Študijska Khjiznj'v via Geppa,9
lo (584) * Trst - 24. avgusta 1962	30 lir
Spediz. in abb. post. - Gruppo I
Vai uvodnik
ra nun dui
gum g mig
V prvi polovici novembra 'odo upravne volitve v neka--rih večjih občinah v Italiji, njimi tudi v Trstu. V tem 'asu bo zopet Trst arena naj-azličnejših ministrov, podanikov, voditeljev raznih ;trank, ki bodo v svojih go-/0rih na propagandnih shodih Ugotavljali Tržačanom, da ''odo gotovo rešeni težki ekonomski problemi našega Ijud-'tva.
Prav zato, ker se bo volilo "o nekaj mesecih sredinsko levičarske vlade, bo toliko bolj vidno, kako prazne so bile vse dosedanje obljube in bržkone nodo prav tako prazne tudi tinte v oktobru in novembru. To dokazujejo tudi razne vladne odločitve, med katerimi ni ni-h ene, ki bi bila v prospeh Prsta. Sedanja vlada, ki bi se is morala razlikovati od prejš-tjih desničarskih, ni v ničemer prispevala k gmotnemu izboljšanju gospodarstva Trsta.
To je izkušnja več, da bodo Problemi našega mesta končno rešeni le v območju temeljite sPremembe zunanje in notra-rpe politike.
, Zaskrbljeni politični polc-mj. kar se tiče miru in gospodarskih interesov, prizadevale k mirni rešitvi, emancipatila kolonialnih ljudstev in l'azvoj medsebojnih gospodar-ddh odnosov terjajo zbližan j e 1jed državami z različnimi sojinimi sistemi. Ta odločitev bi , 0^ilni meri pripomogla k iz-?°}jšanju gospodarskega polo-’aja Trsta, ako bi se sedanja redinsko levičarska vlada zajedala dolžnosti do tega ozem-a' Marsikaj se je v državi bremenilo, toda v Trstu osta-t položaj še vedno isti. Prihodnje volitve bodo po-aZale nejevoljo volivcev do 'adnih strank in do vseh ti-'d. ki so krivi sedanjega ne-^držnega stanja. Komunistič-a Partija je vselej opozarjala a te nedostatke in je tudi da-es edina, ki kaže pot do iz-°lišanja gospodarskega in a'ošnega položaja.
Koliko jih je, ki danes ne ,ctebravajo akcij in nasvetov la^e partije? Opozarjali smo flej na lažno propagando .adnih strank, ki so na podla-■' statistike števila avtomobi-in telefonov prikazovali ' aginjo mesta in dežele med-, m, ko je Trst zdrknil s pologa sredozemskega emporija a sedmo ali osmo mesto med
lukami Italije. Prav tako smo vselej opozarjali na obupen položaj ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev, Tržaškega ar-senala, Italsider in drugih in kdo danes ne soglaša z našim zavzemanjem za splošno izboljšanje?
Vsemu je kriva krščanska demokracija, ona ima v rokah ključno vodstvo teh državnih ustanov, ona je na vladi ves čas propadanja istih.
Zato pa se prihodnje upravne volitve ne bodo nanašale le na izvolitev občinskih sve-tovavcev ter spremembo občinske uprave, marveč bodo morale prispevati k splošni spremembi, ki naj vsestransko izboljša gospodarski položaj Trsta in dežele. Končno se bo morala upoštevati volja delavcev in ljudskih množic, ki morajo imeti odločilno besedo pri upravljanju Trsta in pokrajine.
Volivna borba prihodnje jeseni naj torej odločno prispeva k demokratičnemu življenju mesta, dežele in porajajoče se pokrajine Julijske kraj ne-Furlanije. Interesi velikih monopolov in zahrbtnih špekulacij birokratskih mogotcev ne smejo biti predpostavljeni vsemu, kot to vedno hočejo krščanska demokracija in reak-. i^.r,arci sploh, marveč moralo biti podrejeni odločitvam, ki vodijo k splošni blaginji : to je in bo vselej pred in po volitvah direktiva naše Partije, partije delovnega ljudstva!
PAOLO SEMA
Festiva!
lista
«l'Unità»
v parku na Pončani v Trstu 1-2-3 septembra
Vse tri dni bodo na sporedu razne kulturne, rekreativne in zabavne prireditve
Sodelovali bodo orkester, ki ga vodi GIANNI SAFRED ansambel «VESELI RUDARJI» iz Trbovelj pevsko-glasbena skupina iz Podionjerja
mali orkester in pevci-solisti iz Pončane pevski zbor iz Križa in godba na pihala V nedeljo bo tudi tombola s skupnimi dobitki v znesku 100 tisoč lir.
Vse tri večere bodo na sporedu tudi lutkovne predstave za otro ke, filmske predstave in ples do 24. ure.
Predviden je tudi bogat sreče lov s 5.000 dobitki Vabimo k polnoštevilni udeležbi !
Vstop bo prosi za vse obisko-vavce!
