šole. Učitelji se odseljujejo in iščejo zaposlitve v mei’stih, nekateri pa celo v dejavnostih, ki imajo s prosveto malo skupnega. 'To se dogaja še vedno, kljub temu, da so se razmere v šolstvu na splošno precej popravile in učiteljem ni treba tarnati, da premalo zaslužijo. Morda družba njihovega dela še ni povsem pravilno ovrednotila, vendar smo že precej daleč od tistega, ko je tanka kuverta zmanjševala ugled učiteljskega poklica. Kako pomembno je, da so razmere šole in šolnikov znosne vsaj na podeželju, kaže primer s Prevol. PrWč po dolgih letih, ^e ne celo prvič po vojni, se je v tem suhokra-jinskem kraju zgodilo, da šolska ,^rnitura‘ nima sprememb: učitelji, ki so poučevali lani, so stopili v razrede tudi v novem šolskem letu. Dobre razmere se obrestujejo pri učencih in učiteljih, kar se kaže pri uspehu. Vsem pa gre za to, da je uspeh čim boljši. To je tudi smoter naše šole. Ob boljših razmerah bo dobil učitelj več volje in možnosti, da bo učno uro pnpravil za učence mikavno in vzgojno. O tem, da mora postati šola vzgojna in idejna, je nedavno govoril tudi tovariš Tito. Njegove besede: ,,Marx, Engels in Lenin se morajo vrniti v učilnice!** so klofuta vsem, ki so pozabili, daje naloga naše šole vzgajati človeka tako, da bo dober strokovnjak in hkrati dober samoupravljal^c. ZORAN NA TE2KEM DELOVNEM MESTU: f »Lezakajninavalal?« Tatjana štubljar učf na štirirazrednici v.Ce* rovcu šest let - Vedno mraz, stranišče no štrbunk Uradno se vas imenuje Cerovec, gre pa za Črešnjevec, kjer je v starinski nizki stavbi podružnica semiške osemletke. Tu imajo 4 nižje razrede. V njih je skupno le 19 otrok. Pouk imajo v dveh izmenal^ ena sama učiteljica, Tatjana Stubljar, pa je v službi od jutra do 16. ure popoldne. „Šesto šolsko leto mi teče na tej šoli. Zaposlena sem ves dan. Zvečer se pripravljam na pouk, tako da svojega otroka, starega tri leta, ne morem imeti pri sebi. Varstva ni mogoče dobiti v vasi za noben denar, kajti vsi so po njivah in š&- za svoje otroke težko poskrbijo,** mi je z grenkobo v glasu povedala tovarišica. Sinka ima pri mami na Vinici, mož je zaposlen v Semiču, ona pa se dan na dan ubada s tujimi otroki. — Vaša vas je čisto brez prometnih zvez, sodi med odročne in zaostale predele. Se to na otrokih pozna? „Posebno v prvem razredu je velika razlika med malčki našega kraja in njihovimi vrstniki od drugod, kjer imajo malo šolo. Pri nas takega pouka ni. Otroke bi morali voziti v Semič, vendar to ni mogoče, ker so premajhni, da bi lahko čakali avtobus. Opažam, da so tukajšnji otroci bistri, pač pa se slabo izražajo, ker se starši z njimi nimajo časa ukvarjati.** — V razredu imate lesen pod, stranišče, ki bi bilo lahko že muzejski primerek. Piha povsod, ali se vam finančno izplača vztrajati ob takih delovnih pogojih? „Učiteljevanje v Cerovcu je priznano za težko delovno n^e-sto, vendar mi je v lanskem šol-' skem letu prinašalo sam® din mesečnega dodatka. vsota, zaradi katere se ostati na šoli, se mi zdi cu® ' da na odročne šole ni na* Celo narobe. Nihče več noj ^ v tak kraj. Prav zato bo letos višji. Govorijo o 400 o* • ■ jih na mesec. Kljub takemu šanju pa izjavljam: se ne ^ Tu si odrezan od sveta, si kupiti avto. Moraš na sC' j, ke, v trgovino, a najbližja ali večja trgovina je 6 daleč. Ne pozabite, da z 0 ^ kom tudi ni mogoče mraza, ki ga z otroki vred F ^j, šam vsako zimo. Vodo vodnjaka, tudi stanovanje ^ slabo.** . . ^. — Kaj vas torej drzi v kakršen je Cerovec? . „Navadila sem s? ^ osebne razloge. Mož je ima zemljo in zidava hišo. jt i __________________________ ti SLAVISTI SO VOLILI - Z občnim zborom sc je v Murski Soboti končalo dvodnevno zborovanje slovenskega Slavističnega društva. Na strokovnem seminaiju so posvetili osrednjo obravnavo trem pomurskim literatom: pisateyu Mišku Kranjcu, dramatiku dr, Bratku Kreftu in pesniku Edvardu Kocbeku, Delegati, več jih je bilo tudi z našega območja, so izvolfli novo društveno vodstvo. Novi predsednik je dr. Jakob Rigler, ki je na tem mestu zamenjal dr. Frančka Zadravca. PLEMELJ Se teden DNI - Do vključno 28. septembra bo v kočevskem likovnem salonu odprta slikarska razstava Antona Ptemija iz Ljubljane, udeleženca vseh dosedanjih taborskih srečanj likovnih samorastnikov v Trebnjem. FILM^ POSEBNI SOLI - Novo-meščan Filip Robar je posnel za Viba film na filmski trak življenje in delo na novomeški posebni šoli. Na okoli 1.000 m filmskega traku je poskušal zajeti prizadevanja vzgojiteljev in družbe, da bi otrokom z duševnimi in telesnimi motnjam! pomagali na samostojno pot v življenje. Avtorju filma gre še posebno firiznanje, da se je prvi pri nas lotil Umske obdelave področja, ki tudi za režiseija z dolgoletnimi izkušnjami ni lahko. ŠPORTNI IN TURISTIČNI FILMI - V Kranju se je končal tra-dick)nalni festival športnih in turističnih filmov. Letos je bil festival Sc posebno kakovosten, kar dokazuje med drugim tudi to, da so se ga udeležili mnogi znani režiseiji iz zahodnih in vzhodnih dežel. Mladinsko gledališče iz Ljubljane je začelo brezplačno turnejo za otroke v oddaljenih krajih. Odločilo se je, da bo z veseloigro Indijanci v Midi vasi najprej obiskalo otroke v okolišu Zagradca, Žužemberka, Dragatuša in Vi- Dobrotniki nice, kasneje še druge kraje. Turnejo je denarno v celoti omogočila akcija, ki jo je Mladinsko gledališče izvedlo med neznanimi dobrotniki, posamezniki in kolektivi v Ljubljani, umetniški in tehnični ansambel pa jo uresničujeta brez plačila. Več stvari bi kazalo podčrtati pri tej presenetljivi (seveda v najboljšem pomenu besede) akciji, vendar se omejimo le na dve: na pobudo in darovalce. Težko bi našli primer, da bi gledahška hiša začutila, da ne bo ob krono na glavi, če bo sama izbrala občinstvo in se celo ,spo-zabila*, da naredi pot, ki ni v navadi: h gledalcu na dom. Se dlje bi vrtali za primerom, da gledalcu na koncu tako dolge poti pomoli pod nos še brezplačno vstopnico. Prav tako je v tem času, ko vsakdo bolj gleda, da mu gre kaj v žep in ne ven, enkratna nabiralna akcija. Človeku se kar milo stori, ko takole bere o neznanih dobrotnikih, ki jim naposled ni vseeno, kaj „se dogaja nekje na Dolenjskem**. Kdo bi ne bil celo ganjen ob vsem tem! j. jusT V NOVOMEŠKI 6IMNAZUI TUDI ŠTUDENTJE: Višješolci dolenjskih Iskgfj Za študij na izrednem oddelku fjubljanske elektrotehnične fakuiteli-^^ prijavilo 44 zaposlenih iz Iskrinih tovarn in obrotov na Dolenjskem četrtkovem uvodnem nagovoru že prve ure pouka Na Dolenjskem nada^ujejo tradi-cyo izrednega višješolskega študija: od prejšnjega četrtka dela v Novem' mestu tudi oddelek ljubljanske elektrotehnične fakultete. Študentje so fantje in dekleta iz štirih Iskrini tovarn in obratov na tem območju. Le Ni zaslužnih? V občini Kočevje podeljujejo vsako leto za občinski praznik 3. oktober Seškove nagrade, ki jih dobe zaslužni posamezniki ali organizacije. Seškov sklad je tudi letos razpisal natečaj za nagrade. Vse od julija, ko je bil razpis objavljen, pa do 1. septembra, ko je rok za natečaj potekel, ni sklad dobil nobenega predloga za nagrado. Kaže torej, da letos Seškovih nagrad ne bo, če ne bodo zadeve rešili kar izven okvirjev prvega razpisa. Morda bi kazalo upoštevati lanske predloge? \ iz mokronoškega obrata ni nikogar med 44, ki so se prijavili za ta študij. V Novem mestu bodo predavanja in izpiti po predmetniku, ki ga je fakulteta prilagodila potrebam „vesoljne** Iskre oziroma po smeri C tega predmetnika. To pomeni, da si bodo slušatelji širili obzoije zlasti z znanjem, ki ga potrebujejo na delovnih mestih. V štirih semestrih jih čaka 1800 ur predavanj in vaj, kijih bodo imeli ob četrtkih, petkih in sobotah. Pouk bo ves čas v enem od razredov gimnazije ob Cesti herojev. Izredni študij v Novem mestu je organizirala domača tovarna usmer-niških naprav v sodelovanju s semi-ško tovarno kondenzatorjev ter šentjernejskim in žužemberškim obratom tovarne elementov za elektroniko. Na otvoritvi oddelka so predstavniki fakultete poudarili, da študij ne bo lahak, četudi bodo novomeški študentje — v nasprotju z rednimi, ki imajo predavanja v Ljubljani - delali s polovičnim tor tovarne usmerniških n ^|en Marjan Henigman Je merjal s planinci: jjp do vrha, zato pa je znia& .p iyem izredno doživetje. I. NOVO MESTO- Gimnazija, v kabini NOVOMEŠKI GLEDALIŠKI VRTIUAK S »Soboto greha« Abonmajski spored napoveduje obilico smeha: med osmimi deli kar polovica komedij - Prva bo na sporedu 25. septembra ob 19.30 Razredi se med selijo - Takegfl y nima še nobeno^ šola na Poieg!^., Z letošnjim novomeški gimnaziji čin pouka. Novo pr> ^ učujejo vsak urejeni učilnici - nima več stalnega dijaki med odmori ta ustanova prva mi na Dolenjskeni K Ravnatelj prof- ^ pravi: „Letos imanf>o V KRANJU BREZ ODDIHA Kranjski prireditelji skrbijo, da se v njihovih hišah umetnosti nenehno Jcaj dogaja. V ponede^ek so spet od-dve razstavi: v galergi v mestni iši razstavo svojevrstnih in barvitih krajin 1-ranca Novinca, v galergi v Prešernovi hiši pa razstavo, kipov Lojzeta Čampe. Tudi koncertna poslovalnica dela: v ponedeljek zvečer 80 obiskovalci v renesančni dvorani mestne hiše poslušali koncert komornega dua. Dela starih mojstrov in sodobnikov sta izvajala violinist Tomaž Lorenz in kitarist Primož Soban. Za Dolenjce je Kranj nedvomno zanimiv kot mesto, od katerega se lahko marsičesa naučijo. Zavod za kulturno dejavnost je imel s sestavljanjem abonmajskega sporeda za novo gledališko sezono srečno roko: na repertoarni listi so se znašla sama taka dela, ki že z n^-. slovi napovedujejo, da obiskovale! res ne bodo razočarani. In še to: Novomeščanom bodo prihmale v foste čislane gledališke hiše: Sentja-obsko gledališče, ki bo gledaliSco jesen ob Krki začelo v ponedeljek, 25. septembra, z di Stefanovo ko-medgo „Sobota greha**. Mestno gledališče ^ub^jansko in Slovensko ljudsko ^edališče iz Trsta. Abonmajski spored končujeta oktet Gallus s celovečernim koncertom in nastop svetovno znane pianistke Oksane Jablonske. „Soboti greha** bo sledilo šest predstav Mestnega gledališča. Na novomeškem odru bo uprizorilo komedijo slovenskega pisca Dušana Jovanoviča, delo pa ima naslov po znani paroli, le da je malce zasukana: „Tujega hočemo - svojega ne damo**. Bulvarka Angleža Alana Ayckbour-na „Ljubezen druge polovice** bo prišla v Novo mesto kmalu po premieri na ljubljanskem odru. Drugo slovensko delo je spet komedija: „Lažno Ivano** je napisal nagrajenec televizijskih dram Andrej Hieng. Ljudska igra je nastala pri severnih sosedih, „Zgodbe iz dunajskega gozda** so izšle izpod peresa Odona von Horvatha. Ime Georgesa Fey-deauja sicer tudi tuje zveni, vendar so Novomeščani v prejšnjih sezonah že ploskali izvedbi njegovega dela. Tokrat jim bodo Ljubljančani pokazali njegov humor v komediji „Bolha v ušesu**. Mestno gledališče Im gostovanja v Novem mestu sklenilo z dramo, ki jo je po istoimenskem romanu Thomasa Woolfa priredil za oder K. Frings - „Ozri se proti domu, angel**. Gostovanje Tržačanov so Novomeščani vselej pričakovali z zanimanjem, zlasti če je prišel z ansamblom tudi belokranjski rojak, igralec Stane Starešinič. NovomeŠci spored bodo obontili z delom Luigija Pi-randella „Le pomisli, Giacopino**. Igralske skupine, ki je v zadnjem času nastopala kot „amatersko gle-dahšče v Novem mestu**, ni na repertoarni listi. Trenutno tudi ni slišati, da bi kaj pripravljali. Ali je Jovanovič v njihovem imenu zapisal: „Tuje hočemo — svojega ne diti jezikovni dobili od republifc skupnosti, ki je ci^ 270.000 din. da bolj urejenih fizikal oi'jLifj v Sloveniji. Pouk ni metodi. Tri m. J imamo, dva in kajp j rf* potrebujemo. g je* ^ jezikovni laboratonj; ^ j le - želja.** ^.ired**-Predvidenih cela vrsta. Med vstor f glavni vhod: dijak* jjyc j ki ■ ■ cletni del, kjer so d robe, u cwu|c ' V Gimnazijo jakov, od te^ ^ ke so razdelili v V pedagoška in tu P. ^ pp* Eovoll: dijaki jezika, ki so ^ ioli, izberejo ra dnjj* coščino ali nem> , uCiteu damo**? J. JUST v nižjerazrcdnic^j,jjj;,,j*ii letos samo jrok ne zato. ker bj oi« ? del jim jo je ®den te«’’, poučevala do zd^ je \ skem kraju. Ko j ni bilo, Maffi/« davfV'' J stvar uredila tak 'jgd četrti gabrski ra Brusnice, odbojka Novomeščanke na vrhu Novomeške odbojkarice so v derbiju-premagale Celjanke in so zdaj edina neporažena ekipa v ligi. Presenetile so tudi odbojkarice Brestanice, ki so doma premagale Branik, zato pa so ostali praznih rok odbojkaiji iz Trebnjega in Novega mesta. Za Trebanjce, ki so igrali v Mariboru, je to razumljivo, toliko bolj nepričakovan pa je poraz Novomeščanov, ki proti novincem z Bleda v treh setih niso mogli osvojiti več kot za en sam set točk. Novo mesto : Bled 0:3 Novomeščani so pričakovali lahko zmago nad Blejci, vendar so se grdo ušteli. V bršlinski telovadnici so bili igralci z Bleda tisti, ki so gospodarili na igrišču. Novomeščani pa so v posamcznili setih osvojili štiri, pet in šest točk. Njihove akcije so bile nepovezane, gostje pa so jili prekašali tudi v borbenosti. Novo mesto: L. Babnik, I. Babnik, Koprivnik, Graberski, Kovačič, Weiss, Somrak, Jenko. Branik : TRIMO 3:0 Kljub dokaj dobri in borbeni igri, predvsem v obrambi, se vrsta „Trima“ iz Trebnjega v Mariboru ni atletika špMar tretji Kmalu po olimpijskih igrah so nekateri jugoslovanski atleti postavili nekaj izvrstnih rezultatov in celo državnih rekordov v posameznih panogah. Nekateri so pač prišli v dobro formo ob nepravem času. Na prvenstvu je tekmoval tudi Marjan Spilar; v Beogradu je osvojil dobro tretje mesto z metom 67,88 metra. II. ZRL T MOŠKi Vitex 3 3 0 0 44:35 6 Metalac 3 3 0 0 37:34 6 Slovan 3 2 0 1 60:46 4 Mladost 3 2 0 1 42:31 4 Zenica 3 2 0 1 63:51 4 Celje 3 111 37:31 3 SEVNICA 3 111 36:51 3 Mehanika 2 10 2 48:45 2 Varteks 3 10 2 39:42 2 ' Radnički 3 1 0 2 36:43 2 Split 3 0 0 3 35:39 0 Rovinj 3 0 0 3 24:53 0 n. ZRL-ZENSKE Jedinstvo Ivanić Koka Podravka Ekonomist Split Branik Bosna BREŽICE Olimpija Metalac Lokomotiva 3 0 0 37:19 3 0 0 38:21 3 0 0 37:30 2 1 O 36:28 2 O 1 42:36 2 O 1 33:34 1 O 2 32:34 1 O O 1 3 0 0 3 0 0 3 0 0 35:43 19:28 30:40 O 23:39 O 25:45 O I. A SKL Ilirija Celje Vrhnika Triglav Maribor Radenska Marles N0V0TEKS18 Trnovo Jesenice Kroj Branik 18 16 2 1407:1148 32 18 16 2 1524:1276 32 18 14 4 1562:1300 28 18 11 7 1332:1191 22 18 10 8 1299:1292 20 18 8 10 1406:1455 16 18 7 11 1209:1271 14 7 11 1240:1340 14 18 5 13 1170:1278 10 18 5 13 1258:1469 10 18 5 13 1229:1455 10 18 4 14 1276:1437 8 SRL - MOŠKI Šoštanj Tržič Sl. Gradec Rudar Izola Radeče RIBNICA Ajdovščina Polet Piran Hadgona BREŽICE 4 0 0 71:54 8 3 1 O 74:63 7 3 O 1 68:56 3 O 1 53:48 3 O 1 55:50 1 1 2 52:59 55:63 49:57 60:65 44:49 63:71 1 1 1 1 1 O 1 O 1 O O O 53:72 O Izola Branik Galjciie Sava Bled Mežica foopa TREBNJE Bovec N. MESTO SOL MOŠKI 0 9:4 1 7:5 1 7:5 1 7:5 2 6:6 2 6:7 2 5:6 2 4:6 1 3:5 2 1:6 - ^ SOL ŽENSKE ^abeijc Ljubljana ^užinar N. mesto Jesenice E“|TAN.CA Maribor 1 7:3 1 7:4 1 6:4 0 6:2 1 4:3 1 3:5 3 3 2:9 3 2 1:6 2 mogla enakovredno postaviti po robu Braniku, pri katerem so spet nastopili nekateri starejši, prekaljeni igralci. Trebanjci so srečanje izgubili s 3:0 (10, 5, 8), kljub temu pa so zapustili pri Mariborčanih ugoden vtis. Z nekaterimi mojstrskimi potezami se je to pot odlikoval Igor Slak, ki je po poškodbi noge (v Celju junija letos) spet začel nastopati. Za Trebnje so igrali: Sila, Pavlin, Slak, Brajer, Bukovec, Smuc in Legan. Sodil je Pfeifer iz Maribora, nekajkrat enostransko v korist domačinov. l Novo mesto : Gaberje 3:1 Zaradi dežja so se odbojkarice preselile v bršlinsko telovadnico. Novomeščanke so igrale izredno borbeno, v odločilnih trenutkih pa so bile dovolj spretne tudi na mreži, tako da so premagale prav dobro celjsko ekipo. Novomeščanke, igrajo letos odlično in zaradi njihove mladosti je to ekipa, ki med vsemi dolenjskimi odbojkarskimi ekipami največ obeta. Za Novo mesto so igrale: Dokl, Pučko, Ščuka, Forte, Rajer, Boh, Adamčič, Pilič, Gostiša. Brestanica : Branik 3:2 Odbojkarice Brestanice kljub izgubljenemu prvemu nizu niso popustile, ampak so drugega zmagale celo na eno, potem pa so po izenačenju na 2:2 v nizih spet zaigrale odlično in odločilni peti set zmagale s 15:3. Mlada ekipa Branika je tako doživela poraz, za zmago domačih odbojkaric pa je najbolj zaslužna Fila. Brestanica: FUa, Fabjančič, M. Habinc, V. Habinc, Cizelj, Glas, Mozer. j ^ No^meški košarkaiji so štiri kola pred koncem prvenstva praktično že uresničili zastavljene načrte, ki so si jih zarisali ob začetku prvenstva v sk)venski košarkarsld ligi. Na fotografiji: ekipa Novega mesta -(Foto: S. Dokl) košarka Nouoteks v mimih vodah Dolenjska košarka si lahko obeta lepše čase; metliška „BETI“ bo prihodrue leto zanesljivo igrala v slovenski B ligi, novomeški košarkarji pa so začetne spodrsljaje v jesenskem delu nadoknadili s sobotno zmago in so borbo za obstanek prepustili Trnovemu, Jesenicam, Kroju in Braniku, medtem ko se bodo sami - ob izenačenosti v sredini lestvice — lahko borili celo za šesto mesto. Novoteks : Ilirija 87:89 Samo zaradi katastrofalno slabega začetka — v 10. minuti so Ljubljančani vodili celo 31:14 - so Novo- rokomet meščani izgubili proti gubljanski Iliriji, moštvu, ki bo skoraj zanesljivo letošnji slovenski prvak. Gostje iz Ljubljane so se morali na koncu krčevito boriti za obe točki. Pred Brežice še vedno brez točke V Brežicah so Icftos močno pomladili elčipo, vendar pa mladi ne morejo nadoknaditi znanja in izkušenj starejših in so po četrtem kolu na zadnjem mestu in hkrati edini, ki še niso osvojili nobene točke. Zato pa so Sevničani v prvi tekmi pred domačimi gledalci zanesljivo premagali Radničkega in tako dokazali, da bodo doma za vse nasprotnike trd oreh. Sevnlcff: Radnički 14:12 Pred 700 gledalci so gostje sicer vodili z 2:0, vendar so že ob polčasu domačini vodili za tri gole. V nada-^evanju so vodstvo obdržali, zanimivo pa je, da so gostje kar šest golov dosegli iz sedemmetrovk. Sevnica: Možic, Papež, Simončič, ŠPOKTN! KOMENTAR Prekratka odeja Dokler Novo mesto ne bo dobilo prednostne liste, ne more računati na večje uspehe Napredek novomeškega športa je bil že neštetokrat na dnevnem redu najrazličnejših sej in sestankov. Žal pa na sejah ni mogoče drugega kot govoriti, zato ostaja še naprej vse po starem. Medtem ko zmore v drugih dolenjskih krajih peščica amaterskih zanesenjakov ustvariti moštva, ki tekmujejo v slovenskih ligah (brestaniška in trebanjska odbojka, brežiški in ribniški rokomet) ali pa se dvignejo celo na zvezno raven, kot se je letos posrečilo sevniškim rokometašicam, ostaja Novo mesto kot pokrajinsko središče z največjim številom prebivalcev in z največ šolami, ki so navadno zbirališče športnikov - Še naprej brez pravega športnega uspeha. Ob naravnost skokoviti rasti gospodarstva in dokaj naglem naraščanju prebivalstva bi morali tudi za športni uspeh žrtvovati več, kot smo pripravljeni dati zdaj. Pod eno odejo pa bi žal radi spravili preveč prezeblih: o prednostni listi športov zdaj samo govorimo, ukrepamo pa ne. Za miselnost amaterskih funkcionarjev je to razumljivo, saj bi bilo za mnoge to jabolko prekislo. Nekaterim bi morali po razvrstitvi dajati manj kot doslej, da bi drugi lahko dobili več. Ker se nihče noče nikomur zameriti, ostaja vse po starem: prednostne liste ni, amateiji pa vodijo novomeški šport tako, kot je njim najbolj všeč. Poseg v novomeški šport bo sicer boleč, bo pa nujen: končno se Ijo potrebno zmeniti, v kaj bomo investirali. Ne gre namreč, da bi Novo mesto imelo za vse športe enako razumevanje. Potrebno bo močno podpreti tiste, ki imajo največ možnosti za uspeh, najboljše pogoje, največ zaledja in največ podpore gledalcev. Dokler tega Novo mesto ne bo sprevidelo, bodo v Sevnici ali v Brežicah lahko imeli drugo zvezno ligo, v dolenjski metropoli pa se bo več klubov otepalo zadnjih mest v slovenskih in pod-zveznih ligah! J. SPLICHAL Jurišič 1, Bizjak 1, Svaiič 3, Koprivnik, Stojs, Sile 4, Trbovc 5, Sirk. E.R. Jedinstvo: Brežice 12:7 V Tuzli brežiške rokometašice proti prvo uvrščenemu Jedinstvu niso zdržale do konca. Domače igralke so namreč šele v zadnjih 10 minutah doseglip pet golov in si zagotovile zmago, vse dotlej pa so Bre-žičanke dobro držale korak. Brežice: Hribernik, Buzančič 3, Molan 1, Stanki, Bah, A. Mišič, Smerkol, V. Mišič 2, Engel, Toplak 1, Kos, Zorko. Brežice: Izola 11:14 Brežičani so proti Izoli v začetku sicer vodili, nato pa jim je zmanjkalo sape. Usodno je bilo sredi drugega polčasa, ko so zastreljali sedemmetrovko in nekaj lepih priložnosti. Ekipa iz Izole je to znala izkoristiti in je zato zanesljivo zmagala. Brežice: Brglez, Rovan 1, Novosele, Stangelj I., Blatnik 2, Avsec 1, Božič 1 ,'^agode 2, Stangelj II., Gorišek 3, Vervega 1, Skočaj. Rudar: Ribnica 17:15 Ribničani so tekmo izgubili že v prvem polčasu, ko so Trboveljčani vodili za pet golov. V nadaljevanju so Dolenjci igrali znatno bolje, vendar pa niso mogli drugega kot zmanjšati razliko. Ribnica: Lovšin, 1. Kersnič, Tomšič, Žuk 3, Mikulin 2, S. Kersnič 1, Matelič 1, Andolšek 1, Kožel, Ponikvar 4, J. Kersnič 3. 