Poštnina plačana v goto >li4_ '( mf* fe»*- IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. LIST Časopis za trgrovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SIIS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri postni hranilnici v Ljubljani 11.9o3. LETO XII. Telefon št. 2552. Ljubljana, v torek, dne 15. oktobra 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 120. Zvišanje cene vode v Ljubljani za industrijsko porabo. Po razglasu Mag. št. 29.970/29 ref. X, priobčenem v 97. številki Uradnega lista od 2. oktobra 1929, sme mestna občina ljubljanska na podstavi odobrenega proračuna v letu 1929 pobirati za vodo, porabljeno po vodomerih, od strank, ki ne plačujejo nilkake vodomerne naklade, namesto dosedanjih Din 1-50 dvojno ceno Din 3-— za vsak kubični meter vode. Po informacijah iz mestnega knjigovodstva je pod izrazom »vodomerne naklade« razumeti vodarino. Vsled tega zadene podvojitev cene vode, poleg nekaterih javnih poslopij, za katera cena vode nima posebne važnosti, samo industrijske in obrtne obrate. V pomeriju mestne občine je takih obratov znatno število. Le poedini teh obratov dobivajo vodo iz lastnih vodnjakov, pretežna večina pa je po visoki ceni vode občutno prizadeta in dosega ta nova obremenitev v nekaterih primerih neznosno višino. Zveza industrijcev v Ljubljani je naslovila zato na mestni magistrat ljubljanski predstavko, v kateri med drugim ipravi: »Po pravici se že vsa leta pritožuje-ta industrija in obrt, da občinsko gospodarstvo v Ljubljani ni naklonjeno potrebam industrijske in obrtne delavnosti. Pretirano varčevanje prejšnjih občinskih uprav, enostranska politična orijentacija kasnejših, dolgočasni ko-misarijati, vsi ti momenti so storili, da mesto Ljubljana ni nudilo ugodnih pogojev za razvoj obstoječih industrijskih obratov, še manj pa za ustanovitev novih. Vsa skrb se je posvečala zgolj stanovanjskemu vprašanju, pri tem pa se je prezrlo, da je treba predvsem ustvariti prilike za produktivno delo in s tem za dvig blagostanja. Zal se je povzročila že nepopravljiva škoda, ker so se mnoga dobra podjetja preselila iz Ljubljane in so si n o Ve industrije poiskale ugodnejše kraje. Skrajni čas je, da krene občinsko gospodarstvo na drugo pot. Predvsem se mora spremeniti sedanja mentaliteta, ki hoče naprtiti največja davčna bremena industrijskim podjetjem, ki vidi v njih le davčne vire in ne misli na to, da je treba te dragocene vire občinskih dohodkov ohraniti in ojačiti. Tudi v tehničnem pogledu je mestna občina zanemarjala svoje naloge. Glavna ceste, ki vežejo Ljubljano s širšo okolico, propadajo z obupno naglico. Navzlic temu se nalagajo občutne davščine na avtomobilu a vozila in se pobirajo še druge uvozne dajatve. Cena električne struje je ves čas na nemogoči višini, preskrba s plinom je nezadostna, kanalizacija neurejena. Sedaj pa se je iznenada podvojila cena vode, ki jo uporablja industrija. Cisto jasno je, da ta podražitev vode ni utemeljena v lastnih stroških mestnega vodovoda, da gre marveč zgolj za novo obliko obdačibe. Pri tem se greši proti glavnemu načelu pravilne davčne politike, da naj davek enakomerno zadene vse davkoplačevalce iste kategorije. Kajti ta davek teži samo one obrate, ki potrebujejo večje količine mestne vode, te pa v nedopustni meri. Ljubljanska mestna občina ne more navesti, da ni bila pravočasno opozorjena na stvarne pomisleke, ki govorijo proti podražitvi vode v industrijske in obrtne namene. Zveza industrijcev je že 'dne 14. februarja t. 1., ko je bil načrt občinskega proračuna za leto 1929 razgrnjen, naslovila na mestni magistrat iz-iavo, v kateri je med drugim navedla, da občina izkorišča mestni vodovod in elektrarno kot pridobitne vire in da zahteva za vodo in elektriko pretirane cene. Svarili smo pred nadaljnim povišanjem teh cen. Ko pa se je bila proti vsemu pričakovanju v seji občinskega sveta z dne 24. aprila t. 1. našla večina za proračunski predlog, srno dne 8. maja 1929 poslali gospodu ministru financ spomenico, v kateri izjavljamo to-le: »Industrija v Ljubljani je še posebej prizadeta po zvišanju cene vode. Do-čim se je do sedaj plačevala voda, ki se zaračuna po vodomeru, za kubični meter po Din 1-50, naj se v bodoče plačuje po Din 3-—, tedaj po dvojni ceni. — Ta povišek zadene skoraj izključno le industrijska podjetja, ker plačujejo •stanovanjske hiše vodo pavšalno z vo-darinsko doklado. V proračunu samem ni ta povišek izkazan, ker se smatra, da spada določitev vodne cene v kompetenco mestnega vodovoda, ki da je samostojno podjetje. Dejansko pa tvorijo dohodki in izdatki mestnih podjetij važno postavko v občinskem gospodarstvu in se njihovi proračuni urejajo istočasno z občinskim proračunom.« Ministrstvo financ je v nekaterih važnih stvareh ugodilo našemu stališču, na žalost pa ni ovrglo povišane vodne cene. Kakor pa smo že navedli, je podražitev vode ne samo odiozen ukrep, marveč tudi neznosna obremenitev prizadetih industrijskih podjetij. Uverjeni smo, da bo mestna občina uvidela pravilnost te naše ugotovitve. Vsled tega si usojamo predlagati, ugledni Mestni magistrat blagovoli izposlovati, da se mestna občina prostovoljno odreče dohodku, izvirajočemu iz povišane vodne cene. To je tem lažje mogoče, ker bodo, kaikor znano, dohodki občine iz naslova vodarine in gostaščine dokaj večji, nego so bili v proračunu prelimini-rani. Ko so se te dni dostavljali plačilni nalogi za podraženo vodo, se je prizadetih polastila glasna nejevolja, češ da občina vedno in vedno kaže neko mržnjo do industrije. Po našem mnenju bi bilo v vsakem pogledu koristno, če mestna občina ljubljanska uporabi to priliko in z noblo gesto pokaže razumevanje za pritožbe industrijskih podjetij, ki so važen faktor za naše gospodarske prilike in zlasti tudi za občinsko gospodarstvo mesta Ljubljane.