Podrobnejši spored bomo objavili v prihodnji številki
Vtisi iz vesolja
Sovjetska kozmonavta Nikolajev in Popovič sta pred dnevi na tiskovni konferenci poročala svoje vtise s poleta v vesolje. Med drugim sta poudarila, da je med vesoljskim poletom mogoče živeti in delati prav tako: normalno kot v navadnem letalu.- Povedala sta tudi, da sta bila «Vqstok III.» in «Vostok IV.» podobna prvima dvema «Vostokoma», toda le z razliko,; da sta bila mnogo bolj izpopolnjena. Vsaka vesoljska ladja je tehtala pri-bližno 5 ton. Nikolajev je povedal, da ni imel nobenih težav z vidom in ne s sluhom ter da ni občutil takoimenovane vesoljske bolezni, ki je podobna morski bolezni. Povedal je tudi, da je imel dober tek in da je-tudi dobro spal. Med poletom je zelo jasno videl obrise obal, mest, ceste,; železnice in ponoči velika osvetljena mesta. Ko se je vesoljska dadja začela spuščati v gostejše plasti atmosfere je ponovno občutil lastno težo in kako se mu ta teža postopoma veča. Tedaj se mu je zazdelo kot bi se vozil v navadnem kamionu po slabem kolovozu. Ko se je na začetku približevanju Zemlji od vesoljske ladje ločila kabina z inštrumenti, je Nikolajev skočil z ladje in se spustil s padalom na tla. Kozmonavt Popovič pa je dejal, da se mu je zdel «Vostok III.» kot majhna Luna. Posebno všeč so mu bili zemski otoki, ki so bili rožnato pobarvani. Zlast! lepi so bili ob sončnem vzhodu odnosno zahodu. Tudi on je skočil z vesoljske
Kozmonavta Nikolajev in Popovič med tiskovno konferenco
ladje in se spustil na Zemljo s padalom. Tik pred skokom je znašala razdalja med obema vesoljskima ladjama 200 km, dočim je minimalna razdalja med obema vesoljskima ladjama med poletom znašala komaj 5 km.
Na tiskovni konferenci sta govorila tudi predsednik Akademije znanosti ZSSR Klediš in akademik Blagonravov. Klediš je med drugim povedal, da so ameriške nuklearne eksplozije v velikih višinah zelo škod R-vo delovale na fizične pogoje. Prav tako je povedal, da bo pnhodnj; sovjetski korak v vesolje bržkone ta, da bodo poslali poskusno postajo na Luno ali na kak drug planet in sicer z namenom, da bi proučili fizične pogoje, ki vladajo tam. Šele nato bodo zgradili take vesoljske ladje, Jg bodo popolnoma zagotavljale vrnitev nepoškodovanega cloyeka na ^ehiljo. Akademik Blagonravov pa je poudaril, da izkustvo Nikolajeva m Popoviča v vesolju dopušča še daljše in še bolj zapletene kozmične polete okoli Zemlje in okrog drugih planetov. Povedal je tudi, da so zclaj načrti o poletu človeka na Luno in druge planete skorajšnja stvarnost.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Narodne manjšine - faktor miru in prijateljstva med narodi
Z mednarodnega mladinskega seminarja v Kopru
Pretekli petek, soboto in nedeljo je bil v Kopru seminar o problemih narodnih manjšin. Na njem so delegati iz Slovenije, Italije in Avstrije razpravljali o narodnomanjšinskih pro-
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Festivala «Dela» v Dolini se je udeležila velika množica iz bližnjih in oddaljenejših krajev. Na tretji strani objavljamo nekaj slik s festivalskih prireditev, na 4. strani pa kratek opis teh prireditev.
blemih tako s teoretičnega kot s praktičnega vidika.
Predstavniki raznih organizacij so obrazložili svoja poročila. 0 narodnih manjšinah v Jugoslaviji je govoril- Ernest Petrič, član komisije za mednarodne stike CK Ljudske mladine Slovenije. O položaju slovenske narodne manjšine v Italiji je govoril dr. Karel Šiško-vič. Ta je v svojem referatu posegel tudi v teoretično področje in podrobno obravnaval zlasti marksistične odnose med strankami delavskega razreda in med narodnimi manjšinami. Samo Pahor je govoril v imenu Mladinske iniciative. Podrobneje je analiziral zlasti fašistične raznarodovalne zakone, ki so v Italiji še vedno v veljavi. Bogo Samsa, ki je nastopil prav tako v imenu mladinske iniciative je obravnaval posebni statut a dotaknil se je tudi teoretičnih problemov. Sekretar socialistične mladine iz Trsta je orisal stališča PSI o problemih narodnih manjšin, zlasti o slovenski manjšini v Italiji. O stanju ko-
roške mladine je govoril predsednik Zveze slovenske mladine dr. Apovnik. O stališčih KPA do slovenske manjšine na Koroškem pa je govoril predstavnik Avstrijske svobodne mladine Perdaher. O problemih mladine Visokega Poadižja .je govoril sekretar tamkajšnje federacije socialistične mladine. O problemih tržaške mladine je govoril sekretar tržaške federacije ZKMI Sergio Panni. Ta se je v svojem koreferatu dotaknil raznarodovalne politike za časa fašizma in dosledne borbe, ki jo je in jo tudi- danes vodi KPI. Dotaknil se je tudi deželne avtonomije, ki daje slovenski manjšini v Julijski krajini in Furlaniji učinkovito sredstvo za zaščito svojih pravic. O položaju italijanske manjšine, ki živi v Istri je govorila Ada Soldatich. Razprave pa je zaključil tajnik CK LMS Zdravko Krvi^ftda/
Ob zaključku,, ^pmj n#?*» „ bilo izdano n^sl^pj#, s^gL^si* odobreno jjoročilo^,^
V dn^gc^i?. do 19, avgusta 1962 so se na povabilo CK Ljudske mlaMlne sfivenije sestali v Kopni ‘A^hdstavniki Zveze fNadaljevanje na 4. strani)
£IM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAVAi
rn
POLIIIKII
U»	—
O
5
a
<
ac
O
0
tu
1
iA
w
O
Z
w
CQ
<
N
<
S
<
z
<
>
ò
£
5
s
ó
MALTA zahteva neodvisnost. To novico je sporočil predsednik krajevne vlade potem, ko so propadla pogajanja ki jih je imel z britanskim ministrom za kolonije. Isti predsednik je nadalje dejal, da Malta želi še nadalje ostati pod britanskim imperijem toda ne kot britanska posest temveč kot neodvisna republika. Čeravno malteški voditelji zahtevajo neodvisnost se vendar ne nameravajo posluževati sile za izbojevanje neodvisnosti.
z
o
at
O
T
O
>
Ì
Z
Ò
5
o
<
S
«A
Z
=>
Ó
oc
<
-i
5
l/t
6 >
o
s
o
K
o
z
«
■a
6
z
S
a.
