JOSIP  VANDOT:
Kekec na volčji sledi.
Planinska pripovedka. 9.
JO53        »|     ekec   je   premišljal noč in dan,   kako  bi   se   iznebil
JJ^gl^gl        strašnega volka, ki ga je stražil od jutra do večera,
Mj> V^kTN      °d večera pa do jutra in se ni ganil niti za trenutek
IraF    T\^bl ]     od njega. Kekec je že skoro obupal. Hm, pa saj ni
H      /J^ift     Ludo! Te(ien dni Je že Prešl°' odkar sedi v Pehtiru
H      (lL^J'»    koii 'n ne  more n'kamor. Teden  dni  že čaka na
U              /¦    tisto zvijačo, ki bi z njo prekanil volka in bi po*
II            'EiJF    begnil v dolino. A zvijace ni bilo od nikoder in tudi
***      c/oti    pametne misli ni bilo od nikoder. In Kekec si je že
mislil, da bo mioral ostati leta in leta v samotni Pehtini koči. Zadnje
dni je bil jako slabe volje in ni sviral več veselih pesmi. Sedel je v
koči in je gledal neprestano na bele snežnike, ki so se dvigali nedaleč
v modro nebo. »Glej oni«le koničasti vrh!« si je govoril samemu sebi.
»To je Spik, ki se dviguje tako strmo iznad belih snežišč. O, koliko«
krat sem ga gledal iz doline in sem se čudil njegovi višini in strmini!
Pa nisem mislil, da ga bom moral gledati tako od blizu ... Oh, takrat
je bilo lepol A zdaj ni več lepo, ampak žalostno. Ne rečem, da mi je
hudo pri Pehti. Streže rai, kakor da bi bil jaz kraljevič, a ne Kekec.
A vendar je dolgočasno v tej  samotni koči, in jaz bi že tako rad
skakal tam doli na Koroščevem vrtu in bi si zacitral lepo pesem. Pa
ne morem, ne morem, ker me straži ta strašni volk!«
In Kekec je podprl glavo z rokami, pa je strmel na belo skalovje, ki so se po njem igrali srebrni solnčni žarki. Razločno je videl tam divje koze, ki so se pasle po ozkih policah kraj večnega snega. Tu in tam je zabobnelo votlo med skalovjem; divje koze so izprožile ka« menje t gladke police, in kamenje se je valilo preko visokih sten in je padalo z glasnim prasketom na širno snežišče pod strmim Špikom. Potem pa je vladala zopet tišina, mrtva tišina — in Kekcc je skoro slišal utripanje svojega lastnega, žalostnega srca. — Prišla je v izbo Pehta, pa se mu je čudila. »AH si bolan, Kekec?« ga je vprašala. »Zakaj se držiš tako žalostno? Daj, zasviraj lepo pesem, pa boš zopet vesel.«
Kekec je zmajal z glavo in je žalostno odgovoril: »Oj, teta Pehtara, zakaj bi si sviral, ko pa ne pomaga nič? Dejte, povejte mi, koliko dni moram še ostati pri vas zaradi tistega malega korenčka,
206
ki sem ga vam bil strgal v svoji norčavosti? Saj ne rečem, da mi je hudo pri vas. Dobri ste kot nihče na svetu. In čuditi se moram, da govore o vas ljudje v dolini toliko slabega, da se vas boje otroci bolj kot najgršega parklja. Ker ste tako dobri, zato pa vas prosim, da me izpustite. Oj, lepo je v dolini, teta Pehtara! Pa Koroščeve bo skrbelo, ker me ni tako dolgo nazaj, in tudi doma bodo žalostni. Zato pa me izpustite, teta Pehtara, lepo vas prosim — izpustite me! Sto lepih pesemc si bom izmislil o vas in jih bom prepeval od jutra do večera...«
»Ne izpustim te, Kekec!« je odvtnila Pehta. »Razžalil si me, ko si me zasmehoval in si udrl tako predrzno v mojo kočo. Zato pa ostaneš pri meni najmanj tri leta. Kazen mora biti, ker bi se mi dru* gače Ijudje posmehovali. Kar pomiri se, Kekec, in potrpi tri letal Potem pa bomo videli, kako in kaj.«
