Knjižnica se' Trg svobode 10 8290 SEVNICA Radio/brežice na 88,7 in 95,9 MHz '9' ltevilka 61 Leto 2 Cena 220 SIT 21. avgust 2002 Naslednja številka bo izšla 4. septembra 2002. Romski svetnik - pridobitev za občinski svet Slovenija, Posavje - Da romski svetnik pomeni pridobitev za občinski svet in romsko skupnost, je prepričan predsednik Zveze komov Slovenije Jožek Horvat. Po njegovem mnenju mora biti romski svetnik povezava med občinskim svetom in Romi. Je podaljšana roka svetnikov in občinske uprave pri reševanju romske Problematike, predvsem pri uresničevanju sprejetih občinskih sklepov. Zelo pomembna je vloga romskega svetnika kot koordinata tudi pri izvedbi določenih projektov za Rome. Krški Romi se nadejajo boljšega življenja, le kdo naj bi bil svetnik, Se niso odločeni. Kljub temu daje rok za spremembo statuta občin, kjer naj bi eli tudi romskega svetnika, že potekel, se to ni zgodilo v sedmih Primerih. Med takšnimi občinami sta tudi Krško in Šentjernej, kjer Pajo, da bodo do konca avgusta na sejah občinskih svetov zadeve endarle nemoteno speljali. Da je v Krškem le opazen napredek [j reševanju romske problematike, kaže tudi podatek, da so uspehi Uskladiti mnenje z Ministrstvom za kmetijstvo in pridobiti so- asje za spremembo prostorskega plana, ki gaje že odobrila tudi v,ada. ...na strani 3 12 VSEBINE* ^toji tam gori Pai'tizan... ...stran 2 ^mori v Posavju... ...stran 3 Kdaj pouk v OŠ Pišece... ...stran 5 Počitnice ZPM Krško... .stran 9 GIP.O POSAVJE m TOGREL KRŠKO m SGP POSAVJE SEVNICA m GIPO-GRADNJA ZAGREB m BSR GIPO SARAJEVO Gl>-P POSAVJE d.o.e,. Krika ra* 41a, 8262 Krika ras Mestece na otoku - mali biser f V Kostanjevica na Krki - Biser narave, kot radi rečemo za najmanjše in hkrati eno najstarejših mest v Sloveniji, Kostanjevica na Krki letos slavi 750 let prve omembe v pisnih virih. Mestece, ki je danes pod okriljem občine Krško, je nastalo na otoku reke Krke blizu obmejne Spanheimske trdnjave. Stoji na poplavni ravnici ob reki Krki, ob severnem vznožju Gorjancev, na dnu najbolj južne pokrajine slovenskega panonskega sveta vzhodne krške kotline. Staro mestno jedro z dvema vzporednima ulicama se je razvilo na poplavnem umetnem otoku, ki je nastal, ko so prekopali večji okljuk Krke. Novejši del naselja je na desnem bregu reke, ob njenih pritokih Studeni in Obrhu. Zaradi poplavnih in močvirnih terenov se naselje na more širiti drugam. Kostanjevica je na seznamu kulturnih spomenikov prve kategorije in je v celoti zaščitena. Iz tega mesteca izhajajo tudi številni veliki možje. Ta mali slovenski biser predstavljamo... ...na strani 8 Slovenije Kostanjevica na Krki Ribička me je ujela... Kostanjevica na Krki -V ponedeljek seje začelo 9. svetovno prvenstvo v lovu rib s plovcem za ženske, ki bo potekalo do nedelje, 25. avgusta. Prireditelj prvenstva je Ribiška družina Kostanjevica. Predsednik oraganizacijskega odbora in predsednik Ribiške družine Kostanjevica na Krki Jože Zagorc Prvenstva se udeležuje 18 držav. Tekmovalke se v teh dneh preizkušajo na uradnih treningih v Jerovcah.V soboto pa bo na sporedu prvi tekmovalni dan. Slovenska reprezentanca pričakuje uvrstitev vsaj na 5.mesto. ...na strani 12 Nepremagljivi Hudoklin Šentjernej - Občina Šentjernej, ki je bila ustanovljena leta 1995, vsako leto z večdnevnimi prireditvami obeleži praznik občine, ki ga slavijo 24. avgusta, na god sv. Jerneja. Dirka županov je minila v znamenju nepremagljivega župana Hudoklina. Tudi letos so se že 11. avgusta začele slovesnosti v sklopu “Jernejevega 2002”, in sicer so najprej opravili s slovesnimi odprtji pridobitev na področju komunale in infrastukture, v nadaljevanju sledijo športne, kulturne in turistične prireditve, ki vsako leto privabijo številne obiskovalce od blizu in daleč. Ena med najbolj obiskanimi pa je kasaška dirka na bližnjem hipodromu, v kateri se pomerijo tudi župani bližnjih dolenjsko-posavskih občin. Letos so se pomerili štirje, svojo prevlado pa je še enkrat dokazal kar gostitelj Franc Hudoklin. ...na strani 7 Gostilna Žolnir - Sevšek Sirnika in Otto (Seps ek Krška cesta 4, nrfiTni iviimij trni mu uAiifr 8311 KOSTANJEVICA na Krki PESTRA UBIRA JERI IZPOD PEKE, BI fJACIHE t.uiV: or/ 4M n u, os» » IH OSTAlf KUUNARIČHE POHIIOBE www.zoinir-sp.si e-maii: sevsek.simona@siol.net X Zasegli več kot 9 kg konoplje Obrežje, 15.8. - Praznični Veliki Šmaren je poskušal 34-let-ni državljan BiH izrabiti