X
0
1
z
ž
<
£
£
PARLAMENTARNA DELEGACIJA FLRJ je pred kratkim odpotovala na obisk na Norveško. Delegacijo vodi predsednik Zvezne ljudske
skupščine Stambolič. Na Nor- s
veškem bo delegacija ostala en teden. Med drugim bo obiskala kraje, kjer so bili za časa nacistične okupacije zaprti številni jugoslovanski ro-
doljubi. Kot je znano obstaja c
med Jugoslavijo in Norveško že staro prijateljstvo, ki pa se utegne ravno z obiskom parlamentarne delegacije še bolj poglobiti.
U TANT, ki vrši posle gene- > ralnega tajnika OZN je poslal > Varnostnemu svetu poročilo, > v katerem zahteva čimprej- g šnjo rešitev kongoškega pro- g blema. V poročilu je med dru- t» gim rečeno :	»
«Zavlačevalno taktiziranje Čombeja je zelo nevarno. OZN in osrednja kongoška vlada tega ne moreta dopuščati v nedogled. V pomanjkanju naglega napredovanja za odpravo secesije bo OZN prisiljena odrediti umik vojaških sil iz Konga ali pa iti v drugi ekstrem, to je iskati z vsemi potrebnimi sredstvi konec katanške secesije».
U Tant je nadalje predlagal ustanovitev komisije treh o-seb, ki naj bi zastopale osrednjo kongoško vlado, OZN in Katango. Ta komisija naj bi v tridesetih dneh izdelala načrt o integraciji kongoške države. V pomanjkanju sporazuma med predsednikom o-srednje kongoške vlade in odpadnikom Čombejem bo U Tant pozval vse države članice OZN, naj prekinejo gospodarske odnose s Katango.
0
1
ca
Z
z
5
X
Ó
a
0
1
o
x
g
0
UJ
M
1 <
ZAHODNI IRIJAN bo 1. oktobra letos prenehal biti holandska kolonialna posest. 1. maja 1963 bo prevzela oblast nad njim Indonezija. Kasneje bodo razpisali referendum in prebivalci sami bodo odločili o tem, ali naj pripadajo Indoneziji ali pa naj bo Zahodni Irijan neodvisna dežela.
NACIONALNI SVET KP
INDIJE, ki zaseda v Hajde- j»
I
i
rabadu od 14. avgusta, je spre jel resolucijo, ki podpira stališča indijske vlade in premiera Nehruja, da je treba vprašanje indijsko-kitajske meje rešiti na miren ndčin, s po-
gajanji. Resolucija ‘pozdravlja ?
indij sko jniciatiVd ' za ‘ začetek -
''	nrr 4?. ot-
'r »vod£rL4žot ■ razgovorov m kitajski pozitivni odgovor nanjo. .

24.-8-1962
2 • DELO:
Posledica višinskih
jedrskih poskusov
Nastanek nevarnega radioaktivnega pasu okrog Zemlje
Ugledni ameriški znanstvenik dr. James Van Allen je sporočil, da je nedavna ameriška atomska eksplozija, ki so jo o-pravili 9. julija v veliki višini v atmosferi, povzročila nastanek novega velikega radioaktivnega pasu okrog Zemlje. Van Allen je rekel, da je ta novi pas v spodnjih plasteh dosedanjega prstana, ki je dobil ime po tem ameriškem znanstveniku.
Znanstvenik Van Allen z univerze v državi Iowa je odkril radioaktivni pas okrog Zemlje že leta 1958. Zdaj je pozitivno znano, da je «Van Alle-nov pas» najmanj tisoč kilometrov v atmosferi nad Zemljo.
Znanstveni sodelavec ameriškega časnika «Sunday Tribune» je objavil intervju z dr. Van Allenom, ki je potrdil, da je nedavna ameriška atomska eksplozija v velikih višinah v atmosferi sprožila motnje v «Van Allenovem pasu». To ugotovitev so potrdili s podatki, ki so jih Van Allen in drugi ameriški znanstveniki dobili na podlagi proučevanja informacij, registriranih med poleti a-meriških satelitov.
Rezultate proučevanja tega novega starjja v «Van Allenovem pasu», je izjavil dr. Allen,
so sporočili tudi vladi ZDA. Sklicujoč se na študije drugega ameriškega znanstvenika Jamesa Warvicka iz Kolorada je Van Allen potrdil znanstveno domnevo, da je nastanek novega radioaktivnega pasu v spodnjih plasteh dosedanjega «Van Allenovega prstana» povzročil znatno intenzifikpcijo radioaktivnega kroga okrog Zemlje.
(Nadaljevanje na 4. strani)
PISANI SVET
Sovjetska zveza :
Zgodovina KP
Ukraji
ine
V Kijevu so objavili načrt za zgodovino KP Ukrajine, s katerim prvič prikazujejo dejavnost pomembnih ukrajinskih revolucionar j ev-so-borcev in učencev Lenina. Gre za pomembne revolucionarje Petrovskega, Kosiora, Chubara, Skribnji-na, Zatovskega, Gamarnjika, Posti-ševa, Artma in številne druge kot tudi za znane vojaške voditelje iz obdobja-državljanske vojne Antono-va-Ovsjenka, Primakova, Jakira,
ooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooo
Pokojnina neposrednih obdelovavcev zemlje
Dnevno prihajajo v urade Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze starejši kmetje, ki zaskrbljeno vprašujejo ali bodo imeli tudi oni pravico do povišanja pokojnine, ki sta jo odobrila parlament in senat za druge kategorije upokojencev.
Vladni načrt za pokojnine kmetom neposrednim obdelovavcem zemlje, ki ga je odobril ministrski svet, je vzbudil veliko razburjenje med prizadetimi.