« Telefonske razmere v Dravski banovini. Zveza trgovskih gremijev za Dravsko banovino v Ljubljani je na svojem letošnjem občnem zboru meseca maja v Murski Soboti sprejela resolucijo radi neugodnih 'telefonskih razmer, ki vladajo v tej pokrajini. Poštna in telegrafska uprava v Ljubljani je namreč zaračunavala za napeljavo telefonov poleg predpisane inštalacijske pristojbine še stroške za uporabljeni materijal in aparate in sicer v višini, ki je mnogokrat onemogočala napeljavo telefonov. Zveza je zato naslovila na ministrstvo javnih del v Beogradu, poštno in telegrafsko upravo v Ljubljani in Zbornico TOI s konkretnimi dokazi podprto spomenico in je prejela sedaj od Oblastne poštno-telegrafske uprave v Ljubljani naslednjo rešitev: >Na vlogo štev. 638 od 17. junija t. 1., naslovljeno na ministrstvo javnih del, potem štev. 639 od 17. junija t. 1., naslovljeno na direkcijo pošte in telegrafa in na urgenco štev. 638 od 13. septembra t. 1., naslovljeno na ministrstvo, nam je ministrstvo dostavilo odlok štev. 9643 od 9. septembra t 1., ki pravi: U vezi izvesta ja D. br. 16483/11 la od 22. februara tek. god. saopštava s-i Upravi, da ministarstvo me odobrava njen postupak, to jest, prilikom instalacija telefona uprava ne sme naplačivati od interesemata pored propisane instalacije takse još i tro-škove za utrošeni materijal po pro- računu, jer na taj način u stvari dva puta naplačuje materijal od pretplat-nika, što je protivno pravilniku, te su potpuno opravdane žalbe trgovaca i industrijalaca, uložene preko Zbornice za trgovinu i obrt i industriju u Ljubljani. Jedino bi se moglo da pretplatnici, koji su voljni, sami doprinesu telefonske aparate, ako ih uprava nema na raspoloženju, s tim da se izvrši zamena kad uprava aparate bude nabavila i da o tome vodi evidenciju. i Na podlagi tega odloka torej ne smemo zahtevati od interesentov prispevkov za naprave telefonskih postaj. Ker pa so naši krediti za napravo telefonov nezadostni in je tudi naša zaloga materijala skoro izčrpana, bomo v bodoče morali žal, vse prošnje za nove telefone in celo prošnje za premestitve že obstoječih naprav odkloniti. V zadevi smo pod isto številko po-i drobno poročali ministrstvu in ob-| enem prosili za naknadni kredit. — ; Upravnik oblastne poštno-telegrafske j uprave: Podpis.« j Po pripombi oblastne poštno-telegrafske uprave bi ista ustavila inšta-j lacijo telefonov radi izčrpanega kredita, ki je za telefonske potrebe oblastne uprave premajhen. Mnenja pa smo, da do tega ne bo prišlo, ker bo ministrstvo prošnji oblastne uprave za naknadni kredit prav gotovo ugodilo. Finančni položaj Rumunije. Bivši namestni guverner Francoske banke Charles Rist, ki je sedaj finančni sosvetovalec rumunSke Narodne banke, je podal izjave o stabilizaciji leja in o finančnem položaju Rumunije. Po njegovem mnenju je stabilizacija leja absolutno zasigurana. Zboljšanje javnih financ razveseljivo napreduje, državni dohodki se vidno množijo. Od predujmov, ki jih je dala državi Narodna banka, je odplačala država že 400 milijonov lejev, kar je pač zadostno znamenje botjšanja. Proračunski deficit se bo z energičnimi odredbami izdatno zniža]- Končno pravi Rist, da je eden najtežjih problemov Rumunije ta, da je Rumunija skoraj izključno agrarna de- žela in da zavisi njen finančni položaj zmeraj le od poljedelstva. Tu se mora nekaj ukreniti. Letošnji pridelek je izredno zadovoljiv; zlasti številke za koruzo in za ječmen prekašajo za več kot dvakrat produkcijo leta 1928. Najvažnejše vprašanje sedaj je financiranje žetve. Da dobi potrebna sredstva, se je pričel pogajati finančni minister z bančnim konsorcijem v Amsterdamu; konsorcij je obljubil posojilo 500 milijonov lejev, ki se more zvišati na poldrugo milijardo. A pogajanja še niso završena. Tudi Narodna banka je sklenila, da bo dala na razpolago potrebna sredstva za financiranje pridelka. Lojze Smuč: čuvajmo poslovno moralo. Med važna gospodarska vprašanja, s katerimi se mora naše trgovstvo pečati, spada tudi vprašanje poslovne morale. Zdi se nam, da se temu ne polaga ona važnost, ki mu pripada. Treba je, da povemo enkrat odkrito vsem onim, ki se z nečedno konkurenco in poslovno moralo igrajo, naše mnenje. Saj je ta rakrana gotove zavisti in škodoželjnosti in želja po čimprejšnji ugonobitvi konkurence. Živimo v času, ki zahteva, da se sleherni trgovec pripra- vi na vse eventualnosti. Zato ni nobeno čudo, če kdo iz naših vrst odpade. Tak je, če ni po njegovi krivdi, vreden tovariške pomoči. V tem so pred vojno vladale dokaj drugačne razmere in uvidevnost. Tovarišu, ki je zašel v po-četne težkoče, se mu je Skušalo v danih razmerah pomagati, dočim se danes skuša takega ugonobiti. Res je, da je trgovin preveč, smo pa mnenja, če bi vladalo med trgovci-to-variši količkaj strpnosti in upoštevanje vseh momentov v gospodarskem poslovanju, ki zahteva zlasti pri današnjih razmerah mnogo samozatajevanja, da bi odpadle v marsikaterem slučaju preteče nevarnosti. Kar pa se danes dogaja v pogledu konkurence, presega meje solidnega poslovanja, ki nam ne obeta prav nič dobrega. Ozrimo se v preteklost, še pred vojno je Ljubljana vživala trden sloves solidnosti in kredita. Vsi ino-zemci so zelo radi prihajali in sklepali dobre kupčije. Zaradi tega so si ljubljanski trgovci, radi njihove solidnosti, poštenosti, delavnosti in varčnosti pridobili taik sloves, da jih je marsikdo iz sosednih držav zavidal. Prišla je vojna in njene posledice, ki jih še danes čutimo. V vrste trgovstva so se vrinili elementi, ki s trgovino nikdar niso imeli opravka, še manj pa upogleda v bodočnost gospodarskega življenja. Zelja po hitrem obogatenju ni poznala mej dostojnosti, poštenosti, reelne konkurence in poslovne morale. »Šlajdralo« se je in se še. Mnogo se je od takrat popravilo, dokaj jih je zgini- lo iz vrst trgovstva, šli bodo tudi oni, ki nočejo upoštevati, da je tudi v poslovnem svetu treba trdnih tal. Zgodovina poslovne morale se vleče skozi celo življenje in generacije in je še vsak, ki se je ž njo igral, igro zgubil. Kratek pogled v zgodovino inflacije, poloma bank, velepodjetij, agencij, privatnih cvetočih podjetij, nam daje jasno sliko nepoštenosti. Na vse te stvari naša javnost kaj rada pozabi in vendar je šlo ogromno milijonsko premoženje po krivdi poedinih neodgovornih v škodo