za nečedne posle. Z osebnim avtomobilom znamke VW Golf (BiH) je vstopal v našo državo na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje. Med mejno kontrolo je policist v skritih delih vozila odkril več paketov, v katerih je bilo skupno 9431 g prepovedane droge - konoplje. Osumljencu so odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo odvedli k preiskovalnemu sodniku. Zasežena konoplja Carinski organi so prve dni avgusta na istem mejnem prehodu pri 38-letnem makedonskem državljanu na začasnem delu v Švici našli nekaj več kot 26 kg heroina. Zasežena droga bi bila na črnem trgu vredna med 240 in 267 milijoni SIT. Posavski policisti in cariniki pa se lahko letos pohvalijo še z zaseženimi skoraj 9 kg konoplje, 4 kg heroina, 324 ml metadona in več kot 200 različnimi tabletami prepovedanih substanc. S. V. .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 te AKTUALNO stran 2 Bo Regionalni razvojni program potegnil Posavje iz blata? Posavje - Vse tri posavske občine so sprejele Regionalni razvojni program regije Posavje. To je osnovni razvojni projekt regije s točno določenimi nosilci, ki opredeljuje, v kaj bomo v Posavju usmerjali svoje potenciale do leta 2006, da bomo postali prepoznavna in inovativna regija. Priprava Regionalnega razvojnega programa temelji na Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, sprejetem leta 1999. Naloga je bila zaupana Regijskemu pospeševalnemu centru (RPC), preko katerega od leta 2000 občine že prijavljajo projekte za razvojne spodbude. Občina Sevnica je preko RPC na razpis za sofinanciranje projektov regionalne infrastrukture za leti 2002, 2003 prijavila štiri projekte in sicer rekonstrukcijo lokalnih cest Boštanj - Grahovica, Šentjanž -Kal, Laze - Nova Gora in Okroglice - Razbor. Za letošnje leto noben projekt ni bil odobren, odobreno je bilo le sofinanciranje ceste Grahovica - Boštanj v višini 25 milijonov SIT in to za prihodnje leto, medtem ko sta krška in brežiška občina bili upoštevani za sofinanciranje projektov kot obmejni občini. Direktorica RPC Mateja Jazbec se sicer strinja, da imajo škar- je in platno v rokah v Ljubljani, a hkrati dodaja, da sta bila preko RPC samo lani v Posavju za razne projekte odobrena 102 milijona SIT nepovratnih sredstev, ki se sicer nanašajo na odobrene razpise leta 2000, poleg tega pa je bilo odobrenih še osem projektov vo-dooskrbe in lokalnega cestnega omrežja, katerih nosilke so bile vse tri posavske občine. S tega naslova je bilo odobreno sofinanciranje v višini 106 milijonov SIT, od tega 74 milijonov v letu 2001 in 32 v letu 2002. V skladu s svojim programom delaje RPC v sodelovanju z različnimi partneiji poskrbel za informiranje javnosti in ciljnih skupin o možnostih pridobivanja pomoči in sredstev iz evropskih skladov. To bo še zlasti pomembno z novim letom, ko bo začel veljati nov način prijavljanja projektov za regionalne spodbude. Po novem pravilniku bo vse projekte prijavljala razvojna agencija, letni program bo ocenjen po regijah, ocenjene bodo razvojne možnosti in na podlagi tega in kakovostno pripravljenih programov bodo regijam dodeljene določene kvote. Po besedah direktorice Jazbečeve naj bi bil novi pravilnik sprejet do konca leta, Posavju pa naj bi tako v letu 2003 pripadlo 9,5 milijarde SIT. Če ne bo izdelanih programov, sredstev ne bo mogoče črpati. Ali pa je nemara politika tista, ki določa o usodi revnih? Kot pravi sevniški župan Kristijan Janc, se - žal - kljub vsem pravilnikom dogaja, da bogati dobijo več, revni pa manj. Po njegovem mnenju bodo v Sevnici oz. v Posavju težko pripravljali razvojne projekte, vredne sto milijonov SIT in več. Občina Sevnica je doslej vsako leto na razpisih za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij in sofinanciranje projektov regionalne infrastrukture na območjih s posebnimi razvojnimi problemi pridobila okrog 30 milijonov SIT dodatnih sredstev za financiranje obnove cest.V letošnjem letu se je prvič zgodilo, da ni dobila niti tolarja državnih sredstev v te namene. Zupan Janc je zato z direktorico RPČ Jazbečevo obiskal državnega sekretarja Igorja Strmčnika in državno podsekretarko Snežano Čanak ter izrazil nezadovoljstvo nad tako politiko regionalnega razvoja. Skladen razvoj regije namreč ne bi smel potekati na škodo določenih občin v regiji. Kot meni sevniški župan, bi morala biti občini Sevnica državna sredstva dodeljena kljub temu, da