Masovne akcije neposrednih obdelovavcev so prisilile vlado, da je opustila svoj prvotni načrt, ki ni predvideval povišanja pokojnine kmetom neposrednim obdelovavcem. Kljub,temu pa je položaj še vedno resen. Vlada je namreč spre-
Krapivjanskega itd. Knjiga pobija vse obtožbe, na podlagi katerih s0; likvidirali ali pregnali tudi veliko drugih partijski delavcev Ukrajine.
«Pravda» pozdravlja izid te knjige in zlasti poudarja, da je moral avtorski kolektiv med pripravlja njem te knjige rešiti in pravilno osvetliti vrsto zapletenih problemov iz zgodovine KP Ukrajine, o kateril je v obdobju kulta osebnosti. pre vladovalo dokaj zmedeno mnenje Zlasti velja to za ustanovitev KP Ukrajine in njeno dejavnost med državljansko vojno, o kateri so po samezni zgodovinarji pisali ten denčno tudi po XX. kongresu KP SZ.
Huba :
Strokovno izpopolnjevanje kmečkih delavcev
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Resolucija tržaške federacije KP!
Pripravimo se na volifve !
?Vd-NN09-Nn*ll-VAVZSllV«-V0VlM-VA>l?
11. avgusta je bila skupna seja Federalnega komiteja in Federalne kontrolne komisije Avtonomne tržaške federacije KPI. Na dnevnem redu seje je bila razprava o pripravah na volivno kampanjo za jesenske občinske volitve v Trstu. Skupni seji je predsedoval tov. Sema, ki je pred kratkim ponovno prevzel posle federalnega sekretarja v Trstu. Seji so prisostvovali tudi dosedanji tržaški občinski svetovavci in zastopnik vodstva KPI tov. Fla-migni.
Federalni komite in Federalna kontrolna komisija sta v glavnih potezah odobrila načrt volivnega programa in pooblastila Vodilni komite in Tajništvo federacije, naj dokončno izdelata besedilo volivnega programa.
Na isti seji se je razpravljalo tudi o volivni propagandi, ki jo bo Federacija vodila za časa volivne kampanje. Sprejeti so bili tudi nekateri sklepi v zvezi v izbiro kandidatov za občinski svet.
Ob zaključku seje sta Federalni komite in Federalna kontrolna komisija naslovila topel poziv vsem sekcijam, celicam in vsem članom Partije, naj se z vnemo lotijo priprav na volivno kampanjo, naj izdelajo svoje delovne načrte. V pozivu je med drugim rečeno, da morajo vsi tovariši sodelo-
vati v bodoči volivni kampanji. Podčrtan je bil tudi velik
pomen letošnjega pokrajinskega festivala lista «Unità», ki se bo vršil ravno na začetku predvolivne bitke.
S seje je bila odposlana tudi čestitka sovjetskim tovarišem v zvezi z velikim vesoljskim podvigom.
jela druge ukrepe, ki težijo za tem, da bi čim manjše število kmetov neposrednih obdelovavcev, ki.so zavarovani za starostno in invalidno pokojnino ter proti boleznim prejelo predvidene ugodnosti.
Dejansko so sedaj zavarovani vsi tisti, ki obdelujejo zemljišča, za čigar obdelovanje se zahteva najmanj trideset delovnih dni na leto. Z novimi ukrepi je določeno, da morajo kmetje neposredni obdelo-vavci zemlje imeti pajmanj 104 delovnih dni na leto. To seveda pomeni izključitev okrog 40% sedanjih zavarovancev., To je tem bolj krivično ako pomislimo, da novi ukrep prizadene predvsem najbolj siromašne ljudi.
Tudi obljubljeni povišek pokojnine na 10.000 lir bo raztegnjen samo na en del neposrednih obdelovavcev. Od tega bodo namreč izključeni vsi tisti, ki imajo manj kot 104 delovne dni letne zaposlitve na zemljišču.
Iz zgoraj navedenih vladnih ukrepov je umevno razburjenje in zaskrbljenost prizadetih, ki so upali, da bodo na stara leta imeli povišano pokojnino, kakor določa zakon za druge kategorije upokojencev. :
Proti tem krivičnim ukrepom je Vsedržavna kmečka zveza intervenirala. Njeni predstavniki so se tako v poslanski zbornici kot v senatu zavzeli za pravice prizadetih kmetov neposrednih obdelovavcev zemlje. Upamo, da bo vlada upoštevala zahteve, ki so povsem upravičene !
Nad tisoč mladih kubanskih kmtj tijskih delavcev je odšlo na tehnič no izpopolnjevanje v Sovjetsko z.vč zo. To je že druga večja skupini kubanskih kmetijskih delavcev, 1| je odšla na izpopolnjevanje v So' jetsko zvezo. Prva skupina se j1, že vrnila v domovino. S Kube p1 je odpotovalo domov okrog 300 so'] jetskih agronomov, ki so učili M banske kmetijske delavce.
Kongo :
Opozicija zahteva osvoboditev političnih jetnikov
Kongoška opozicija terja osvob' ' ni rev ‘ vseh pormcrrm retnikuv A v prvi vrsti osvoboditev Ant. Gizelj ge.. Izvedelo seje, da je pred kra1 kim Gizenga napovedal protesta] gladovno stavko. Ta je zaprt na n' kem otoku ob Atlantski obali.
Amerika :
Rasizem tudi v cerkvah
MARIJ GRBEC
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Nepotreben kr up
zaradi razpusta NSZ
Tržaški federalni komite KPI je mnogo razpravljal o problemih, ki so združeni z razpustom N SZ. Diskusija o teh problemih je bila in je še v teku tudi v sekcijah in celicah partije. V to diskusijo je poseglo več sto tovarišev. Vsakdo je svobodno izrazil svoje mnenje.
Na splošno tovariši soglašajo v tem, da je bil razpust NSZ pozitivno dejanje za tržaško delavsko in demokratično gibanje.