slovenskemu narodu. To naj nam bo v resen opomin. Misliti moramo torej za izboljšanje položaja, da ustvarimo poslovno poštenost, delavnost, reelno trgovanje kakor tudi da povzdignemo stanovsko zavest, ki jo omalovažujejo baš oni, ki jemljejo trgovstvu dober sloves. Konstatne pritožbe o nečedni konkurenci po nekaterih trgovcih in njihovih zastopnikih nam dajejo povod, da spregovorimo na naslov prizadetih nekaj resnih besed, če hočemo obvarovati gornje činijemice in uvedemo v naših vrstah red poštenosti. Stvar je potreba vzeti resno v roke, drugače se bo to v nekaj letih bridko maščevalo. Danes vsi čutimo, kako se umazana konkurenca zajeda v privatne hiše, javne urade, zavode, na cesti, kolodvorih, v vagonih itd. itd. V nekaterih krajih. Stran 2. zlasti v mestih, je dosegla že svoj višek. P o edini irgovoi pošiljajo svoje naslovljence že od stranke do stranke ponujati blago in to brez razlike stroke. Ne ponujajo se vzorci, temveč tudi blago v kosih. Če bo šlo to poslovanje tako naprej, potem stranka sploh ne bo več hodila v trgovino, temveč bo blago dobila kar na dom, in po metodah poslovne konkurence in morale, ki se zadnje čase pri nas uvoja, polovico blaga zastonj. Na prvi pogled se bo zdela ta ugoto-. vitev čitateljiu smešna. Številne pritožbe nam pa pričajo, da je treba zadevo vzeti resno. Zato apeliramo na vse .trgovce, nehajte pošiljati svoje nastavljence od hiše do hiše in strank, ker se bo pripetilo, da se bodo nastavljenci pred vrati strank iz poslovne škodoželjnosti in konkurenčne strasti in boja za obstanek med seboj pobili. Tudi tako priljubljeno »šlajdranje« cen naj se opusti, ki je trgovcem samo v škodo. Tujci, ki opazujejo razlike cen nekateremu blagu, se temu ne morejo načuditi, gu, se tem une morejo načuditi. Lojalna konkurenca je zdrava, mora pa biti v skladu s principi reelnega poslovanja. Postrežljivost je lepa in mora tudi biti; lepo je, če stranka v trgovini nakupi več blaga in se ga ji na dom dostavi. Ni pa lepo, če trgovec piše stranki, naj ga povabi potom poziva na dom v svrho sklepanja naročil. To ni pošteno, reelno in v skladu s poslovno moralo. Ta običaj se mora iztrebiti. Sedaj pa še nekaj o trgovskih potnikih. Danes je teh še več kot dalmatinskih, hrvaških in kočevskih krošnjarjev in postajajo pravcata nadlega. Od vseh mogočih vetrov se zbirajo in sicer taki, ki sploh ne poznajo blaga, ki ga ponujajo. Usposobljeni trgovski potniki imajo itak stalne odjemalce in dobre službene položaje ter uživajo povsod tudi ugled. Mislimo pa one, ki se bijejo za provizijo. V Ljubljani ima neka tvrdka 30 takih, ki preplavljajo sleherno luknjo in bivališče in. ponujajo maloma blago zastonj. Na seji Zveze trgovskih gremijev je na račun neusposobljenih trgovskih potnikov padla ostra kritika, zato je smatrala Zbornica za TOI, da o tem sklepa na predstoječi plenarni seji in bo predlagala ministru trgovine in industrije spremembo dosedanjih predpisov o izdajanju legitimacij trgovskim potnikom. Želimo zbornici najlepšega uspeha, ker bo to odlične važnosti za ozdravljenje dosedanjih desolatnih razmer na polju reelne kupčije in poslovne morale. TRGOVSKI LIST, 15. oktobra 1929. Švedi in nemški vžigalični monopol. Štev. 120. Vse govori sedaj o tem. Pretekli petek se je mudil veliki Ivar Kreu-ger, šef švedskega vžigali enega tru-sta, v Berlinu, da se pogaja tam o nemškem državnem posojilu ter da se posvetuje o ustanovitvi nemškega vžigaličnega monopola. Posojilo naj ima znesek 125 milijonov dolarjev in naj teče 50 let. Govorili so o 6-od-stotni obrestni meri. Posojilo jamči švedska delniška družba Kreuger in Toll, nemške banke pri posojilu ne bodo udeležene. Državi se bo izplačala pogojena vsota v polnem obsegu brez odbitka bančnih provizij ali drugih stroškov. Relativno ugodni pogoji seveda niso nikakšno darilo Švedov nemški državi, temveč je bil položaj nemške vžigalične industrije neznosen in je moral Kreuger kot največji vžigalični producent v Nemčiji poseči vmes. Tovarne ostanejo slejkoprej last dosedanjih posestnikov, a bodo morali le-ti prodajati svoje izdelke izključno le monopolu in ima samo monopol pravico, da prodaja vžigalice v Nemčiji. Novi monopol se tiče edinole prodaje vžigalic. Cene za dobave tovarnarjev v veletrgovini in za nadrobno prodajo so določene v posebnem zakonskem načrtu, ki je bil že prej podrobno izdelan. Določi jih nemški državni zbor in nemška vlada in jih moreta tudi samo ta dva spremeniti. Ker bo imel državni monopol izključno pravico za umport vžigalic, bo ruski uvoz odslej naprej pod kontrolo. In boj proti ruskim dumping-cenam je menda glavni namen Kreugerja. Beremo še: Napram dosedanji organizaciji nemškega vžigaličnega gospodarstva bo novi način bistveno drugačen. Leta 1926 je ustanovila nemška država vžigalično prodajno d. d., nekakšen sindikat, ki je vseboval večino nemških in švedskih tovarn v Nemčiji1. Švedi so imeli v tem gospodarstvu sicer 65 odstotkov produkcije, a samo 50 odstotkov glasov. Bilo je pa še nekaj out-siderjev, ki niso biti v sindikatu. Vrhu tega so v zadnjem času pripravljali Rusii nem- JUGOSLOVANSKA PLOVBA. Pred nekaj dnevi se je mudil v Splitu zastopnik škodov.ih tovam. škoda namerava zgraditi v Splitu veliko ladjedelnico in hoče pričeti z delom še v tekočem letu. Stroški so preraounjeni na 500 milijonov dinarjev. Na drugem kraju beremo, da nameravajo ustanoviti jugoslovanske plovbne družbe ladje-delniško družbo, ki se bo pečala naj-prvo s popravljanjem in nato tudi z zgradbo novih ladij. Tudi bodo naročili spričo ugodnega položaja jugoslovanske plovbe nove ladje v angleških ladjedelnicah. K. w A h m >cjtni SADNA RAZSTAVA V LJUBLJANI. Sadna razstava, ali bolje rečeno sadni sejem, se vrši letos od 19. do 24. oktobra na Ljubljanskem velesejmu. Sejem bo bogato založen z najizbra-nejšim zimskim namiznim sadjem, hruške in jabolka. Dosedaj so prijavljene sledeče vrste: Zgodnja zimska jabolka; ananas, zlata parmena, belfleur, pisani kardinal, bismark itd. — Pozna zimska jabolka: Kanadska reneta, laod-berška reneta, bobovec, mošanckar, londonski