v proračunu nima predvidenih sredstev za velike projekte, temveč za več manjših, a prav tako pomembnih. Ali bosta Regionalni razvojni program in nov pravilnik o dodeljevanju razvojnih spodbud poskrbela za enakomeren razvoj ali zgolj poglobila razlike med bogatimi in revnimi? Nada Černič Cvetanovski Dr. Alojzij Slavko Sušin 11938-2002) Pred dnevi nasje neprijetno presenetila vest, da je na zasluženem oddihu nenadoma preminil direktor Zdravstvenega doma Brežice, svetnik v občinskem svetu ter podžupan občine Brežice dr.Alojzij Slavko Sušin. Človeku, ki je z njim kdajkoli v življenju delil svojo osebno stisko zaradi bolezni, ali je dr.Sušina poznal po službeni dolžnosti in z njim prihajal v stik, je težko spregovoriti in verjeti, da so ti stiki nenadoma pretrgani. Izgubili smo prijetnega in odkritega sogovornika, ki je bil vedno na voljo za vsa naša vprašanja s področja zdravstva ali s področja dela v občinskem svetu, mnogi pa so z njegovo smrtjo izgubili dobrega in pozornega zdravnika, ki je znal prisluhniti in pomagati. Sodelavci so se od svojega direktorja poslovili na žalni seji v Zdravstvenem domu Brežice. Od dolgoletnega prijatelja, sodelavca, svetnika in podžupana ter oktobrskega nagrajenca pa so se na žalni seji, ki je potekala v prostorih posavskega muzeja Brežice, poslovili predstavniki občine Brežice in občinski svetniki. Spomine na dr.Slavka Sušina je strnila podžupanja občine Brežice Milena Jesenko, ki je poudarila, da so se z njim skozi desetletja ljudje srečevali povsod. Preveč bi bilo naštevati vse funkcije, ki so mu bile namenjene in kijih je opravljal ali po svoji poklicni ali po družbeni oziroma politični nameri. Bilje jami delavec, poln izkušenj iz svojega bogatega življenja. Zato ne presenečajo njegove besede, ki jih je izrekel v pogovoru z novinarji, da ima človek dve možnosti; ali živi dolgočasno in dolgo, ali pa dejavno in dinamično življenje in ne ve, kako dolgo. Danes vsi vemo, da je zase izbral drugo možnost. Zal se je iz naše sredine poslovil še eden od velikih mož toda spomini nanj, na njegovo delo bodo ostali nepozabni pacientom, občanom, sodelavcem, svetnikom in vsem, ki so dr.Alojzija Slavka Sušina poznali. Tudi v naši medijski hiši se ga bomo radi spominjali in ga pogrešali kot odkritega in neposrednega sogovornika. Zadnje slovo od dr.Alojzija Slavka Sušina je bilo v torek, 13-avgusta, na brežiškem pokopališču. Stoji tam gori Partizan... Sevnica - Dom TVD Partizan v Sevnici je zaradi dotrajanosti že nekaj časa zaprt, stavba sredi mesta pa vidno propada. Že pred dvema letoma je sevniški občinski svet sprejel sklep, s katerim podpira gradnjo novega objekta, a vse kaže, da dom TVD Partizan ne bo ‘Vseljiv” pred letom 2004. V domu TVD Partizan so desetletja trenirali karateisti, adeti, odbojkarji, člani kluba borilnih veščin, organizirane so bile ure aerobike in vadba za starejše občane, v njem pa je imel svoje prostore tudi šahovski klub. Stavba je zaradi starosti in nev-zdrževanja postala nevarna in so jo zaprli. Najprej so načrtovali obnovo Partizana, a se je izkazalo, da bi bilo to predrago in nefunkcionalno, zato je vodstvo Partizana skupaj z občino sklenilo zgraditi nov dom na istem mestu. Sklep o tem je poleti leta 2000 sprejel tudi sevniški občinski svet, občina pa je financirala projektno dokumentacijo. Za izgradnjo objekta, vrednega 230 milijonov SIT, naj bi 100 milijonov zagotovil občinski proračun, 50 KS Sevnica in 80 milijonov državni viri. Kmalu se je izkazalo, da ne bo šlo povsem gladko. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je bilo v lanskem letu pripravljeno prispevati le 20 milijonov SIT, Športna fiindacija 15 milijonov, KS Sevnica pa 10 odstotkov vrednosti investicije in sicer v treh letih. Ker finančna konstrukcija ni bila pokrita, že odobrenih sredstev Ministrstva za šolstvo ter sredstev Fundacije za šport ni bilo mogoče koristiti. Septembra lani je bila zato vsa projektna dokumentacija za izgradnjo novega objekta TVD Partizan predana v revizijo podjetju Mi-grad, dajo racionalizira oz. poceni. Ob upoštevanju predlogov racionalizacije je sedaj predvidena vrednost celotne investicije 200 milijonov SIT. Od tegaje za 180 milijonov gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, 20 milijonov SIT pa naj bi bilo potrebnih za opremo. Ministrstvo za šolstvo je odobrilo 18 milijonov SIT; 8 za letošnje in 10 za prihodnje leto, Fundacija za šport bo prihodnje leto namenila 25 milijonov SIT, KS Sevnica pa naj bi v treh letih prispevala 20 milijonov SIT v delu in denarju. Razliko do končne cene naj bi pokril proračun občine Sevnica, skupaj 137 milijonov do leta 2004. V letošnjem letu je v sevniškem proračunu zagotovljenih 50 milijonov SIT, a kot ugotavljajo odgovorni, zaradi časovne stiske ne bo mogoče izvesti celotnega postopka, zato naj bi se h gradnji pristopilo fazno - v letošnjem letu naj bi tako opravili rušitvena in pripravljalna dela, prihodnje leto pa bi objavili razpis za gradbena dela, ki naj bi bila v istem letu tudi dokončana.