300 gledalci sta sodila Lotrič in Kobilica iz Ljubljane. NOVOTEKS: Splichal 7, Bencik 1, Ž. Kovačevič 7, Počrvina 8, S. Kovačevič 28, Ivančič 18, Šepetave 6, Piletič 4, Kopač 8. Novoteks: Slovan 75:94 •• Novomeščani so igrali v enem tednu kar tri tekme: v sredo proti Iliriji, v četrtek proti Slovanu in v soboto proti Trnovemu. Ljubljančanom, ki igrajo v II. zvezni ligi,'SO se zlasti prvi polčas dobro upir^i, v nadaljevanju pa so gostje predvsem po zaslugi državnega mladinskega reprezentanta Volaja in visokega Sušnika zanesljivo zmagali. NOVOTEKS: Splichal 15, Bencik 4, Ž. Kovačevič 14, S. Kovačevič 13, Ivančič 8, Šepetave 13, Piletič 2, Kopač 16. Trnovo: Novoteks 53:61 . Novomeški košarkaiji so zmagali v Ljubljani, ker so igrali mnogo bolj premiš^eno in ker so na spolzkem igrišču metali le iz najbolj ugodnih položajev. Domačini niso znali izkoristiti niti tega, daje večina Novomeščanov igrala drugi del drugega Eolčasa s po štirimi osebnimi napa-amL NOVOTEKS: Šei^tavc 10, Splichal 9, K, Kovačevič 10, Počrvina 6, S. Kovačevič 2, Ivančič 20, Piletič 4. Tekme slepih Pod pokroviteljstvom novomeške „Krke“ je na devetih tekmah slepih nastopilo več kot 50 športnikov iz vse Slovenge. Tekmov^ so v atletiki in plavanju. Igram, ki jih je odprl predstavnik Krke Miran Stimac, je nagajalo vreme, zato so se slepi preselili v telovadnico na novo-me^em Grmu. Največ uspeha so imeli Mariborčani, Ljubljančani in Kranjčani, tekmovali pa so v atletskem mnogoboju in plavanju na 33 metrov. »Dolenjski list« v vsako družino Takih prebojev sevniške „cone** je bilo v soboto malo. Vratar Možic jih je ponavadi nrestr^l, klonil je le ob penalih, ki jih je kar mtgolelo — (Foto: Železnik) ^ fVTTTTTl ^ I i M M MI “21. septembra 1972 Stran uredil: JOŽE SPLICHAL ČRNOMELJ; V' prvenstveni tekmi so mladinci iz Črnomlja na igrišču v Metliki iz^bili s košarkaiji Kočevja 99:59. Najboljši pri gostih je bil Papež, pri Črnomlju pa Kamnikar, kije dal 20 košev. (J. P.) NOVO MESTO — V prvenstveni tekmi ljubljanske rokometne lige so Novomeščani v hudem nalivu tesno premagali Alples iz Železnikov z 19:18. Zanimivo je, da so gostje vodili vso tekmo. (J. P.) KRMELJ - Domači rokometaši so izgubili v Brestanici 15:20, proti Črnomlju pa 17:19. Najboljši strelec je bil obakrat Kolovrat. Za uspeh si bodo morali Krmeljci bolj prizadevati. (B. D.) SREMSKA MITROVIČA - Na igrah papirničaijev Jugoslavije je '»sodelovalo 19 podjetij. Tekmovali so v šestih disciplinah. Krški papir-ničaiji so v malem nogometu in odbojki izpadli, ker so bih v najmočnejši skupini, kegljači pa so v hudi konkurenci zasedli tretje mesto. Vladimir Markel je bil najboljši kegljač prvenstva, tovarna iz Krškega pa je dobila pokal za najbolj športno obnašanje. (S. I.) NOVO MESTO — Zaradi slabega vremena so mdrali prekiniti teniški tečaj, v katerega pa se je vpisalo komaj pet novincev. Treningi se bodo nadaljevali, ko se bodo igrišča posušila. (J. P.) KRMELJ - Zmagovalec hitropoteznega šahovskega turnirja za septemter je Pogačnik, ki je zbral sedem točk, sledijo pa Sribar in Markovič 6,5, Debelak 5 itd. (B. D.) KRSKO - Pred 300 gledalci so rokometaši Krškega premagali Sevnico, ki igra v drugi zvezni ligi, potem ko so vodih že na začetku tekme z 2:0. Sevničani niso niti enkrat vodili, ob koncu tekme pa so domačini še povečali vodstvo in zmagali 27:22. (S. I.) CERKLJE - V prvenstveni tekmi zasavske rokometne lige je le malo manjkalo, pa bi Krško izgubilo z domačini Po vodstvu 8:4 ob polčasu so namreč Krčani popustili in so na koncu zmagali komaj 11:10. (S. I.) NOVO MESTO - Na kegljaškem prvenstvu Dolenjske v disciplini 4 x 200 lučajev je zmagal Krušič fl'f. m.) s 3.370 keg^i, na slovensko prvenstvo pa so se uvrstili še Hren, Fabjan (oba N. m.), Runovec (Krško), Mrzlak (N. m.), Vanič, Zičkar in Rovan (vsi Krško). (J. M.) NQVO MESTO - Začel se je jesenski del tekmovanja v dolenjski kegljaški ligi. Po sedmih kolih vodi Novo mesto z 10 točkami, pud Krškim in Trebnjim, ki jih imat« po osem. (J. M.) NOVO MEŠTO — Nogometaši Elana so v prvenstveni tekmi pod-zvezne lige premagali Dob 6:0, mladinci pa so z Dobom izgubili 1:6. (J. M.) MIRNA — V prvenstveni tekmi 1. razietda ^ubljanske podzvezi c nogometaši Mirne izgubili z .^''’nico 0:1. Tekma je bila povprečna, igralci so bili borbeni, igrišče pa i( ! ilo blatno in težko za igro. (J. M.) NOVO MESTO - Na sindikalnih športnih igrah novomeške občine so se^Tzačela Analna tekmovanja v odbojki in šahu. Za zdaj zmagujejo favoriti, sicer pa so kandidati za najvišja mesta v skupni uvrstitvi isti kot lani. Skupnega zmagovalca gre bržkone iskati med podjetjema „NOVOTEKS“ in „PIONIR“. ŠENTJERNEJ - V prvenstveni rokometni tekmi zasavske lige sta Šentjernej in Semič igiala 20:20. Največ golov za Šentjernej sta dala Vide in Fifolt po 5, za Seniič pa Lipar 13. (O, P.) ARTICE - V prvenstveni rokometni teknu je v Artičah Dobova premagala domačine^21:ll* Njgveč golov je dal Dobršek (6)^ izkazal~se je tudi Stanjko (4). (B. K.) Kje, kdaj, kdo? Novomeške odbojkarice bodo v nedeljo gostovale v Mariboru pri Braniku, Brestanica pa na Ravnah pri Fužinaiju. Novomeški odbojkarji gredo na moije v Izolo, Trebnje pa bo igralo v Črnučah s Savo. Rokometaši Sevnice bodo v Varaždinu igrali z Varteksom, brežiške rokometašice pa doma s Koko. Rokometaši iz Brežic potujejo v Ajdovščino, Ribnica pa bo imela v gosteh Polet iz Murske Sobote. Košarkaiji „NOVOTEKSA“ bodo v soboto igrali v Mariboru z Marlesom, v sredo pa doma z mariborskim Branikom. DOLENJSKI LIST Jože Splichal Oči v krogih Miinchna Z NAGRADA SLOVENIJE 1972 NA GORJANCIH Centroturist se šali Centroturist je, pravgo, beograjsko podjetje. Žal ima v Ljubljani svojo podružnico. Žal zato, kei mora človek, če posluje z njimi, imeti debelejšo Tćožo od slona. Od prijave, ko so me vpisali v seznam potnikov, je minUo nekaj mesecev - brez glasu. Kajpak so se potrudili, da so pobrali marke, potrebne za tiste olimpijske dni v Muenchnu. Potem je prišlo kratko pismo, v katerem so obljubili, da bom takoj po 15. avgustu dobil vse potrebno. Ne vem, kako poslujejo največje svetovne turistične agencije, vendar mislim, da dobijo njihovi gostje vse v roke že tedne in tedne, preden odpotujejo. Potem so se začeli telefonski pogovori med Novim mestom in Ljubljano, ker tudi po 20. avgustu še niso dali ničesar od sebe. „Gospod, bodite brez skrbi, vse bo v najlepšem redu!“ Tako so rekli prvič. Hudo sumljivo se mije zazdelo, da „bo vse v redu“. V drugem telefonskem pogovoru sem zvedel, da bomo namesto z letalom potovali z vlakom. Cena ostane nespremenjena. V tretjem pogovoru so mi povedali, da bomo spali v zasebnih turističnih sobah. Naivnež: mislil sem, da sem si z markami kupil sobo v hotelu. Cena ostane še naprej nespremenjena. Potem sem raje kar sam vprašal, kako bo v Muenchnu. Saj veste, agencijsko potovanje, agencijski prevoz .. . Hitro so me potolažili: „Gospod, okusi naših potnikov so tako različni, gledali bodo tako različne športne nastope, da se boste morah sami znajti. Toda bodite brez skrbi: dah vam bomo najboljši načrt mesta.“ To sem si oddahnil! Kaj letalo, kaj soba v hotelu, kaj avtobusi do športnih igrišč - mestni načrt Muenchna odtehta vse to! Vsi ti pogovori so mi vseeno dali samo mačka v žaklju. Še vedno nisem imel od Centroturista ničesar — razen obljub. V torek, deset dni pred odhodom, so mi obljubili: „Jutri boste dobili vse papirje, vse vstopnice!" V petek, teden dni pred odhodom, so se zlagali: „Danes smo poslali ekspresno in priporočeno. Jutri bo v Novem mestu!“ V ponedeljek, ko sem izgubil že vse upe, so me potolažili: ,yZdaj smo poslali vse, čisto zares!“ Tako sem v torek, dobra dva dni pred odhodom, končno dobil vozovnice za vlak, vstopnice za olimpijske nastope in napotnico za zasebno turistično sobo v Muenchnu. V četrtek zvečer nas je Centroturistov zastopnik pospremil na vlak in se lepo poslovil. Prava sreča: vsaj ležišče imam! Vem za mlado Novomeščanko, na katero so „čisto pozabili". Čeprav je vse plačala, je praktično potovala na olimpiado ,,na črno“! Šele pozneje sem v Muenchnu ugotovil, da mije Centroturist dal v roke vstopnice, kakršne so mu pač prišle pred nos. Že res, da sem povedal, kakšne športe bi rad. To jc bilo vse, kar so izpolnili. Tako sem dobil vstopnice za odbojko med ženskami reprezentancami dveh južnoameriških držav, ki v odbojki nič ne pomenita, za košarko med Egiptom in Avstralijo ter Nemčijo in Senegalom, za rokomet med ne vem katerima dvema ekipama, ki sta bili nekje okrog 15. mesta in podobno. Na črni borzi na glavnem muenchenskem trgu v središču mesta sem potem zbiral karte za tekme, ki sem jih hotel videti.. . In najbrž tudi tega ni treba posebej zapisati, da načrta mesta Muenchna nisem dobil od predstavnika Centroturista v Muenchnu. Ta nam je zaželel lepo bivanje, nam povedal, daje tramvajsko in avtobusno postajališče pred železniško postajo -- kot da tega ne bi sami videli — in se poslovil. Načrt mesta sem kupil sam. Za marko in pol. . . Prihodnjič: OSVOJITEV NEMČIJE Še je nekaj vreden! Na zadnji seji sveta za gospodarstvo in finance sevniške občinske skupščine so ,,pretresali"' tudi sevniški kmetijski kombinat, ki je zaradi letošnjih ujm in neurejenih cen mesa v hudi zagati. V razpravi o tem, s kom naj bi ga „oženili", je načelnik za gospodarstvo Franc Lipovšek vzkliknil: „Kombinat ima hmelj, jabolka, klavnico. Ce bi bil kapitalist, bi ga takoj kupil! Od 50 par bi jih dobil 150!“ Kateri od sosednjih kombinatov bo prvi „prijel“? f > Mednarodna dirka? Marsikdo je bil razočaran, ko v nedeljo na Gorjancih ni bilo nobenega tujega tekmovalca. Prireditveni odbor, ki je sicer s svojo prireditvijo registriran v mednarodnem športnem koledarju FIA, pa seje že po preteku roka za prijave tekmovalcev odločil, da ne bo potrdil prijave nobenemu tujcu. Zakaj? Izkazalo se je, da so sc prijavili samo taki tuji tekmovalci, ki •niti v s-voji državi ne predstavljajo nobene zanimivosti, poleg tega pa so postavili visoke zahteve za nadomestilo stroškov in plačilo štartninc cclo v tuji valuti. Kaj bi šele bilo, čc bi prišli pravi asi! Zato se je tudi organizacijski komite strinjal, naj se ta denar porabi za razvoj domačih tekmovalcev, ki sov primerjavi s tujimi že tako zapostavljeni. Gorjanska dirka jc za prihodnje leto spet vnešena v mednarodni koledar, z dobro organizacijo prireditve pa si uti] uje ugled. Tako se lx) lahko že do prihodnjega leta /bralo toliko denaija, da bodo povabili tudi boljše tuje voznike, ki lx)do lahko prispcviili k pravemu mednarodnemu tekmovalnemu razpoloženju na Gorjancih. v: Obvestilo naročnikom Naročnino za drugo polletje 1972 bomo začeli pobirati pri naročnikih v Sloveniji s sodelovanjem pismonoš konec septembra in prve dni oktobra. Prosimo, da pripravite denar in poravnate zapadlo naročnino že ob prvem pismonoševem obisku, da odpadejo nepotrebna nova pota in dodatni izteijevalni stroški. Naročnike v drugih republikah in v inozemstvu prosimo, da zapadlo naročnino takoj sami nakažejo, če želijo Ust nemoteno prejemati naprej. UPRAVA LISTA Cesar navzoč pri vojaških vajah ^%iwilSC’z Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. (Naš) presv. cesar bival je minole dni na Ogerskem ter bil navzoč pri vojaških vajah.,Bil je povsodi sijajno pozdravljen in sprejet. Povodom godu ruskega cesarja napil jc naš cesar pri obedu na Dunaju na caijevo zdravje. Pričujočih je bilo več nadvojvodov, ministrov in ruski zastopnik s poslaniškim osobjem. (N a š) velečislani deželni predsednik g. baron \Vinkler vendar ni šel v pokoj, kljub raznim poročilom listov in želje naših nasprotnikov, ker v sedanjem deželnem zboru vlado zastopa. Vendar pa uže listi hočejo vedeti za njegovega namestnika v osobi grofa Ceno Goes, kateri sedaj posluje pri koroški deželni vladi. Na vsak način mora znati njegov namestnik temeljito slovenski. (Kolera) še vedno ni prenehala in še mori ljudi v Nemčiji, Rusiji in Franciji. V Hamburgu umre vsak dan okolu 200 osob in po več sto jih zboh. Bogati ljudje so zapustili mesto, delalnice in trgovina mirujejo; delavcem pa preti lakota in uže zahtevajo od vlade izdatne pomoči in če te takoj ne dobe, nastane poleg kolere še lakota. V Parizu jih je po zadnjih »poročilih umrlo jeden dan 31, 56 pa zbolelo za kolero. (Na Italijanskem) v Genovi se baš sedaj gode velike slavnosti v spomin odkritja Amerike, posebno ker je bil Krištof Kolumb odkritelj Amerike v tem mestu rojen. Brodovje Medtem ko so se na cesti dirkači zagrizeno borili za najboljša mesta, mfrjtem ko je štrok podiral absolutne rekorde in zaslužil za lak podvig 3000 dinarjev, medtem ko je Doljak potrdil naziv naj-hiirejšega Dolenjca - ta čas so organizatorji prestajali eno izmed zodnjih preizkušenj za organizacijo svetovnega prvenstva k Ko so diricači v nedeljo popoldne ugasnili motoije svojih dirkalnih avtomobilov, ko so organizatoiji obesili absolutnemu zmagovalcu in novemu rekorderu proge Goranu Štroku iz zagrebškega Dinama okrog vratu lovorov venec in ko je rekorder odšel k svojemu „običajnemu^ miniju, ni bilo njegovih ključev nikjer. Strokove ljubezni - minija, t^o je Industrija motornih vozil tudi letos Stroka je iz zadrege rešil predsednik delavskega sveta IMV Tone ^pec in tako simbolično pokazal povezanost med dirko in tovarno; Kakor je Sepec hitro našel ključe REKLI SO PO DIRKI Pod tri minute! i B raznih držav je v tej luki, tudi naša država je zastopana. Avstrijski in francoski admiral prejela sta od italijanskega kralja visoke rede. Tudi kraljica je navzoča. (Gospod) Viljem Pfeifer biva sedaj, da si, zdravje utrdi, v Karlovih varih na Češkem. Poizvedeli smo iz dobrega vira, da je vremenskih nezgodah prizadete dolenj^e kraje priporočil slav. deželnemu odboru za podpore in to neki z dobrim vspehom. Kakor hitro se temu vrlemu gospodu zdravje vtrdi, obiskal bode svoje volilne kraje. Mi mu iz srca želimo čvrsto zdravje. (Shod a) na Trški gori dne 8. septembra se je udeležilo dokaj ljudstva od blizu in daleč, toda vendar ne toliko, kakor druga leta; mnogo je bilo vzrok vreme. — Trta pc Trški gori ne obeča veliko, mnogo gospodarjev ni pridno kopalo niti škropilo, zato se pozna zelo palež in pridelek bode jako pičel; nekateri so pridno de-laU in ti bodo imeli nekaj in skoro gotovo tudi dobro kapljico. (Šolske) knjige za ljudske in srednje šole, kakor tudi vse potrebno pisalno in risalno orodje, dalje tudi razHčne knjige slovenske literature ima na prodaj Janez Krajec v Novem Mestu. (IZ DOLENJSKIH NOVIC, 15. septembra 1892) Izjave najpomembnejših GORAN Strok, novi rekorder Gorjancev, je bil kajpak izredno vesel zmage v najmočnejšem razredu nad 1600 ccm, še bolj pa seveda novega absolutnega rekorda Gorjancev in izvrstne poprečne hitrosti več kot 110 km na uro. Po dirki je izjavil; „Se bom prišel na Gorjance, seveda! Oiganizacija krasna, škoda je, da je nagajalo vreme. Prihodnje leto pa, če bo cesta suha - bom peljal pod tremi minutami!" Za ilustracijo: Strok bo moral voziti dobre pol minute hitreje ali več kot 130 km na uro, da bo uresničil to napoved. ALOJZ GABROVEC, predsednik športne komisije AMZJ: „Kljub temu, da je vreme naga-mlo, jc bila prireditev uspešna. Skoda je, da je na Gorjancih že drugič zapored smola z vremenom. Oiganizatorji so sc močno potrudili, še bolj pa bodo morali poskrbeti za lasten kader, da bodo popolnoma samostojni pri organizaciji. Za svetovno prvenstvo bo potrebno predvsem občutno popraviti cesto!“ ' FRANCI GLOBOČNIK, direktor dirke: „Vesel sem, da je vsega konec in da je šlo brez nesreč. V tem vremenu so bili tekmovalci zelo disciplinirani, kar je tudi uspeh. Spodrsljajev ni bilo, Veija negovati povezavo AMD in njenega komiteja z iMV ter z družbenimi in političnimi oi]ga-nizacijami, saj pri nas nobena rireditev nima takih možnosti prav novomeška. Urediti pa bo treba cesto, utrditi bankine, popraviti nagibe in pripraviti vse potrebne naprave (bokse, telefone in podobno).** SASO stanc iC, delegat športne komisije AMZS: ,.Dobra organizacija in precejšen napredek v primerjavi s prejšnjimi leti. Z določenimi izbo^šavami se lahko Gorjanci potegujejo tudi za nigvišje mednarodne prireditve. Organizatoiiem vso čast za pripravo nedeljske dirke!** JANEZ DOLJAK, najhitrejši Dolenjec; „Izredno sem zadovoljen. Ce bi bila cesta boy mokra, bi bilo še bolje. S svojimi 90 konji na suhem ne bi mogel ničesar proti NSU TT ali alfam, ki so imele pod pokrovi po 140 koi\j. Zdaj smo bili enakovredni, sicer sem računal na mesto med iestim in desetim.** prevzela pokroviteljstvo nad to največjo avtomobilsko dirko v Sloveniji. 3000 gledalcem jo je žal tudi tokrat, že dn^gič zapored, zagodlo vreme. Kljub temu so bili tisti, ki so v degu in megli prišli na Gorjance, bogato poplačani za pogum.-Videli so kar 15 voženj, v katerih so dirkači vozili hitreje kot lanski rekorder Joviča Paliković. Razen tega so videli tudi nekaj spektakularnih voženj; Nikola Lončar iz Siska je v prvi vožnji v ovinku nad glavno tribuno zletel s ceste, zapeljal mimo prestrašenega sodnika zavoja na njivo, pomendral nekaj koruze, potem pa se je - med odobravanjem gledalcev - nepoškodovan pripeljal nazaj do ceste! Namesto lanskega rekordeija Pali-kovića je z njegovim gordinijem mislil peljati Srečko Albini, vendar se je zanj dirka končala že v soboto, globoko spodaj pod štartom - pri Kabuijevem mlinu! Smolo je imel tudi eden izmed favoritov v razredu do 1300 ccm Ivan Rojtinič iz zagrebške INE. Njegovih sanj o n^radah je bilo konec v Koroni vasi. Sicer pa; prijavilo se je 83 tekmovalcev, med katerimi je bilo kajpal^ precej neresnih. Tehnična komisija je zato potrdila start 50 tekmovalcem. Trije niso prišli na start, zaradi/, nesreč ali okvar jih šest ni prišlo do cilja. 41 jugoslovanskih dirkačev je torej končalo dirko in doseglo uvrstitev. Goran Štrok je bil med vsemi najhitrejši, od Dolenjcev se je izvršbo odrezal Novomeščan Janez Doljak na svojem austinu coopru S, ki prišel celo med deseterico najhitrej-sih, s svojimi 96,47 km na uro p9‘ prečne hitrosti v eni vožnji pa si j® prislužil tudi pokal Dolenjskega lista za najhitrejšega Dolenjca. Vsekakor je Do^ak talent, ki bi ga kazalo res- neje podpreti, saj je med deseterico najhitrejših zanesljivo edini z avtomobilom, ki nima 100 konjskih moči. Ce so imeli izpit dirkači, ki so se zlasti v prvi vožnji preizkušali na zelo mokri cesti, če so imeli hkrati izpit gledalci,,ki jim je vreme pripravilo preizkus potrpežljivosti, potem so ostali brez izpita - kakšna sreča! - gasilci in reševalci. Dirka je minila brez nesreče! Največji izpit pa so veijetno imeli organizatoiji iz novomeškega AMD. Pred prihodom delegata mednarodne avtomobilske zveze - pričakujejo ga oktobra - je bila to zadnja preizkušnja ambicioznih organizatorjev goijanskih dirk. ki si želijo nič več in nič manj, da bi na Gorjance vozili za svetovno prvenstvo. Tokrat je bila oiganizacija najboljša v vsej zgodovini dirk na Gorjance. O tem so se pohvalno izražali vsi; od predstavnikov občinske skupščine in gostov pa do funkcionarjev AMZJ in delegatov. ' Vse to govori v prid organizaciji tako mogočne prireditve, ki bi kajpak imela izreden odmev tudi v turizmu in gostinstvu. Organizatoiji so vse bolj izurjeni, tudi pokroviteljstvo IMV je tako, kot si gaje le mogoče zamišljati. Ost^a en sam problem. Cesta vsaj za zdaj ne daje upanja, da bi prizadevnim Novomeščanom poklonili organizacijo tako pomembne prireditve. Prav tu čaka AMD največ dela. Ne gre pričakovati, da bi milijonsko investicijo zmoglo društvo samo. Prava sreča je pravzaprav, da je ta cesta turistično in gospodarsko izredno pomembna in da je njena luieditev torej vsestransko koristna in potrebna. Prav zaradi tega lahko organizatorji upajo, da bodo s pomočjo družbenopolitičnih organizacij in gospodarstva rešili tudi ta problem. Potem lahko brez pretiravanja pričakujemo, da bodo Gorjanci pcT* staU za jugoslovanski avtomobilizem V imenu pokrovitelja IMV je izročil kristalni pokal in nagrado 3.000 dinarjev rekorderju Goijancev Goranu Stroku predsednik centralnega delavsk^a sveta Tonček Šepec. to, kar je za Avstrijcepobrač. Mimo Stroka, Palikoviča, Sverka, Langa in drugih jugoslovanskih mojstrov avtomobilov na ovinkastih gorskih cestah bomo potem lahko videli tudi najboljše svetovne mojstre. To pa je tisto, za kar se potegujejo novomeški organizatorji in kar bi avtomobilističnim Gorjancem še kako dvignilo ceno. Gledalci se lahko takega razpleta, če bo do njega seveda prišlo, samo veselijo! Z Gorjancev sta poročala: JOŽE SPLICHAL in MARJAN MOSKON, fotografiral je MIRKO VESEL Generalna uvrstitev (2 vožnji) Na mokri gorjanski cesti za Doljaka in njegovega minija ni strahu. 