peping, boskopski kosmač, janatan, šampanjska reneta, baumano-va reneta itd. Hruške: Avranžka, blu-mertbahovka, pastorovka itd. Vse sadje bo lepo pravilno vloženo v amerikanskih zabojih od 20 do 25 kg. TOVARNA V LJUBLJANI izdeluje že pred vojno dobro znano pristno „VYDROVO Ba«aH rženo kavo! ** ški trg z vžigalicami. Nevarnost out-siderjev je po monopolnem zakonu avtomatično odpravljena in one tovarne, ki so bile doslej izven organizacije, bodo morale svoje blago prodajati odslej samo potom monopola. Če nočejo svojih obratov zapreti, se morejo torej pridružiti novi organizaciji. S tem bo potrebna nova ureditev dosedanje produkcijske kvote, ki pa na dosedanjem razmerju v moči med Nemci in Švedi (65 : 35) ne bo nič spremenila. Seveda bo ozdravljenje nemškega vžigaličnega trga velikim Kreugerjevim podjetjem, ki delajo ceneje, več nesla kot marsikakšni majhni in tehniško zaostali nemški tovarni. A za to bo dal Kreuger Nemčiji posojilo pod omenjenimi ugodnimi pogoji. Vse premoženje nove družbe pripade po poteku monopola brez odškodnine nemški državi. Delnice ostanejo kot doslej s 50 odstotki v rokah švedskih tovarnarjev, s 50 pa v rokah nemških tovarn in državne kreditne družbe. V upravnem svetu bo 5 Švedov in 5 Nemcev, enajstega člana kot predsednika upravnega sveta imenuje nemška država. Določitev cene je izključno v rokah nemške države. Najprvo mislijo zvišati maksimalno ceno v nadrobni razprodaji za 40 odstotkov; zvišanje naj pride v prid zlasti trgovini, ki je v zadnjem času vsled hudega konkurenčnega boja zelo trpela. Prevzemna cena, ki jo plača monopol tovarnarjem, se ne zviša. Delničarji monopolne družbe dobijo fiksno dividendo 8 odstotkov; eventuelni prebitek monopola odteka po odplačilu potrebnih rezerv v posebno blagajno, iz katere dobi po odbitku upravnih stroškov država velik delež na dobičku, dočim dobi manjši ostanek švedski trust. Med tem se je moral Kreuger odpeljati v London in se bodo posvetovanja zaključila te dni. Bistveno se pa na tem, kar smo napisali, ne bo nič več spremenilo. Ivar Kreuger raste v nedogledne višine. da finančni položaj Francije še nikdar ni bil tako zadovoljiv kot je sedaj. Z največjo energijo se obenem nadaljuje amortizacija notranjih dolgov. Zdi se nam kot bi slišali govor ameriškega zakladnega kanclerja ali ameriškega predsednika, ne pa govor kakšnega evropskega finančnega ministra. SLADKORNA INDUSTRIJA V ČEŠKOSLOVAŠKI. V dvanajstmesečni kampanji, zaključeni s 30. septembrom, so producirali v (češkoslovaški 10,560.000 (melerskih stotov sladkorja, to je za 1,970.000 stotov manj kot leto prej. Izvozili so 6,620.000 stotov, to je za 1500.000 stotov manj kot v prejšnjem letu. Najbolj je nazadoval izvoz v Anglijo, za pol milijona stotov, precej je pa narasel izvoz v Avstrijo. • * * SIJAJNI FINANČNI (POLOŽAJ FRANCIJE. Francoski finančni minister Clieron je v nekem svojem govoru opozarjal na sijajni finančni položaj Francije. Napovedal je, da bodo v bodočem letu 1930 davki znižani za dve milijardi in 135 milijonov frankov. Ugotovil je, da se je kljub baje tako težkim davčnim bremenom pomnožila lani francoska rentna posest za več kot za 76 milijard frankov. Zaključno je finančni minister izjavil, AMERIŠKA ITD. KOVINSKA INDUSTRIJA V JUGOSLAVIJI. Ameriška Smelting and Refining Co. je dobila koncesijo za iskanje in izkoriščanje svinčene, srebrne in živosrebr-ne rude v okolici Srebrenice v Bosni. Ta družba ima v Severni in Južni Ameriki 76 tovarn. Z deli v Srebrenici so že pričeli. Najprvo računijo na investicije v znesku dveh milijonov dolarjev. Dalje se zanimajo za naša nahajališča rud Angleži in Francozi ter druge ameriške skupine, zlasti v Bosni in Južni Srbiji. Angleži iščejo baker v okolici Zaječara, francoska skupina je zaprosila za manganove koncesije v Južni Srbiji itd. Zato upajo, da bo tudi naš rudarski zakon kmalu gotov in uveljavljen. * * * ITALIJANSKI EDISONOV ELEKTRIČNI KONCERN. Iz Milana poročajo: Največji italijanski električni ikoncem, Societž Generale ltaliana Edison di Elettricitš v Milanu, 'kontrolira z lastnimi obrati in filijal-nimi družbami električno preskrbo vse Gornje in Srednje Italije. Za razširjenje svojega delokroga in za nabavo novih merodajnih udeležb dviga sedaj ta koncern svojo glavnico od 1100 milijonov na 1350 milijonov lir. Od 500.000 novih delnic jih je starim delničarjem na razpolago 220.000; 220.000 jih dobi neka ameriška finančna skupina z National CitY Bank na čelu, ostalih 60.000 delnic bodo porabili za izmenjavo z delnicami drugih družb, ki bodo sprejete v Edisonov koncem. Revizija socijaine zakonodaje. (Porofal dr. Adolf (Jolia na sejji Prcdsedni-štva Zve*c industrijcev od dne 6. avg. 1929.) (Nadaljevanje.) Delavski zaupniki. Pritožbe, ki so se iznesle od strani .aznih industrijskih podjetij proti instituciji delavskih zaupnikov, so po večini v zvezi z nepravilnim razumevanjem delokroga delavskih zaupnikov od strani njih samih. Dočim naj bodo delavski zaupniki pravilno zastopniki delavcev, ki prednašajo podjetju želje poedinih delavcev ali celokupnega delavstva ter se s podjetjem pogajajo pri sklepanju delovnih pogodb odnosno v slučaju Sporov, se delavski zaupniki v praksi če-sto gerirajo kot nekaki javnopravni organi, si laste pravico nadzorstva in celo soodločevanja v raznih obratnih zadevah ter pri nastalih sporih napetost med podjetjem in delavstvom često poostru-jejo, namesto da bi uplivali pomirjevalno. Takemu nepravilnemu pojmovanju institucije delavskih zaupnikov je po našem mnenju v veliki meri kriva sedanja stilizacija § 109 zakona, ki naj bi se primerno revidirala. Svoj delokrog naj vrše delavski zaupniki izključno samo izven delovnega časa. Odredba, da smejo delavski zaupniki v slučaju potrebe vršiti svoje posle tudi ob delovnem času ter da jim podjetja iz tega naslova ne sme ničesar odtegniti od mezde, se je v več slučajih zlorabljalo. Posli delavskih zaupnikov niso nikdar tako neodložljivi, da se z njih izvršitvijo ne bi moglo počakati do končanega dela. Vsaj naj bi veljalo kot pravilo, da smejo zaupniki vršiti