Če sredstva posameznih virov v prihodnjem letu ne bodo zagotovljena, bo investicija zaključena šele v letu 2004. Predsednik TVD Partizan Robert Perc je zadovoljen, da so po dolgotrajnih pogajanjih končno zaprli finančno konstrukcijo in uredili lastniška razmerja; večinski lastnik bo občina Sevnica, upravljavec doma pa TVD Partizan. Osnutek pogodbe o lastništvu je parafiran, v septembra jo bodo v Sevnici podpisali vsi trije partneiji: občina Sevnica, TVD Partizan Sevnica in Športna unija Slovenije. Kljub temu daje projekt “okleščen” za 25 milijonov SIT, bo novi dom TVD Partizan Sevnica ohranil vsebino in namembnost, ki so jo načrtovali; v spodnji etaži bo večja telovadnica za igre z žogo, v zgornji etaži pa mala telovadnica za gimnastiko, šport otrok in mladine ter za vadbo borilnih veščin, fitnes, savna ter nekaj klubskih prostorov, svoj domicil pa bo v domu ponovno našel sevniški šahovski klub. Predvidena je še večja sejna soba, sanitarije in garderobe. Nada Černič Cvetanovski Irena je najbolj prijazna Sevnica -V okviru antibirokratskega programa, ki teče po upravnih enotah, je tudi akcija izbiranja najbolj prijaznega uslužbenca meseca. V juliju je ta akcija potekala tudi na Upravni enoti Sevnica. Posebne glasovalne skrinjice so bile v času glasovanja, to je ves mesec julij, nameščene na desetih lokacijah; tri na sedežu Upravne enote Sevnica ter na sedmih krajevnih uradih; v Loki pri Zidanem Mostu, v Šentjanžu, Tržišču, Zabukovju, na Blanci, na Studencu in na Bučki. Na območju Upravne enote Sevnica je bilo oddanih 330 glasovnic, največ, kar 209 na sedežu upravne enote. Občani so glasove oddali 33 uslužbencem Upravne enote Sevnica. Največ glasov - 51-je dobila Irena Prus, ki dela na potnih listinah, na dragem mestu je z 42 glasovi matičarka Marjana Derstvenšek, na tretjem mestu Sonja Ivnik, referentka za tujce in javni red, prireditve in društva, na četrtem mestu Miran Tomšič, referent za okolje in na petem mestu je načelnik upravne enote Joško Kovač. Ob izteku leta bo predsednik vlade izmed uslužbencev meseca po posameznih upravnih enotah izbral najbolj prijaznega uslužbenca leta. V avgustu akcija izbiranja najprijaznejšega uslužbenca poteka tudi na Upravni enoti Krško. N.C.C. izvedeli smo... Tudi domačini znajo! Zgodba je kratka, po svoje pa tudi poučna. Kadarje namreč posredi denar in kadar je treba med več interesenti izbrati pravega izvajalca del, se znajo stvari zaplesti. Kot v primeru kamnoseško-restavratorskih del na bizeljski župnijski cerkvi tv. Lovrenca Za približno 2.500.000 SIT vredna dela je Župnija Bizeljsko kot investitor objavila povabilo k oddaji ponudbe. Med štirimi obrtniki je komisija v sestavi Vlado Leskovar - bizeljski župnik, mag.Robert Peskar - konservator iz Novega mesta in Lajoš Špel-jak kot član za izvajalca izbrala kamnoseštvo iz Zagrada pri Škocjanu, ker naj bi imeli najboljše reference. Kamnoseštvo Bizeljsko, kije poslalo najnižjo ponudbo, saj so bili pripravljeni dela opraviti le za 2.083.334 SIT, je izpadlo iz konkurence, čeprav menda v kakovost del in reference firme Gaj Grgija ne kaže dvomiti. In ni nepomembno, da je omenjeno kamnoseštvo že saniralo bizeljsko župnišče. In to brezplačno, čeprav bi vrednost del menda lahko ocenili kar na 3 milijone SIT. Kamnoseštvo Bizeljsko se je pritožilo na odločitev komisije in ta je prvotni sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika razveljavila ter objavila ponovni razpis. Nanj se je prijavil le en ponudnik in sicer ob prvi objavi izbran obrtnik iz Zagrada To seveda pomeni, da bo treba razpis objaviti še v tretje, kar naj bi se zgodilo v teh dneh. Pravzaprav se je verjetno že, toda župnik Vlado Leskovar noče o tem (o tretjem razpisu in morebitnem izboru izvajalca) še nič povedati. Celotna zgodba potemtakem