4 0 0 j # 4 4 5 0 5 0 4 4 4 5 S 4 4 1. Goran Štrok (ford escort BDA) DINAMO Zagreb 2. Robert Lang (BMW 1600 alpina) DINAMO Zagreb 3. Aleš Pušnik (R 12 gordini) OLIMPIJA Ljubljana 4. Djani Šverko (abarth 100 TCR) BUZET* Buzet 5. Marjan Kulundžić (NSU TT 1300) C. ZVEZDA, Beograd 6. Anton Vidmajer (NSU TT 1300) SVEUČILIŠTE Zagreb 7. Sead Alihodžić (alfa romeo GTA-j) ŽELJEZNIČAR Sar^evo 8. DRago Regvart (alfa romeo GTA-m) REMETINEC Zagreb 9. Janez Doljak (austin cooper S) NOVO MESTO, Novo m. 10. Slobodan Cetković (R 8 gordini) TITOGRAD Titograd 7.15.935 7.24.936 7,50,622 7.52,742 7.53,231 7.55,880 8.00,670 8.03,481 8.09,091 8.10,361 Tako je v „ozvezdje** desetih najboljših jugoslovanskih dirkačev privozil tudi naš Janez Doljak. To je res velik uspeh, še zlasti, če pogledamp vozila iz te družbe, v kateri ima Doljakov mini prav gotovo najmanj konjskih siL Razen Doljaka in Sverka so vsi najboljši iz republiških sre-vdišč, kjer je več denarja in razumevanja za denarno podporo, reklamo in propagando za športne barve svojca mesta. Zato so tudi vozila teh dirkačev „sfrizi-rana“ do zgornje meje, medtem ko je Doljakov avto komaj vzdrževan, čeprav mu služi za 'delo, razvedrilo in tekmovanja hkrati. Gornja tabela je tudi najznačilnejše spričevalo slovenske revščine v tem tako popularnem športu, saj se razen renaultu zvestega Pušnika, noben Slovenec ne more prebiti v prvo deseterico. Brez avtomobila je letos ostal tudi član novomeškega društva Janez Milavec, ki je lani na'miniju osvojil naslov republiškega prvaka v rallyju. l^SAKA PODOBNOST Z VSAKDANJIM ŽIVUENJI^ JE ZGOLJ NAKLJUČJE prir« kot Osma zgodba govori o neprilagodljivih značajih, o ljubezni do tovornjaka in o tem, da v Življenju dveh ljudi denar ne more biti edino merilo za srečo... To je zgodba, ki bi ji v Ameriki rekli: neprilagodljiva značaja. Pred nekaj leti se je hotela ločiti žena, ker ni več mogla prenašati neprestanega hlapčevanja: mož jo je pretepal, ji grozil z nožem in ji venomer dopovedoval, da lahko takih, kot je ona, dobi po pet na vsak prst. Sonja se pravzaprav ne spominja več časov, ko sta živela v slogi in ljubezni. Njun zakon, tako si velikokrat pravi po tihem, je uničil denar. Začela sta skromno, delala sta v isti tovarni in popoldne stii skrbno obdelovala krpico zemlje. Dnevi in meseci in leta so tekli pravzaprav enolično: dopoldne delo za strojem, popoldne delo z motiko ... A bilo je mirno in zadovoljno življenje. Sin je rastel, bil je ubogljiv in vsi so ga imeli radi. Tako življenje ni dolgo trajalo. Navzven so bili še vedno složna, ljubeča se družina, a to je bila samo lupina. Jedro, srčica te družine, je začelo gniti, da ne Sonja ne Slavko nista opazila, kdaj se je pokvarilo. Morda je bilo to takrat, o je Slavko od sosedovega a-neta, ki je odšel Jia d® Francijo, za majhne kupil star in razmajan to r- *^^^0 je bil čas, ko so bili avtoprevozniki iskani 1J>J J • Tudi v njihovem k*aju j* ' dje veliko gradili- Ne p . ne cementa in še železa ni bilo Iskali so ga po naj raz* J krajih. Slavko je pustil ’ da je imel več časa za . ' njaic. Staro, izmučeno vozUo je bilo treba kar nap J ‘ pravljati. Dopoldne ^ „j ' dne so se vrstile onega ,t iz Trbovelj, ^aj železo, po katerega je j; pesek iz i •• zdaj cement iz Trbovelj ba v Ljubljano ali kani drij. gani ... I ni Sonja je to razumi 2. Pa hotela m ni mogla razumeti, da ni imel Slavko niti zvečer niti ponoči več časa za družino. Vedno je ležal pod tovornjakom, neprestano je nekaj popravljal! Že 'res, tako življenje glede denarja ni bilo Slabo, saj gaje bilo zdaj veliko več pri hiši. Pravzaprav ji ne bi bilo treba več h(^iti v tovarno, ker je Slavko zaslužil dovolj. A pogrešala je njegovih nežnosti, nekdanjih mirnih dni, nedeljskih izletov. „Kaj res ne moreš razumeti, da nismo več družina, da ne živimo več tako lepo kot prej? “ je včasih, kadar jie našel minuto časa zanjo, jokaje spraševala ... On pa ji je odgovarjal: „Glej, denarja imamo, kolikor ga hočemo. Kaj hočeš še več? “ In s tem je bil zanj pogovor o družinskih težavah končan. Tako življenje je Sonjo izmučilo. Možu je zaupala, ni-koH mu ni očitala, da ima druge, da zapravlja denar, ali da je kako drugače hudoben. Kljub temu se je razlika med njima poglabljala, razdor je bil vse globlji, ločitev vse bolj neizogibna. Ko sta se prvikrat znašla pred sodnikom, ju je pomiril in ju ni ločil, rekoč, da bosta znala ohraniti skupno življenje. Ko je napisala zdaj zahtevo ločit/o. je vedela, da nove pomiritve ne b« Kako naj bi prišla spet skupaj, Kt> pa sta postala tujca, ki se .amo U slučajno srečata v trgovini, na ulici... Štiri leta že ni prišel v njeno posteljo, ne ve, kdaj je zadnjikrat jedel doma, pozabila je, kdaj mu je zadnjikrat oprala perilo ali zlikala hlače. Tako se ji je odtiijil, da niti ne spi več doma. Le včasih sliši, kako zaropota tovornjak v garaži. Tako prav je storila, da ni pustila dela v tovarni, čeprav jo je Slavko nagovarjal k temu! Zdaj ima vsaj toliko denarja, da lahko skromno preživlja sebe in 14-letnega sina. Da, sina, ki se je v teh zadnjih letih razrvanega zakona izmuznil domači negi, na katerega sta v reševanju svojih težav tako pozabila, da je zabredel na slaba pota. Še v tretjem razredu je bil odličnjak. Potem je v šoli vse bolj popuščal, začel seje družiti s takimi fanti, ki mu jih je odsvetovala za prijatelje. Zdaj, v s. ':nem razredu je doživel polom: v razredu je padel, ker si je nabral pet cvekov, iz vedenja ima komaj trojko, razen tega pa je bil zapleten še v neko tatvino avtomobila, ki ga je potem nekdo iz njegove „klape“ karamboliral. K sreči jo je vsaj odnesel brez poškodb. = Slavko k tej zgodbi nima kaj bistvenega dodati. Nikoli ni mislil zares, ko ji je grozil in pretepel jo je le nekajkrat, takrat, ko mu je resnično presedlo njeno neprestano govorjenje o sreči in o družinskem življenju. „Kaj, hudiča, še hoče! Saj ji dam skoraj ves denar, več, kot sva prej oba zaslužila v tovarni. Drugih žensk nisem nikoli imel in zadnjih nekaj let zares niti Sonje ne. Kdo bi večno poslušal njene tožbe! Ona naj skrbi za dom in gospodinjstvo, jaz bom pa za denar, pa bomo lepo shajah!“ Sodišče je takoj ločilo zakon — po izključni moževi krivdi. Koliko naj prispeva za otroka? „Tovariš sodnik, lahko prispeva veliko, saj se venomer hvali, da lahko zasluži toliko, kolikor sam hoče!“ je zaprosila Sonja. Slavko je potrdil, da bo dal za sina toliko, kolikor bo reklo sodišče. Vsaj tega mu ni biloHežko storiti, saj so bili njegovi tovornjaki — zdaj jih je imel menda že pet, zanj delajo tudi trije šoferji — neprestano na poti. Tako je sodišče odločilo, da bo prispeval po 300 dinarjev na mesec. A bolj od denarja za sina je zdaj otrokova bodočnost odvisna od matere. Bo znala sama popraviti vse tisto, kar sta skupaj z možem zamudila prejšnja leta? Sin je, tako kot je bila mati, potreben nežnosti, toplega doma. Sonja ve, da bo šlo brez očeta težko. Kljub temu bo poskušalal Že zato, da bo imel sin lepše življenje, kot ga ima zdaj njegov oče, avtoprevoznik s petimi tovornjaki in ugleden človek, ki zna storiti vse in ki lahko dobi kar hoče. Ni pa znal narediti srečne družine in ni znal obdržati svojega doma . . . MIHA MATE 1 Pravijo, da je rojstvo sreča. Menda bo že držalo, saj če pogledam svoje življenje, potem lahko rečem, da ni bilo zgrešeno ne politično ne moralno in še najmanj glede na okolje, v katerem sem živel in še danes vsrkavam vse tisto, kar je prav in kar ni. Vedno pa sem imel toliko časa, da sem zagrabil tisto pravo, pa čeprav za rep, da mi ni bilo potrebno^ odgovarjati niti za pravilnosti in tudi nepravilnosti. To je pa tudi nekaj, ali ne? Sicer pa zakaj naj bi odgovarjal, če sem koga malo bolj poščegetal po njegovi kosmati duši. To ni nič hudega. Duša mu je postala potem še bolj kosmata, obrili so mu jo drugi ali on njim in vse je bilo zopet tako, kot je moralo biti. Ko sem se rodil, so bili težki časi, vsaj oče so tako govorili. Vendar že takoj, na samem začetku, sem imel srečo. Ko so me nesli h krstu, se je moj boter tako napil, da je pozabil na krst in namesto v cerkev so me odnesli kar v gostilno. Zahteval je, naj krstni kamen gospod župnik prinesejo v gostilno, potem se-bomo pa naprej menili, To se mi pozna še danes in moram priznati, da zaradi tega nisem bil nikoli p/eveč nesrečen. Lep dan je bil, ko so me postavili na hišni prag. Prav tedaj pa so bila vsa okna v hiši na stežaj odprta, zato me je veter odpihal ven in tedaj so oče slovesno razglasili: „Rešetar bo!“ Ta stara ribniška navada seje ohranila'iz davno davnih časov. Novorojenčka položijo na prag, in če se skotali z njega navzven, postane rešetar, a navznoter lončar. To je lahko kaj uscdno za otrokovo življenjsko martranje. Kar pomislite in odkrito mi povejte, kdaj je lončar že kaj dosegel v življenju? Ostal je doma, pacal glino, delal lonce in največje mojstrovine, ki jih je kdaj ustvaril, so bili konjički, ki v rit piskajo, in lončeni sveti Juriji za kakšiib pobožno mamko, ki so se razbili že ob najlahnejšem vetru. To pa je bilo tudi vse. Lončar je vedno umazan, zapacan, zaprt vase, noč in dan poganja z nogami škripajoče kolo, na katerem se škroputa-joče vozijo lonci. Niti dva koraka ne vidi iz svoje po tobaku smrdeče kamre. In ko se prizibljejo leta, ko lonce in ritne konjičke prekrijejo pajčevine in prah, vidi, da je ves čas delal črepinje in da je bilo njegovo življenje podobno tem razbitinam nedoživetega, uničenega in zamazanega kupčka prežar-jene gline. Rešetar pa, ha, ha . . . Malme jo v svet, bridke resnice zavija v prijetne šale, uščipne deklino tu in tam, in ko tako preščiplje približno polovico sveta, dobi jezikavo ženo, ki jo pošteno obrihta dvakrat, trikrat na leto. da ga zvesto čaka in s sosedami vrti svoj neutrudljivi jezik. Sam pa še naprej preganja svojega šimeljna od vasi do vasi, iz mesta v mesto, in ko proda vso robo, do poslednjega rešeta, zadnjega sita, rete ah žlice, se ustavi pri brhki kelnarici, ji pomaga iz težav, zapravi vse do zadnjega solda in je srečen, da se reven kot cerkvena miš zopet vrne v svojo leskavo dolino. Pri tem pa že misli, kdaj in kako bi jo spet čimprej odkuril od doma. To je tista sla po življenju, ki mu je bila dana že takrat, ko se je prevalil čez prag, ko se je krstni boter zapil v njegovo dobro in mu dodelil boga — širni prostrani svet, iz katerega zna napraviti eno samo, veliko smešnico, ki ga spremlja od prvih dni, ko mu dajo ime po vseh krščanskih in posvetnih pravicah, ko se boter strezni, botra speče na pol surovo pogačo in ko ga farni župnik oblije z bistriško vodo in pravi: „Bodi Urban, v čast in ponos svojim staršem in svoji dolini!" Ljudje pravijo: „Fant, pamet nucaj!“ Ce bi ostal pri tem, potem bi se meni že zdavnaj možgani znucali in kaj bi potem v roke zagrabil? Moj rajnki oče so zmerom rekli: „Fant, rešetar mora biti bistra glava, najslabše sito mora prodati za najboljši denar. In če te imajo ljudje za neumnega, vedi, da Ribničan ni bil še nikoli tako neumen, da ne bi bili drugi še bolj. Cel svet ga ima ra norca, resnica pa je ta, da so norci vsi ostali, Ribničan pa je pameten kot Marija Pomagaj z Brezij, samo da tega nihče ne ve, razen njega samega. Sam pa ni bil še nikoli tako neumen, da bi komu izdal to resnico.“ To sem lahko kaj kmalu občutil na svoji lastni koži. Škrti Gorenjec me jc prinesel okrog za eno samo ubogo sito, bog mu požegnaj, Ribnica zato še ne bo propadla injaztudine, toda še isti dan se je moj ubogi šimelj tako napasel njegove detelje, da sem mu moral kri puščati, da ni crknU od vsega dobrega. Ko sem tako nekega dne prišel s svojimi krošnjami v Ljubljano, sem se ustavil v oštariji in ne rečem, da nisem malo bolj korajžno zakoračil proti gosposki mizi. Usedel sem se poleg nekega ljubljanskega škrica, ki me je ranko malo postrani pogledal izpod svojega monokla in mi posmrkal v pozdrav. Nedolžno sem ga vprašal, kaj bi bilo dobrega za pod zob, „No, ja,“ pravi, ,,vem, da bi radi jedli nekaj takega, česar nimate." Malo sem se začudil, da me tako dvoumno sprašuje in gleda postrani, pa sem mu vseeno dejal: „Kaj pa takega? “ ,,Možgane z jajci,“ mi je škodoželjno odvrnil in malo je manjkalo, da mu niso tiste šipice v golaž padle. ,,Zakaj pa ne? “ sem mu dejal. „Ampak vem, da vi niste še nikdar jedli nekaj takega, kar vi imate.“ „Kaj? “ so zazijala njegova usta. ,.Svinjski gobec!“ sem mu dejal in res naročil male možgane, ker so velike že Ljubljančani pojedli, in še pol firkeljca povrhu. Ne, mi že nismo takšni, da bi kdo kaj na oni svet nosil na naš račun. /(Nadaljevanje sledi) POTA IN STA^ ■at Dežurni poročajo UKRADEL DENARNICp -Alojz Stražišar iz Ljubljane je 13. septembra prijavil novomeškim miličnikom, da mu je neznan žepar na avtobusu ukradel denarnico s 300 din in 20 DM. Zepaija še iščejo. POSEBNA PURA - Atojzu Turku iz Potočne vasi je neznanec ukradel puro, za katero trdi oškodovanec, da je posebne vrste in da je vredna 300 din. IZ OMARE - Ani Lakner iz DoL Kamene je 13. septembra nekdo iz omare ukradel 300 din. OB REZERVNO KOLO - 13. septembra zvečer je neznanec ukradel Avgustu Koš^u iz Ločne rezervno kolo, ki ga je imel v avtomobilu fiat 1300. KJE JE KOLO - V noči na 14. september je nekdo ukradel Stanetu Finku iz nezakljenjene kleti na Kristanovi ulici v Novem mestu kolo s pomožnim motoqem, vredno 2150 din. TATU SE NISO NASLI - Iz suknjiča Draga Papeža iz Novega mesta je med 10. in 15. septembrom neznan tat ukradel 2250 din. Si^jič je bil v spalnicL Prav tako tudi niso našli tatu, ki je obiskal Marijo Bele na Potovrhu. Odnesel ji je 4190 di-naqev, ki jih je imela v stanovanju. ZA PIKNIK - 15 kokoši je v noči na 16. september ukradel neznanec iz kokošnjaka Franca Ihana m Trebnjem. iAN - 16. ^tembra zvečer je Milan Vrbovšek iž Nove^ mesta v hotelu Kandža ra^ajal in razbijal steklenino. Miličniki so ga pridali do iztreznitve. S PUSKO v okna - Jožefa Kiaus je 17. septembra prijavila, da so neznanci prejšnji večer z zračiK) puško stresali v okna njene^ rta-iK>vanja na Zagrebški uUci in ji s streli poškodovali šipe. Nekdo je razbil tudi stekla na oknih garaže Vinka Šligkovca v Slakovi ulici v , Novem mestu. MNOŽIČEN VLOM - V noči na 14. september so neznanci vlomili v garaže stanovalcev naselja Nad mlini v Novem mestu. VtomiU so v garaže Ferdinanda Becija, A>^sta Jazbeca, Slavka Bakaija, Marka Bukoviča, Ljuba Miloševič^ Jožeta Staniše Ivana Hacina, Mira Lutmana, Peti« Jermana in Pavla Zupeta. Vlomilci 90 vse razbrskali in odnesli dežnike, rokavice, vetrovko in magnetofon-dce kasete. Storilcev Se nimioo. PADEL Z MOPEDA 17. septembra zvečer seje peljal z mopedlom Rado Povh iz Gor. Obreža proti Brežicam. V vasi Gk)gov biod ga je zaradi gramoziran^a cestišča začelo zaneti, da je z mo- Gida padel i^egov sopotnik Edvard olan iz Dedne vasi in bil zaradi hudih poSkodb odpe^ v brežiško bolnišnico. STARA VAS: SPOLZKA CESTA 13. septembra 2jutrqj je voznik Alojz KeTCr iz Brežic peljal proti Bi-zenskemu. V Stari vasi ga je na spolzki in blatni cesti začelo zanašati, da se je pievmiL Škode je za olurog 1.200 dinarjev. Avtomobilska cesta posti^ preozka, to enako dobro ugotav^ajo strokovnjaki in tisti, ki se po njej vozijo. Ce utesnjenosti dodamo še nepazljivost, slabo poznavanje prepisov in piedrmost, potem se ne gre čuditi, zakaj je podobnih prizorov, kot ga je ujel z aparatom Magan Legan, na tej cesti vse več. NEPRIMERNI POSKUSI, POSKUSI VLOMA IN VLOMI: Cela tolpa mladih vlomilcev V Novem mestu obsodili pet mladih vlomilcev: štirje so sodbo slišali v dvorani, Zdenko Turič je na begu in ga iščejo s tiralico Nekaznovanost, priznanje, obžalovanje, mladost, majhna prizadejana škoda — vse to je vodilo senat novome^ega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik Janez Kramarič, da je celo tolpo vlomilcev, ki so komaj prekoračili mejo polnoletnosti, ob-sodfl na zaporne kazni namesto na strogi zapor. Na klop so namreč prejšnjo sredo "ković pa sta v drugem poskusu vlo-sedU Izletni Zagrebčan Franjo Gra-. mila vrata, a sta prišla le v skladišče, hovec, prav to&o stari Ivica Ba- kjer so imeli električne in vodo-činac iz Djakova, Ernest Hribar, 22 let, iz Brestanice, enako stari Zdenko Turić iz Bihaća in 19-letni Josip Benaković iz Cerna. Pisana druščina, ki se je dobila v Zagrebu 27. januarja letos, potem ko so vsi prestali kazen sodnika za prekrške - zaradi klateštva. Hitro so skovali načrt: z vlakom do Dobove. Med vožnjo naj bi kaj ukradli, potem pa bi se z drugim vlakom vrnili v Zagreb. Ze prej so nek^krat z izvqačem vlomili v Zgrebu. Usoda jim med vožnjo ni bila naklonjena, razen tega pa so bili na dobovski postaji še miličniki, zato so se odpe^aH naprej do Brežic. Zmenfli so se za vlom v trgovino Sadje-zelenjava. Bačinac in Timč sta bila na straži, Grahovec in Bena- kjer so vodne napeljave. Vsi štiqe so zato odšU nazaj proti postaji, Turić in Benaković pa sta skušala mimo grede vlomiti X v avto, ki je bil pred hotelom. Pregnal ju je vratar, tako da so še enkrat ostali praznih rok. Na brežiški postjyi so jih potem prijeli miličnikL Že septembra lani pa so odpotovali na Reso pri KrScem Grahovec, Hribar, Refik Mehmedovič in neki Branko. Vlomili so v trgovino Agrokombinata iz Krškega in vzeli okrog 900 dinaijev ter za 1.000 dinagev britvic super silver, mila Solea, cigaret, salame, konjaka in ruma. Dejanja so priznali, trdili pa so, da so bili nezaposleni in brez denarja. Turića so sodili v odsotnosti. ker je na begu, za njim pa je razpisana tiralica. Grahovec je dobil leto in šest mesecev zapora, Benaković leto in dva meseca, Bačinac devet mesecev, Turić leto in Hribar deset mesecev zapora. Grahovcu in Bačincu so podaljšali pripor. Sodba še ni pravnomočna. PO LETU DNI: Sodba za smrt DENAR GA JE PREMOTIL Nalil sl je prel(islega vina Pavla Gričarja so obsodili pogojno, ker je priznal in icer doslej Sc ni bil icaznovon Z obratom Slovenca vina v Brežicah je lani jeseni 32-letni Pavel Gričar iz Raven pri Krškem sklenil pogodbo, da bo o(&upoval mošt in vino. Za vsak liter odkup^enega vina mg bi dobil po tri pare. Gričai je vino res dobavljal, vendar pa je prav v tistih časih potreboval precej denarja za popravilo flčka in pa za zamei\javo nčka z zastavo 1300 ter še za popravilo tega avtomobfla. Enkrat je pripisal izmišljeno količino 4.600 htrov vina in tako prišel do 24.610 dinarjev, v dveh primerih pa je prikazal izmišljeno vifio odkupno ceno ter tako prlSel Se do 1.205 dinaijev. Najprej se je za^vaijal, da je mislil, da se bodo njegove nepravilnosti skrile v kalu: če pa bi kaj odkrili, potem bi plačal V četetek pa se je zagovarjal, češ da si je hotel denar le sposoditi in ga potem vrniti. Ob letni inventuri so ga potem res odkril primanjkljaj je takoj priznal in v treh miesecih tudi vrnil denar. Sodišče mu kajpak ni verjelo. Junaki Ko so bile glave že dovojj razgrete od popitega alkohola, je Janez iz Spodnjega Blatnega dola poprosil za ples Micko iz Zgornjega Blatnega dola. To je bil ogenj v strehi! France, vodja fantov iz Zgornjega Blatnega dola take ža^ivke p^ ni mogel prenesti mirno. Kje drugje - morebiti. Toda da bi mimo gledal, kako niče iz sosednje vasi odpelje na plesišče p^ stavno dekle iz njihove fare, in to celo na gasilski veselici, na n^jboU elitni prireditvi njihove Zgornje Blatne vasi - to je pa že od sile. Samo pomežikniti mu je bilo Ueba, in že so se okrog njega zbrali domači fantje, ki sojih že pošteno srbele pesti. D^n se je že utapljal v nuaku, pa ni bilo še nobene dobre priložnosti za pretep! Kaj hitro so bili"fantje na plesišču in mimo grede jo je Janez dobil pod rebra. Kri pa ni voda, povabU je komolčarja, n^ gre z njim za gasilski dom, da si bosta tam pvedala, kar si imata povedati. Stopila sta torej v senco mraka in košatih kostanjev, za njima je šlo nekaj deset junaških pretepačev iz Zgornjega in Spodnjega Blatnega dola. Udarila sta se Janez in France, hip pozneje so že vlekli late iz bUžnjega plota vsi fantje in potem je deset minut padalo v mraku, da nihče ni vedel, kdo ga je udaril in koga je on udaril. Late iz plota so pele, buške so rasle, uduci so padali križem kražem. Natakarica Maf\ja, ki je šla tam mimo, je zagnala strahoten vik in krik. Bliskovito je poklicala miličnike. Preden pa so ti prišli iz mesta do Z^rnjega Blatnega dola, so se pjjane glave že ohladile in tudi pretepačem so sporočili, kakšna stvar se jim bliža. Zato so družno sedli za največjo mizo, se prjjeli čez ramena in veselo prepevali slovenje narodne. Na vprašanja miličnikov, kdo so bili pretepači, so fantje iz obeh Blatnih dotov še močneje zapeli: „Mi se imamo radi, radi, radi...