svoje posle med delovnim časom samo s pristankom podjetja. Odredba § 119 zakona, da delodajalci ne smejo odpuščati delavskih zaupnikov zaradi pravilnega izvrševanja njih dolžnosti, posega globoko v pravico samo-odločevanja podjetnika, ki je logična posledica načela privatne lastnine. Z ozirom na citirano določbo zakona podjetnik ne more odpustiti nesposobnega delavca, ki vrši posle zaupnika, ne da bi prišel v konflikt s to zakonsko določbo. V interesu delavstva samega je, da so delavski zaupniki v konkretnih odnošajih napram podjetju. Zato naj bi ne samo odpadla določba § 119 o prepovedi odpusta delavskih zaupnikov, temveč naj bi se podjetju priznala tudi pravica veta proti_ izvolitvi zaupnikov, ki po mnenju podjetja nimajo potrebne moralne kvalifikacije za vršitev zaupni-ških poslov, in to v tej obliki, da odloča v spornem slučaju instančnim potom Inšpekcija dela. Končno naj pripomnimo, da naj bi se tudi glede delavskih zaupnikov dotočila minimalna starost 30 let, ki je tukaj prav posebno potrebna. Delavske legitimacije. Odločno moramo ugovarjati temu, da bi se prevzela v novi zakon odredba sedanjega § 120, da veljajo kot delavski izkazi legitimacije njih strokovnih organizacij. Delavska legitimacija je javna listina ter nikakor ni pravilno, da bi strokovne organizacije kot privatna društva izdajale take javne listine. Kazni. Iz kazenskih določb naj se eliminirajo odredbe, ki predvidevajo za slučaj ponovne kršitve poleg denarne kazni tudi zaporno kazen, in io v primerih § 124 celo v najnižji izmeri 1 meseca. Pri določitvi kazni naij ne bo samo merodajen obseg podjetja, temveč naj se uvažujejo ugotovljene olajšave odnosno obtežilne okolnosti. Izvedba kazenskega postopanja naj se prepusti političnim kot obrtnim oblastvom, dočim naj o pritožbah rešuje pristojni veliki župan. Vršitev kazenskega postopanja po inšpektorjih dela je že iz tega razloga neumestna, ker je inšpektor dela v večini slučajev tožnik in sodnik v eni osebi. Tudi ne razpolagajo inšpektorji dela s pravno izobrazbo, ki je potrebna za pravilno vršitev postopanja ter za pravilno presojo kazenskih slučajev. Sledn|i moment je tem važnejši, ker gre ces*o za dokaj občutne denarne globe. II. Zakon o zavarovanju delavcev. Glavna hiba našega zakona o zavarovanju delavcev je po našem globokem prepričanju stroga centralizacija štev. 120. TRGOVSKI LIST, 15. oktobra 1929. Stran 3. zavarovanja v Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, iki izvaja kot nosilec zavarovanja bolniško in nezgodno zavarovanje na teritoriju cele kraljevine, dočim poslujejo številni okrožni uradi za zavarovanje delavcev zgolj kot njegovi krajevni organi v popolni odvisnosti od Osrednjega urada v Zagrebu. Mi smo že ponovno opozorili na neumestnost takega centralizma, ki kaže zlasti pri izvajanju bolniškega zavarovanja svoje kvarne posledice. V zvezi s strogo centralizacijo zavarovanja v Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu je odredba zakona, da se krije poslovni primankljaj pasivnih krajevnih organov iz presežkov onih krajevnih organov, ki so zaključili poslovno leto z aktivno bilanco. Razume se, da pri taki vsekakor predaleč idoči vzajemnosti poedini zavarovalni zavod nima posebnega interesa na tem, da pravočasno ubere zavarovalne prispevke ter da na ekonomični način uporabi svoja razpoložljiva sredstva. Mi smo iskreno pozdravili odredbo finančnega zakona za leto 1927/28, da postanejo okrožni uradi za zavarovanje delavcev, ki imajo zadostno število članov, samostojni nosilci bolniškega zavarovanja. Po načrtu reforme bolniškega zavarovanja v smislu navedene zakonske odredbe, ki se je svoječasno izdelala v ministrstvu socijalne politike, naj bi vsak okrožni urad, ki zaključi poslovno leto z deficitom, načeloma sam poskrbel za kritje primanjkljaja, dočim naj bi se iz skupnega rezervnega fonda, ki se prevideva v tem načrtu, nudila pasivnim okrožnim uradom podpora le v primeru, ako dokažejo, da je deficit povzročen po izrednih okolno-stih. Izvedba reforme v smislu omenjenega načrta bi gotovo ugodno učinkovala na razvoj bolniškega zavarovanja, ki je vsekakor najvažnejša panoga vsega sociijalnega za/varovanja. Zato naj se pri reviziji odredb o ustroju zavarovanja upoštevajo smernice, ki so prišle do izraza v omenjenem svoječasnem načr-tu reforme. Toda ne smemo si prikrivati dejstva, da bi pomenila izvedba reforme v označenem pravcu saimo prvi korak k saniranju bolniškega zavarovanja, ki se na-haija od uveljavljenja novega zakona o zavarovanju delavcev sem v težkem stanju. Ako naj se bolniško zavarovanje postavi na zdravo podlago ter obvaruje pred nevarnimi pretresljaji, katero je preživelo v pretečenih poslovnih letih ter jih še doživlja, je potrebna tudi reforma materijalnih odredb zakona. V zadnjih poslovnih letih so izkazali številni okrožni uradi za zavarovanje delavcev znatne, nekateri celo milijonske poslovne primanjkljaje. Neugodni poslovni zaključki so pripisovati deloma neracijonalni upravi — upravni stroški Okrožnih uradov so znašali povprečno 19 'A%, pri poedinih uradih pa znatno nad to povprečnino, namreč 20, 24 in celo 31-7% — potem pa pretirano visokim dajatvam, ki so določene v našem zakonu o zavarovanju delavcev. V pogledu dajatev je naš zakon znatno liberalnejši, nego so zakoni gospodarsko naprednejših držav. Dočim je predpisana v raznih drugih zakonodajah večdnevna absolutna karenčna doba, ima po našem zakonu oboleli član pravico do bolniške podpore od prvega dne obolenja, aiko traja obolenje dalj časa nego dva dni. Ker posioja ravno pri kratkih obolenjih v največji meri možnost zlorabe, je uvedba absolutne karenone dobe eden najvažnejših postulatov v interesu zavarovanja samega. V zvezi s tem je pa potrebno, da se ukinejo določbe noveliranega paragrafa 1154 b občega drž. zakonika, ki veljajo v Sloveniji in Dalmaciji ter da-jejo^ obolelemu delavcu pravico do izplačila razlike med mezdo in hranarino od strani delodajalca za dobo prvega tedna obolenja. Odveč bi bilo dokazovati, da ta določba naravnost izziva k zlorabi bolniškega