niti ni tako kratka, je pa dovolj zgovorna in poučna. Lahko bi kar namigovali, da gre celo za nesmotrno in samovoljno trošenje denarja, zbranega med farani ter med vernimi in nevernimi krajani. Da, lahko bi rekli, da gre celo za tisti dve tretjini denarja, ki ga bosta prispevali občina in Ministrstvo za kulturo. Če namreč v naslednjih dneh ne bo izbran izvajalec del na bizeljski cerkvi, bo državni denar izgubljen. Konservator Robert Peskar pravi, da bodo sredstva vrnjena v Ljubljano, hkrati pa dodaja, da je posredi nesporazum, ker je za kamnoseška dela treba uporabljati lokalni peščenjak, ki pa ga bizeljski podjetnik nima. Tako meni tudi Anica Hribar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti na brežiški občini. Na Kamnoseštvu Bizeljsko, ki se sicer res ukvarja predvsem z gd^ ■ tom, seveda dodajajo, da bi tudi lahko zagotovili ustrezni material 'd restavratorska dela in prispevali h & kovostni izvedbi celotne posodobi domače župnijske cerkve. Toliko je torej nerazumljivo, da za dela11 bilo izbrano domače podjetje7 Na Župnijo Bizeljsko je zato tekli teden posebno pismo ob ralš" ! javitvi sklepa o izbiri najugodnejši ponudnika naslovilo tudi vodsn. Krajevne skupnosti (KS) Bizeljska-njihovi pristojnosti sicer ni vmešav nje v podobne spore, so zaplS°j I menijo pa, da je prav, da so izvdl.., domačini oziroma davkoplačevalk občine Brežice. Posebej še, če so ^ posobljeni za kakovostno izvedba še zlasti, če so se izkazali še z b^1., plačnimi deli. Dovolj zgovorna J zato sklepna misel iz pisma KS B‘z • j sko, ko menijo, da v tem primeC dovolj zgolj obnovitev postopka- Tudi bizeljski primer namreč ntč^ j joi k razmišljanju, kako se v podo ^ primerih trošijo zbrana go^^u/ sredstva, ki sicer niso nikjer UjM registrirana in tudi država ne , ustreznega deleža. Zanimivo bo ^ še spremljati, kako se bo v našletv . dneh razpletel zaplet pri prerdN1 zeljske župnijske cerkve. P. V■ ^ mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Pojasnilo V prejšnji številki SavaGlasa smo na strani 2 pod naslovom “Ljudska volja “drobi" občino Brežice" povzemali izid referenduma v KS Pečice-Križe, ki je bil 28. julija. Ob tem smo po pojasnilih tajnika občinske volilne komisije Rudija Volčanjška zapisali: "Izvedbo in potek referenduma je po pooblastilu občinske volilne komisije spremljal volilni odbor, sestavljen iz domačinov obeh naselij” Predsednik omenjene KS Johan Božičnik temu odločno nasprotuje in poudarja, da v odboru ni bilo nikogar iz naselja Križe. Volčanjšek nam je naknadno pojasnil, da se je nerodno izrazil in tako je prišlo do pomote. Res v 6-članskem odboru ni bilo nikogar iz naselja Križe, kar tudi zakonsko ni mogoče, člani morajo biti iz območja, kjer poteka referendum, je pa svet KS Pečice -Križe predlagal dva svoja biV kandidata iz naselja Pečice, kis,a v odboru. v' To pa je Božičnik ob hudoval našem uredništvu, da vse v nem prispevku ne drži, “poz#1 vedati. bil”’’0' Suzana Vahtafli Popravek 10.7 V SavaGlasu št. 58 z dne je v prispevku o Mednarodni P1 jr “JaK šoli homa in saksofona Alpe'J .0 Donava “zaigral" tudi eden o • c tov. V začetku prispevka, ki S° .^t uspehih učencev in učiteljev G a šole Krško na Mednarodnem vanju v Udinah, so torej prava ‘ ^ Domen Mam, Nika Tkalec ter0)0' torja g. Bakran in Karolina par. Prizadetim se za napako opravičujemo. Uredb1, 0« AKTUALNO stran 3 Sava Glas, 21.8.2002 Romi v občinskih svetih Ali res nočejo romskega svetnika? Slovenija, Krško, Šentjernej - Kljub temu da se je 12. avgusta iztekel zakonski rok za uskladitev občinskih statutov z novelo zakona o lokalni samoupravi, s čimer se bo tudi dejansko omogočila izvedba volitev predstavnikov romske skupnosti v °bčinske svete, v sedmih občinah do tega datuma niso sprejeli ustreznih sprememb statutov. Po zagotovilih Urada za lokalno samoupravo pri notranjem ministrstvu naj bi te občine obravnavale romsko problematiko na sejah občinskih svetov predvidoma do konca avgusta, vendar pa ni nujno, da bodo spremembe statutov tudi sprejete. Na našem območju sta tako dve občini, bi nista uspeli do določenega datuma opraviti uskladitve, to sta občini Krško in Šentjernej. Župan občine Krško Franci Bogovič je pojasnil, da so točko obravnavali na julijski seji, priso- Župan občine Šentjernej Franc Hudoklin taih je bilo 22 svetnikov občinskega sveta, ker pa je bil čas do-Pustov, je bilo osem svetnikov odsotnih. Za odločitev o