In Pehta je odšla v kuhinjo kuhat večerjo. Kekec pa se je stisnil v dve gube in je trikrat vzdihnil. Ovbe, da se ne more domisliti ničesar pametnega! In niti zvijače ni od nikoderl — Bolelo je to Kekca, jako ga je bolelo v srcu, da se ne more domisliti zvijače, ki bi z njo pre= kanil grdega volka. In nič več ni mogel sedeti v samotni koči. Kar šel je vun v tihi gozdič in dalje, dalje na zeleno porobje. Tam je sedel na ploščat kamen in je gledal v samotni planinski svet. Za njim so cveteli grmiči rdečega ravšja in so dehteli s prijetnim, oraamljivim vonjem. Večerilo se je, in visoki snežniki so goreli v škrlatni, večerni zarji. Odsev tiste zarje pa je trepetal vseokrog po zagorskem svetu — po peščenih obronkih, po nizkem rušju, po zmrzlem, večnem snegu in po zelenih tratinah... Kekcu se je razširilo nehote srce, ko se je zamaknil v tisto rožno zarjo, ki je objemala s svojim živim ognjem tihi zagorski svet. Piščalko je vtaknil v usta, pa je zasviral krasno pesem, ki je zvenela glasno in sladko v pokojni planinski večer... Volk je ležal za njim v goščavi in se ni ganil niti za trenutek, kakor da bi se bil tudi on zamaknil v lepo pesem, ki je prihajala iz Kekčeve piščalke.
Izginila je rožna zarja z vrhov orjaških snežnikov, in mrak je pričel zakrivati zagorski svet. Tedaj pa je poklicala Pehta Kekca k večerji. In Kekec je odžel nazaj v kočo. Navečerjal se je, pa je odšel spat. In vsak večer je šel volk z njim v izbico in legel pred njegovo posteljo in je ležal tam do belega jutra.
In nekega dne je vprašal Kekec kar naravnost Pehto: »Teta Pehtara, koliko let ste stari? Hm, dolgo časa morate že biti na svetu, ker je pravil že naš rajni ded o vas. In dolgo časa morate že biti v naših krajih, ker vas pozna vsa dolina. Hude stvari govore o vas, in
207
otroci se vas strašno boje. Mislijo si, da jih pograbite v svoj koš in jih ponesete v goro, da jih tam pojeste... Pa raeni se zdi čudno, da se vas boje tako jako. Saj niste hudobni in grdi, kakor pravijo na vasi. Lepi ste, teta Pehtara, resnično lepi. Dajte si med lase zlat šapelj, pa boste lepši kot vsaka kraljica.«
Pehta se mu je nasmehnila in mu je rekla: »Kekec, ne bom ti pravila, koliko tet sem stara, ker ti bi ne razumel tega. A to ti povem, da sem v vaših krajih več nego sto let in ostanem še dolgo, dolgo tu. Rečem ti, Kekec, da pojdem šele tedaj iz tega kraja, kadar se mi iz* neveri moj volk in me zapusti in pojde s človekom v doJino. A to se ne zgodi pač nikdar... Praviš, da se me boje otroci v dolini? O, seveda se me lahko boje. 2e marsikaterega paglavca sem pograbila in sem ga zaprla v kočo. A nisem ga pojedla, ampak sem ga imela za« prtega toliko časa, dokler ni postal dober in priden. Boje se me otroci — a rečem ti, Kekec, da se me boje samo malopridneži; a dobri otroci se me ne boje, ker dobro vedo, da jim ne storim nicesar sla* bega. A poredneži imajo slabo vest in zato jih je strah, če jim omeniš mene... Ali si se me ti bal, ha, Kekec? Kar odkrito mi povej, če si se me bal!«
»Zakaj bi se vas bil bal?« je odvrnil Kekec prostodušno. »Nikdar se vas nisem bal — tudi takrat ne, ko sera udrl v vašo kočo in sem vam odvedel Mojco. Saj sem vedel, d« mi ne roorete storitj nič sla« bega... Ha, kaj ste rekli? Da pojdete iz našega kraja, če vas zapusti vaš nemarni volk in pobegne s človekom? O, teta Pehtara, lahko mi verjamete, da se to ne zgodi nikdar. Rad bi poznal tistega človeka, ki bi hotel tega nemarneža, tega kosmatinca, ki ne zna nič drugega, nego da spi ves dan in renči in kaže zobe, če nrn pokažeš prst. Rad bi poznal tistega človeka, o, resnično rad!«