zavarovanja. Značilno je, da citirana določba favorizira ravno kratka obolenja, dočim bi bilo iz socija.lnih vidikov umestnejše, da se nudi kaika ugodnost preje v primerih dolgotrajnejšega obolenja. V tem pravcu se je n. pr. izvedla reforma § 1154 b v češkoslovaški republiki. Ako bi se pri nas izvedla reforma § 1154 b na taki osnovi, bi morale tozadevne določbe veljati enotno za vso kraljevino, ker nikakor ne gre, da se podjetja v enem delu države obremene s socijalnimi dajatvami, katerih so podjetja v drugih delih države prosta. Določbe § I154b v sedanji obliki naj se pa brezpogojno v interesu zavarovanja ukinejo. Posebno občutno breme pomenijo za naše bolniško zavarovanje pretirano visoke porodn inske dajatve. Dočim imajo po našem zakonu članice porodnice pravico do porodniške podpore dva meseca pred porodom in dva meseca po porodu, se je predvidela V novem avstrijskem zakonu porodniška podpora samo 6 tednov pred in 6 tednov po porodu in to le pod pogojem, ako je trajalo zavarovanje najmanj že 26 tednov. Celo v sovjetski Rusiji imajo duševne delavke pravico do porodniške podpore samo 6 tednov pred in 6 tednov po porodu, fizične delavke pa 8 tednov pred in 8 tednov po porodu, torej tudi manj nego po našem zakonu. Tudi v pogledu višine porodniške podpore je naš zakon liberalnejši nego zakoni večine drugih držav, ki predvidevajo porodniško podporo v istem iznosu kakor bolniško podporo, dočim je po našem zakonu porodniška podpora višja nego hranarina ter iznaša V* zavarovane mezde. V novem zakonu naj bi se predvidela porodniška podpora samo v višini hranarine ter naj bi se istočasno uvedla karenčna doba devetih mesecev, najmanje pa šest mesecev, da se prepreči zloraba zavarovanja na ta način, da stopi ženska oseba v zavarovanju zavezano službeno razmerje zgolj z ozirom na visoke porodniške dajatve, odnosno da službeno razmerje v to svrho fingira. (Nadaljevanje 'prihodnja.) ZUNANJA TRGOVINA BOLGARIJE. Bolgarski trgovski urad je sestavil zaključne številke bolgarske zunanje trgovine v prvih letošnji polovici. Omogočeno nam je prav posebno zanimivo primerjanje s prejšnjimi leti. Samo letošnji mesec junij izkazuje pasivni saldo v znesku 333 milijonov levov. Uvoz prve letošnje polovice je znašal 4115 milijonov levov, izvoz 3308 milijonov, pasivnost torej 807 milijonov, že lani je bila pasivnost velika, 719 milijonov levov, a zelo slabe rezultate kaže primerjanje z letom 1926, ko je znašal v prvi polovici uvoz 2975 mil. levov, izvoz 2623, in je znašala torej pasivnost le 352 mil. levov. Od 1. 1926 do letos je izvoz narasel samo od 2623 na 3308 milijonov levov, uvoz pa od 2975 milijonov na 4115; letošnji uvozni previšek je največji v povojni dobi. Letos je padel zlasti tudi izvoz tobaka, in sicer od 14.220 na 13.035 ton. Narasel je splošni izvoz v Poljsko in Češkoslovaško, padel je izvoz v Avstrijo in Italijo (v prvo od 2240 na 1230, v drugo od 2860 na 1290 milijonov levov). * * * SVARILO PRED AMERIŠKO AVTO-MOBILNO NADPRODUKCIJO. Predsednik Miiller od družbe WillYS Overland svari ameriške avtomobilne producente in jih opozarja na grozečo nevarnost nadprodukcije. Njegova družba bo prva, ki bo izvedla kolektivne odredbe za premaganje trenutnega položaja. Lelo za letom so avtomobilne tovarne višale svoj produkcijski program. Zmožnost občinstva za sprejemanje rastočega števila avtomobilov do nedoglednosti se trajno precenjuje in morajo trgovci vsled dolgoročne kupčije delati z zgubo. V avtomobilnih krogih pripisujejo tej strokovni Mliller-jevi izjavi velik pomen, kajti prvič je bila izpregovonjena sedaj odkrita beseda o sedanjem položaju avtomobilne industrije. * * • IZGRADBA ANGLEŠKE PRODUKCIJE BAKRA. Anglija more kriti z domačo produkcijo samo sedmino svoje bakrene potrebe. Spričo razvite angleške industrije tvori iorej uvoz bakra precejšnjo obremenitev trgovske bilance. Skleni- li so sedaj, da bodo produkcijo bakra razmerno razširili. Pred par tedni so ustanovili Imperial Smelting Corpora-Jion, ki se ne bo pečala samo s produkcijo svinca in cinka, temveč bo izvajala tudi produkcijo bakra v močno povečam izmeri. STABILIZIRANJE JAVANSKE SLADKORNE PRODUKCIJE. Na občnem zboru neke sladkorne družbe v Amsterdamu je dejal predsednik, da obstojijo opravičeni izgledi za mednarodno sladkorno ureditev s ciljem normaliziranja sladkorne produkcije v vseh deželah, vsled česar bi mogla biti v teku enega leta produkcija sladkorja stabilizirana. Poraba sladkorja se dvigne na leto za ca. 4 %%>; če bi vsaka država po svoji volji produkcijo množila, bi nastala nadprodukcija. Vršijo se tozadevna pogajanja in bo )ava vsekakor sodelovala. • * * NOVE BANČNE KONCENTRACIJE V NEMČIJI? V zadnji številki opisana ogromna bančna fuzija v Nemčiji je še zmeraj na dnevnem redu pozornosti vsega nemškega gospodarstva. Zlasti na borzi se neprestano o tem diskutira. Na borzi so nastale takoj kombinacije in misli o novih fuzijskih načrtih, ki jih pripisujejo ostalim vele-bankam. Najbolj se je razširila verzija, da bo nastala proti novi »Dedi« (začetna zloga besed Deutsche Bank in Diseontogesellschait) zveza, obstoječa iz Danate, Dresdenske banke in Berliner Handelsgesellschaft. Ti trije denarni zavodi vesti seveda zanikajo in tudi ni verjetno, da bi se fuzija takoj sedaj izvršila, a koncentracijsko gibanje je pač otrok sedanjega časa in se bo morda tudi ta fuzija izvršila. Banka Danat razpolaga z glavnico 60 milijonov mark. Dresdenska banka s 100, Berliner Handelsgesellschaft z ; 28 milijoni, vse tri skupaj s 188 mi- j lijoni proti 285 milijonom »Dedk-je. j Bilančna vsota teh treh zavodov bi znašala 5 milijard mark ali eno milijardo manj kot pri »Dedk-ji. i'n6mi 14. oktobra 1929. Povpra- ševanje rHn Ponudbe IX» DEVIZE: 1 h. gotd. . . 