spremembi statuta bi bilo potrebno pridobiti Podporo 21 svetnikov, torej dvo-retjinska večina vseh članov sve-a, vendar pa se je po opravljeni ^Zpravi, ki ni bila niti polemična 'n ni bilo čutiti nasprotovanja Pfed odločanjem o glasovanju iz-azalo, da se štirje svetniki o tem e želijo odločati. Prisotnost je ta-b° Potrdilo le 17 svetnikov, kar je premalo za sprejetje spre- membe statuta. Seja je bila pre- kinjena in jo bodo nadaljevali 26. ali 29. avgusta. Župan Bogovič je ob tem izrazil prepričanje, da bodo v nadaljevanju seje v občinskem svetu pridobili potrebno dvotretjinsko večino za spremembo statuta in s tem nemoteno izpeljavo postopka. Da se zadeve vendarle pozitivno rešujejo, župan Franci Bogovič pojasnjuje: ”Že na julijski seji nam je namreč uspelo sprejeti sklep, po katerem smo določili komisijo za sestavo volilnega imenika, ki svoje delo že opravlja, tako da je bila ta zadeva, kije rokovno najbolj povezana, že sprejeta, sama sprememba statuta in določitev novega volilnega okraja pa je predvidena za nadaljevanje prekinjene seje”. Če pa se vendarle zgodi, da v nadaljevanju svetniki ne bi izkazali potrebne večine, župan Bogovič pravi: ”V tem primeru je na potezi država; vemo, daje zalkon-sko določeno, v katerih občinah je potrebno to spremembo narediti in menim, da država že sama pripravlja inštrumentarij, po katerem bo to zakonsko določilo tudi izvedla. Sicer ne vem kako, vendar pa mislim, da nekih posebnih posledic za občino to naj ne bi imelo. Grožnje okoli razpustitve občinskih svetov in županov se mi zdijo nekoliko tendenciozne in menim, da se v tej smeri ne bo razmišljalo, bo pa zagotovo potrebno najti rešitev”. Kaj pa krški Romi? Kot sta povedala predsednik romskega društva Rom iz Krškega Silvo Jurkovič ter podpredsednik društva Moran Jurkovič zaenkrat še nimajo določenih kandidatov, Romi Predsednik romskega društva Rom iz Krškega Silvo Jurkovič tudi natančno ne vedo, kaj jih čaka, predvsem pa jih skrbi njihovo neznanje in neizkušenost. Sicer je res, daje Moran Jurkovič, ki ga je krška romska skupnost predlagala kot enega možnih kandidatov, obiskoval del seminarja za bodoče svetnike, kjer so se kandidati seznanili z delom v občinskih svetih. Vendar pa tudi sam zatrju- je, da ga, kljub temu da želi pomagati romski skupnosti, skrbi prevzemati nase preveliko breme in odgovornost, kajti sam dejansko ne ve, kaj ga v primeru izvolitve čaka in s kakšnimi težavami bi se moral spopadati. Tudi v občini Šentjernej niso uspeli pravočasno opraviti uskladitve za spremembo statuta. Da je položaj resen, se zaveda tudi župan občine Franc Hudoklin. Ker pa je čas dopustov in vsi svetniki niso prisotni, predvidevajo sklic izredne seje na to temo 26. avgusta, kar bodo skušali predhodno uskladiti s predsedniki političnih strank, ki so vključeni v občinski svet. Zadeve pa bodo skušali strniti tudi v koalicijah, tako da bo občinska uprava skupaj z županom skušala narediti vse, da bi vendarle prišlo do spremembe statuta in da bi delo lahko teklo dalje nemoteno tudi za letošnje volitve. Kljub temu pa je župan Hudoklin pojasnil, daje zelo težko že v naprej govoriti, kakšen bo rezultat. Ce bo negativen, so takoj dolžni o tem obvestiti Urad za lokalno samoupravo, ki bo zadevo prenesel dalje na ustavno sodišče, to pa bo v nadaljevanju določilo ustrezne ukrepe, kijih bodo morali na občini tudi upoštevati. Karmen Molan Umori v Posavju Lani nič, letos že trije ^°savje - Čeprav na področju PU Krško v zadnjih letih upada ev,lo kaznivih dejanj in so ta visoko raziskana, se ne moremo 1^, najhujsim kaznivim dejanjem zoper življenje m telo^ Se končajo s smrtjo. Tako so letos v Posavju zabeležili tri re5 eden se beleži kot smrt zaradi hudih telesnih poškodb. u*hoi jan' naseliu Cimik pri Šent-ne ,ZUi Je gobar prvo avgustovsko §, . j° našel truplo 41-letnega 0b^na Gričarja iz Hrastovca, j,, “kcija na Inštitutu za sodno ne. lc'no v Ljubljani je dan kas-dni kazala, daje pokojni nekaj . pred tem umrl nasilne smrti liŠ'SlCer zarack zadušitve. Oko-hjClne Snirti štirinajst dni po najd-jej r/P*a kriminalisti še raziskuje^' *“ePravje bilo truplo najdeno jo r[aVn*ku, prve preiskave kaže-nj; . de do poškodb prišlo v bliž-Vin?danici- Drugih podrobnosti diin e,resu Pre'skave načelnik kri- Saš 1St!