In Kekec se je smejal že pri sami misli na grdega volka. In smejal se je vso pot, ko je stopal skozi gozdič proti porobju, kjer je prese« deval vsak dan na ploščatem kamenu in je premišljal dolgo, dolgo, kako bi prekanil volka. Tudi danes je pričel premišljevati. Toda sredi misli se je zasmejal na glas in se je ozrl na volka, ki je ležal za njim v goščavi. »Sem pojdi, nemarnež!« mu je velel in je zamahnil z roko. Volk se je res dvignil. Pretegnil se je dvakrat in je stopil pred Kekca in ga je gledal s svojimi svetlimi očmi. — »Glej, ti zver prismuknjenal« ga je nagovoril Kekec. »Rekla mi je tvoja gospodinja, da pojde odtod, če ti pobegneš s človekom. Pa misliš, da živi na svetu človek, ki bi te imel rad in bi se ti delal dobrega? O, prenemaren si, volk, pre< nemaren si! Kdo te bo pogledal, ko si tako grd kot nihče na svetu? Niti Kekec tie, ki mora živeti s teboj in se jeziti na tebe, da bo morda
208
še celo osivel kot Kovaričev stric... O, da si priden, da si lep, ne rečem, da bi te ne imel rad. Tako pa, hej, tako...«
A Kekec je utihnil hipoma in se je udaril z roko po čelu. Kakor blisk mu je šinila v glavo misel: Ne onegavi se, Kekec! Daj, poizkusi, pa odvedi Pehti volkal Saj mogoče ne bo težko. Neuraen je volk, in ti ga lahko obrneš na vsako stran. Daj, Kekec, pa poizkusil — Kekec se je domislil tega in je kar poskočil na noge. »Volkec, ljubi moj vol= kec!« je rekel prijazno volku. »Veš, predolgo se že gledava kakor psiček in mucika. Kaj bi ne bilo bolje, da se sprijazniva in postaneva prijatelja? Ni lepo, da se sovraživa. Dostikrat sem te že brcnil prav pošteno in sem te ozmerjal. Pa to vse samo zaradi tega, ker sem mislil. da si hudoben in me sovražiš. A danes sem izprevidel, da sem se zmotil. Saj nisi tako grd in tudi nemaren nisi takjo^ da bi te ne mogel imeti rad... Veš, kaj? Kar lepo mi podaj tačko, pa sva pri* jatelja, da nima boljših ves svet.«
In Kekec je prijel volka za šapo, z levico pa ga je pričel božati po razkavi dlaki. Volk ga je gledal nekaj časa ves ©supnjen in mu ni niti pokazal svojih dolgih zob. Pa tudi zarenčal ni kakor navadno. Kekec se je muzal in je govoril prijazne besede in ga je božal po trdi glavi. Sedel je nazaj na kamen. Tedaj pa se je zgodilo čudo. Volk je položil svojo glavo Kekcu na kolena in ga je gledal vdano, in oči se mu niso več svetile v tistem čudnem, strašnem ognju, ki se ga je Kekec bal. Postal je krotak kakor psiček in je pustil, da ga je deček božal in udarjal prijazno po glavi.
209
»He«he!« se je smejal Kekec. »Prekanil ga bom lepo na ta način, in Pehta se bo kar praskala, ko bo raorala zapustiti naše kraje. Pa je vendarle prišla zvijača! Ni bilo vredno, da sem toliko premišljal in javkal sam pri sebi. Zvijača je prišla naposled vendarle.« — In Kekec je bil vesel, da so mu oči kar žarele. Prepeval je v svojem veselju, ker je bil prepričan, da bo čez nekaj dni že v dolini pri Korošcu. Izvlekel je iz žepa stekleničico, ki je bilo v njej tisto čudovito zdra= vilo, ki ga je izmaknil Pehti z omarice. Pa je gledal tisto stekleničico, in oči so se rou smejale. Oj, prekanil bo Pehto že čez nekaj dni. Saj se bo dobrikal volku, da ga pridobi popolnoma na svojo stran. Potem pa pobegne z njim v dolino. In teta Pehta bo gledala debelo za njima in bo morala iti iz zagorskega sveta.