Naša Federacija se ni hotela vmešati v notranje zadeve NSZ, s katero je sodelovala v občinskih upravah, v drugih organizacijah in v raznih drugih iniciativah, zlasti v zadnjem času. Prav zato ni hotela vplivati na razpust NSZ in ne na bodočo
opredelitev članstva NSZ.
Kljub temu pa je določen tiski, zlasti klerikalni, skušal vnašati zmedo v zvezi z razpustom NSZ. Ta tisk je skušal dvigati hrup zaradi vstopa nekaterih voditeljev razpuščene NSZ v PSI. V tem je ta tisk videl poraz naše partije.
Nas ni to prav nič vznemirilo. Popolnoma pravilno je, da se nekdo vpiše v tisto politično stranko, ki njegovemu političnemu prepričanju najbolj odgovarja. In končno se nimamo ničesar bati, če se bo tržaška federacija PSI tudi številčno učvrstila s pristopom nekaterih članov razpuščene NSZ v njene vrste. Zavedamo se in se moramo zavedati, da je PSI delavska stranka!
V	neki cerkvi v mestu Al bat1’ (ZDA) je prišlo te dni do nereda' Belci so napadli črnce. Vmes je Y segla policija. Ta še vedno str^ cerkveno poslopje.
V	omenjenem mestu je zelo U.
greta rasna gonja proti temnop1
,o
temu prebivavstvu. Tudi v cerkv'
4
nimajo temnopolti verniki enak1 pravic kot bclokožci. Zato so pri?‘ deti sklenili, da si pravice sak priborijo. Začeli so načrtno zab jati v cerkve, ki so rezervirane s‘ mo za belokožce. Temu se seve^ beli nadljudje upirajo z vsemi si'e[ stvi in močmi. Policija je kot skl raj vedno nastopila proti tistim, ^ trpijo krivico. Aretirala je nek] črncev, med katerimi je tudi N’ črnski duhovnik.
če bi se nekaj podobnega zg0], lo. v eni izmed socialističnih det1 bi tisk in propaganda sploh dvig1! la velik vik in krik, ker pa se to zgodilo v Združenih državah merike, se o tem dogodku niti vovori.
Novo vodstvo
fržaške federacije ZKMI
ij'1'
Tržaška federacija Zveze k0’/
nistične mladine Italije je dok1 novo vodstvo. Sekretar federaciji
tov. Sergio Perini, člani vodstva , so tov.: Nereo Bullo, Juri
Stellia Pappalardo, Claudio
Gi°r-
Fabio Giorgi-Jurjevič Rossetti.
) 24.-8-1962
______________________-DELO • 3
♦ Naš festival v Dolini ♦
VUET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-KINO
S	2
iUdiuUi
Nedeljsko popoldansko prireditev je otvoril pevski zbor iz Kriza. Kot vselej je ta zbor navdušil poslušavce in bil deležen toplega aplavza. Kriški zbor vodi pevovodja Francko Žerjav.
Naston mladinske folklorne skupine iz Barkovelj je bil zelo posrečen. Množica riedavcev je slovenske narodne plese spremljala z izredno veliko hvaležnostjo. Mladi Barkovljani so svoj program zelo lepo izvedli.kiju temu, da je bil oder pretesen. To skupino vodi Albert Baracic.
Vse tri večere je igral ansambel «Veseli rudarji» iz Trbovelj. Za njihov nastop je vladalo izredno veliko pričakovanje. To pričakovanje je bilo bogato nagrajeno. Zvoki rudarjev so mlade in stare razveseljevali. Tudi pevca Nande in Oskar ki nastopata v sklopu ansambla, sta nudila poslušavcem veselo razpoloženje. Ta ansambel je sestavljen iz samih rudarjev, ki se po delu rudniku udejstvujejo pri kulturnem delu, pod vodstvom Franca Rausla.
Trboveljski rudarji so nas presenetili s simboličnim darilom. Uredništvu «Dela» so podarili malo rudarsko svetilko. Na sliki: Vodja sku-pinu rudarjev izroča darilo uredniku «Dela».
'V a festivalu je nastopila tudi Glasbena skupina iz Bol junca. Skupno s to skupino nastopajo tudi mladi pevci-solisti Nini, Alma in drugi.. Ta skupina ima naštudiran celovečerni program. Na festivalu je izvajala ^ del tega programa, a ta del je obsegal kar 11 točk. Zelo posrečena *la tudi domača komika Vanek in Drejček, ki izjavata številne šaljive '°čke deloma v domačem in deloma v tržaškem narečju. Da je bila tudi b°ljunška skupina deležna izredno toplega sprejema bi bilo odveč še posebe, podčrtavati. Glasbeno skupino vodi dirigent Drago Žerjav.
Na festivalu sta nastopila tudi dva zbora, ki sta znana daleč izven meja Tržaškega ozemlja. To sta združeni mešani zbor iz Padrič in Boršta, ki ga vodi Svetko Grgič in moški zbor s Proseka-Kontovela, ki ga vodi Ignacij Ota. Na sliki: zbor iz Padrič in Boršta.
ALOJZ GRADNIK, sin sončnih Brd in priznani slovenski literarni delavec, je dne 3. avgusta letos slavil svoj 80. rojstni dan. Jubilant izhaja iz revne kmečke družine. Kljub siromaštvu so njegovi starši omogočili nadarjenemu 'sinu, da jč šel v goriško gimnazijo in kasneje na dunajsko univerzo, kjer je leta 1907 dosegel doktorat. Služboval je kot sodnik v Istri in na Primorskem, kasneje v Beogradu in Ljubljani,’ kjer tudi danes živi kot upokojenec.
Na literarnem področju se je Gradnik začel uveljavljati že v zreli moški .dobi. Njegovo prvo pesniško delo «Padajoče zvezde» je izšlo leta 1916. To delo je Župančič predstavil takole: «Tih, rekel bi sko--raj najtišji poet. Menda bo to eden vzrokov, da je ostala njegova zamišljena pesem kakor neopažena. Lažja imena so plavala na površju. Gradnik pa je hodil ves čas svoja pota, iščoč novih lepot in novega izražanja, dočim so drugi hro-peli po davno izvoženih poteh in bili češčeni...».