“ da si ie hotel denar le ^soditi Senat, ki mu je predsedoval sodnik Janez Kramarič, ga je zaradi poneverbe in ponarej^a uradnih listin obsodil na dve leti in pol zapora, gojno za tri leta. Upoštevi je Gričarjevo nekaznovAnost in priznu^je. SPODBUDEN REKORD Nevsakdanji rekord so imeli miličniki in prometni strokovnjaki no-vomeSke uprave javne varnosti v ponedeljek. Ves dm namreč niso niti enkrat posredovali, ker na obmo^u novomeške uprave ni bilo nobene nesreče (oziroma: nobene niso prgavih). Velika sokrivda obeh miodih kolesarjev Senat okrožnega sodišča v Novem mestu, ki mu je predsedoval sodnik Janez Kramarič, je obsodil 31-letn^a strojna tehnika Ignaca Mervarja iz Straže na 4 mesece z^ra, pogojno za dve leti, ker je 22. septembra lani v jutranji me^ in mraku v ovinku v Jurki vasi zadel dva otroka — kolesarja. Na nizko kazen je vplivala Mervai^a dosedanja nekaznovanost, velika sokrivda obeh ko-lesaijev in dejstvo, da je obtoženec rea^al tako, kot je bilo na 4,7 m &oki cesti sploh mogoče. Sodišče je tudi ugotovilo, da so šol^ otroci na tej cesti skrajno nedisciplinirani in da k^ub opozorilom miličnikov ni videti posebnega napredka. Kaj se je pravz^rav zpdilo pred letom dni? Mervar jc pripeljal v ovinek - vozil je s lu-trostjo okrog 65 km na uro — in zagledal dva šolarja na kolesih: Ljuba Saura in Srečka Priseli. Kolesarja sta vozila po skregni levi in ko sta zajedala kombi, sta začela zavgati na desno. Da bi se izognil nesreči, je Mervar zaviral in zavgal na levo. Sre^ ceste so trčili: kombi je Saueija zadel z levim predrtim delom in ga zbil s ceste, Priselca pa je x>i^azil z -desnimi vrati Sauer je poškodbam podlegel. Izvedenec je potem ugotovil, da je bilo trčenje neizbežno. Mervar bi lahko katastrofo omilil, če se ne bi ustrašil, ker bi potem trčil v kolesaija le z 10 do 15 km na uro. Ker je zaradi strahu prepozno reagiral. Je udaril v kolesarja s hitrostjo okrog 50 km na uro. Zapornik je stopil pred sodnika Janeza Pirnata in porotnika okrožnega sodišča v Novem mestu prejšnji četrtek: Alojz Brcar, 18 let, s Homa pri Šentrupertu, sicer pa na prestajanju kazni na Dobu, je bil obsojen še na leto dni strogega zapora. Ob upoštevanju kazni 3 let zapora, ki JO že prestaja, je dobil enotno kazen treh let in osem mesecev strogega zapora. V začetku letošnjega maja je namreč Brcar dobil 7-dncvni dopust, vendar se ni pravočasno vrnil Prehodni gostje Komandir milice v Sevnici: »število kaznivih dejanj narašča iz leta v leto« Tovariš Anton Bregar, kaj je v največ^i meri vplivalo na porast kaznivih dejanj v občini? i: „Gre za več vzrokov. Med” drugim gre za bližino vzgojno-obolj Sevalnega doma v Rade-ah. Kot skozi druge posavske občine gre tudi skozi Sevnico dosti sezonske delovne sile iz drugih republik. Železnica jih zavrača, ker večinoma ne premorejo vozovnic za povratek, če ne najdejo dela. V teh primerih sledijo pogosta stranpota. Dosti je t^ih, ki pridejo „kar tako“. Problem so bili mladinski plesi v gasilskem domu v Sevnici Tega sicer ni bilo zaradi plesa samega, marveč zaradi tega, ker se predvsem mladina iz Zasavja, ki je prihajala v Sevnico, ni mogla do jutra po plesu vrniti domov. Sledile so razne objestnosti** Prometne nesreče? „Včasih so jih imele več postaje milice po avtomobilski cesti Danes te razlike med območji ni več. Konice so ob petkih in sobotah, ko imajo ljudje čas. Miličniki imamo težave predvsem zaradi tega, ker je naša občina silno razvejena. Kraji so med seboj oddaljeni zaradi tega poteče včasih dosti časa, da miličniki lahko posredujejo ob nezgodi. - Cut do lastnine občanov? „Včasih je bUo kolo premoženje, s tem tudi kraje koles. Teh se danes zlikovci le malokdaj lotijo ali ljudje tega sploh ne prijavljajo. Iskanje storilcev raznih tatvin je dostikrat sila težavno, ker so prijave pozne. Vseeno paragraf smo ob pomoči občanov hitro izsledili nekaj pobeglih voznikov. Želeli bi da bi občani namenili več pozornosti samozaščiti, ne le v odnosu na obrambne priprave. A. ŽELEZNIK m ŽABJA VAS: MIMO KAMIONA V AVTO - 12. septembra dopoldne se je Šentjernejčan Ivan Verstovšek z avtom peljal proti Sen^erneju. V Žabji vasi je prehiteval tovornjak, ki je stal ob robu ceste, in trčil v avto, ki ^ je nasproti pripeljal Novo-mešČan Milan Vučkovič. Škode je za 8000 dinaijev. SREDNJA VAS: CESTA SE JE UDRLA - Alojz Pirc iz Mluna pri Buzetu, ki je upravljal nakladalnik, se je 10. septembra hudo poškodoval in so ga morali odpeljati v Iju^ Ijansko bolfiišnico. Anton Konda iz Osojnika je namreč vozil tovornjak, ki sta mu bila priključena prikolica in 9-tonski nakladnik, po gozdni cesti iz Srednje vasi proti Crmošnji-cam. Cesta se je udrla, nakladalnik in prikolica sta zdrsnila v dolino. Škode je za 10.000 dinaijev. RUHNA VAS: NESPRETNO PREHITEVANJE - Tovornjak, W Ni SE VRNIL V ZAPOR: Dopust mu je škodil Alojz Brcar je no dopustu med prestajanjem zaporne kazni spet vlomil in dobil novo kazen Ko so ga 16. maja prijeli mokrorjo-ški miličniki so ugotovili, da je v noči na 13. mty vtomil v vikend Jelke Urlič v Kami\ju in vzel jedi in pyače v vrednosti okrog 350 dinarjev. Tajiti ni mogel, ker so del plena še našli pri njem. Zagovarjal se je, da se ničesar ne sponml češ da je bU popolnoma pijan. Ob izpovedi prič sodišče tega zagovora ni sprejelo. Sicer pa je bil Brcar že petič na zatožni kk)pi. Vedno se je srečal s sodniki zaradi vlomov ali tatvin in skori\j vedno se je izgovarjal na popolno p^anost ga je 13. septembra popoldne vozil Anton Sepec iz Macje^ dola pri Veliki Lofc, je pri Ruhni vasi začel prehitevati Ibrahim H^dić s tovornjakom s prikolico. Ker je nasproti pripeljal drug avto, se je Hq-dić umaknil na desno in zrinil s ceste Sepca, da se je njegov tovornjak prevrnil, škode je za 9000 dinarjev. URŠNA SELA: PRI GOZDNI CESTI - Darko Kotar z Vinice je 14. septembra zjutraj vozil tovornjak proti Uršnim selom. Pri odcepu za gozdno cesto proti Radohi je nasproti pripekal Bogdan Murn iz Novega mesta. Na ozki cesti in v nepreglednem ovinku sta vozili trčili Na osebnem avtomobilu je za 5000 din škode. GORJANa: TOVORNJAK JE ZANESLO - 14. septembra po 12. uri, ko je bila odprta cesta čez Gorjance, je začelo na novem delu ceste, ki je polit z asfaltom, zanašati tovornjak, ki ga je proti Metliki peljal Josip Piškuric iz Jesenovce. Nasproti je pripeljal avtobus 'Viatoqa, ki ga je vozil Anton Pirc iz Črnuč. Avtobus je ustavil, kjjub temu pa je tovornjak trčil vanj. Škode je za 30.000 dinarjev. ČRNOMELJ: BREZ DOVO- LJENJA - Maijana Jurajevčič iz Krupe pri Semiču se je brez voziu-škega izpita 14. septembra peljala iz Črnomlja proti Vranovičem. Avto je v ovinku zaneslo, da je trčila v kamen, potem pa je avto po zraku vrglo 20 metrov daleč. Voznica seje poškodovala po nogah in licu; ima tudi pretres možganov. Škode je za 20.000 dinaijev. METLIKA: TRCENJE - Za 5000 dinaijev je bilo škode, ko sta 14. septembra popoldne trčila na Vinc^adniški cesti v Metliki z avtomobiloma Jož? Nemanič iz Boldra-ža in Rudi Radočaj iz Ribnika, ki je pripeHal z Veselice. GOMILA: TOMOS V OGRAJI -Ivan Levičar iz Blata pri Trebi\jem je s Tomosovim motornim kolosom peljal proti Trebnjemu. Pri že-lezni^em prehodu v Gomili ga je v ovinku zaneslo v ograjo: poškodoval sije prsni koš in obe nogi. Na kolesu je škode za 200 dinarjev. 'METLIKA: V TOVORNJ^ -Anton Sepec iz Mai^ega dola je 16. septembra parkiral tovornjak ob CBE v Metliki zaradi okvare. Za njim je pripeljal tovornjak Milan Badovinac iz Metlike in hotel prehitevati Iz nasprotne smeri je pripekal osebni avto, Badovinac na je trčil v zadnji del tovornjaka, ško^e je za 5000 din. STARI TRG: PEŠEC NA CESTI — Jože Viršček iz Zabrdja pri Mimi se je 15. septembra popoldne z avtom peljal skozi Stari trg. Pri Zoretovi gostilni je nenadoma stopil na cesto Janez Miklič iz Praproč. Avtomobilist je pešca zbil na tla. Poškodovanega Mikliča so odpeljali v novomeško bolnišnico. PODBORŠT: NAPACNO PREHITEVANJE - Ljubljančan Janko Cvetko je 15. septembra pri Dol Podborštu začel prehitevati tovornjak s prikolico kljuj? neprekinjeni črti na cesti. Nasproti mu je s tovornjakom pripeljal Svetislav Cvetkovič iz Malega Šišta. Avtomobila sta trčila, škode je za 5000 din. SOTESKA: V VRBO - Janez Jaklič s Podturna je 15. septembra zvečer vozil tovornjak Gogancev proti Straži čez Žužemberk. Pri Soteski je tovornjak zaneslo s ceste, ^ je trčil v vrbo, nato pa se je prevrnil Škode je za 30.000 dinaijev. ŠENTJURJE: NEPREGLEDEN OVINEK - 15. septembra zvečer je Italgan Elio Morelli pri vasi Šentjurje v nepreglednem ovinku prehiteval tovornjak. Takrat mu je iz zagrebške smeri pripekal nasproti Bec^igčan ^^lorad Drašković. fti čelnem trčenju poškodovana voznika, Beo-^jčana Dragana Mijovića in Italijana Vannya Minghettija, so odpeljali v novomeško bolnišnico, laže pa sta bila poškodovana Slo^danka Mojović in Vera Drašković. Na avtomobilih je za 30.000 din škode. POGANO: ZANESLO GA JE Proti Metliki je 16. septembra peljal Novomeščan Franc lune, v Pogan-cih ga je na mokri cesti zaneslo na levo v nasproti vozečega voznil« Zdenka Dui^a iz Vavte vasi daje trčil v Krnčev avtomobil Škode je za 5000 din. POGANO: OBSTAL NA BOKU - 16. septembra je vozil Srečko Albini iz Splita osebni avtomobil tz' Novega mesta proti Goijancem. V Pogancih je avtomobil zaneslo, da se je prevrnil. Voznik je dobil lažje poškodbe, na vozilu pa je za 20.000 din škode. STRAŽA: TRCENJE - 16. septembra je Otmar M^liČ iz Mokronoga v Straži pri Trebnjem prehiteval s kombijem vprežni voz v trenutku, ko je nasproti pripeljal avtomobilist Franc Livk iz Nazarij. Prišlo je do trčenja, na avtomobilih pa je za 800 din škode. KOROŠKA VAS: TRCIL V PEŠCA - Novomeščan Slavko Gril je 17. septembra popoldne vozil osebni avtomobil od Velikega Cerovca proti Novemu mestu. n:i Koroški vasi ga je na mokri cesti zaneslo na levo stran, da je podrl pešca Novomeščana Mira Jeriga. Jeraj sije poškodoval desni gležer\j. S TRAKTORJEM V POTOK 12. septembra zvečer je peljal Drago Vene iz štrita od Sevnice proti Bučki neregistriran in tehnično nepregledan traktor, za katerim je imel pripet vprežni voz. Zaradi izogibanja lukenj na cesti je zapeljal preveč v desno, zdrknil 3 metre globoko in se prevrnil v potok Impol- sko. Voznik je dobil lai^je poškodbe in je bil odpeljan v novomeško bolnišnico, njegovemu sopotniku Jožetu Grosu iz štrita pa Je bila v sev-niškem zdravstvenem domu nudena prva pomoč, škode je za okoU 2.000 dinaijev. GETRTK0V INTER)%]I3 Most ima prednost ijlnž. Lojze Blenkuš: »Novameški most ima i prednost in bo zgrojen v okviru srednjeroc-s nego programa razvoja SRS do 1975. leta« 5— ----------------------—— i . ^ prejšnjem četrtkovem ^tervjuju je načelnik oddel-ka za upravnopravne zadeve pri ObS Novo mesto in republiški poslanec Jože Suhadolnik zaprosil, naj direktor Ces^ega sklada SRS inž. Lojze Blenkuš odgovori na vprašanje: cesta, ki skozi Novo mesto povezuje avto- Kari!f <^^sto z Metliko in sin magistralna ce- ie ^^ovem mestu, ki P^mostitev te ceste že dolgo velika Kdaj skbd SRS ima v proffra- Inž novega mostu? mvora^^^^ iP rul. Loka, stu , cija novega mo- rešuje v sklo-re- >'ed nrp^i^ rnesta. Obstaja končna ''^"dar o tem še dve Varianti sre za naj />,• i ^rio, po ka-Novem &adU most v kr^UMr"^~^‘ose,kar rrieški a ogrevajo novo-go -in za drur »testa. no ^‘‘diSčem. Skup-kfos t ? Paramo najti še ^ zbrnH postop- ^jsko IM potrebno loka-^ocijo dokumen- ^kš} Povejte, prosim, v upamo most? Oradi mostu je vezana na srednjeročni program razvoja SRS, tega programa pa do zdaj še nismo imeli V konceptu, ki ga pripravljamo (zajema obdobje od 1971 do 1975) je zajet tudi novomeški most. Ker koncept še ni tako daleč, da bi bil izdelan za posamezna leta, ne morem reči, kdaj ga bomo začeli graditi, najbrž pa 1974. Rečem pa lahko, da šteje novomeški most med mostove v SRS, ki imajo prioriteto in da je med najbolj perečimi (sevniški, zagorski in karlovški mošt v Ljubljani) v konici - Še zadnje vprašanje: za katero izmed variant kaže bolje: za most v mestu aU izven mesta in koliko približno bo^adnja veljala? - Če bi se odločili za most v mestu, bi s tem bolj rešili sam problem mestnega prometa, ne pa tranzitni promet, ki se mora mestom izogniti; če pa bi se odločili za gradnjo mostu izven mesta, bi bilo to boljše za tranzitni promet Natančneje in določneje pa na vprašanje o lokaciji novega mostu ne morem odgovoriti, ker doslej predlagane rešitve ekonomsko še niso dovglj^b-delane. Nekaj več lahko povem o ceni: sam most bo veljal po sedanjih cenah okoS 8 milijonov din, precej denarja pa bo zahtevala ureditev dovozov. Dovozi bi veljali manj, če bi gradili most v mestu. Če ga bomo izven mesta, pa bo to stalo več, ker bo treba zgraditi tudi obvozno cesto. Moje vprašanje: v Novem mestu je, kotikor mi je znano, razen mostu še več nerešenih stvari Med drugim Novo mesto še nima dokončnega dovoza na avto cesto. Ker pri vlaganju republiških sredstev v takšne naložbe iščemo vedno tudi soudeležbo lokalnih sredstev, naj predsednik občinskega zbora delovnih skupnosti odgovori, kakšne so možnosti za sodelovanje gospodarstva v občini r naslednjih I I S I MINI ANKETA 840 kvadr. metrov uporabne površine ima nova Kovinaijeva proizvodna dvorana, ki jo je zgradilo SGP Pionir po sistemu MOL. Nove prostore, s katerimi bodo novbmeški kovinaiji dobili še enkrat več^o delovno po vrano od sedanje, Ik^o izročili namenu te dni. V i^j bodo delali sedeže za prikolice IMV in kovinske dele za gostinsko opremo — (Foto: I. Zoran) v, LETOS IZJEMOMA DRUGAČE: Praznik ne samo za poklicane Predsednik Avgust Avbar: »Krajevne skupnosti naj slovesno opravijo inventure in sprejmejo nove načrte!« - Več novega tudi v podjetjih Skorašnja otvoritev novih Kovinaijevih prostorov v Bršlinu bo, kot kaže, prvi pomembnejši dogodek v okviru letošnjega [Kaznovanja občinskega praznika, ki se bo raztegnilo na dva meseca. V tem času bodo po delovnih organizacijah odprii več novih oddelkov in obratov, vendar „veliki zvon“ ne bo namenjen nobenemu od njih. Predsednik občinske skupščine Avgust Avbar pravi: „Letos to ne bo samo praznik občinske skupščine Suhokrajlnski drobiž ELEKTRIČNE PASTIRJE je nabavilo nekaj kmetovalcev, da bi z njimi očuvali njivske pridelke pred nadležno divjadjo. S tem naj bi razbremenili nočne straže oU njivaK Pravijo, da je električni pastir uspešen pripomoček ob deževnem vremenu, ob suhem vremenu pa njegov sunek ne preplaši posebno ščeti-naija. S SAMONAPAJALNIKl je več kmetovalcev opremilo hleve v Pra-prečah, v Sadinji vasi in v Mačkovcu ter drugod, kjer imajo napeljan vodovod. Tako si lajšajo delo v hlevih. Tudi puhalnike za seno že imajo in so z njimi zadovo\jni. GASILSKO SEKTORSKO VAJO bodo v nedeljo, 24. s^tembra, izvedli v Šmihelu pri Žužemberku. Sodelovala bodo gasilska društva Šmihel pri Žužemberku, Žužemberk, Reber, Dvor, Hinje in podružnično društvo Ajdovec. Prikazali ter poklicanih in povabljenih, ampak res vsega prebivalstva v občini Zato smo se odločili, naj bo težišče tokratnega praznovanja v krajevnih skupnostih. To bo za krajevne skupnosti priložnost, da na ŠKOUAN: 20 številk ATC letih. • - novomeškega JU JAKOPEC # verižni napad z vodo iz reke ^ Krke v Šmihel. M. S. komunisti in sindikalisti OPOZARJAJO: Čakati, receptov ne bo! občini o TOZD do zdaj resneje le v Krki, Pionirju, zdravstve-Dro^' In nekaterih drugih podjetjih - Boje se, da bi se sredstva drobila - Politiki odgovarjajo: TOZD ni politična tvorba Popravami na S dela organizacij Ul občini Val?"'' PTOel ?8ani, Pioi7v delavcev, 'JO se^3^!'^cv. Politične brez vztrajnega, iela C- m sUokovnega tudi, da v tej So ^ v novom ob-*0 izluščil^' J® pripravil '*''cljavlin ugotovit-f^.gre tiko^Jf. ustavnih do-^ *^‘"azaio^°> kotjebUo zastav-J . da se ponekod "Odpisov Ort , Pnspcvk h za izvnu’i; kateri so za izvršnega odbora Avgu- nočejo kaj preveč siliti v ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, ker so prepričani, da bi to pomenilo drobljenje sredstev. Že od prejšnjih obiskov v delovnih organizacijah pa npr. člani občinskega komiteja ZKS in občinskega sindikalnega sveta vedo, da mnogim še ni znano, kaj pravzaprav ustavna dopolnila zahtev£yo. Od tod tudi navrženo mnenje, da „gre menda pri TOZD spet za nekakšne politične tvorbe" m ne za samoupravne celice združenega dela. Na skupni seji občinskega komiteja ZKS m predsedstva občinskega sindikalnega sveta prejšnji teden so poudarili, da se z opravičilom „čakamo na z^ed, kako so drugod ure-dili“, ki ga je spet pogosto slišati, ne morejo sprijazniti. Dejali so, da bo moral vs^ sam najti rešitev in urediti medsebojne odnose tako, kot je zanj značilno. Zato receptov, kako uskladiti interno zakonodajo z ustavnimi dopolnili ali kako ustanoviti temeljno organizaciijo združenega dela ter kaj upoštevati pri tem, zanesljivo ne bo. Sta pa komite in predsedstvo sindikalnega sveta ponudila pomoč strokovno-političnim komis^am, ki sojih v delovnih organizacijah zadolžili za pripravo poti. po katerih bodo uresničevali ustavna dopolnila. Telefonska centralo in stonovanfa iHido v stari šoli še mesec dni, in krajem, kijih s svetom povezuje sodobna telefonija, se bo pridružil Škocjan. Avtomatsko telefonsko centralo z 20 priključki bodo namestili v pritličju stare šole, ki jo bodo preuredili. Nova centrala bo za skocjansko območje pomembna f)ridobitev, najbolj pa se je vese-ijo šola, krajevni urad, ambulanta in trgovine. V šoli, ki ji bodo dali novo streho, bodo uredili učiteljska stanovanja: eno družinsko in tri enosobna. Slabe stanovanjske razmere so odvrnile od tega kraja že marsikaterega tujca, ki se je hotel v njem naseliti. Najbolj je to občutila osemletka, ki ni mogla dobiti strokovnjakov za predmetni pouk. Preuredili bodo tudi dvorano v pritličju stare šole. Spremenili bodo notranjost, popravili tla in oder. Prvič bodo po dvorani razmestili enotne stole: 100 stolov je Škocjanu daroval novomeški zavod za kulturno dejavnost, ki je letos prenovil dvorano kina Krke. Ko bo vse urejeno, se bo začelo tudi kulturno-prosvetno življenje. Ljudje najbolj pričakujejo kino, ki je začasno ukinjen. slavnostnih sejah-pregledajo enoletno delo in si zastavijo načrt do naslednjega občinskega praznika." Največ se bo v tem času dogajalo v krajevnih skupnostih na šentjemej-skem območju. O 30-letnici Gorjanskega bataljona, ki ga bodo borci, aktivisti m prebivalstvo krajev pod Goganci slavili 1. oktobra, smo že poročali. Ta pomembni jubilej in občin^i praznik bodo v kr^evni skupnosti Orehovica počastili z otvoritvijo vodovodov v sami Orehovici in šestnajstih okoliških kr^ih. Poleg že omenjene otvoritve pri Kovinarju se bo v delovnSi o^aniza-cgah zvfstflo še več novosti Omeniti velja vsaj dve: tovarna zdravil I^a bo odprla obrat Gaienice (to naj bi bil osrednji dogodek), Novo-teks pa (predvidoma za dan republike) opekarno pri Dobruški vasi. Po vsej občini se bodo v počastitev praznika zvrstile najrazličnejše druge kulturne in športne prireditve, na katerih bodo s svojimi sporedi sodelovale šole v vseh večjih ki^ih. Kajpak je to predvideno samo okvirno; podrobni načrt praznovanja bo v naslednjih dneh izdelal odbor, ki ga je občinska skupščina imenovala na torkovi seji. Po mestu so te dni zapele znanilke jeseni — žage. Ker pred hišami stojijo velike skladovnice drv in druge kurjave, smo povprašali nekaj meščanov, kaj menijo o kurjavi. Marija Zajc: „Stanovanje ogrevamo s centralno kurjavo. Vsako leto pripelje Petrol olje, gospodinje pa zanj odštejemo precej denarja. Tristo tisoč starih dinarjev! Ce se bo olje še kaj podražilo, bomo morali ponovno kuriti s premogom.