22-81 liarlin 1 M 13-5125 18-5425 ^nueJj 1 bel«« 7-9068 rtadkape&ta 1 p*nf S . . —■— 9-8992 Junih 100 fr 1094-40 1097 40 Omubj 1 lilinf 7D554 7 9854 • 275*90 56-69 Sewyork 1 dol&r 56-49 P«ii* 100 it 221-63 22363 "ra** 100 krom 167 60 168 40 fnrt 100 Ur 295-70 297-70 Suho sadje za Axvoa v Nemčijo. Neka nemška tvrdka se zanima za nabavo večjih količin suhega sadja in to sliv, jabolk, hurak, grozdja itd. Interesenti naj javijo svoj naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Kotiček za knjige. Philosophie der Arbeii von Henrv Ford. Verlag P. Aretz, Dresden. — Pri svojem razmišljanju pride Ford do zaključka, da ljudje ne znajo pravilno misliti in pričakuje od stroja odrešenje. Sploh pa gleda v svet optimistično, a Povsem z amerikanskega stališča. Poteguje se za stvari, o katerih moralnem uspehu sam ni prepričan. Tako piše n. Pr. o prohibiciji, za človeka, ki ondot-nih razmer ne pozna, naravnost idealno in prepričevalno. Človek bi mislil, da bo s prihodnjim rodom nastal v Zedinjenih državah Amerike popolnoma »suh« rod. Kljub temu pa to ni tako in lo menda tudi sam Ford ve, ker bi se sicer ne tolažil šele s prihodnjim rodom. S stališča prave filozofije bi se pisatelju lahko marsikaj ugovarjalo, tako so mu duh in snov izraza za eno in isto; Po razpravljanju tudi ne pove načina, po katerem bi prišli na jasno, do boljših razmer. Sicer je pa knjiga, ki se dobi v knjigarni Bamberg & Kleinmayer v Ljubljani, zdo zanimiva po vsebini, po izražanju in nevsakdanjih mislih. Skupni proračun Jugoslavije bo letos napram lanskemu znižan za 15 odstotkov. žalski hmelj je v znamenju živahnega nakupovanja, cene so se zelo učvrstile (575 do 775 Kč). Doslej je prodanih iz prve roke okoli 85% žalskega hmelja. Desel bank v konkurz je prišlo v prvih devetih letošnjih mesecih v Srbiji in Črni gori, med njimi pet bank v Beogradu samem. Tri banke so likvidirale. Nemčija se pripravlja na nova posojila. O vžigaličnem posojilu pišemo posebej. Neprestano prihajajo v Berlin posojilne ponudbe iz inozemstva. Govori se o monopolu za pivo in tobak i. t. d. Ogrskemu poljedelstvu je dala vlada na razpolago kreditov za 42 milijonov pengo v svrho olajšanja splošnega položaja. V rumunskem deviznem prometu so nastopile po zadnji naredbi bistvene olajšave. Danska Narodna banka bo izplačala 10-odstotno dividendo. Glede stabilizacije svetovnega kavčukovega trga se je dogovorilo več holandskih producentov kavčuka. Pričeli bodo pogajanja tudi z angleškimi producenti; prav tako se s takšnimi načrti bavijo Amerikanci. Družba bakra Rio Tinto je zvišala in-terimno dividendo od 15 na 25 odstotkov. Kakšna bo šele celotna dividenda* Ponudbo za elektrifikacijo Poljske je Harrimanov koncern umaknil. Najbrž je bil koncem oztovoljen vsled odpora, ki je nastal proti elektrifikacijskemu odboru v poljskem gospodarstvu. Varšavska Trgovska banka in Anglo-poljska banka se bosta po poročilih iz Varšave fuzionirali. Fuziji pripisujejo glede na udeležbo tujega kapitala velik pomen. Položaj na ogrskem denarnem trgu je označen sedaj po dispariteti med dolgoročnimi in kratkoročnimi krediti. Prvih kljub intenzivnemu povpraševanju ni mogoče prav nič dobiti, kratkoročnih je pa toliko na ponudbo, da se mvore placiraiti le majhen odstotni del. Najdaljša tekoča doba kredita na Ogrskem je danes 3 mesece. 102-8 milijard KW električne energije , so producirali v lanskem letu v U. S. A, Indijska obrestna mera je zvišana od 5 na 6%. Ustanovitev petrolejskega motiopola predlaga argentinskemu parlamentu argentinski predsednik. Smo že svoj čas poročali, da se hoče Argentina eman-cipirati od velikih petrolejskih trustov. Aeroplanska pošla ladje »Bremen« je; odšla z ladje 200 km pred Cherbour-gom in je bila prej v Kolnu kot »Bremen« Cherbourgu. Tovarno za izdelovnaje kemičnih barv hoče zgraditi češkoslovaška; hoče se glede teh barv osamosvojiti. Vlada ustanovitev močno pospešuje. Beremo, da je novo podjetje pridobilo zase več mojstrov in inženerjev družbe I. G. Far-ben. Brown-Boveri d. d. predlaga zvišanje glavnice od 39-2 na 47 4 švic. frankov. Zvišanje utemeljujejo s potrebo, da ostane večina glavnice v švicarskih rokah. Zasebna obrestna mera v Pragi se je v dveh dneh dvignila od 5 na 5K-% in je sedaj za ‘A % nad oficielno 5-odstot-no obrestno mero. Pšenični in koruzni pridelek v Rumu-niji je po najnovejših ugotovitvah sledeči: pšenica 19J4 mil. met. stotov liani 27 milijonov), koruza 19-2 (12-6). Novo ogrsko - italijansko ploybno družbo z imenom »Panonia« so ustanovili v Trstu. Prometovala bo z Reke ven. Kupila je od Libere Triestine parnik »Stella« in ga je prekrstila v »Ma-gyar«. Industrijska koncentracija v Rusiji se vsepovsod nadaljuje. Omenimo koncentracijo kavčukove, elektrotehniške in vžiigalične industrije; vžigalični industriji pripada 27 tovarn. Zastopniki vodilnih ameriških bank se mudijo v Budimpešti. Gre za sondiranje novih kupčijskih možnosti na Ogrskem. t Stran 4. TRGOVSKI LIST, 15. oktobra 1929. Štev. 120. D VELETRGOVINA kolonijalne c in Špecerijske robe IVAN JELAČIN UUBUANA ZALOGA svete pražene kave, mletih diSav i rudninske vode. Toim in solidna poatralba I £ Zahtevajta cenik l Opozarjamo na razglas licitacije o razpisu del za adaptacijo žrebčarne na Selu. Glej »Trgovski list« št. 119 z dne 12. oktobra t. 1. švedsko železo družbe Graenges-berg. Na posestvih rudniške švedske družbe Graengesberg bodo zgradili velike move naprave, ki bodo omogočile za 100.000 ion večjo letno produkcijo železne rude. Stroški novih naprav so preračunijeni na 5 do 6 milijonov švedskih kron. Vrtanje je pokazalo, da je v novih nahajališčih dosti več rude kot so pričakovali. Do globine 1000 metrov se nahaja do 250 milijonov ton železne rude. Ruski proračun. Iz Moskve poročajo: Proračunske številke sovjetske zveze za čas od oktobra 1929 do septembra 1930 so napram lanskemu letu za 2 milijardi in 700 milijonov rubljev višje in znašajo 10 milijard in 500 milijonov rubljev. Od tega hočejo porabiti 4 milijarde in 300 milijonov za namene materi-jalnega gospodarstva, 900 milijonov za poljedelstvo, 1600 milijonov za industrijo in elektrifikacijo, 1200 milijonov za prometne svrhe itd. Redni dohodki so proračunieni napram prejšnjemu letu na 2600 milijonov rubljev več; in sicer naj dajo 1600 milijonov zvišani dohodki iz obstoječih virov, eno milijardo pa zvišani dohodninski davek. Vrhutega pričakujejo