Prvi zirki pesmi’ so sledile še druge:	Pot bolesti
(leta 1922), De profundis (leta 1926), Večni studenci (leta 1938), Zlate lestve (leta 1940), Pesmi o maji in Pojoča kri (leta 1944), Narobe svet (leta 1953) itd.
Gradnik se je zlasti uveljavil kot prevajavec. Naj nave-\ demo samo nekaj važnejših prevodov. Iz srbske in hrvat-ske književnosti je prevedel Njegošev Gorski venac, Smrt Age Cengijiča od Mažuraniča, Izbrane pesmi Kranjčeviča ; iz italijanske književnosti: Michelangelove Sonete, Petrar-cove Sonete, Dantejev Pekel, Leopardijeve Pesmi ih Novele Ade Negri. Nadalje je prevedel v slovenščino Moderno špansko liriko, Shakespearovega Hamleta (iz angleščine) Kitajsko liriko itd itd.
Ugledna slovenska revija «Naši razgledi» , je ob Gradnikovemu jubileju takole zapisala: «Obrazu slovenske lirike in v širšem smislu slovenske kulture sploh daje Gradnikova pesem zelo bistveno in svojevrstno potezo. Njeno vsebino bo nekoč definirala znanost. Toda eno jc gotovo: ta poteza vsebuje dragocen kos naše zemlje in človeka na njej. Ce je človeška sreča lahko tudi v zavesti o vrednosti opravljenega dela, potem se pesnik Gradnik ob svoji osemdesetletnici lahko z vedrino ozre na dolga desetletja tako plodnega življenja».
>
K
>
m
Č)
>
03
>
>
rit
po
Ù3
>
m
S
rn
O
X
O
>
k
?
K
-H
>
S
Ò
?
IS)
00
>
>
m
Óo
>
m
"O
m
£
Tl
O
X
o
*3
k
Z
5
m
<
¥
k
5
0 ó S
1 > K > m
Ò
«✓>
03
>
>
m
PO
03
>
m
T3
m
m
"Tl
O
«NARODNA KULTURA», bolgarska založba, ki se v prvi vrsti ukvarja z izdajanjem prevodov iz svetovne literature, je vključila v svoj perspektivni načrt za prihodnja leta med drugim tudi izdajo nekaterih slovenskih del. Med drugim bo izdala Prešernove, Aškerčeve in Župančičeve Izbrane pesmi, Levstikovega Martina Krpana; Jurčičevega Desetega brata in Cankarjeve Izbrane novele.
29. in 30. avgusta bo v Spli-Š tu prvi festival jadranskih meji lodi j. Žirija je izbrala dvajset “ 'melodij znanih pa tudi doslej S ne znanih avtorjev lahke glasbe.
!
°vaot>nod-3ri3d-X3tva-a3iV3i-vasvio-3/'
LORA-KNJIGE-REVJIE-KINO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA-TČATER BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-KINO ODI

DELO • 4
24.-8-1962
Mala reportaža
z dolinskega festivala
Od 4. do 6. avgusta je bil v Dolini pokrajinski festival našega lista. Vse festivalske prireditve so vsestransko zelo dobro uspele. Bogat program je privabil v Dolino velike množice iz bližnje in daljne okolice in iz mesta. Tovariši iz dolinske občine so mnogo pripomogli k uspehu. Več dni so prostovoljno delali in skupno z nekaterimi tovariši iz mesta okusno u-redili festivalski prostor.
Festival je v soboto zvečer otvo-ril tovariš Gombač. V kratkem nagovoru je orisal pomen praznika komunističnega tiska in predstavil ansambel rudarjev iz Trbovelj, ki je bil naš dobrodošli gost vse tri večere.
Osrednja festivalska prireditev je bila v nedeljo popoldne. Pester program je trajal več kot štiri ure. Nastopili so : pevski zbori iz Križa, Proseka-Kontovela, Padrič in Boršta, folklorna skupina iz Barkovelj, glasbena skupina iz Boljunca, bo-Ijunška komika Vanek in Drejček, pevsko-glasbena skupina iz Podlo-njerja, mladi italijanski pevci iz Pončane, dolinska godba na pihala in pa seveda ansambel «Veseli rudarji» iz Trbovelj.
Proti večeru sta govorila tovariša poslanec Vidali in dr. šiškovič, predsedoval pa je župan Lovriha.
V ponedeljek zvečer je bila plesna zabava ob zvokih trboveljskega ansambla.
Predolgo bi bilo naštevati vse podrobnosti s festivala, toda nekaj pa moramo še enkrat poudariti in to je, da je festival vsestransko zelo dobro uspel in da je bila udeležba letos mnogo večja kot lani in predlanskim. Za to, da je bil tako velik uspeh se je treba zahvaliti najprej dolinskim in tistim tržaškim tovarišem, ki so se veliko žrtvovali že za časa priprav, a prav tako se je treba zahvaliti vsem, ki so sodelovali na festivalskih prireditvah, vsem ki so kakor koli podprli festivalsko iniciativo. Zahvaliti se moramo tudi tisku in radiu, ki sta delala reklamo za prireditve. Vsem tem se festivalski odbor še enkrat najiskrenejše zahvaljuje.
Narodne manjšine
(Nadaljevanje s 1. strani)
slovenske mladine s Koroške, Zveze komunistične mladine I-talije, Federacije socialistične mladine Italije, Svobodne avstrijske mladine, Mladinske iniciative, Ljudske mladine Hrvaške in Ljudske mladine Slovenije. Na seminarju so obravnavali o položaju in o vlogi narodnih manjšin v prizadevanjih za sodelovanje med narodi.