“ Janez Hrovat; „Računajte, pa boste videli. Naročevanje drv, nalaganje, prevoz, žaganje in pospravljanje. Koliko izgubljenca časa in denarja. V našem mestu bi morali že kaj urediti, saj se vsake jeseni bojim, če bom dobil kuijavo ali ne.“ Romana Žveglič: „Na pet metrov drv čakamo že precej časa. Upam, da se cena v tem Kurjava času še ni spremenila in da nam jih bo Gozdno gospodarstvo kmalu pripeljalo." Marija Železnik: „Letos sem kupila osem metrov jiv in tono premoga. Za prevoz in za drva sem odštela devetsto dinarjev.-Mislim, da bi morali v našem mestu bolje poskrbeti za kurjavo. Preden jo dobiš, preteče precg časa.“ Emil Novak: „Ce ne bi drv naročil spomladi, bi bili pri nas to zimo reveži. Same obrube so jih, po teh podjetjih, zaračun£yo pa dobro. Sedaj me skrbi, kdaj mi jih bodo razžagali, ker so nekajkrat snedli obljubo tudi ti. Za vsak primer si bom kupil žago, in če ne bo drugače, bova s sinom včasih malo potek>vadiia.“ Jože Palčič: „Letos smo prH3i do drv nekako težko. Večkrat sem zavrtel telefon in večkrat so me razočarali. Zdi se mi, da je kurjava predraga. Ce ne bom hitro dobil žagarja, mi bo dež drva namočil in potlg ne bodo uporabna dalj časa. Ker imamo v bloku premajhno drvamko, ne vem, kam bom vse spravil “ Kurivo Ljubljana-posk)vaInica Bršlin: ,3tianke talcoj, ‘ko pr^ dejo 2Mlopusta,'navaiyo k nadi^ čeprav vsako leto ponujamo ■ koncu maja kurivo po znižah^^ ceni. Letos smo imeli pre(^ smole, saj sta se nam ponesrečila dva delavca in pokradle ža^. Zato smo imeli zastoja 2 Tudi premog je težko dobiti, ker nam ga rudniki ne dostavgj^p točno. Potrudili se boma, bodo imeli kupci pri nabavi prihodnje dili čim maiy težav. J. PEZEU PROŠNJA ZAPOKOPAUŠCE Straška krajevna skupnost je prež kratkim vložila dvoje prošei\) za lokacije. Potrebuje jih za razširitev pokopališča v Vavti vasi in za krajevno avtobusno postajo. KovomešJo kronika KRAJEVNE SKUPNOSTI DOČAKALE Denar z zamudo O delitvi za leto 1972 bodo danes odločali na stal> ni konferenci krajevnih skupnosti v občinskem proračunu so letos zagotovili 300.000 din za redno dejavnost krajevnih skupnosti 500.000 din za ceste^ ki jih morajo le-te vzdrževati, 20.000 din pa za zboljšanje zdravstvenih razmer. Denar je v blagajne krajevnih dcupnosti prihajal po ustaljeni navadi koliko dobi posamezna krajevna skupnost, pa do danes ni bilo urejeno. O tem se bodo pogovorili na današnji seji stalne konference krajevnih skupnosti ki se bo naposled le sestala, v krajevnih skupnostih pravijo. da jim zarad’ pomanjkljivega sestan-karstva delo ni t>btičalo, prav pa je, da se ve, koliko grel^miu. Še vedno je bo^e pozno kot nikoV. 4)anes se bodo morali zlasti dogovoriti, ImJ^o bodo delili denar za vzdrževanje* cest. Slišati je, naj bi dali pri tem prednost cestam, po katerih vozijo* šolski avtobusi. Stalna konferenca bo morala na današnji seji spregovoriti o „deležu“ krajevnih skupnosti v srednjeročnem načrtu za razvoj občine, ki je okvirno že izoblikovan. „REVOLUCIJA TECE NA-PRFJ“ - Pri Mladinski knjigi prodajajo knjigo S\oto7.ara Vukmano-vića-Tempa z naslovom Rcvolucija teče naprej. Knjiga je v dveh delih in je namenjena najširšemu krogu bralcev, v prcdnaročniški ceni pa velja 150 dinarjev. TRGOVINE IN SLADKOR -Skoraj vse novomeške trgovine večkrat ostanejo brez sladkorja, ker ga gospodinje takoj, ko dobijo novo zalogo, brezglavo pokupijo. Prodajalci pravijo, da se sladkor še ne bo podražil. URE PRAVLJIC - Člani kultur-no-umetniškega društva Krka bodo kmalu pričeH s priljubljenimi urami pravljic, s katerimi so zabavali otroke spomladi. Upajo, da bodo letos lahko nastopali v dvorani Doma kulture. IZLET NA TRIGLAV - Skupina dela>^ in delavcev tovarne zdravil „Krlca“ bo konec tedna odšla na izlet na Triglav. KORISTEN OBISK - Prejšnji četrtek se je iz Madžarske vrnila delegacija sekretariata pošlo vn^a združenja za kmetijstvo, v kateri je bil tudi Novomeščan inž. Jože Tanko, direktor kmetijske zadruge. Delegacija si je o^edala državna posestva, organizacijo dela in proizvodnjo, farme, valilnice in driige zanimivosti madžarskega kmetijstva. TRŽNICA - Tudi ta ponedeljek je bila tržnica dobro založena, cene pa se od prejšnjega tedna niso spre-iN(^ile. Cene: paprika 5 db 8 din kiloghmi. jabolka 5 do 7, belo grozdje 6, NČrno 9 din, limone 15 din, pomarančr solata 5 do 7, - domači med 20 din Hter, krompir 2 do 4 din, rdeča pesa 5, slive 6, čebula 5 do 6 din, zelje 2 do 4, kumare 2 din in jajčka po 0,80 par. ROJSTVA -‘Rodile so: Marija Goršin iz ulice like Vaštetove 5 — deklico, Milena Šobar iz Ragovske 2 - deklico, Marija Rukše iz Ljubljanske 14 - dečka, Jožefa Hrastar iz Ulice v Brezov log 35 - Renato, Helena Matulič, Nad mlini 43 -Snežano, Danica Kocuvan iz Drejč-kove poti 29 — Suzano in Marija Barbič iz Dilančeve 9 - Boštjana. POGREBI - Umrli so: Vida Breščak v 59. letu starosti, gospodii^ iz Zagrebške 16; Ivana Kovačič v 66. letu starosti, upokojenka iz Rakovnika 12; Franc Morel v 95. letu starosti, upokojenec iz Volčičeve 35, in Franc Hribar v 66. letu starosti, upokojenec iz Grbičeve 6. - Ena gospa je rekla, da je iui prehodu za pešce že nekajkrat Eid*-nji hip odskočila izpred svetlo mo-dtega fička, s katerim divja po mestu novomeški „avtomobilistični as“. Druga je dodala, da nima tako dobrih refleksov in da bo odslej bolj poredko prečkala cesto, kajti „asa“ so po goijanskih dirkah pričeli oponašati še nekateri drugi... ' 2^1. septembra 1972 stran uredil; IVAN ZORAN DOLENJSKI UST 13 KMALU CENTRALNO GRETJE V ŠOLAH PIŠECE IN GLOBOKO Podaljšati samoprispevek za šole? V Cerkljah že prihodnjo jesen dovolj prostora za podaljšano bivanje šolarjev - Naročeni so tudi načrti za dograditev šole na Bizeljskem Ob cerkljanski osnovni šoli je že od poletja sem živahno gradbišče in septembra prihodnje leto bo pouk v novem traktu. Med počitnicami nameravajo prenoviti tudi staro poslopje. V novem delu so učilnice, zbornica, oddelek za predšolsko varstvo, kuhinja in jedilnica. V novem traktu bodo imeli pouk učenci nižjih razredov, učilnice za višjo stopnjo pa bodo uredfli in opremili v stari šoli. Že prihodnjo jesen bodo'imeli otroci iz cerkljanskega okoliša možnost za podaljšano bivanje v šoli. Tudi prehrano bodo izboljšali, ko ne bo več take stiske. V novi kuhinji bodo z lahkoto pripravljali malico za šolarje in obroke za varovance otroškega vrtca. Dograditev cerkljanske šole sodi v okvir občinskega programa za obnovo šol. Prvi so bili na vrsti v Brežicah, kjer so zgradili šolo za tisoč učencev in kjer je bila stiska največja. Adaptaciji v Cerkljah bo sledila dograditev in prenovitev šole na Bizeljskem. Načrti zanjo so naročeni in jih izdeluje projektivni biro MANJ PROŠENJ IN PRITOŽB Komisija Iza prošnje in pritožbe v Brežicah prejema v zadnjih dveh letih precej manj vlog kot v preteklosti Lani je reševala sedem zadev, letos pa je prgela komsg pet vlog. Zanimivo je, da s področja stanovanjskih, premoženjskopravnih in delovnopravnih zadev ni bilo nobe-n^a glasu in da so prišle le tri pritožbe s področja socialnega varstva ter dve drugi zadevi. Občani urejajo torej svoje težave po drugih poteh. Region. Solo bodo nato dogradili tudi v Artičah, nakar ostaneta še dva kraja: Pišece in Globoko. Se preden bosta prišla na vrsto, bodo v obeh šolah napeljali centralno gretje. V Globokem bodo uredili tudi telovadnico pod streho prosvetnega doma. Za napeljavo kurjave bodo porabili denar, ki se steka iz amortizacije in ne tistega iz samoprispevka. Tako je torej v nekaj letih pričakovati uresničenje programa obnove šol. Do konca pa ga bodo v občini lahko izpeljali le tedaj, če bo samoprispevek za šolstvo podaljšan. Spričo podražitev zbrana vsota ne bo zadostovala. Svet za šolstvo in svet za zdravstvo sta predlagala podaljšanje in po predhodnem dogovoru bi potem uporabili del denaija za zdravstveni dom, del sredstev pa naprej za šolstvo. J 7 ŽIVKO PREGL MED MLADINO V BREŽICAH Z ustvarjalno besedo na dan Zdaj je priložnost za uveljavljanje mladih v torek, 12. septembra, je obiskal brežiSco občino predsednik republike konference{ ZMS Živko Pregl. V domu JLA je imel z vojaki in mladino razgovor o pripravah na 3. konferenco Zveze komunistov Jugodavije. Pred številnimi udeleženci je najprej spregovoril o dosedanjih pripravah slovendce in jugoslovanske mladine na to, za mlado generacijo, še posebej pomembno konferenco ZKJ in o predkongresni aktivnosti, ki bi morala zajetislehemo organizacijo ZMS in mlade ljudi povsod tam, kjer delajo, živijo, se organizirajo in družbeno delujejo. Poudaril je, daje bila v ZMJ in ZMS ter med mladino nasploh zelo ugodno ocenjena odločitev ZKJ, da bo na tej svoji konfe- ' s ‘‘ % f V pobiilnici excorada pri Agr^ v Brežicah se z jutrišnjo otvoritvijo začenja redna proizvodnja. V dveh izmenah so zaposlili 25 delavcev, večinoma žensk. Brezalkoholno pijačo „tonic water“ polnijo v kooperacgi z Agrario v Kopru. Na sito: delavka ob tekočem traku — (Foto; J. Teppey) NOVO V BREŽICAH PROSLAVE v CERKNEM se je ob 25-lctnici priključitve Primorske k SFRJ udeležilo 50 mladih k brežiške občine. To priložnost so izkoristili za ogled bolnice Franje. Delegacija Zveze mladine iz Brežic se je teden dni prej udeležila tudi slovesnosti ob tridesetletnici ustanovitve Gubčeve brigade na Trebelnem. Nosila je prapor mladinskega Kozjanskega odreda. V DOBOVI postopoma zaposlujejo nove delavke v konfekcijskem obratu Beti. Računajo, da se bodo po 29. novembru preselili v novo dograjeno halo, kjer bo steklo delo C o tekočem traku. Staro rtavbo odo preuredili v menzo, kuhinjo in druge pomožne prostore. Število zaposlenih se bo potem pomnožilo na posk 200. ZA DANAŠNJO SEJO SKUPŠČINE je pripravilo poslovno poročilo Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežfce. Ta delovna organizacija gospodari s stanovanjskimi hi'-šami in poslovnimi prostori v družbeni lastnini, vzdržuje mestni vodo- vod, kanalizacijo, opravlja pogrebno službo, oddaja zemljišča za gradbene namene na zazidalnih območjih in opravlja smetarsko službo ter več obrtnih dejavnosti. MLADINSKE AKTIVE na šolah, v krajevnih skupnostih in delovnih organizacgah obiskujejo te dni člani predsedstva občinske konference Zveze mladine. Seznanjajo jih z nalogami, ki jih čakajo v prihodnjih mesecih, ter z osnutkom programa ZMS in načrti občinske konference Zveze mladine. Na teh obiskih bodo zvedeli za dosedanjo aktivnost mladine, da bo poročUo o delu organizacije v minulem letu- čimbolj stvarno in nazorno. MERILA ZA PRIZNANJE OLAJSAV pri plačevanju za starostno zavarovanje kmetov bo določal občinski odlok. Znesek, za katerega bo zavezanec oproščen, bo določila petčlanska komisija. Prispevek za leto 1972 bodo morali kmetje plačati v dveh enakih obrokih, ki bosta zapadla 15. oktobra in 1. decembra. breUSke vesti renči sprejela delovne dogovore in naloge ZK pri vključevanju mladih rodov v graditev samoupravne socialistične družbe. Zveza komunistov ostvaija s tem nove možnosti in prostor za družbe-no-politično uveljavljanje mladih znotraj samoupravnih odnosov. Tretja konferenca ZKJ pa ne zadeva samo Zvezo mladine, ampak vse družbeno-politične in tiste specializirane samoupravne organizacije, ki vključujmo mlade ljudi v svojo aktivnost. Živko Preglje posebej opozoril na to, da mora mlada generacija izkoristiti možnost, da se kritično in ustvarjalno strne v razpravah o tezah za konferenco ZKJ. Tako bo najbolj neposredno zagotovila vpliv mladine na politiko ZK. V ospredje mora biti postavljeno na-^lo, da je mladina pri reševanju šir-družbenih in v sklopu tega tudi „mladindcih" vprašanj nepogrešljiv dejavnik. Ko je Živko Pregl govoril o tezah za pripravo dokumentov 3. konference ZKJ, je posveti^ posebno pozornost vprašanjem, kot so neenake možnosti vstopa v življenje - od ctro3cega vrtca do univerze, nezadovoljiv samoupravni položaj mladih v družbenem odločanju in nezadostna socialistična in marksistična vzgoja mladih ljudi v šoli in zunaj nje. Širok odziv udeležencev v razpravi je pokazal zavzetost mladih za reševanje teh problemov. TONE JESENKO 40 LEŽIŠČ PREMALO V novem motelu na Čatežu so sobe od otvoritve da^je neprestano zasedene. 2e zdaj ugotavljajo, da jih je 20 premalo in da bi lahko oddali vsaj še enkrat toliko ležišč. Zaradi tega bodo prihodnje leto najbrž pohiteli in dvignili trakt s prenočišči za eno nadstropje, kot je bilo sprva že predvideno. VIŠJA ŠTUDIJSKA POMOC Občinska skupščina v Brežicah bo danes spremenila mesečno vsoto študijjske pomoči Za šolsko leto 1972-73 bodo študenti na visokih Jelah prejemali po 700 din študyske pomoči, dgaki srednjih šol in vajenci v go^odarstvu pa 600 din. VOZAČI TUDI V VRTCU Otroški vrtec v Artičah je oddelek osnpvne šole. V njem je 18 varovancev, učite^skih in uslužbenskih otrok, med njimi tudi eden iz kmečke družine. Otroke vozgo v varstvo iz Artič, iz Dečnega sela, Trebeža, Obreža, Sromelj in Zdol. Mesečna oskrbnina je 50 dinarjev. Vrtec še ni dokončno opremljen, zato čakajo z uradno otvoritvgo, GROZDJE JE KISLO V strahu, da bo vreme uničilo še tisto grozdje, kolikor ga je, so ponekod že začeli trgati Tudi sladkorja so vinogradniki veliko pokupili, ker je grozde kislo. Strokovnjaki v brežini občini opozarjajo, naj ljudje s trgatvijo počalcajo do oktobra. Tisti ki preveč hitijo, bodo imeli slabo vino, slaba kakovost pa pomeni tudi slab dohodek. VSAK MESEC VSE O MLADIH 15. septembra je izšla prva številka Informacij občinske konference zveze mladine v Brežicah. Posvečena je pohodu Po poteh Kozjanskega odreda ob tridesetletnici prvih slovenskih brigad. Informacije bodo izhajale enkrat na mesec in bodo trajna vez med aktivi in občinsko ter republiško konferenco Zveze mladine. Odprle bodo pot širšemu sodelovanju mladinskih aktivov in specializiranih mladin v starem zdravstvenem PRIMOŽ: trgovina? trgovine v tem kr^u se ^^vni nn ^ Podietia sevniSkega trgovske- ravSn **°i krajevne skup- 8ali, da^f + ° predla- ^ bi hii J trgovdci lokal, DoH ° nekaj dni v >>amreč samim pogojem, da ^la najdejo prostor. Kaj '*PraviteKp„i^“’^°^^’ Sola je zaradi ^P^a, odhoda na Bučko bi lahko imela v klpf„-L * prostor v učil- ^®bro obveščeni »bčani - dobri ^^upravljavci! zmorejo Zgonecje ^tevoi prodrl z novo ° g°re do redJca^ preyQj L^l^h Hubajnic, 'niefi bojj ^uJ^'^ratca bodo Vrei?i UnoraK oh^ lepe*" jJtj » ^ ie ? pa je tako StuH» težko pre- nkx^^ Itrajevna skupnost ■ viA°^»nsko'pomoč že raz- drugi prispevka za revnejše? domu naj bi uredili prostore za posebno šolo. To bi bila šele prva faza, saj vsega v prvih 5 letih ne bi zmogli. V naslednjih 5 letih bi začeta dela na novih šolah dokončali, takrat pa bi preuredili še šole v Loki, na Studencu in Šentjanžu. Dosedanje šoldce zgradbe so večinoma betežne osemdesetletnice ali še več, kijih ni več mogoče krpati. Posebne strokovne skupine so si ogledale razne šole po Sloveniji. Dogovorili so se za že izvedene načrte, ki bi bili zato cenejši, gre tudi za takšne rešitve, ki omogočajo etapno gradnjo. Občani naj bi o samoprispevku glasovali predvidoma v prvi polovici novembra. Priprave na ta trenutek bo poslej naloga številka ena. Vsi dejavniki v občini se dogovarjajo o načinu sodelovanja v akciji. Ker so razmere v večini šol v občini že sedaj ^oraj brezupne, bo izvedba začrtanih ^denj rešitev za nadaljnji raz-, voj občine, ta pa se začne pri znanju, torej v šolah. Do novembra, ko se bomo odločali ^a 5-letni samoprispevek, bo še vrsta obravnav, kjer bo dovolj možnosti za razčiščevanja nejasnosti. A. ŽELEZNIK tudi že mnogo za gramoz ne obdnK^-^ durmi je deževno stanju nova cesta v ■la. ne bo kaj prida kori- ^ _ K. Z. iosi... y nn l’ prišel v po-občino. ..Kakn rln khu »Samo i. nn I prišel v po- >s Ul da ^ in pet- t uL fiopred- ^ ^ imJts •Mradne ►«s5a.*i"vs5 SEVNIŠKI ' DVO- predsed- ^Ki ^^^Ukega kvadratnih za ki ga bi predvsem pa za y raznih prosto-!?>iern ''®*'dar domu in namene ne-^^^''jski ^ v novi poslov-S»^|.;^!adbi, v kateri p J ! i nekako, saj so kupili Alpino!« ! VAŠKA SAMOUPRAVA IN ZLOBA: S \ »Šparam« pri zdravilih ^ ^ 2 J Pokleška krajevna skupnost je Zakškovim s ^ odbila denarno pomoč za otroke: »Bodo že ( I % Pred dnevi je vseeno prispela odločba občine za 450 din^ev denarne pomoči z a* naj starejšega Zalškovega sina, čeprav so v družini trije otroci. Seveda so prišle vesti o težkem položaju te kmečke družine na občino po drugi poti. Sicer imajo menda za 100 dinarjev večji katastrski dohodek kot določata odlok in zakon za upravičence pomoči, vendar ima mati Katarina srčno astmo, pa še plazovi parajo strmo zemljo na bohorskih hribih. - Kako gre? - smo povprašali. „Da le ne bi bilo te bolezni,” pravi suhljata ženica, ki ima le kakšen kilogram več kot 40. „Ce nisem v bolnici, lahko malo prihranim pri zdravilih, v bolnici pa je red.“ Dvoje vrst zdravil ima za odstranjevanje vode pod prsnim košem: v eni škatlici je le 30 tablet, pojesti jih mora 8 na dan, v drugi jih je sicer 100, na danjih mora vzeti po štiri. Za vsa ta zdravila mora vsakih 14 dni odšteti 200 dinaqev. Ko smo obiskali to domačgo, sta bila poleg matere doma le dva n^mlajša sinova, starejši je bil v šoli, oče je bil pb krovskih poslih na domu starih staršev. „V šoli vsi trije izdelujejo kar dobro, čeprav imajo za učenje le večere,“ jžh pohvali mati. Ob obisku sta fantiča kosila za živino. Za zimo jim namerava mati spresti nekaj volne od treh ovac, ki so pri hiši. Kolovrat se že suši v kuhinji. Bo za dolge večere, namesto časopisa ali televizije. Denarne pomoči so letos lahko podelili le enemu otroku. Krajevne skupnosti sicer niso imele lahkega dela. To delo so jim poverili, ker bolje poznajo ljudi. V tem primeru izpita niso opravili. Vsaka šola nekaj stane, ta bi kmalu preveč! A. ŽELEZNIK PABERKI Pred leti so stanovalci lepo skrbeli za zelenice okrog blokov, sedaj pa so nekateri izgubili voljo, ko je stanovanjsko podjetje preurejalo dohode k blokom. Ob tem so namreč nekaj nasadov uničili, niso jih pa po- '^anjsjjo komunal- Podjetj denar, c Sneg je že J® so 2?t. trgu v «cer zasilno ^ deif * je nam- C ostrejša, h skun^ P te- ‘ ;o£.2a draga vzdržc- K SOD-v c ^ Naselju **^bi že lep čas ^ *wejanje oicolja. novno uredili Občinski odlok je sicer nedvoumen: za ureditev okolja morajo skrbeti hišni sveti. Ker v kraju nasploh ni nikogar, ki bi bil posebej dolžan skrbeti za podobo kraja, bo veijetno najbolje, če za to pogodbeno obvežejo kakšnega vrtnarja, denar za to pa odvedejo iz ustreznih prispevkov. POROKE V SEPTEMBRU - V zadnjih dveh tednih se je na sevni-škem matičnem uradu poročilo 7 parov: 2. septembra Mijo Celenko-vić in Marija Plazar iz Sevnice, Silvester Dobovšek iz Razboija in Angela Zgonc z Brega ter Matjan Vintar in Angela Zgonec iz Loga; minuk> soboto pa so se poročili: Jože Knez iz Loga in Marija Hočevar iz Ponikev, Ivan Judež iz Gaberja in Terezija ^^ole iz Gornjih Orel, Alojz Martinčič iz Zgornjega P(javškega in Nevenka Nov^k iz Konjskega ter Karel Koren iz Loke in Marija Juigeij iz Žirovnice. OBVESTILO OBČINSKA SKUPŠČINA SEVNICA obvešča vse kmetovalce, ki imajo kmečko zdravstveno varstvo, da so dolžni plačati prispevek za starostno zavarovanje kmetov — kmečke pokojnine. Višina prispevka, ki ga je vsak zavezanec dolžan plačati, je razvidna iz seznamov, ki so na vpogled pri krajevnih uradih od ponedeljka, 25. septembra, do 5. oktobra. Zavezanci naj si v omenjenem roku te sezname ogledajo. Vsak, kdor misli in presodi, da v seznamu navedenega zneska ne bo mogel plačati, ima možnost, da v 15 dneh po objavi (do 20. oktobra!) vloži pri krajevnem uradu ali občinski skupščini Sevnica zahtevek za ugotovitev zmožnosti plačevanja tega prispevka. ODVEČNA BOJAZEN: Ni bogatenja z zasebnimi sobami Dve mnenji: A. Mežan, upravnik Pensiono Putnik: »Zasebniki nas prehitevajo!