iz državnih posojil eno milijardo rubljev dohodkov. Chevrolet Motor Car Co, najvažnejša podružnica koncerna General Motors, zaznamuje padajočo produkcijo. Od 137 tisoč avtomobilov v juliju je padla produkcija ina 109.000 voz v avgustu in na 96.000 voz v septembru. Ker je produkcija v septembru nazadovala tudi proti lanskemu septembru za 9000 voz, moremo označiti nazadovanje za več kot sezijsko. Prodajo latvijskega lanu so na novo organizirali in so jo poverili trem inozemskim tvrdkam. S tem se je izrekla Latvija proti monopolnemu principu. Promet na newYorški kavčukovi borzi je znašal v preteklem poslovnem letu 217 milijonov dolarjev. Angleški kemični trust bo izplačal letos najmanj isto dividendo kot lani. Sedaj izplačuje vmesno 3-odstotno dividendo. Shenaudoah - Investment trust, eden največjih tovrstnih ameriških trustov, izkazuje za dva meseca in osem dni 4.400.000 dol. čistega dobička. Ameriški trg železa in jekla je postal prijaznejši, pesimizem je pričel izginjati. Dva velika angleška koncerna železa sta se fuzionirala. Novo podjetje, ki razpolaga z glavnico 20 milijonov funtov, je največje tovrstno podjetje v britanski državi. Rusi so izvršili na Poljskem v zadnjem času zelo velike nakupe železa, železnine in tekstilij. Nekatere tovarne imajo samo za Rusijo dela za več mesecev. Trgovina Palestine. Hudi boji med Arabci in Židi v Palestini so nam napravili to deželo vsestransko zanimivo. Če se 'ozremo na mednarodni promet Palestine, nam govorijo palestinske statistike o čudnem pojavu, da direktni uvoz iz Anglije nazaduje, dočim se izvoz iz Amerike in iz evropskega kontinenta dviga. Leta 1928 je predstavljal uvoz vrednost 6,770.818 funtov, na katerih so bile posamezne dežele tako-le udeležene (navedli bomo odstotno udeležbo): Egipt 29-1 % Sirija 13-5% Anglija 11-6% Angleški dominioni 1-75% Nemčija 10-00% Francija 6-35% U. S. A. 56% Italija 5-0% Rumunija 3-15% Belgija 2 •'15% Avstrija 1-85% Češkoslovaška 1-85% Holandija 1-2% Turčija 1-0% Ostale dežele 6-9% Skupaj 1000% Najbolj značilna v tem seznamu je pač okolnost, da angleški delež ni več dosti večji kot nemški, dalje pa dejstvo, da sta izvozili Češkoslovaška in Italija lani vsaka skoraj še enkrat toliko v Palestino kot Turčija, ki je bila pred vojsko vendar v isti politični enoti kot Palestina. Turški eksport pač splošno ni velik. Kot nam kažejo ugotovitve zadnjih let, se je prav bistveno dvignil uvoz pšenice, pšenične moke, avtomobilov in bencina, dalje uvoz konfekcijskega blaga, stavbnega lesa in drugega stavbnega materijala, dočim je nazadoval zlasti uvoz bombaževine, cementa in premoga. Druga zanimivost v zunanji trgovini Palestine je njena pasivnost. Pasivni saldo je znašal lani nad 5,100.000 funtov, a je bil faktično izbrisan po obsežnih poši-ljatvah Židov iz vseh delov sveta, po misijonskih in dobrodelnih organizacijah in slednjič po velikih dohodkih iz tujskega prometa. BRAZILIJA PRED GOSPODARSKO KRIZO. Pridelek kave Santos je nesel leta 1928/29 samo 6,500.000 vreč, pridelek leta 1929/30 cenijo na nič manj kot Ifl“ DUNAJSKA CESTA ŠT. 46 Trboveljski PREMOG ŠLEZ8JSK! PREMOG KOKS za industrijo in kovače KOKS za centralne kurjave OGLJE DRVA NAJBOLJŠE KVALITETE TELEFON ŠTEV. 2820 NA OGRSKEM SE DENAR TEŽKO DOBI. Denarna likvidnost na Ogrskem traja naprej, a kljub temu so banke v izbiri materiala zelo stroge. Strogo uporabo cenzure si razlagajo s teni, ker so se pojavile v zadnjem času v trgovini večje insolvence, ki opominjajo k večji previdnosti. Dalje obstoji pri denarnih zavodih tendenca, da $ kreditnimi omejitvami v provinci napotijo poljedelce do pomnoženih eksportnih prodaj. Ta •tendenca gre za dvema ciljema: na eni strani hočejo pospešiti vračilna plačila, na drugi strani bi radi, da bi eksportne devize dotekale. Kreditne omejitve v provinci pa nimajo večjega obsega. Vseeno se pojavlja pri bankah vsled odtegnitve denarja iz province naraščanje razpoložljivega denarja. AMERIŠKE DIVIDENDE SO V 9 MESECIH NARASLE ZA 730 MILIJONOV DOLARJEV. Jasno predstavo o rastočem blagostanju Zedinjenih držav nam daje ameriška dividendna statistika. V prvih devetih letošnjih mesecih so izplačale ameriške družbe na dividendah 3122 milijonov dolarjev v gotovini, 727 milijonov več kot v istih mesecih lanskega leta. V zadnjem času se kaže, kot smo že poročali, v Ameriki stremljenje po razdelitvi gratis delnic namesto dividend v gotovini. V prvih devetih mesecih lanskega leta je bilo 121 takih slučajev, letos 1317. Ti jiu poročila TRG KOVIN. Prodajalci razpolagajo še s previški, ki jih ne morejo prodati, konzumenti so skrajno oprezni. V Angliji sta vrhu tega afera iHabry in pa diskontno zvišanje neugodno vplivala na trg in tudi v Ameriki konzumenti niso več tako zaupni, kot so bili prej. — Cena bakra pada zlasti v Londodu. Trenotno ni niti v Evropi niti v Ameriki dosti zanimanja za večje nakupe. Stalno aiaraščujoča produkcija ne more iti vštric z omenjenim konzumom. — Cin bo slejkoprej zanemarjen. Konzuni ne kaže zanj trenutno skoraj prav nobenega zanimanja. Cena 200 funtov kaže nivd, ki že dolgo ni bil tako nizek. Potreba oina v avtomobilni industriji je zlasti v Ameriki padla. Angleški sindikat, ki smo ga omenili, nič ne pomeni, ker nizozemski-industrij-ski producenti, ki pridejo za svetovno preskrbo s činom v prvi vrsti v poštev, ne marajo o sindiciranju nič slišati. — Svinec se je mogel še razmeroma najbolje držati, ker se morejo bogati dohodki takoj prodati. Splošno pa je svetovna produkcija padla. — Cena cinka je padla, ko se je zvedelo za negativni rezultat konference v 'Bruslju, o kateri so mislili, da bo sklenila nadaljno omejitev produkcije. Pa se o tem ni nič posvetovala. Za 19. november je sklicana v Bruselj druga konferenca, ki se bo ■morala posvetovati o nadaljni omejitvi (sedaj je 10 odstotna), ker je padla cena cinka že pod ceno svinca. Sicer se bo pa (konferenca morala tudi odločiti, če bo kartel sploh še nadalje obstojal. Ufala dr. IVAH PUaa. — Zm Trc&ntoo - indmrtrijako d. d. iMUiH lIlf r km In tiekarja: O. MIOHALEK, I^uMJain*.