Po poročilih o problematiki narodnih manjšin v Avstriji, Italiji in Jugoslaviji, se je razvila zelo resna in plodna diskusija, ki je potekala v vzdušju medsebojnega sodelovanja.
Predstavniki navzočih organizacij so ugotovili, da so taka srečanja mladinskih organizacij koristna in potrebna. Poudarili so, da so dobrodošle in potrebne vse podobne pobude.
Udeleženci seminarja so prišli do zaključka, da je v danih pogojih nujna podpora naprednih mladinskih organizacij prizadevanjem naprednih manjšin za njihov obstoj in razvoj.
Pri tem je nujno, da se enotno obravnavajo problemi vseh narodnih manjšin v posameznih državah. Narodne manjšine morajo v odnosih med narodi in državami postati v še
| večji meri faktor miru, prija-I teljstva in sodelovanja.
Ob zaključku seminarja so se predstavniki navzočih mladinskih organizacij dogovorili na podlagi dosedanjih pozitivnih izkušenj, o nadaljnjih oblikah sodelovanja.
(Z 2. strani)
Obstoj novega pasu so potrdili tudi ob sprejemanju radio-signalov, ki jih oddaja vsako radioaktivno telo. Ti radiosi-gnali povzročajo v delu radio-astronomov že znatne motnje.
Radioaktivna cona, ki se imenuje po znanstveniku Van Al-lenu, je praktično sestavljena, iz dveh pasov, iz delcev, ki se gibljejo hitreje od svetlobe, medsebojno pa so povezani spričo zemeljskega magnetizma. Protoni notranjega dela pasu so glavni element energije tega radioaktivnega prstana in znanstveniki menijo, da bi utegnili biti za vesoljske polete dokaj nevarni.
Pismo kmetom
Izglasovanje posebnega statuta za Julijsko krajino-Furlanijo v parlamentu predstavlja važen dogodek v borbi za uresničitev samostojne pokrajine, h kateri so odločilno prispevali komunisti. Ako izglasovan statut ne odgovarja povsem zahtevam našega ljudstva, je temu krivo pomanjkljivo zavzemanje sredinsko levičarske vlade, posebno krščanske demokracije. Komunistična partija se kljub nezadostnemu prizadevanju sredinsko levičarske vlade dalje bori za ustanovitev pokrajine ter za končno uresničitev preobrata na levo.
Okrnjen statut vendar ne sme zmanjšati temeljnih dosežkov. V njem so zagotovljene deželi polne zakonodajne pravice in pravice u pravljar.ja in reševanja problemov našega prebivavstva posebno, kar zadeva kmetijstva. Ustanovitev po krajine predstavlja vsekakor uresničitev demokratičnega organa, v katerem bodo zahteve kmetovav 'ev in delavcev uspešneje obravnavane ter lažje prišle do uresničitve.
Krščanska demokracija in Bono-mi obtožujejo komuniste protikmeč-kega delovanja, medtem ko oni sami dosledno podpirajo in zagovarjajo interese velikih monopolov. KPI se dosledno bori za demokratični razvoj, za uresničitev pokrajine ter uveljavitev nove agrarne politike, ki naj da zemljo tistemu, ki jo obdeluje ter za tehnično in finančno pomoč prostovoljno združenim ustanovam. Prav tako se bo KPI tudi nadalje borila v parlamentu, senatu in pokrajini in sicer: za izglasovanje statuta ustanovljene pokrajine v senatu, kot je bil izglasovan že v parlamentu;
za uresničitev pokrajinske ustanove, ki naj ima na skrbi splošen kmetijski razvoj, nabavo kmetijskih denarnih kreditov in ustanavljanje prostovoljnih zadrug: za odpravo spolovinarstva in najemnin ter se da zemlja tistemu, ki jo obdeluje;
za pobijanje sramotnih monopol-skih cen, ki jih podpira Federkon-sorcij ;
za zmanjšanje nevzdržnih in nepravičnih taks in davkov;
za uresničitev novega stanovanjskega zakona, za znižanje visokih najemnin ;
za povišanje pokojnin starejšim kmetovavcem, katerih najmanjša naj bi bila, kot ostalim delavcem, 15.000 lir mesečno;
za zmanjšanje prispevkov bolniške oskrbe in brezplačno dodeljevanje zdravil;
Kmečki tabor na Opčinah
Letošnji kmečki tabor na Opčinah je nesporno prekosil vse prejšnje tabore, tako po številu obiskovavcev kot po vsestranski organizaciji in po času trajanja. Vse štiri dni so obiskovavce zabavali «Veseli planšarji» iz Ljubljane. V Prosvetnem domu je bila razstava poljskih pridelkov, na dvorišču pa razstava poljedelskih strojev. Najzaslužnejši kmetje so prejeli nagrade. Tabor so letos obiskali tudi predstavniki oblasti, nagrade za kmete pa sta prispevala tudi Turistična ustanova in Tržaški Lloyd. Novost na letošnjem taboru je bilo tudi tekmovanje slikarjev. Na gornji sliki: nagrajevanje kmetov.
ooooooooooooooooo ooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
/z Doberdoba
seja ohOinskeoa svela
V soboto 28. julija ob 20,30 uri se je vršila v Doberdobu redna občinska seja. V dnevnem redu so bile tudi sledeče točke : potrditev posojila v znesku 2,500.000 za otroški vrtec, občinski davek na javna zemljišča, družinski davek ter slučajnosti.
Po prečitanju zapisnika iz prejšnje seje so takoj prešli na obravnavanje ostalih točk dnevnega reda. Največ časa je zavzela sve-tovavcem debata o povišanju občinskega družinskega davka. Občinska svetovavca Karel Lavrenit čič in Karel čerriic sta imela precej slična predloga, zaradi tega so vzeli v poštev predlog Lavrenčiča. Družinski davek bi se zaračunal tako: dohodki do 800.000 lir letno bi bili obdavčeni po odbitku 509-6 od glavnice, pribili bi 240.000 za družinskega poglavarja ter 50.000 lir od vsakega družinskega člana, ki živi v skupnem gospodinjstvu. Primer: 800.000 x 50°/o = 400.000 lir Odbitki :	390.000 lir
Obdavčljiva vsota lir 10.000 Odbitki :	240.000	(žena in 2 otr.)