Šnega urada PU Krško je ,0 Jejčič ni pojasnil. Povedal ljene’ da^ imajo širši krog osum-da -CekV’ žrtev pa kljub govoricam, pfjj6 "d več dni pogrešan, ni bila ’skar 6na med osebami, ki bi jih tiav !' domačini so bili namreč Stoi |en>. da je slušno prizadet o j j večkrat odšel za nekaj dni tako°ma’a se Je vedno vrnil. Prav Ša ; n* kil nasilen, kdaj pa kdaj ali 1 rner,da kak domačin udaril Pijao nal’ ker Je izmaknil Šilce šknHp nn nnliriiclrih 33-letnega S.A. iz okolice Sevnice. Kazenska ovadba zoper osumljenega je bila podana zaradi suma storitve kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe, Krim: v mesecu ant so krški dojDn^sti Pr'jeli povzročitelja; evno gre za brata pokojne, n v t • v« v Sašo Jejčič ki je imela za posledico smrt. Pet dni kasneje sta starejša zakonca iz Ljubljane prispela na rojstno Bizeljsko. Po pretakanju vina seje v večernem času med zakoncema vnel prepir. Končal seje tako, daje žena s kuhinjskim nožen zabodla 64-letnega moža Antona Stermeckega. Poškodba je bila tako huda, da je izkrvavel in na kraju umrl. Ob dveh raziskanih umorih in tretjem, ki je sredi preiskave, Jejčič meni, da so nasplošno umori v Posavju najpogosteje stoijeni v afektu, načrtovanih skorajda ni, letno pa beležijo od dva do štiri umore. Suzana Vahtarič Ob svetovnem dnevu mladine Kdo bo preprečil posavski “beg možganov”? Posavje - Svetovni dan mladine, 12. avgust, je namenjen predvsem osveščanju javnosti o problemih mladine. V Posavju imajo mladi malo možnosti za zaposlitev in reševanje stanovanjske problematike. Kljub temu da delujejo mladinski centri, klubi, zavodi in drugi, ki se ukvarjajo z mladimi, imajo ti premalo vpliva in moči, da bi mladim Posavcem zagotovili dolgoročnejše rešitve. Realnosti mladih se odražajo predvsem na lokalni ravni, kjer imajo pomembno vlogo mladinske strukture, kot so mladinski centri, študentski klubi in drugi. V Brežicah so mladinski center ustanovili leta 1999 z namenom zadovoljevanja interesov mladine. Mladinski center po besedah direktorice Patricije Čular poleg različnih aktivnosti, predvsem na kulturnem področju, ponuja mladim tudi možnosti neformalnega učenja, kot so tečaji in razna mednarodna povezovanja. Po oceni Čularjeve je v brežiški občini največji problem, da mladi nimajo možnosti osamosvojitve, kar pomeni malo priložnosti za delo in nerešena stanovanjska problematika, prav tako bi mladi po mnenju Čularjeve potrebovali “glasnega” in močnega zagovornika, ki bi sodeloval pri iskanju rešitve socialne in stanovanjsko problematike. Na podoben položaj mladih v Krškem je opozorila vodja Agencije za mlade Punkt Bernarda Potočnik, ki še pravi, da mladi nimajo dovolj možnosti za kreiranje vsakodnevne politike, ukvaijati se morajo s stanovanjsko problematiko, pridobivanjem prve zaposlitve in vedno večjim problemom enakih možnosti izobraže- vanja. Predvsem v zadnjem obdobju seje posavska mladina uspela povezati v različne strukture, kot sta mladinska centra v Brežicah in Krškem - v Sevnici še iščejo lokacijo, Klub Posavski študentov, Dijaška skupnost Posavja, Zavod Regio in druge, ki z raznimi projekti uspešno skrbijo za zadovoljevanje interesov mladih. Patricija Čular Žal pa so projekti, pobude in ideje premalo za izboljšanje celovitega položaja mladih, kajti svoje ustvarjalne možnosti in ideje lahko popolnoma uresničijo le s sodelovanjem in razumevanjem oblasti - predvsem lokalne. Lidija Kostevc Zakonito še ni moralno Slovenija - Kot je znano, ima Vzajemna zdravstvena zavarovalnica kljub že trem letom poslovanja še vedno začasno skupščino. Ta je na seji 11. julija sklenila, da se članom nadzornega sveta izplača nagrade v višini 7,5 milijona SIT, čeprav zakon o zavarovalništvu za vzajemne zavarovalnice tega ne predvideva. Nadzorni svet Vzajemne pa je 12. avgusta ugotovil, da je zavarovalnica poslovala zakonito in v skladu z veljavnimi predpisi. Prav tako naj bi bili zakoniti sklepi o nagradah in sejninah. In kaj o tem menijo Posavci? Biserka Bukovinski, gospodinja iz Brežic: Zavarovanje je obvezno, tudi brez dodatnega ne moreš nič, potem pa take zgodbe. Slišala sem o nepravilnostih, a ne dam veliko na to, kar govorijo. Sicer ne spremljam pogosto politike, ker me ne zanima, naj se drugi ubadajo s tem. V zvezi z Arharjevo plačo in nagradami menim, da bi to lahko razdelili; če bi ta denar razdelili, bi bilo veliko boljše, kot je. Nada Potočnik, komercialna tehnica iz Krškega: Spremljam dogajanja okoli Vzajemne. Vse skupaj se mi zdi metanje peska v oči. Vprašanje, če je vse to, kar je prišlo v