Vsega tega se je domislil Kekec v svojem veselju. Kar na glavo se je postavil in je zavriskal patem na ves glas: »Juhuhu!...«
Njegov vrisk je hitel do strmih Špikovih sten. Od tam pa se je razlegnil stoglasno in je odtneval po vsem zagorskem svetu in je hitel od snežnika do snežnika. In veseli vrisk se je razlegnil tja do zelene senožeti za Akom. Tam pa je sedel med svojo mimo živinico Ko« roščev Rožle. Glavo si je podpiral z rokami in je gledal molče po živinici, ki se je pasla kroginkrog po širni senožeti. Slišal je Rcžle tisti vrisk. Zganil se je in je dvignil glavo, pa je poslušal. A vrisk je že utihnil in se je razgubil tam med sivimi stenami Široke peči. — »Hm, kdo je neki tako zavriskal?« je pomislil Rožle. »Glas je prišel od Špikove strani... Čudmo* čudno — saj tam ni nobencga pastirja, da bi viiskal ¦v božji dan. Pa kdo se neki klati tam gon na tisti sttani?«
In Rožlc je uRibal, a ni uganil ničesar. Čudno, tisti vrisk ga je spomnil Kekca, nesrečnega Kekca, ki ga je bila ugrabila hudobna Pehta že pted tednom. Da ga je bila ulovila Pehta tisti nesrečni dan, o tern je bil Rožle trdno prepričan. Zato pa je bil žalosten vse dni, in niti prepevati se mu ni ljubllo. Pobit je hodil za svojo živinico ali pa je ležal tam kraj rušja in je strmel na visoke pečine in na beli sneg, ki ga je bilo polno orjaško skalovje Široke peči. V srcu ga je grizlo nekaj bridkega — in Rožle je vedel, da je to samo vest, ki mu očita že sedetn dni, da se ni prav nič zavzel za nesrečnega Kekca. Glej, ko je ugrabila Pehta ubogo Mojco, se Kekec ni pomišlial. Kar udrl je v Pehtino ko6o, pa je odvedel Mojco lepo domov. Kekec se ni ustrašil nobene nevarnosti; a Rožle se boji, jako boji in niti ne migne s prstom, da bi pomogel nesrečnemu Kekcu. O, Rožle je velik bojazljivec! Kakor zajček je, ki se ne upa preko ceste, ampak se rajši Irese v svojein strahu tam za varnim grmovjem. Oj, Rožle, Rožle! Ali te ni nič sram, da si tak bojazljivec?