50.000 x 3 = 150.000 Skupaj 390.000 Za dohodke od 800.000 do 1.200.000 lir bi odbili samo 40%, od 1.200.000 dalje pa samo 30%. Za ostalo bi ne bilo sprememb. Obdavčenje po gornjem ima smoter; da kdor zasluži malo je oproščen družinskega davka, dočih kdor ima večje dohodke je tudi primerno .obdavčen.
Pri glasovanju .je bilo sedem sve-tovavcev za prèc|log, dočim drugi štirje so se vzdržali.
Po Doberdobu so vestna dela v velikem razmahu/Pokrajina, ki ji je upravitelj ceste Devctaki-Doberdob-Selce, je pričela s ponovnim asfal-
za ukinitev kojnisarstva pri Bolniški zavarovalnici tržaškega ozem Ija in razpis pravilnih in demokratičnih volitev;
za odškodnino prizadetim po toči itd.
Kmetovavci, od vaše enotnosti sta odvisni razvoj in dosega vseh teh navedenih problemov, KPI vam zagotavlja svojo solidarnost in podporo v tem prizadevanju. Ona se bori za politično uresničitev iznad sredinsko levičarske vlade za izboljšanje v kmetijstvu m državnem upravljanju, ki naj omeji nadoblast monopolov
Pokrajinski odbor KPI Julijske krajine - Furlanije
tiranjem ceste skozi vas. Vaščani z zadovoljstvom gledajo, kako delavci s stroji posipajo cesto z gramozom, toda bi bili še bolj veseli, ko bi pokrajinska uprava dala nalog za asfaltiranje ceste proti Devetakom in proti Selcem. Zlasti delavci in mledarice se dnevno prito-žujejo nad slabim stanjem ceste, ki je samo posuta z gramozom in predstavlja nevarnost za prevoznike. K slabemu stanju ceste pomagajo tudi vojaški kamioni, oklopni vozovi in tanki, ki v kolonah dnevno vozijo po doberdobski cesti. Od strani občinske uprave so bili napravljeni vsi potrebni koraki, da bi čimprej pristopili k asfaltiranju ceste. Obljubljeno je bilo, da bodo že letos asfaltirali cesto Doberdob -Selce, toda do sedaj ni bilo ukre-njeno ničesar. Upamo, da bodo odgovorne oblasti obljube spremenile v dejstva, saj po drugih občinah so žc asflatirane tudi stranske r aške ceste.
(Opomba uredništva — Gornji dopis smo prejeli, ko je bila naša prejšnja številka lista že v tisku. Zato ga objavljamo šele danes),
L. J.

Praznik tiska v ul. Pindemonte v Trstu
V soboto 25. in v nedeljo 26. avgusta bo na vrtu bivšega krožka «InterEj.zkmale» v ul. Pindemonte v Trstu praznik tiska. Organizirata ga sekciji iz Sv. Alojzija in ško-Ijeta. Oba večera bo nastopala pev-sko-giasbena skupina iz Podlonjerja. Oba večera bo tudi ples. V nedeljo bo na‘prazniku govoril sekretar federacije tov. Paolo Sema.
Vabimo k polnoštevilni udeležbi.
Ricmanje - Log
Prispevki za tisk
Tovariši iz Ricmanj in Loga so nabrali za komunistični tisk 21.600 lir. Pobuda zasluži, da jo javno pohvalimo. To pobudo postavljamo za vzgled ostalim podeželjskim sekcijam naše partije.
Obvestilo zaradi toče prizadetim kmetom
Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza vabita vse tiste kmete, katerim je toča dne 27. junija 1962 povzročila škodo in ki imajo svoja zemljišča na področjih Barkovelj, Boveda, Opčin, Trebč, Banov Konkone-la, Škorklje in Sv. Ivana pri Trstu, naj se zglasijo v uradih v ul. Ceppa 9 v Trstu, kjer bodo izpolnili in podpisali posebno izjavo o povzročeni škodi.
Opozarjamo prizadete kmete, da je čas za prijavo škode le še do sobote 25. t.m.
Šolske vesti
Zrelostni in razredni izpiti v Trstu
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prič-no vsi popravni in sprejemni izpiti za licej — vstopni in razredni — v jesenskem roku 1961/62, dne 3. septembra 1962 ob 8,30, s pismenim izpitom iz slovenščine.
Isto ravnateljstvo sporoča tudi, da se prično zrelostni izpiti v jesen skem roku dne 14. septembra 1962 ob 8,30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
* * *
Ravnateljstvo državne industrijske šole v Dolini obvešča, da se bodo popravni izpiti vseh vrst pričeli v ponedeljek 3. septembra ob 8.30 uri s pismemo nalogo iz slovenščine. Zainteresirani učenci si lahko ogledajo urnik in razpored izpitov na šolski oglasni deski.
Vsi učenci, ki so izdelali I. in IT razred ter tisti, ki niso izdelali, so vabljeni, da se čimprej vpišejo za prihodnje šolsko leto.
Ravno tako se vrši vpisovanje za L razred.
Tajništvo šole je zato odprto vsak dan od 8.30 da 12. ure.
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst. ul. Capitolina 3, telet. 44-046/44-047.
Tiska : Tipografia Riva - Trst ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru
Odlikovana
TINTORIA p
TRIESTE
sporoča cenjenim klijentom, da njeno zelo dobro opremljeno podjetje za čiščenje na suho in barvanje razpolaga tudi s specializiranim osebjem za čiščenje in prenavljanje jopičev in kompletnih oblik iz kožuhovine.
Podjetje ima svoj sedež v Trstu, ul. Monte Cengio 7,
telef- 36 520