« C. Pungartnik, načelnik ObS za gospodarstvo: »Gre za malo dejavnost nekaj gospodinjstev. Občani Cvibelj skrbijo za podobo kraja.« Razlogov za nejevoljo v Motelu ali natančneje Pensionu (zakaj v kategorizaciji je padel za stopnico) sicer letos ne manjka. Letošnja 'turistična sezona namreč ni bila kaj prida. Edino mesec julg je po besedah upravnika bil boljši od lanskega. Vendar celo v tem mesecu niso imeli vseh.postelj zasedenih. - Kako gledate na zasebnike, ki oddajajo turistom sobe? „Ko sem pred 4 leti delal še v recepciji, sem bil pobudnik te akcije. Ni pa bilo mogoče zadovoljiti vseh, zanimanje je raslo. To poletje je postalo že nemogoče, zasebniki so se pulili za turiste na našem parkirišču. Mislim, da takšno početje turiste samo odvrača od kraja.“ - Kakšen bi bil izhod? , J^aša recepcija bi opravljala službo razporejanja turistov, pristali bi tudi na to, da zasebniki dajo svojega človeka za to delo pod naio streho. Treba pa bi se bilo pogoditi. Ne razumem, zakaj občina ne nastopa ostreje proti zasebnikom.“ O tem smo povprašali načelnika ,Arheologija ne pozna porazov/* (vavi sodelavec i^ub^anskega roo-meniškega varstva Jože Oman na gradbišču obnove ceste proti Stefanu. Budno oko in lopatica spremljata vsak b^rov gib. Tod je tekla rimska cesta, pri Izstavi so našli štiri rimske grobove z zanimivimi n^dbami — Foto: Železnik) TRIMO: 26 ŠTIPENDISTOV! Pri Trimu sc zavedajo, da brez kadrov ni napredka. Na višjih in visokih šolah Stipendirao 2 redna študenta, na srednjih šolah 7. Razveseljivo je tudi to, da podpirajo izredne študente: na višjih in visokih šolah 7, na srednjih šolah pa kar 10, Skrbijo tudi za vajence, kar 20 jih im^o. Podjetje tudi v celoti plačuje strokovno usposabljanje delavcev za polkvalifikacije in l^alifikacije v tesnem sodelovanju z delavsko univerzo v Trebnjem. 6 PRIZNANJ 'Ob prazniku občine Trebnje bo občinska skupščina podelila tetos kar 6 priznanj. S posebnim odlokom bodo dodelili občinsko priznanje SNOUB Matija Gubec, ki je bila ustanovljena na Trebelnem. Od delovnih kolektivov prejmeta letošnje občinsko priznanje tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Dana na Mirni in mizarsko podjetje Treles iz Trebnjega. Žirija predlaga občinski skupščini, da bi podelili priznanja tudi naslednjim zaslužnim občanom: Franju Bulcu z Mirne, Janezu Gartnarju iz Trebnjega in dr. Jeleni Pavičević iz Mokronoga. IZ KRAJA V KRAJ KONCNO - PREMOSTILI BUS-NIK - V četrtek in petek je novomeško Cestno podjele položilo zadnje metre asfalta na obnovljeni cesti Slovenska vas - Puščava. To je bilo na mostiču preko potoka Busnik v Rakovniku. S tem se je cesta izognila neprijetnim ovinkom med hišami v Rakovniku. Stanovalci bodo tega uspeha nedvomno najbolj veseli, saj jim ne bo treba več požirati prahu. DOPISNIKI - PIONIRJI IZ VSE SLOVENIJE V TREBNJEM - V petek in soboto bodo Trebanjci gostitelji pionirske sedme sile. Jutri bodo v trebanjski osnovni šoli odprli razstavo pionirskih glasil, na Mimi bo v šoli ob 14. uri srečanje s pesnikom Tonetom Pavčkom, junaKi priljubljene oddaje Veseli tobogan ter junakoma s televizijskih zaslonov Erazmom in Potepuhom. V soboto ob 10. uri bo v Trebnjem razglasitev natečaja Zlate knjige za leto 1972. Mladi dopisniki iz trebanjske občine bodo odpe^ali pionitje iz drugih krajev Slovenije tudi na svoje ao-move. KAJ SO NASLI v PRAETO-RIUMU LATOBIKORUM? Ko so zabmeli stroji ljubljanskega Cestnega podjetja na cesti Trebnje -Stefan - Pljuska, so prišli tudi ljubljanski arheologi. Niso prišli zaman: v Pristavi so izkopali 4 grobove. Rimljani so namreč pokopavali kar ob cesti proti Emoni. Grobovi izvirajo iz časov v 2. ali 3. stoletju. Med ostanki so našli dokaj stisnjeno amforo, kamnit ^b, stisnjeno stekleničko. Izkopanine so sedaj odpeljali na legioimlni Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani, po obdelavi pa jih bodo poslali novomeškemu muzeju. NENACRTNOST se OTEPA -Tri vasi; Mačji dol, Potok in Dolge njive, so vložile ogromno truda v vodovod. Delali so s tako vnemo, da niso naročili niti načrta. V kratkem bodo Grosupeljčani izvedli priključek na izvir vode. Sele takrat bodo videli, če je dovolj pritiska. TREBANJSKE NOVICE oddelka za gospodarstvo, tovariša Cirila Pungartnika: „Občinska skupščina vsako leto določa pristojbine za oddajanje sob. Zasebniki morajo imeti cenike na vratih. Razumljivo je, da ljudje delajo, saj so v sobe, hiše in okolico dosti vložili. Žal je dejavnost zaenkrat še premajhna, da bi se izplačala recepcijska služba. Z Motelom smo imeli dosti razgovorov, vendar ni prišlo do sporazuma.** - Kaj pa infekcija? „To je občutljivo vprašanje. Imamo medobčinsko tržno inšpekcijo, ki ne more vdirati v sobe, ko so v njih turisti. Sicer pa je zmotno misliti, da lahko vsakdo oddaja sobe, kot, bi želel. Objekt je moral prestati zahtevne sanitarne preglede. Prepričan sem, da ni moglo priti do osebnih okoriščanj. Mimo občine gre še dosti turistov, ki bi jih lahko malo zadržali. Za dabo poslovanje pa Motel ne sme kriviti le zasebn&ov. Nastal je res lep motel v Grosupljem, tudi vzdolž avtomobilske ceste so lepo urejeni objekti. Brez modernizacije trebanjskega motela ne bodo mo^i ^£^ati, dosti pa bi se dalo narediti tudi z drugačno postrežbo ipd. A. ŽELEZNIK KJE JE Narodna pesem? Pevovodja treh zborov Stane Peček Iz Mirne: »Za otroke je narodna Slakova viža, ne znajo več niti ringa raja!« Si lahko zamislite prigodne proslave brez otroškega, mladin-sk^a ali sploh kakšn^a zbora? Poleg petja je zbor živa, premična dekoracija marsikater^a sicer praznega, in siromašn^a odra. Zlasti otroci radi nastopajo, še raje tekmujejo. Mirenski mladinski šolski pevski zbor pod vodstvom S. Pečka je že vrsto let gost republiScih pevskih revij kot edini zbor iz občine. - Kako je s pevsko kulturo?, smo povprašali prizadevnega pevovodjo obeh mirenskih šolskih in moškega pevsk^a zbora? „Reki: trije Slovenci - zbor ali zavidanja tujcev, češ: rojeni ste za večglasno pesem, so sicer laskavi, to pa je tudi vse. To imamo, ne grilimo dalje. Tu lahko največ stori le šola, s tem pa imamo težave. - Kje so razlogi? „Na vasi kraljuje radio, živo petje izginja. Starši so zaposleni, dopoldne v tovarni, popoldne in ponoči na svojih kmetijah. Kd^ naj mati najde čas in zapoje otroku uspavanko? Temeljna izobraževalna skupnost v Trebnjem si izredno prizadeva razširiti glasbeno šolstvo. V okviru trebanjske osnovne šole je prvi pričel delati oddelek glasben^a izobraževanja za pihala, harmoniko in klavir, v Velikem Gabru imajo oddelek kitar. V okviru trebanjskega oddelka deluje oddelek na Mirni za harmoniko, upamo, da se nam bo posrečilo izobraževati tudi slušatelje trobil Poglavitna ovira je kadrovska: ni glasbenih učiteljev.** - Se vez med gla^o in otrokom nadaljuje tudi po končani šoU? „V organiziranih oblikah tega še ni čutiti Moški zbor na Mirni vodim že 6. leto, a "priliva mlajših pevcev skoraj m. Sicer pa: kam pa jih bi dal, če bi bilo več zanimanja? Mirna je že tako velika, da bi potrebovala urejeno dvorano za kulturne prireditve. Veijemite, nikoli ne bi bila prazna! A ŽELEZNIK 21. septembra 1972 DOLENJSKI LIST 15 Komisija ne ve, kaj je njeno delo Komisija za ugotavljanje izvora premoženja je imenovana, navodil za delo pa nima, zato se sploh še ni sestala Komisijo za ugotavljanje izvora premoženja je še pred dopusti imenovala občm^a skupščina Kočevje. Za predsednika komisije je bil imenovan Lojze Levstik, ki smo ga pred kratkim zaprosili za razgovor. - Kaj je komisija za ugotavljanje izvora premoženja naredila od imenovanja do danes? - Se ničesar. Dobil sem namreč le obvestilo občinske skupščine, da je komisija imenovana in da sem njen predsednik, do danes pa še nisem dobil nobenega navodila, kaj naj komisija dela in kako. Menim, da bi morala občinska skupščina, ki je komisijo ustanovila, dati tudi navodila za delo. Res pa je, da je bilo vse to tik pred sezono dopustov. Pričakujem, da bomo navodila dobili zdaj, nakar se bomo takoj sestali in izdelali načrt za delo. - Gotovo pa ste že razmišljali o tem, kaj bo glavno delo komisije in kako boste delali, pa tudi na kakšne težave boste pri delu naleteli? - Strinjam se z analizo občinskega komiteja ZK, da v Kočevju ni mogoče obogateti z zaslužkom za redno delo, saj so v občini osebni dohodki celo pod republiškim po- prečjem. Možnosti za obogatitev s prevelikim izplačilom dnevnic in kilometrin preučuje komisija za družbeni nadzor pri občinski skupščini, ki jo vodi podpredsednik občinske skupščine Andrej Klun. Dvomim tudi, da bi bili običajni honorarji lahko vzrok za neupravičeno bogatenje. Bolj ko o vsem tem razmišljam, bolj se zavedam, da bo delo komisije zelo težko in odgovorno. Zavedam se, da bo v vsakem primeru zelo težko komurkoli dokazati, da je neupravičeno obogatel z zaslužki izven rednega delovnega razmerja. Seveda sem pa tudi prepričan, da taki zaslužki so, vendar bo vsak, ki tako zasluži, poskrbel, da ne bo dokazov za take zaslužke. Že zdaj pa sem prepričan, da pri nas ni tako očitnih neupravičenih primerov bogatenja, kot so v drugih občinah, da na primer podjetje gradi direktorju za njegove ,zasluge‘ hišo ali vikend. — Bodo delo komisije zavirali tudi predpisi? — Za Sarajevo oziroma BiH sem bral, da komisije za ugotavljanje izvora premoženja ne bodo pregledovale hranilnih vlog in deviznih računov, ker je pač tajnost vlog zajamčena. To bo resna ovira za delo komisij. Tako bo komisija lahko obravnavala nekoga, ki je denar vložil v gradnjo hiše, ne bo pa mogla tistega, ki ima denar oziroma devize v banki, pa čeprav je morda prav slednji neupravičeno obogatel. — Ste s sestavom komisije zadovoljni? — Imenovali so jo odborniki in menim, da so dobro preudarili, preden so dvignili roke za te člane. — Prihajajo na naslov vaše komisije ali na vaš osebni naslov že kakšni namigi posameznih občanov, da je ta ali oni neupravičeno obogatel in da^aj komisija posveti posebno pozornost pri ugotavljanju izvora premoženja tega ali onega občana? — Doslej takih prijav še nismo J. PRIMC Slabim upravljalcem manj pravic Samoupravljanje dopolnjevati - Dvomi ob posodabljanju ceste Livold-Brod - Cestarjev ni na cesti - Pomislek o vzornih kmetijah - Kdo neupravičeno bogati - Očistiti ZK vseh koristolovcev Na slabšanje političnih razmer v kočevski občini najbolj vpliva prepočasno posodobljanje cest Livold—Brod na Kolpi, nekatere gospodarske slabosti, neupravičeno bogatenje in prehitro propadanje podeželja, saj je vedno več opuščenih kmetij in celo naselg, tako so menili komunisti na nedavnem posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZK v občini Kočevje. Sekretarji so opozorili, da poteka posodobljanje ceste Livold—Brod prepočasi, da za to Cestni sklad namenja premalo denarja, da ima Cestno podjetje na tej cesti premalo mehanizacije, vendar je šc ta zelo slabo izkoriščena itd. Izražen je bil celo dvom, da se denar za vzdrževanje cest preliva v sredstva za posodobljanje te ceste in da so zato ostale ceste zelo slabo vzdrževane ter da nekdo ribari v kalnem. Milan Pajnič iz Podpreske je povedal, da je cesta od Čabra do Sodražice pogosto brez cestarjev, da pošiljajo iz tega konca zato pritožbe na občino, vendar se stanje ne spremeni. Cestarjev pogosto ni in cesta je zelo slaba. Tone Križ pa je menil, da .brigadni' način vzdrževanja cest ni primeren in da bi spet moral biti določen za posamezni odsek cestar. Samoupravljanje je treba neprestano dopolnjevati na podlagi novih izkušenj. To je bila naslednja ugotovitev. Tako pi prav, da v nekem podjetju bijejo plat zvona in khčejo družbo na pomoč, ko jim gre težko, ko pa jim gre spet dobro, pravijo, naj se v njihovo samoupravo družba ne .vtika, in si dele dohodek, ki sploh ni sad njihovih prizadevanj. Sekretarji so obsodili tudi prakso .samoupravnih dogovorov* za zvišanje cen (na primer kruha), ki so izsiljevanja, ultimati in sploh niso res nobeni samoupravni dogovori. France Ožbolt je celo poudaril, da sploh ne bi smeli dovoljevati nobenega zviševanja cen več, ker je dviganje cen začasna rešitev (in torej sploh ni nobena rešitev), saj ena podražitev takoj sproži drugo, tretjo in tega plazu ni mogoče več ustaviti. Omenjeno je bilo tudi elektrogospodarstvo, kjer bi bilo potrebno posredovanje širše družbe. V tej panogi so osebni dohodki visoki. Elektrogospodarske objekte je običajno gradila vsa družba, zato je tudi njena pravica in dolžnost, da nekaj reče o razmerah in delitvi dohodka v elektrogospodarstvu. Uspeh je, da se Združeno KGP ni razcepilo, je bila naslednja ugotovitev sekretarjev. Ne bi bilo prav, da bi podjetja drobih, pač pa se je treba v interesu dobrega gospodarjenja celo združevati. Vukoje Mrdaković je opozoril, da bi moralo družbeno kmetijstvo preko raznih oblik kooperacije in zadružništva skrbeti, da podeželje ne bi izumiralo in propadalo. Opo- zoril je, da z vzornimi oziroma vzorčnimi kmetijami vnašamo v našo vas kapitalistične kmetijske metode, kar po njegovem ni prav. Vodilni delavci bi morali biti pod hujšim udarom kritike javnosti in nadzorstvom kot preprost delavec, saj so ne le bolj razgledani, ampak imajo tudi večji vpliv. „V razgovoru z nečlani ZK meje večkrat sram, ko me opozarjajo, kakšne nepravilnosti se dogajajo in kako so med tistimi, ki najbolj bogate — verjetno tudi neupravičeno - predvsem komu-nisti,“ je poudaril Feliks Žagar. Namestnik sekretarja komiteja Alojz Petek je najprej poudaril, daje vesel takega odkritega sestanka, nato pa poudaril, da mora biti vsak partijec trden, da mora vztrajati v ZK in si prizadevati za odpravo vseh nepravilnosti irj za očiščenje vrst Zveze komunistov. Tega ni mogoče doseči na hitro, pač pa po nekaj letih prizadevnega dela poštenih komunistov in drugih občanov. Menil je tudi, da bi se morala čimprej sestati komisija za ugotavljanje izvora premoženja, ki jo je občinska skupščina imenovala že pred meseci. J. PRIMC DROBNE IZ KOČEVJA „PSE NA VRVICE“ piše na vhodih v parke po vseh kulturnih mestih po svetu. Vendar je tudi že brez opozorila v teh mestih prebivalcem jasno, da mora tako biti zaradi ostalih sprehajalcev, posebno otrok in nasadov. V Kočevju je prav nasprotno. Cim pridejo ljubitelji psov do Gaja, jih odvežejo in spustijo. Psi se podyo vsevprek po nč^dih ter strašijo otroke in odrasle, izgovor, da nikomur nič ne naredijo, je smešen, kajti za otroka je pes pes, ker se ga preprosto boji. Tudi ne drži, da pes nič ne naredi. Zgodilo se je že, da je brez vzroka popadel celo lastnika. Pričel se je šolski pouk. Otroci vadijo na prostem. Cesto se primeri, da tekajo psi okoli njih. Lahko pride do nesreče. Ce ni v občinskem odloku nobenih določil proti psom in če nihče ne bo spravil tega v red, si bodo starši sami pomagali. BREZOBZIRNOST nekaterih voznikov na prehodih je v Kočevju že znana in se stopnjuje. Ob deževnih dneh in nalivih vozijo nekateri svoje otroke z avtomobili v osnovno šolo. Nič se ne ozirajo na druge otroke, ki gredo peš po skrajno slabi cesti od avtobusne postaje do šole. Iz globokih cestnih lukenj brizga izpod koles po mimoidočih otrocih. Torej so tudi tu socialne razlike. Eni otroci pridejo v šolo suhi, eni pa oškropljeni, in to nekateri celo od avtomobilov, ki so jih vozili starši sošolccv« REDNA VADBA vseh oddelkov TVD Partizan Kočevje se je že pričela. Umik vadbe oddelkov bo raz-obešen v avli doma. Tam bo tudi objav^eno, kdaj in kje bodo vpisovali predšolske otroke in za relcrea- cijske oddelke starejših članov in Ćlsnic SLADKORNO BOLNIH je po podatkih največ v občini Kočevje in Idrija. Koliko jih je, nam ni znano, za gotovo pa jih je več kakor drugih, zaradi katerih že hodijo zdravniki specialisti v Kočevje. Že večkrat so pripravljali ustanovitev društva diabetikov, a se je vedno kaj zataknilo. Društvo je zelo potrebno, izposlovati pa bi morali tudi preglede v kočevski ambulanti. Gotovo bi bili pregledi v Kočevju za socialno zavarovanje cenejši, kakor so sedaj, ko morajo bolniki na preglede v Ljubljano. Pri tem niti ne upoštevamo, da bolniki zdaj izgubijo ves dan. Dobro bi bilo, da bi o tem izmišljala vodstvo komunalnega zavoda za socialno zavarovanje in uprava zdravstvenega doma Kočevje. občan vprašuje GNOJ NA CESTI Gnojnica z gnojem vred je pred kratkim zalila del ceste v Rajndolu v občini Kočevje. Steka se z gnojišča pri hlevih nad cesto. Avtobus na progi Stari trg-Kočevje „lepo“ snudi, ko pripelje v Kočevje. Neki voznik osebnega avta, ki za to „past“ ni vedel, je obstal v gnojnici. Potniki, ki so morali ven, da so avto porinili iz gnoja in gnojnice, so bruhali. To je letos že drugič, da je gnojnica zalila v Rajndolu cesto. OBISK IZ Škofje loke Okoli 280 članov AMD Škofja Loka je v nedeljo, 17. septembra, obiskak) Kočevje. Krenili so z avtomobili na izlet po Dolenjski. Ustavili so se na Krki, na Muljavi pri Jurčičevi rojstni hiši, v Dolenjskih Toplicah in na Bazi 20. V Kočevju so imeli kosilo, nato pa so izmenjali izkušnje s predstavniki AMD Kočevje. medved odgovarja - Hudič naj vzame odgovorne za vzdrževanje ceste Livold-Brod! oni dan sem vse kolesne kape pri avtu zgubil. - Ti si še srečen, dr. Stanku Nikoliču je pa pri avtu kar celo kolo odpadlo! KOČEVSKE NOUIGE OD KOLPE NI POUKA - V osnovni šoli v Banji loki ni več pouka. Tudi otroke iz nižjih razredov vozijo v šolo v Vas-Faro, kjer je zanje organiziran kombiniran pouk. SLABA DRVA - „Čeprav smo sredi gozdov, nam prodajajo drva po isti ceni kot v Kočevju, pa še slabša so,“ meni ravnatelj osemletke v Vasi-Fari Franc Volf. KASNA KOSNJA - Čeprav smo že sredi septembra, so v teh dneh šc vedno kosUi okoli Banje loke in drugod. Tudi krompir kopljejo šele sedaj. Dela so sc zavlekla zaradi deževnega poletja. STREUANJE - Enota SLO Obkolpja je imela pred kratkim vaje v streljanju iz različnih orožij. NI OBRTNIKOV - V Vasi-Fari skoraj ni obrtnikov. Tako ravnate^ šole kar sam striže sina. Celo na Brodu so razpustili „Radno zajednico“, v kateri so bili zbrani obrtniki. Nekateri pravijo, da zaradi znanih dogodkov na Hrvašk'fem.« GAJBE DELAJO - Jki delovni čas sodelavca, veščega pisarniškega in finančn^ lovanja, z znanjem štrojepi^a. STANOVANJA ZAKONSKI PAR ISCE sobo in kuhi^ v Novem mestu ali bližnji okoltcL Ivica Marn, Cegelnica 62, Novo mesto. ODDAM sobo samskemu moškemu. neopren^eno sta-i aU bližnji okolici. milton“. 24. 9. ameriški barvni film „Lovec na krvave glave“. METLIKA: Od 22. do 24. 9. ameriški barvni film „Joe tudi to je Amerika**. Od 22. do 24. 9. ameriški barvni film „Hudičeva brigada**. Od 27. do 29. 9. francoski barvni film „In ne vpelji me v skušanjavo**. MIRNA: 23. in 24. 9. „Mac Keni-no zlato**. NOVO MESTO: 22. in 25. 9. ameriški barvni film „Kje je pot za bojišče**. 24. in 25. 9. nemŠci barvni film „Winnetou v Dolini smrti**. Od 26. do 28. 9. francoski barvni film J'Ia meji blaznosti**. - POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 22. do 26. 9. ameriški barvni film „Jezdec brez milosti**. MOKRONOG; 23. in 24. 9. ameriški barvni fHm „Za njeno ljubezen**. RIBNICA: 23. in 24. 9. angleški barvni film „Kje je Jack“. ŠENTJERNEJ: 23. in 24. 