210
Tako je očitala v Rožletovem srcu bridka vest. Rožleta pa je grizlo in sram ga je bilo. Kolikokrat se je že opogumil, da bi šcl Kekcu na pomoč. Pa je že šel s senožeti. Toda prišel je samo do rušja, do tistega mesta, kjer ga je bila zmikastila Pehta. Tedaj pa je Rožleta kar streslo, in mrzla polt ga je oblila. Zasopel je naglo in se je obrnil. ln zbežal je v svojem strahu nazaj na varno senožet in tam se je križal in se skrival za gosto rušje. — Ko ga je minil prvi strah, ga je bilo pa sram, in v srcu ga je pričelo zopet grizti. »O. zakaj me je tako strah, zakaj?« je govoril samemu sebi. »Glej, da bi bila Pehta ugrabila mene, bi Kekec ne javkal v strahu tako kakor jaz. Če bi me drugače ne mogel rešiti, bi podrl tudi Pehtino kočo. Pa bi ga ne bilo strah, prav nič bi ga ne bilo strah... A jaz se tresem kakor zajček in se nc upam niti prsta dvigniti, da bi ga rešil. Oj, gorje, gorjel«
In Rožleta je vedno bo!j grizlo v srcu in mu je očitalo straho* petnost. Pa ni mogel Rožle tega nič več prenašati. Kar poskočil je hipoma na noge in je vrgel palico na tla. »Danes pa pojdem — na» ravnost do Pehtine koče pojdem in rešim Kekca!« je rekel odločno. »Prav nič se ne bom bal, pa najsi me tudi Pehta zasači. Ne bojim se je, ne bojim se je ...«
Rožle se je zaprašil v rušje in je tekel na vso sapo po poti navzdol. Ustavil se je šele kraj gozdiča, ki je za njim ležala tiha Pehtina senožet. Obrisal si je znoj z obraza in je naglo sopel. Za ttenutek se ga je spet polastila stara bojazen, da se je kar stresel. A odločno je zmajal z glavo in se je splazil v goščavo. Dolgo je hodil tamkaj in se je rinil med grmovjem. Ko je dospel do porobja, je pre« vidno pokukal izza grma, ker se ni upal kar tako stopiti iz gozda. Toda ker ni videl žive duše tam na senožeti, se je opogumil in je stopil iz goščave. Pogledal je na senožet, na tisto mesto je pogledal, kjer je stala pred tednom še Pehtina koča. A koče ni zagledal Rožle nikjer.
»Kaj je to? Kje je koča?« se je začudil Rožle. Pogledal je na» tančneje tja doli in tedaj je videl samo črn kup tam, kjer je stala prej Pehtina koča. In Rožle se je čudil vedno bolj. A ker je bila njegova radovednost večja nego strah, je stekel po strmini navzdol. Kitel je po senožeti in se je ustavil pred črnim kupom. In tedaj je videl žalostno pogorišče — samo črno oglje in sivkast pepel, ki ga je bil raznesel veter širomokrog... »Ojoj!« je zatarnal Rožle. »Pogo* tela je koča, do tal je pogorela... Pa kdo jo je zažgal, 03, kdo? In kje je Kekec, o, kje je Kekec?«
Rožle je zavpil tako glasno, da se je prestrašil svojega lastnega glasu. Prijel se je za glavo in je sedel na trhel štor. Kje je Kekec?
211
Kam je izginil? Oj, nemara ga je pograbila hudobna Pehta in ga je umorila, ker je bila tako strašno huda na Kekca? In Kekca ni več na svetu, in nič več ne bo citral in prepeval tam na vrtu lepih pesrai, ki jih je znal sto in sto. Umrl je — in sam Bog ve, kje ga je pokopala hudobna Pehta v črno zeraljo. In nihče ne najde njegovega groba — ne najde ga po vsem zagorskem svetu ... Pokopala ga je Pehta; za« žgala je kočo, pa je izginila, Bog ve, kam ...
»Kekec, o, Kekecl« je zajokal Rožle v svoji silni bolesti. Debele solze so mu drsele po licih, ko je gledal na črno pogorišče. Še dolgo je sedel tam na štoru in je jokal. In jokal je vso pot, ko je šel nazaj na svojo senožet. Mračilo se je že, in živinica je bila že polegla po širni staji. A Rožle je šel v pastirsko kočo. Tam se je vrgel na pograd in je še vedno jokal, bridko jokal..
Lepa Mojca je pa sedela na doinačem pragu in je poslušala sas motno ptico, ki je čebljala tam na vrtu. In Mojca se je nasmehnila, pa je pričela potihoma prepevati. Tisto pesem je pela o škrjančku in po= mladi, ki tako lepo zveni v večerni svet. Prišla je mamica, in tedaj je dvignila Mojca glavioo. »Vi ste, mamica?« je rekla tedaj. »Pa sem že mislila, da se je vrnil Kekec... Oj, dolgo ga že ni, dolgo! Ze zdavnaj bi se bil moral vrniti. Dejal mi je, da pojde naravnost k Vili škrlatici, pa tni prinese zdravilo, da bom videla vas, mamical Pa tudi očeta bom
212
videla in nebo in cvetice, ki dehte tako sladko! Oj, jaz bi bila vesela, tako veselal — Kekec je šel k Vili Skrlatici; zato ga pa ni tako dolgo nazaj. Le vcrjemite, mamica!«
Mati jo je pobožala po laseh in je dejala: »Oj, Mojcal Pojdi ve* čerjat in spat! Mrači se že — in po večerji bamo pomolili za ubogega Kekca, da se kmalu povrne. Ugrabila ga je Pehta, kakor je bila ugra« bila tebe. Pa je zdaj nekje v gorah ...«
A Mojca je stresla z glavico in je odvrnila: »O, ni ga ugrabila Pehta — dobro vem, da ga ni ugrabili. Saj Kekec se je ne boji in bi ji bil zbežal takoj. Rešil je mene, pa se ni bal .. Zato pa vem, da ni pri Pehti. K Vili Škrlatici je šel po zdravila in se vrne danes ali jutri. Saj mi je rekel tako, ko je odšel na gore. Veste, mamica, za« nalašč ni hotel povedati, da gre k Vili Škrlatici. Zato, matnica, da bomo bolj veseli, ko pride kar nenadoma in prinese tisto zdravilo.«
Mojca je vstala, pa je šla z materjo v izbo. O, Mrajca se je kar smehljala, ko so ji dan za dnevom pravili, da je Kekca ugrabila hu= dobna Pehta. Pa ni verjela Mojca, resnično ni verjela tega. Saj je bila prepričana, da je šel Kekec samo k Vili Škrlatici po čudotvorno zdravilo za njene oči. Pa se vrne Kekec, ker je pogumen, da nihče tako na svetu. O, Kekec, paii iie bo pustil,.da gft.BlQvi Pehta, kot je ulovila
213
njo tam ob gozdnem porobju. Zato pa se motijo ljudje, ko pravijo, da je Kekec zdaj zaprt v Pehtini koči. Kekec je samo pri Vili Škrla* tici in jo prosi, naj mu da zdravilo, da izpregleda Mojca in vidi nebo in vso lepo, lepo zemljico pod nebom. Jutri pride Kekec, in že jutri bo videla Mojca in se bo smejala in skakala in prepevala v svojem srčnem veselju.
In Mojca se je smehljala tudi tedaj, ko so molili glasno v izbi: »Še očenaš za ubogega Kekca, ki je izginil v gorah in ga je zaprla Pehta v svojo kočo.« — Smehljala se je Mojca in je stresnila s svojimi črnimi lasmi.
Smehljala se je še v posteljici, še celo v sanjah se je smehljala. V sanjah pa je videla in ni bila več slepa. Drobne ptice je videla, ki so prepevale na vejah; lepe rože je videla in širno polje. Nebo je vU dela in zlato solnce, ki se je lesketalo sredi neba. In ptice in rože so se smehljale; smehljalo se je nebo in zlato solnce, kafeor se je smeh« Ijala slepa Mojca, ki je v sanjah izpregledala ...
Tisti večer je morala Jerica zopet tolažiti malo Tinko z lepimi besedatni. Sedela je Jerica kraj posteljice in je božala Tinko po laseh, pa ji je govorila: »O, ne jokaj, Tinčica! Saj ne bo hudega. Saj se vrne Kekec, in spet ga boš videla. Samo jokati se ne smeš, ker ga je ugra* bila Pehta. Kekec je pretkan in pobegne Pehti. Pa boš vesela, ko bo zacitral lepo pesem. Le meni verjemi, pa nikar ne joči, Tinčica!«
A Tinka je ihtela venomer in je zakrivala obrazek z debelimi ročicami, Pa saj ni bilo čudno, ker ji je bilo tako hudo po bratcu. Rada ga je imela; a zdaj ga je vzela Pehta in ga ne da nikoli več nazaj. Pa kdo bo igral zdaj na Kekčeve lepe citre in kdo bo prepeval, ko njega
214
ne bo več? — In Tinko je kar streslo, da je zajokala. »O, Jerica!« je go"vorila. »Skoro rajša bi videla, da je šel Kekec služit k zmaju za kuharja. Tam bi ga ne ugrabila Pehta, ker bi se bala zmaja... Pa je šel v Rovte, in tam ga je ulovila hudobna Pehta ... Pa ga ne izpusti več, Jerica, ne izpusti gfl nikoli več... Kekec, o, Kekec!«
In jokala je Tinka, na ves glas je jokala, da se je kar tresla. Zaman jo je tolažila Jerica in ji je prigovarjala. O, tudi Jerici je bilo hudo po ubogem bratcu. A Jerica je vedela dobro, da se Kekec vrne kmalu, kmalu. Saj ga je poznala, da je zvit in pretkan kot nihče daleč naokolo. Zato pa je tolažila Tinko, a Tinka je ni slušala. Šele silni jok je utrudil malo Tinko tako, da je zaspala. Jerica ji je obrisala solzni obrazek. Potem pa je stopila k okencu in ga je zagrnila z belo zaveso. Z ncba so gledale skozi okence velike, svetle zvezde — naravnost na spečo Tinko so gledale in so se smehljale. Pa se je Jerica bala, da bi ne motile zvezde male Tinke v spanju. Zato pa je zagrnila okence. Pre» križala je spcoo sestrico in je odšla potihoma. po prstih iz sobice ...