9. „Mostobran**. TREBNJE: ameriški barvni pustolovski film „Robin Hood - junaki Sherwood^ega gozda**. Naslov v upravi lista (1881/72). ISCEM enosobr novanje v Straži aU bližnji ^ Možnost plačila vnaprej. Naslov v upravi Usta (1886/72). ZAMENJAM moderno trisobno stanovanje v Zagrebu za dvosobno v Novem mestu. Ostalo po dogovoru. Javite Frančiški 2ibert, Za-nebška 23, Novo mesto. MEDICINKA išče sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1905/72). MLADA ZAKONCA brez otrok iščeta sobo in kuhinjo ali samo večjo sobo, z možnostjo kuhanja. Naiov v upravi lista U903/72). Motorna vozila UGODNO prodam karambolirano „škodo**. Barbara Flajs, Kettejev drevored, 49, Novo mesto. PRODAM SKODO 100 S, letnik 1970. Čretnik, Šmihel 65, Novo mesto. PRODAM VOLKSWAGEN, letnik 1961. Jože Sašek, Cankarjeva 6, Novo mesto. AMI-6 prodam poceni Telefon dopoldne: 21-640, Novo mesto. PRODAM FIAT. 1300, letnik 1966, ▼ odličnem stai\ju, in poltovorni IMV DKW 1000 ter rabUeno dnevno sobo. Ogled vsako popoldne. Naslov v upravi lista (1924/72). PRODAM PRODAM nov stroj za AG motor in novo kolo za trobrzinec. Cena ugodna. Ogled vsak dan dopoldne. Alojz Gramc, Vrhovska vas 14, CerkUe ob Krki. PRODAM več sodov, prešo in deske. Cesta talcev 5, Novo mesto. PRODAM tridelno omaro za 1.500 din. Dr. Weitzer, Krško, na Resi 2. PRODAM dvobrazdni plug (obračalnik) za traktor ,J?erguson**, hi-drofor (200 litrov), enofazni Naslov v upravi Usta (1919/72). PRODAM dobro ohranjen 10-pro-gramski pralni stroj Gorenje, Velenje. Alojz Stamcar, Cužnja vas 40, Mokronog. MESARJI! Poceni prodam hladilnik - hladilno komoro. Ponudbe pošljite na naslov: Mulej, Radovljica, Sercerjeva 2. PRODAM traktor „PasqaU** s petimi prik^učkl Naslov v upravi Usta (1877/72). PRODAM borov in snuekov gozd (38 arov) na Gmajni. Naslov v upravi lista (1869/72). PRODAM malo rabljena oblačila in obutev za dekUco od 10 do 12 let ter za večja dekleta. Imam tudi lašče. Naslov v upravi Usta. Jed samo ob ponedeljkih in petkih od 8. do 9. ure dopoldne ter ob sredah od 17. ure da|je. POCENI prodam levoročni čev^ar-ski šivalni stroj SINGER. Hrovat, Smihelska 20, Novo mesto. UGODNO prodam kombinirano omaro. Uuca like Vaštetove 6, Novo mesto. PRODAM KOZOLEC dvojnik. Interesenti nq se zglasUo v nedeUo, 24. septembra, med 10. in 12. UTO pri Pavlu Plešku, Novo mesto, Kristanova 48. PRODAM malo rabUen elektromotor RADE KONČAR, 7,5 KM (stikalo, 30 m kabla). Ignac Selak, Luterško selo 13, Otočec. PROD^ vinsko prešo z betonskim kamnom. Anton Golob, Sela pri Šentjerneju 3. POCENI prodam stroj ambi (na voziček) za izdelovaj\je cementne strešne opeke in 300 dvozareznih jeklenih modetov, motor Tomos avtomatik, brezizpitni, ter lovskega psa gladkega istryanca, starega 16 mesecev. Edi Moškon, Vojsko 22, Koprivnka pri Brestanici. PRODAM plinsko peč in razdeUlno dimno cev (italijansko). Naslov v upravi lista (1883/72). PR(3DAM okoli 5000 stare opeke bobovca. Naslov v upravi lista (1885/72). PRODAM kombiniran otroški voziček, PavUn, Lamutova 1, Novo mesto (Mestne njive). DVOJNO LESENO montažno garažo prodam (5 m x 4,40 m). Naslov v upravi Usta (1888/72). PRODAM nov gumi voz (13, 14 in 15 col). Jože Tomc, Lavrica 14, Skofijica. PRODAM po ugodni ceni do 20 kub. metrov lomljenega kamna, primernega za gradnjo hiše, I peč na olje „Emo 8‘* s štirimi posodami za olje po 25 litrov, 1 hrastov sod za vino (1201), 1 kletno dvodeLio ostek^Cno okno 125x70 cm, 1 smrekovo kad, (prostornina okrog 1001). Vsi predmeti so v dobrem, stanju. Poizve se na Trdinovi cesti 32. PRODAM skoraj nov kombiniran otroški voziček. Slakova 2 a, stanovanje 8, BršUn, Novo mesto. MALO RABLJEN vinski sod (425 1) ugodno prodam. Jože Godnjavec, Gor. Gradišče 2, Dolenjske To-pUce. PRODAM PEC centralne kuijave Zrenjanin (26.000 kakirg) po ugo(^ ceni Volčičeva 41, Novo mesto. KUPIM KUPIM dobro ohranjen kavč. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM novo hišo z gostindcimi prostori, z lepim parkirnim prostorom ob glavni cesti V račun vzamem tudi tovorni avtomobil novejšega tipa (od 8 do 12 ton). Naslov v upravi lista (1891/72). PRODAM HiSO z gozdarskim poslopjem in devet hektarjev zemije. Anton Sladič, Trebelno 3, Mokronog. PRODAM HiSO z vrtom in sadovnjakom. Hiša v velikosti 9x 10, nova, oddaljena od železniške postaje Semič 100 m. Po že^i vinograd v veUkosti 0,30 ha posamezno aU skupno. £)ostop mogoč z avtom. Ogled vsako soboto in nedeljo dopoldne. Naslov v upravi Usta (1920/7Ž). KUPIM HiSO na območju Sevnice do Brežic, v dobrem starcu. d!ena do 10 miUjonov. Angela Pirc, Brestanica 63 a. PRODAM enonadstropno močno grajeno hišo (18 x 12) na prometnem kraju, primemo za obrt, počitniški dom aU gostinstvo. Asfaltirana cesta ob Krki Ravno tam prodam tudi rabljen televizor za 80.000 S-din, hidrofor na trofazni tok. JuUjana Bevk, Krška vas 1. PRODAM hišo v Novem mestu, Cvelbarjeva 16. Ponudbe pod „Gotovina**. RAZNO GARA20 dam v njgem na Mestnih njivah pod posebnimi pogoji Naslov v upravi Usta (1914/72). POROCNI PRSTANI! - Darilo po naj novejši modi vam izdela zlatar v Gospodi 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst popusta! Ob mnogo prerani smrti in težki izgubi moža in očeta ANDREJA ZAMIDE iz Uršnih sel 18 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga spremiU na zadr\ji poti, darovali cvetje in nam iziekU sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravniku Vladimirju 2i\^oviču, ki mu je v zadtyih trenutkih lajšal bolečine, kolektivu podjetja „VARNOST* Ljub^ana -Novo mesto in tovarni zdravU KRKA za podaijene vence in drugo pomoč. Posebno se zahva^ujemo ^spodu Martinu Erklovcu, luplanu iz Dolenjskih TopUc, za oprav^en obred. Žalujoči: žena Marya s sinom Alešem in drugo sorodstvo Ob tragični nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica VIDA MIKUUCA iz Grčaric se najtopleje zahva|yujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani sočustvovaU z nami, nam pomagali in darovaU cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo občinski konferenci SZDL Ribnica, občinskemu odboru ZZB NOV Ribnica, družbeno-poUtičnim organizacijam in društvom iz Grčaric, podje^em RIKO, Snežnik in ZKGP - obrat Grčarice, delavski godbi iz Kočevja, pcvcem iz Dolenje vasi in govornikom. Žalujoči: žena Marya, sinovi Vid, Boris in Albin, brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo Ob smrti našega tragično preminulega moža, očeta, brata, strica, tasta, bratranca in starega očeta ALOJZA JEKOŠA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob njegovi smrti izrekli sožalje in darovali številne vence in cvetje, podjetjem, ustanovam, zasebnikom, občin^i skupščini Sevnica, ZB, sosednjim lovskim družinam in diuž-benim organizacijam ter govornikom za občutene besede ob slovesu. Posebna« zahvala lovski družini Bo-štanj in v^'m, ki ste gd spremili v tako lepem šin^vilu na njegovi zadnji poti Žalujoča: žena Vfinka z vnukom Brankom, hčerka Oilka z možem Stanetom, hčerka MaiK'a s sinom Jankom, sin Lojze z drirL^ho, brat Cencko z ženo Berto, vnukiiya Jožica z možem Maijanofh in of^go sorodstvo Ob boleči izgubi naše matere MARIJE KOOAN iz DoL Straže se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in pryate^em za izraze sožalja 'in vsestransko pomoč v bolezni Posebno se zahvaljujemo gospodoma župnikoma iz Prečne in Vavte vasi za q>remstvo, obred in poslovilne besede ob krsti Iskrena hvala vsem, ki so jo v tako veUkem številu spremili na njeni zadnji poti Žalujoči: Franc s sinovi in hčerami ter njihovimi družinami Nenadno in boleče je bilo slovo od predrage, nepozabne mame, stare mame, sestre in tete IVANE KOVACiC z Rakovnika Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. I^eno se zahvaljujemo sorodnikom in sovaščanom za vso pomoč v težkih trenutkih, še posebej pa sodelavcem in sindikatu IMV za podaijene vence, ^spodu župniku za obred in ganljive poslovilne besede. Žalujoči: Sin Ivan z družino, sestre in brat ter drugo sorodstvo Duševno potrta in do skrajnosti izmučena vdova pokojnega FRANCA BOŽICNIKA posestnika in upokojenca z Velflcega Kamna se nelepše zahva^ujem vsem našim sosedom, ki so staU ob dolgotrajni bolezni mojega moža ob strani njemu in meni ga spremiU na njegovi zadnji poti do Koprivnice, mu ^o-vaU cvetje in izrekli nam vsem iskre-no sožalje. Se posebej se zahvaljujem za podovilne besede predstavniku ZB s Senovega, kakor tovarišema Ivanu Prusu in Jožetu Moškonu od gasilske in lovske organizacije. Prav vsem, ki ste nam stali v teScih trenutkih ob strani iskrena hvala. Potrta pokojnikova vdova Malči in sinovi Miro, Franc ter Rudi z družinami V 79. letu se je izteklo življenje naše drage mame in stare mame ALOJZIJE CESAR iz Prečne št. 31 Ob njeni izgubi se n^iskreneje zahvaljujemo vsem sorodinikom, sosedom, znancem in prgate|jem, ki so drago pokojnico spremljaU na zadnji foti, darovaU vence in cvetje, so-ustvovaU z nami in nam izrekli sožalje. Posebno iskrena zahvala družinam Zupančič, Stamfe^ in Mežnaršič za vso pomoč v najtežjih dneh, zdravniškemu in strežnemu osebju ženske bolnice za nesebično pomoč v času njene bolezni častiti duhovščini za ^slovUni obred, delovnemu kolektivu in sodelavkam tovarne Novoteks iz Metlike za darovane vence in udeležbo na pogrebu, delovnemu kolektivu Eneigoinvest, tovarni elektromotoijev Zagoije ob Savi za darovani venec in udeležbo na pogrebu ter delovni skupnosti osnovne šole I Murska Sobota za podarjeni denarni prispevek bolnici namesto yenca na grob. Vsem Sc enkrat iskrena hvala. Prečna, Novo mesto, Uršna sela, Metlika, Zagorje, Murska Sobota, 15. septembra 1972 Žalujoči: otroci: Lojzka, Mici, Anica in France z družinami, Filip in Jože Ob težki izgubi moža in očeta ter brata FRANCA KORETICA sc zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin, mu darovali vence in nam izrekli^^^ljc. Predvsem se rd-hvaljujenj^ljjpiMvnikom zdravstvenega d<#lnj|^VKrškem za večletno zdravljenp^zdravnikom in sestram v bolnici v Brežicah, ki so ga zdravili pred smrtjo, posebej strežniku Andreju za pozornost in nego tik pred smrtjo, vaščanom, prijateljem m znancem, ki so ga obiskovali med Hvala za vašo kri. ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovaU kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Jože Blažič, član SOB Novo mesto; Alojz Bučar, Jože Turk, Milan Burger, Bogomir Sivec, Ivan KasteUc, Mirko Fink, Janez Povše, Toni Kumer, Darko Bartolj, Zdravko Radovanovič in Sonja Kobačič, člani IMV Novo mesto; Milena Može, članica Standarda, Novo mesto; Jože Seničar, Albin Ciolob, Boris Hrvatin, Franc Bajer, Fanika Mrak, Peter Hrastar, Vinko Manček in Rezka Krnc, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Marija Koračin, Martina Šinkovec, Franc BogoUn, Zdravko Seničar, Jožefa Mavsar, Jože Blažič in Ana Luzar, člani Novoteksa, Novo mesto; Marta Zorc in Marija Sašek, gospodinji z Dolža; Ana Juršič in Rezka Zevnik, članici GG Novo mesto; Nežka Božič, upokojenka z Dolža; Avgust Modic, avtoklepar iz Novega mesta; Fani CečeUč, Anton Spelko, Franc Lukšič, Anton Lavrič in Jože Tomažin, člani Novolesa, Straža; Jože Surla, upokojenec iz Vinje vasi; Slavko Blatnik, član Pioniga, Novo mesto; Branka Pajič, članica Laboda, Novo mesto; Alenka Krapež, Marjana Krajšek, Damjana Jakše, Nuša Aldišek, Irena Počivalšek, Vera Kerin in Andrej Biček, dgaki ekonom^e srednje šole Novo mesto; Milorad Krtinič, Stanko Zorko, Jože Struna, Jože Tomše, Marjan Korbar, Franc Colarič, Slavko Debeljak, Jože-Struna in Anton Brodnik, učenci šolskega centra za kovinsko stroko Novo mesto. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA SMUKOVICA iz Podbočja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijate^em, ki so mu darovaU vence in cvetje, nam ustno aU pismeno izrekU sožalje ter pokojnOca spremili k njegovemu zadnjemu počitku. Posebna hvala splošnemu mizarstvu Krško, LD Podbočje ter Zvezi Združenj borcev NOV Podbočje. Žalujoči: žena Marija, sin Martin ter sin Alojz z družino Naši ljuui, uuon in skrbni mami Francki Zupan iz Dola pri Smarjeti. čestitamo za 60. rojstni dan in ji že-Umo vse lepo, predvsem pa trdnega zdravja in mirno ter prijetno jesen življenja- Nj^ni otricl Lojze, Ivanka, Franci z družinami in Janez s Tončko. kar iz Orehovca — Jožeta, Helena Senica iz Dolenjskih Toplic - Andreja, Martina 1671C iz Žabje vasi — Mojco, Dunja‘Stojko iz Korita -Denisa, Marija Cugelj iz Šentruperta - Franca, M^dalena Cigler s Senovega - Matejo, Ana Fir iz Slamne vasi - Antona, Marija Novak iz Dolenjskih TopUc - Beti Pavla Slak iz Irče vasi - Tomaža, Marga Bučar iz Metlike - Andreja, Marga Na^Uč iz Povrća - MeUto, Milka Zakr^šek iz Gržeče vasi - Sebastjana, Amalija Plut iz Dolenjskih TtmUc - Mateja, Danica Zupančič iz (trenje Straže - Aleša, Slavka Antončič iz ftra-proč - Eriko, Ana Pavlovič iz Brloga - Dražena, Marija Klobučar iz Rakovnika - Andrejo, Ana MiUčič iz Sarajeva - Nino, Helena GešeU iz Nove Lipe - Stanko, Ljudmila Stih s Hriba - Damjana, Zivka Hictaler iz Brestanice - Bojano, Nevenka Gorše iz Špeharjev - dečka, Martina Cešnovar iz Velikih Poljan - dekUco, Judita Strekelj iz Vranovičev - dečka, Dpaga Bratina iz Bubnja-revcev - dekUco, Fani Zoran iz Sel pri Hinjah — dečka, Ivanka Gole iz Kamene - dekUco, Vida Pavlovič iz Črnomlja - dekUco, Dragica Cmič iz DoUijega Bukovca —dečka, Slavka Bre^ s Pristave - dečka, Slavka Šiška iz Sela - dekUco, Antonija Metež iz Nove Lipe - dekUco, Antonija Kovačič z Malega Slatnilia - dečk^ Anica Rožman iz Purge -Matejo in Danica Uršič iz Krškega -dekUco. - Čestitamo! Alojz Luzar, Vinica 27, Smaijeta, prepovedujem delanje škode po njivi pri Klanšcah v Dolini. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Kristina Amšek, Dolenja vas 23, Krško, obveščam, da sva z možem oba lastnika premičnin in nepremičnin na posestvu. Stanislav Krevs in Frančiška Mavec iz Cemš pri Mimi peči prepovedujeva vožnjo z vsemi motornimi in vprežnimi vozili in gonjo živine po TOti od hiše št 9 do zidanice Frančiške Mavec. K^r tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Proti Antonu Gorencu iz DoL Karteljevega 15, Mirna peč, je pri občinskem sodišču v Novem mestu uveden postopek za odvzem opra-vUne sposobnos^. Opozagamo občane, n^ z Cjorencem ne sklepajo kupnih pogodb za njegovo premoženje, ker bodo pogodbe neveljavne. -Center za socklno delo. Novo mesto. KOTLE za žganjekuho v vseh izvedbah in veUkostih izdeluje n^jkva-litetneje že preko 40 let bakrokot-larstvo Viljem Kapelj, Ljubjjana, Aljaževa c. 4. - Šiška. iz NOVOMEŠKE®?i PORODNišNiCEtU Preteku teden so v novomeški porodnišnici rodile: Frančiška Sto- PretekU teden so v brežiški po-rodni^ici rodUe: Dragica Spiler iz Zg. Obreža - Daijo; Matilda Oblak iz Zurkovega dola - CVetko; Zagorka Samardžič iz Brežic - Nenada; Marija Košar iz Zurkovega dola — Jožeta; Rozika Kerin iz Podbočja - Alberto; Rozama Golob iz Brežic — Iztoka. — Ceshtamo! IZ BREZISKE BOLNIŠNICE Preteku teden so se ponesrečili in iskaU pomoči v brežiški bolnišnici: Vlasta Jalovec je padla pri igri in si poškodovala levo roko; Mirka Kne-žiča je nekdo udaril po glavi; Ana Kunšek je padla po poti in si zlomila desno nogo. UMRU SO Preteku teden so v brežiški bolnišnici umrli: Jože Pustak, kmet z Bizeljskega, star 67 let; Anton Zorko, upokojenec iz Starega grada, star 76 let Morda tudi Vas pekli krivica? Napišite pismo, objavil ga bo: »Dolenjski list« dolgoletno boleznijo, voznilu Kodnemu za prevoz krste in vsem pogrebcem, ki so ga spremili na zadnji poti Posebej se zahvaljujemo g. župniku Janku Kocijančiču, ki je pokojnika pred odhodom v bolnico previdel na domu ter vodil pogrebne obrede. Vsem iskrena zahvda. Brlog, Žabjek, Podbočje, 4. septembra 1972 Žalujoči: Žena Marga, sinova Martin in Franc, sestra Francka in drugo sorodstvo DOLENJSKI UST USTANOVITELJI: obClnske konference SZDL Brežicc, Črnomelj, Kočevje, KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta). Franc Beg, Viktor DragoA, Tone GoAnlk, Jože Jeke, Tone Kle-novftok, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc StaJ-dohar In Ivan ZlvlC. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoAnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Baćer, Marjan Legan, Janez PezelJ, Jože Primc. Jože Spllchal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in AUrcd Železnik — Tehnični urednik: Marjan Mofikon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 2 dinarja — Letna naročnina 79 dmarjev (za 1972 : 64 din), polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dularjev o?.. 30 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 521-630-1-32002-10-8-9. OGLASI: lem vlSlne v enem stolpcu 40 din, lem na določeni strani 55 din, I cm iva prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. — Vsak mali oglas du 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik St. 5 od 1 7. 1972. — Za oglase odgovarja l^rko Vesel. TEKOCI RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 521-8-9 — Naalov uredniMva In uprave: 68001 NOVO MESTO, Glavni trg 3 — PoStnl predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov m fotografu ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. T" 16 DOLENJSKI LIST St. 38 (1173) - 21. septembra 1972 RADIO LJUBLJANA | TELEVIZIJSKI SPORED 600 , „PAN: poročila ob 5.00, 15 00 10-00. 12.00, sa^5’1^-00. 19.30 in ob 22.00. Pi-\ spored od 4.30 do 8.00. 22. SEPTEMBRA: 8.10 K^^’^atineja - 9.35 Melodije za doSa - lO-^O Pri vas napotifT Poročila - Turistični l2.3nviz tujine -^ula- • ueiež domačega sadja v lil Ar^-U t ^ M ^ r» ivi«: v skiuid v ywina ^bno - 12.40 Z doma-‘»Ub - 13.30 ftiporočajo »uladinA - '10 Mali koncert za titaio ^*^0 Naši poslušalci če-poS ® pozdravljajo - 15.30 Na-- 16.00 „VrtUjak" zdravje - 18.15 ®*iocii - 7q ,^c o Lahko noč, minute z ansam-*e De S - 20.00 Ljud- 20.30 T “* pl®®* raznih narodov -% o’ °P"P0P? 13“ - 21.15 Od-2^15 R« ^ pomorščakih - gg^^sede in zvoki iz logov do- 23. SEPTEMBRA: - 9.35 S ' I0?n^^ 1^^ Ljubljana ih !: T- 11.00 Poro-^''ste 17 napotki za naše nasveti _ ■ 7 12.30 Kmetijski Vengust: Enako- •oipčajo 17.10 Popoldanski simfonični koncert - 18.15 V torek na svidenje! -19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča - 20.00 Prodajalna melodij - 20.30 Radijska igra - Branko Hofman: „Mož brez obraza“ - 22.15 Od popevke do popevke. SREDA, 27. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Nenavadni pogovori — 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Janez' Pogačar: Gospodarski pomen redne plodnosti krav — 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Priporočijo vam ... - 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni in-termezzo — 16.00 „Vrtiljak“ — 17.10 Popoldansko glasbeno popo- tovanje - 18.15 Igramo za vas -19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 28. SEPTEMBRA; 8.10 Glasbena matineja - 9.35 Pesmi jugoslovanskih narodov -10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za mše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - Ivan Ral: O zimski zalogi - 12.40 Igrajo pihalne godbe -13.30 Priporočajo vam ... - 14.45 „Mehurčki “ — 16.00 „Vrtiljak" — 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute s triom Silva Štmgla - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 22.15 Iz albuma izvajalcev jazza. NEDELJA, 24. SEPTEMBRA 9.00 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bgd) - 9.40 Ptujski festival - I. del (Lj) - 10.12 Kmetijska oddaja (Bgd) - 10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otroška matineja: Vitez Vihar, Vsi vlaki sveta (Lj) -11.50 Mestece Peyton (Lj) - 12.40 TV kažipot (Lj) - Športno popoldne - 18.00 Po domače (Lj) -18.00 Močnejše od življenja - ameriški film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20,00 TV dnevnik (LJ) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Lice ob licu -barvna oddaja TV Beograd (Lj) -21.20 Kratek film (Lj) - 21.30 Športni pregled JRT - 22.00 Poročila (Lj) f~ 15.45'n^ popoldne - 18.00 ~ Marjan Marinc: 19 1 Lahko noč, ,^^.15 Glasbene raz- l’^ojil - 1 mineralnih poroča!« domače - 13.30 • - 14.10 S P° Jugoslaviji - }®-l5 Dohim Gremo v kino -l^hko no? uri - 19.00 J ~ 19.15 Minute V soboto ^,^^^^2«anci - 20.00 5?4nja- M ~ Olimpiada ^'^ajaea n ? ~ 22.20 t‘30 do SEPTEMBRA: &jsl«.ji® l^obro jutro! - 8.05 v^liinann^ “ Dieter ^^cert h stavkajo" - 9.05 P°n»nit«: - 10.05 Se Herbert Feis: Tft 10-25 v 1942. letu ^45 do in dela - in n^I.5 poslušalci če-|1*^ Poit)^;i-^yljajo - vmes ob KostP^ Turistični napotki tujine-13.30 Ne-v Dec,^.~ 14.05 Slovenska « Jumoreskf l*sedi - 15.15 Sjolovščine ~ Vidokove - 7 - oaV;:,'', »Jiasbene raz-^ Godala y '^^deljo zvečer SEP- - matineja Vas \ P^^^ljic in zgodb eS " - 11.00 Po- * ^ ^ tujimi pi- 13.30 Pripo- ' term ^ta —* ic ^4.10 Ljudske 17 ~ 1^- -30 Glasbeni in- Dftli J^neHnn'00 „Vrtiljak" -" 18 K n° glasbeno po-19.00 T ,^°P^vke in plesni la^ otroci!- ^O.oo Avgusta Stan- ^ 21 30 operni 8.10 .9-05 Radijska «>4 - 11 - 10.20 Pri : l?o^Potki za S - Turi- '“5cem^°2jna- vS - Vet. favnotežiu^^-^‘'^®di v bio-kino*^- pomembna uSfei - 12.40 Z AoJ?.'Poro{aio '' - ^ _15.30 Glasbeni 1^ 16.00 „Vrtiljak" - samo inixal ima aktivno moč * aktivna močj>remaga vso umazanijo »aktivna moč varuje vaše perilo PONEDELJEK, 25. SEPTEMBRA 9.05 Odprta univerza (Bgd) -9.35 TV v šoU (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 Glasbeni pouk (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) -15.40 Angleščina (Zg) - 15.55 Nemščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.50 L. Suhodolčan: Medvedek na obisku (Lj) -18.05 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Kremenčkovi -serijski film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Sar) - 19.45 Kratek fihn (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Veliki dan Berte L (Lj) - 21.45 Kulturne diagonale (Lj) - 22.25 Poročila (Lj) TOREK, 26. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 TV vrtec (Zg) - 16.10 Angleščina (Bgd) - 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Bgd) - 17.50 M. Kyber: Patentirani krokodil (Lj) - 18.10 Risanka (Lj) - 18.20 Obzornik (Lj) — 18.35 Glasba in ritem - oddaja TV Skopje (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Iz sveta oblikovanja: Osnove (Lj) - 19.25 Radijske zveze v zdravstveni službi (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Harry Munter - celovečerni film (Lj) - 22.10 Likovni nokturno: Jože Tisnikar (Lj) - 22.20 Poročila (Lj) SREDA, 27. SEPTEMBRA 9.20 TV v šoh (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) -17.50 Vitez Vihar - mladinski serijski film (Lj) - 18.15 Obzornik (Ij) - 18.30 Jazz na ekranu (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Od filma do filma (Lj) - 19.20 Dežela Limbe in metuljev - oddaja iz cikla - S kamero po svetu (Lj) - 19.50 Cik-rak (Lj) - 20.00 iV dnevnik (Lj) 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Mi med seboj (Lj) — 21.35 M. Krleža: Leda - I. del (Lj) - 22.35 Poročila (Lj) ČETRTEK, 28. SEPTEMBRA 9.35 TV v ŠoU (Zg) - 10.30 An-horje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.35 L. Suhodolčan: Zdravnik (Lj) — 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Vsi vlaki sveta - serijski fibn (Lj) -18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mestece Peyton (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.15 Amsterdam: Nogomet Ajax : Inde-pendiente - barvni prenos EVR -pribl. 22.00 Vohuni, agenti, vojaki; Mož z imenom Manus (Lj) - 22.30 Glasbena oddaja: Ipavec (Lj) - 23.00 Poročila (Lj) PETEK, 29. SEPTEMBRA 9.30 TV v šoh (Zg) - 11.00 Angleščina (Bgd) - 14.40 TV v ŠoU -ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) — 17.40 Nastop zbora iz Wernigeroda — barvna oddaja (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Naši operni pevci: Tri operne arije (Lj) - 18.45 Gospodinjski pripomočki: Trajno goreče peči na premog (Lj). - 18.55 Ekonomsko izrazoslovje (Lj) 19.05 Sodobniki: Pablo Neruda (Lj) 19.35 .... (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Strast pod bresti - celovečerni film (Lj) - 22.15 Kratki fihn (Lj) -22.20 Poročila (Lj) SOBOTA, 30. SEPTEMBRA 9.35 TV v SoU (Zg) - 17.50 Po domače na Loškem gradu - barvna oddaja (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 V dežeU klobukov - barvni film (Lj) - 18.55 Obisk v živalskem vrtu - barvni film (Lj) - 19.20 Mozaik (Lj) - 19.25 Na poti k zvezdam - barvna oddaja (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Sabor narodnih pesmi - prenos (Bgd) - 21.30 Pribočnik njegove ekselence — serijski film (Lj) — 22.55 TV kažipot (Lj) RADIO SEVNICA NEDEUA, 24. septembra: 10.30 Reklame in oglasi - Po domače (Ptuj 72-1. del) - Kmetijski nasveti — Zabavna ^asba z uganko -SOLE V NASI OBCINI (OS Tržišče) - Za vsakogar nekaj - 12.30 PoročUa - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev — 15.00 Zaključek oddaje. SREDA, 27. septembra: 16.00 Poročila - Reklame in oglasi - Po domače (Ptuj 72 — II. del) — Vrt in vrtičkarji - Iz diskoteke naših poslušalcev - MLADINSKA ODDAJA - 20 minut za pop glasbo - 18.00 Zaključek oddaje. prvi jugoslovanski biok)4ko razkrojljivi detergent belemu periki daje dtteCc »/ežino pisanemu perilu vme pristne barve tudi sodobne tkanine so tako lepo oprane, kot doslej le z zamudnim kuhanjem karkoli perete-potrebujete le mlxal ZLATOROG MARIBOR V okviru proslav občinskego praznika in 30-letnice ustanovitve Gorjanskega bataljona bo v petek, 22. septembra, ob 19. uri v DOMU KULTURE v Novem mestu AKADEMIJA SODELUJEJO: Mešani pevski zbor tovarne zdravil KRKA Moški pevski zbor »-Dušan Jereb« Dolenjski oktet Sentjernejski oktet VSTOP PROST Vabi ODBOR GORJANSKEGA BATALJONA NOVO MESTO Sd! bflo * ^ ^ bi potegniti Pojia toliko ' Vstu! Tm v No- .V>ža.Ki’'‘^d vaqo Krka, iSnSiCku ^ ‘n ^iista. kif»^^ Lukan- ^ čez ji p! m nadaljuje je razmaja- ?C^eL^|^stavU svoja ISlC^.Žaga se tu še ^t«'>Na,'’T»serazgle. kNki^''«i'>esobai ‘imajo tu V Oko- lici svoje vikende; nekateri skromne in s slamo krite, kot se za te kraje spodobi, drugi bahaške, ogromne in z zapornicami ter žičnato mejo ograjene, da človeka kar strese ob pogledu nanje. Tu v gostilni ni bilo na liitro moč ugotoviti, kdo sodi v manjše in kdo v bahale vikende. Vsi so pili pivo in vsi so sc veselo obračali v kot vrta, kjer se je na ražnju pekel odojek. Gostov je bilo na vrtu gostilne tisti večer več, kot j ih j e navadno na terasi novomeškega Metropola, in ena sama natakarica je komaj zmogla sproti nositi na mize. Toliko časa je še imela, da je povedala, da bo v soboto zvečer še več obiskovalcev. Na črni tabli — približno take smo, kot se spominjam, imeli v prvem razredu osnovne šole — je bilo z naravnost lepopisno pisavo napisano: ,J*ostrvi pečemo le ob nedeljah.” Ce je bilo tako napisano, še ni rečeno, da je tako res: pri sosednji mizi so se neuki jedci trudili, kako bi ribo razkosali tako, da bi hkrati s hrbtenico potegnili iz njenega belega mesa kar največ drugih koščic. Ko sva tako pila pivo, sva lahko razmišljala o najini poti. Etnološki oddelek v novo- meškem Dolenjskem muzeju, ki ga vodi kustos Janez Bogataj, je v glavnem že raziskal mline na Krki. Vsega skupaj žene ta reka (bolje bi bilo zapisati: je gnala) 68 mlinov, žag in elektrarn. Ko sem Janeza Bogataja vprašal, kako stari so najstarejši rnlini na Krki, je zmignil z rameni, češ tega ni mogoče natančno povedati. Bržkone so iz 16. pa iz 17. stoletja, jedro tvorijo mlini iz 18. in začetka 19. stoletja, gotovo pa so bili mlini na Krki že ob koncu 13. stoletja, saj se omenjajo mhnaiji kot podložniki stiških gospodov. Sicer pa: kdo bi vedel natančno povedati, ko pa so na ta način gradili mline že v starem Rimu! Da se ne bi spustila preveč nazaj v spomine in hkrati pre-^ več v pivo, sva plačala zapitek in se pobrala v šotor. Po poti od gostilne do najinega prvega taborišča pa sva razmišljala o zakonitostih gostUničarstva, ker je pivo v tej majhni vasi v domači oštariji po 3,50 dinaijev — ali dražje kot, recitno. v večini novomeških lokalov! Valvasor in čiste noge Zjutraj je bilo vreme tako, da bi niliče ne mogel povedati, ali bo sijalo sonce ali bo deževalo. Kljub temu sva porinila kanu v vodo in se z vesli odrinila z brega. Poslej bo Krka najina cesta! In če je že Krka v najinem potovanju tako pomembna, je prav, da ji odmerim nekaj vrstic, ki jih je zapisal v svoji Slavi J. V. Valvasor. Takole piše: „Med gradom in vasjo Krko izvira izpod hriba Krka. Njen* izvir tvori globok in neizmeren, a z ribami, zlasti s postrvmi bogat kotel. Spočetka jo utesnjujeta bregova kakor potok, dokler se ji ne pridruži voda, ki plane tik pod gradom na dveh krajih iz žive skale na dan. Nato se polagoma razširja v precej veliko reko, ki žene mline in žage ...“ Tako pravi Valvasor, h kateremu se bomo morebiti pozneje še vrnili po nasvete. Midva pa sva se predala toku, dokler ni gledalo iz vode preveč čeri, in kmalu sprejela nekatere nujne zapovedi. Prva je bila: če dobro veslava, bova potovala s hitrostjo, recimo, tri kilometre na- uro. In če se prepustiva ^ku, vesla pa vrževa v kanu, potovala enako hitro. Druga, pra\ -tako pomembna: v čolnu ne trpiva-.umazanih nog! Tega ni bilo težko izpolnjevati. ker je kanu puščal liter vode na dve uri (včasih pa tudi obratno!) in sva zato imela noge ves čas v vodi. Potem sva se dogovorila še glede nekaterili drugih stvari. Predvsem sva sklenila, da nihče nima pravice slabo govoriti o najini poti, ker je na pol znanstvena: mlini namreč tako hitro izumirajo, da prihodnje leto ob tem času nekaj mlinov ne bo več mlelo. Nihče nima pravice' slabo govoriti o kanuju, ker ga je naredil svetovni prvak! Nihč^ nima pravice slabo govoriti o obeh potnikih, ki sta velika veslača. To velja zlasti za Petra, ki je velik natančno dva metra! Prav ko sva ugibala še o nekaterih nadaljnjih zapovedih, ki bi jih morala sprejeti, sva se pripeljala do mlina v Podbukovju. O matarugah, rinku, klincu... „Pri mlinaiju“ se reče po domače mlinu v Podbukovju. Tu je Janez Strah mlinar že od rojstva. Strah je star 71 let, pred njim je bil tu mlinar oče, kije umrl 1917. . ,,Prej smo mleli noč in dan, še po vojni smo neprestano mleli, zdaj pa, ko sta valjčna mlina v Zagradcu in Stični, zmeljem dva ali tri mernike na dan,“ pripoveduje mlinar in pristavi: „Avgusta, ko je novina, pa je še vedno treba mleti 10 ali celo 12 ur z dvema ali tremi kamni. Največ nosijo v mlin koruze in ajde, no, lani ajde ni bilo, ker je pozebla.“ Štirje kamni delajo pri Strahu. Spustimo se noter, v klet, kjer mlinar spregovori po domače, medtem ko prime škaf in vlije koruzo v grap. Potem stopi ven in odpre zapornico, da voda žuboreče poskoči po koritu in požene kolo. Žito se že tare med kamnoma. Rink na notranjem obodu kamna ima tri zareze, vanje se zadevajo klinci in tresejo korito, iz katerega padajo koruzna zrna med kamna. Pod lesom je sito, ki loči delo: nK>ka gre skozi sito, greš ali otrobe pa vrže v škaf. Potem gremo ven, med kolesa. Mlinar pokaže na krivine, štiri kose lesa, ki tvorijo obod mlinskega kolesa, dve matarugi iz hrastovih (lahko tudi bukovih) debel in 32 lopat, ki zajemajo vodo. Lopate so navadno buicove, krivine pa hrastove. Potem pogleda in prime vreteno. Kdo ve, kolikokrat je že gladil ta les! (Se nadaljuje) septembra 1972 DOLENJSKI LIST 19 Občan kot treba! Opozarjajo ms. Tovariš Tito je na Reki spet dejal: „Pri nas je beseda komunist precej zbledela." Ati: »Moramo izgrajevati lik komu-nista!“ Besede našega voditelja so preproste, zato segajo do srca, silijojnas k razmišljanjem in tudi dejanjem. Kakšen naj bi bil komunist? Srečati ga je mogoče na zasedanjih sevniške občinske skupščine, do nedavnega tudi med člani občinske konference Z K. V razpravi so Ilaševe besede preudarne, preproste. Običajno zabeli sejo z zanimivo resnico, ki dolgo ostane v spominu. Seveda na Bučki ni društva ali organizacije, kjer ne bi sodeloval Franc IM iz DiiL Kadar spregovori, se to tudi pozna. Ko je bila na seji skupščine besede o združitvi skladov delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja, je rekel: „Dajmo kmetom že enkrat enake možnosti, z večjim poletom bodo izpolnjevali tudi svoje dolžnosti!" Na srečanju predstavnikov krajevnih skupnosti o splošnem ljudskem odporu je opozarjal, da ob vsem orožju ne kaže pozabljati na pomen moči zavesti. Pred dnevi je bil na sestanku za uvedbo samoprispevka za šolstvo v sevniški občini med pobudniki zamisli, da kaže navkljub drugim slovenskim samoprispevkom z enotno stopnjo vendarle upoštevati socialne razlike. Tisti, ki dobi v kuverti več tisočakov, naj prispeva več kot ta, ki prinese domov le enega. „Ce smo proti uravnilovkam vsepovsod, zakaj bi bila tu? "je dejal „Komu ostane več: tistemu z enim tisočakom ali onemu drugemu? “ ■ Ilaš je ostal borec. Rad se sicer spominja tudi vojnih dni „V Dolenjskem odredu sem prepotoval peš več kot pozneje v življenju. Danes utegnem le do bližnjih krajev," pripoveduje. - In osebno življenje? Pravijo, da nosi žena štiri hišne vogale. Umrla mu je pred šestimi leti Sinova sta takrat morala drug za drugim na kadrovski rok v JLA. Preveč je imel zemlje, da bi lahko služila skrajšani rok, kot da je na večji kos zemlje lažje dobiti delovno silo. Hči je bila v šoli. Kako je zmogel sam? „ Včasih je sicer potarnal," pravijo sosedje. Danes? Minilo je. Najmlajši sin je pripeljal ženo k hiši Pred tem je končal grmsko kmetijsko šolo, kamor ga je napotil oče. Čeprav je na zemlji težko, oba Franca menita, da ne kaže izgubljati vere vanjo. Zemlja torej, družbeno udejstvovanje v kraju in občinski skupnosti; težav ne manjka. „Treba se je dosledno spopasti," pravi, ko naleti na kakšno krivico. Ko bi bilo takih Francetov več, tovarišu Titu ne bi bilo treba ponavljati besed, ki jih mora. Takih Francetov, ki so skromni „Da bi mene slikati za časopis? “ se je začudil „S čim sem si to zaslužil ..? " ALFRED Železnik wmm Danes bo v Dolenjski galeriji odprta razstava urbanističnega programa občine Novo mesto in urbanističnega načrta Novega mesta. Tako bo končno občanom na ogled gradivo, ki so ga strokovnjaki DOMINVESTA in Urbanističnega inštituta SRS začeli zbirati pred štirimi leti, zadnji dve leti pa vztrajno pripravljali predlog programa in načrta. Pravijo, da je kar dobro, da sta narejena šde lahko upoštevali tudi poslovni razcvet občine in mesta v ^ letih. Oba načrta naj bi veljala 30 let. Razstava bo dni. Na sliki: stari center z Novega mesta iz zraka. (Foto: Moškon) ^ o Edino v Jugoslaviji narejeno v mesecu dni - To sta dvo rei(orda vozila na-Icladalnika, ki sta ga po lastni zamisli izdelala inženirja Iz Belta Na zagrebškem velesejmu se gradbeniki ustavljajo pred strojem, ki sam razvaža svež beton po delovišču: „Tole smo pogrešali," pravijo kar po vrsti. Nakladalnik, ki vzbuja zanimanje, je prvenec dveh mladih strokovnjakov iz tovarne COSMOS-BELT v Črnomlju. Oba skupaj še nimata 60 let, skupna točka v zasebnem življenju pa jima je le to, da imata ženi Belokranjki. Inž. Tone Belca je Mariborčan, inž. Ivan Ajdnik pa iz Zre-njanina. Kako je prišlo do izuma, sta povedala sama; „Zamisel o takem stroju, ki ga pogrešamo pri nas v podjetju, pa tudi sicer v jugoslovanski gradbeni industriji, je dd pred dobrima dvema mesecema direktor inž. Maijan Rustja. Midva sva o tem razmišljala, 1. avgusta pa sva predložila prve risane osnutke vozila. Od tedaj ni minilo niti mesec dni, ko je bil izdelek odpeljan iz tovarne na velesejem. To ni izum, pač pa lastna konstrukcijar nov proizvod tovarne BELT in prvo lastno vozilo Bele krajine." - Ali bo vajin nakladalnik uvrščen v proizvodni program podjetja za prihodnje leto? „Ce sc bo na velesejmu izkazalo, da trg naroča večje količine, bomo nakladalnik gotovo izdelovah. To je napredek za kolektiv, saj si moramo prizadevati za novostmi, če hočemo veljati za sodobne v stroki.“ - Tale izum, ki pa ni izum, kot pravite, vama bo tudi osebno v spodbudo, vsaj finančno, mar ne? Inženiija sta se od srca nasmejala, rekoč: ,J*rejemava redno plačo in tale stroj je v njej vštet. Delala sva ga v rednem delovnem času. Vseeno pa nama pomeni veliko." - Vaju bo izumitelJ^ij! gnala novim neznankam jj „Zmenjena sva, da boW ^ nakladalnik izpopolnjeval^^^ volje nama ne manjka, sva tudi delati, ne glede na To je bil njun odgovor, sta se čudno muzala. krat, da imata že kaj gom. Najbrž molčita -kurence. . KAM PIJ A: packa na reklami Ali: hotel mora uresničiti sprejeto rezervacijo! Tovarna zdravil KRKA je pred tremi tedni naročila v hotelu KAN-DIJA v Novem mestu rezervacijo za 30 svojih strokovnih sodelavcev iz vseh krajev države, ki so se preteklo soboto vrnili s študyskega potovanja v tujini. Prespali naj bi v noči od sobote na nedeljo v Novem mestu, nato pa se vrnili na svoje domove v raznih republikah. Še v petek, IS. septembra« je ustrezna služtia iz KRKE s telefonskim pogovorom ugotovila, da „rezervacije ^že“, da bo torej vse v redu. Uslužbencem v hotelu je bilo tudi že prej sporočeno, da bodo potniki prišli verjetno na prenočevanje precej pozno. Res so prišli iz tujine šele ob enih zjutraj. Predstavljajte pa si njihovo razočaranje, pomešano z neprijetnim presenečenjem, ko so jim, vsem utrujenim in zaspanim, v KAN Dl JI nenadoma povedali, da „... prostora ni, daje vse oddano ...“ Ne, to niso dobri hotelski in gostinski običaji. To je grd madež za reklamo, ki jo sicer lahko beremo in slišimo o obnov^eni KAN DUL Na tak način si dolenjski turizem 2lepa ne bo pomagal na noge! 'iVIEDELjO ODPRTO samopostrežba P" market v mostu DOLENJKA po/, ^ Inž. TONE BELCA (sedi) in inž nakladalnika. IVAN AJDNIK s Prijatelj ima hudo ženo. Jaz tudi. Kadar je v ,/oži-cah“, sem kriv jaz, če ga dolgo ni iz službe, je to moja krivda, če ne prinese domov takšne plače, kot si jo njegova soproga želi, sem zopet jaz krivec. Celo takrat, kadar odpove tam, kjer se nehajo vsi prepiri, dolži njegova soproga mene. Toda iz" lastne izkušnje vem, da temu nisem kriv jaz, temveč leta, leta ... Skratka — kriv sem in vedno ji odgovarjam za njegove grehe, podobno kot on moji ženi za moje. Vse žene so enake! No, razprava o enakih ženah nama je že prešla v kri, {»rav tako kot zevanje tega ogičnega sklepa, in to se je' Kako ukrotiš hudo ženo ponavljalo, navijalo ... ponavljalo, po- Zadnjič sva se slučajno srečala na ulici. Imel je motne in udrte oči in prav nobene živahnosti ni bilo v njem. Noge so mu klecale v kolenih in hodil je opotekajoče. Ko sem ga povabil v najbližji bife na kavico, je odklonil. 2e dolgo sva poznala sistem, kako se izbijajo klini, zato mi ni šlo v glavo njegovo trenutno stanje. ,JVfačka nima, prebavnih motenj tudi ne, pijan ni, torej je trezen. Da pa je moj najboljši prijatelj trezen. mora biti le še kakšen subjektivni vzrok, kajti o objektivnih si vse poveva.“ Med tem globokim premišljevanjem sem v trenutku našel vzrok in tudi rešitev njegovemu trenutnemu stanju. Skoraj odvleči sem ga moral v bife. Naročil sem mu dvojno kavo (kar je bilo prvič, odkar se poznava), zase pa dvojno slivovko. Medtem ko je srebal svojo kavico, sem ga s slivovko ,nerodno‘ poUl. Pričakoval sem burno reakcijo zaradi politega ,nektaija', toda tudi te ni bilo. Moji sklepi so bili torej pravilni. Sicer s težavo, toda uspelo mi je prepričati ga o čudovitem načrtu ... , Pospremil sem ga domov. Njegovi ,nežni‘ soprogi sem svetoval, naj ga takoj spravi v posteljo, saj sama vidi, kakšen je. Njej neprijetni vonj po slivovki, ki je vel iz njegovega politega suknjiča, je bil vzrok lepemu številu nelepih besed njemu in' meni. Kadar je Človek jezen (ali pa če se takšnega naredi), običajno odide brez besed. In^ prav to sem tudi storil. Čez kakšno uro je pri njem pozvonil zdravnik. Kljub zatrjevanju, da njen mož ni bolan, temveč le pijan, jo je zdravnik zavrnil, da ga še nikoli niso klicali k pacientu brez potrebe, posebno pa danes, ko so ga njegovi prijatelji osebno prosili. Ne preveč rada ga je peljala v spalnico k možu. Ni minilo niti petnajst minut, ko se je zdravnik vrnil iz sobe. „Gospa, vaš mqž ni danes zaužil niti kapljice alkohola. Samo nekaj dni bi še hodil takšen okrog, pa bi veijetno postali vdova. Ne vem, če si to res želite, toda zahvaliti se morate ravno njegovim prijateljem, da so me pokHcali, pa čeprav jih še tako sovražite. Jutri zjutraj naj takoj pride na pregled v ambulanto, kajti zdi se mi, da ima pU^^ svidenje! “ . • ga ^ Čez nekaj obiskala ,pivska* t Nismo pričakov^*« nami tako smo vedeli, da le delala se je mislili. Najbolj j® meni, ko me ni ® -ijui*’’ sem tudi njegove P kriv jaz. Res se je „lislil,**!, tako, kot sem si z . plju črt, pa nica resnična. Sedaj ho ^ v redu in kakšen ^ lahko imel daje gripa „rožicah tem si pa bova misUti kaj w DURAKOV ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*