Tiste velike, jasne zvezde je videl tudi Kekec tam gori visoko pod snežnim Špikom. A Kekec ni bil še v postelji. Kekec je sedel pri'okencu samotne koče in je žvižgal potihoma lepo pesem. Pred njim je ležal volk; glavo je bil naslonil na njegove noge in je spal. Sveča je brlcla tam na mizici, a zunaj je molčala tiha, mirna planinska noč.
»Glej, kako lepo spi moj ljubi volkec,« se je namuznil Kekec, ko se je naveličal žvižganja. »Trikrat setn ga pogladil po nemarnih šče= tinah. Pa me je pogledal neumno in se je hotel kar nasloniti na moja kolena... Oj, volkec, moj ljubi volkee! Kmalu boš plesal tako, fcot ti bom piskal na piščalko. Resnično — nisem mislil, da si tako kratke pameti. No, ne vem, ako bi mogel že jutri pobegniti. Preveč še po> slušaš svojo gospodinjo, preveč še, ljubi volkec! Če ti že zdaj pokažem pete, pa se zapodiš zopet za mano in me mogoče še celo pošteno ugrizneš. Na, pa bi bilo konec najinega prijateljstva ... Zato pa rajši še počakajva nekaj dni! Ali ni res, ljubi volkec?«
Kekec je prijel voika za glavo in ga je nalahko stresel. Volk se je dvignil in ga je zaspano gledal. A ni zarenčal, ampak je že hiotel zopet položiti glavo na dečkova kolena. — »Tega pa ne, ljubi volkec!« se je zasmejal Kekec. »Ali ne vidiš, da je že noč? Čas je, čas, da greva spat, ljubi volkec! A nocoj ne boš spal na trdih tleh. Veš, pcsteljem ti prav mehko, da te ne bodo bolele kosti. Priden si, ljubi volkec, in zato ne zaslužiš, da bi spal na trdih tleh.«
In Kekec je vzel debelo odejo s svoje postelje in jo je preganil na pol. Razpel jo je po tleh in jo je zrahljal. Potem pa je prijel volka
215
in ga je posadil na odejo. »Vidiš, Ijubi volkec?« mu je rekel in ga je pogladil po raskavem hrbtu. »Ali ti ni dobro zdaj, ko si prijazen z mano? Gospodinja pač ne gleda dosti nate, ker pusti, da spiš na golih tleh. Pa te nima rada, volkec, prav nič te nima rada... A jaz ti pa kar posteljem, da boš spal lepo in mehko vso noč. Pa si še nekaj rohnel prej nad mano in si mislil, da sem tvoj sovražnik. Kako si se motil, volkec, o, kako si se motil! — Veš, kar Iepo lezi in zaspi, ker si truden, ljubi volkec!«
Volk ga je gledal in je zagrčal zamolklo. Žleknil se je po mehki odeji in je momljal v svoji zadovoljnosti. Kekec ga je pobožal še enkrat po glavi. Tedaj pa se je dvignil volk nenadoma. Okrenil se je napol in je pogledal Kekca hvaležno. Potem pa je sklonil glavo in je pričel lizati dečkovo roko...