javnost, resnica To, da bodo plačila obveznega prostovoljnega zavarovanja višja pa menim, da ni povezano s trenutnimi dogajanji, ker seje tako v tem času vse podražilo in nenazadnje obveznosti moramo poravnavati, pa če nam je to po volji ali ne. ■•'v Ir*" mm -. v«*1- b Kito Sašo Cvetanovski, inženir računalništva iz Sevnice: Denarne nagrade si izplačujejo vsi, ki imajo to možnost. Nad njimi sicer Mijo organi, ki so zadolženi za izvajanje zakonitosti. Ce gre za zakonite postopke, sem “za”. Sicer pa so danes taki časi, da si postreže vsak, ki je pri koritu. Ker pa je to predvolilni čas, podatki prihajajo na dan, da bi umazali kandidate. Eden od njih je tudi Arhar, zato je z njim na površje priplavala tudi afera Vzajemna. Janko Oblak, papimičar iz Krškega: Možno je, daje nekdo to naredil zaradi predvolilnega Mja predsedniškega kandidata Arharja, da gre za politična podtikanja. Sicer pa je jasno, da nikakor ne podpiram tako visokih plač, prav bi bilo, da bi kdo začel primerjati povprečne slovenske plače z navadnimi državljani. Po vsem, kar se zdaj dogaja, pa nimam več zaupanja v te organizacije, a državljani smo pač dolžni plačevati obveznosti. Adolf Korber, občinski svetnik iz Brežic: Problemi so večplastni; gre za zelo površno predstavljanje Vzajemne javnosti kot osebne zavarovalnice, njeno delovanje je v mnogih segmentih nezakonito. Izplačevanje plač, nagrad in še kakšnih denarcev pa je najmanj zelo nemoralno, ne glede na zgovarjanje na zakone. Lastniki so predvsem zavarovanci, ki bi morali vplivati na njeno delovanje, a so gospodje z Arharjem na čelu delali le za lastne interese. V Posavju še brez kmetijskih vložkov Posavje - Približno 21.500 prebivalcev na področju Upravne enote (UE) Brežice in na področju krške UE okoli 3.800 je upravičenih do maloobmejne prepustnice. Interes zanje ni velik, dvolastniki, ki imajo zemljo na drugi strani državen meje, pa si še niso priskrbeli kmetijskih vložkov. Vlogo za obmejno prepustnico lahko vloži vsak državljan, ki ima stalno bivališče na obmejnem območju. Kmetijski vložek lahko skupaj s prepustnico dobi državljan, ki je dvolastnik ali ima iz Sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju sklenjeno določeno razmerje do kmetijske nepremičnine na hrvaškem območju. Kmetijski vložek morajo vsi upravičenci pridobiti do 1. oktobra, ker po tem datumu brez njega ne bodo mogli prestopati državne meje zunaj uradno določenih mejnih prehodov. Na brežiški in krški upravni enoti doslej niso izdali niti enega kmetijskega vložka, kar pomeni, da bi jesenska opravila lahko dvolastnikom močno podaljšala pot do uradnih mejnih prehodov. Tudi za maloobmejne prepustnice interes ni velik, v Krškem so jih v petih mesecih od 3.800 upravičencev izdali le 41, v Brežicah pa le 550 od omenjenih 21.500 upravičencev. Maloobmejne prepustnice predvideva Sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju, ki so ga na obeh straneh cjjžavne meje pričeli izvajati 18. marca letos. Vendar pa, ker še ni vzpostavljenih dodatnih maloobmejnih prehodov, zaenkrat sporazum ne prinaša posebnih ugodnosti, tudi carinskih olajšav ne. S.V. _______________________________________GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO________________________________________________ stran 4____________________________________________________________•________________________________SavaGto, 21.8.200» Za zaščito kakovosti blagovne znamke bele in rdeče zvrsti Bizeljčanu in Sremičanu vrniti sloves! Posavje - Zveza vinogradniških društev Bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša si je kot enega poglavitnih ciljev zastavila zaščito kakovosti blagovne znamke bele in rdeče zvrsti na območju Bizeljsko-sremiškega okoliša. V dveh letih nameravajo pripraviti elaborat za zaščito belega in rdečega Bizeljčana in Sremičana. Brežiški Zavod za turizem v novih prostorih Čatež ob Savi - Lani je bil v Brežicah ustanovljen Zavod za turizem Brežice, ki je na papirju registriran skoraj pred letom dni. Začel je delovati decembra, zdaj se je preselil na prvotno predvideno lokacijo nekdanje pošte v zdraviliškem kompleksu Term. Zveza, ustanovljena marca letos ob skupnem prazniku vin ob Bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti (BS VTC) na Bizeljskem, povezuje 706 pridelovalcev vin iz društev Bizeljsko, Pi-šece, Sromlje, Sremič, Zdole in Sevnica. Njena poglavitna naloga je povrniti nekdanji sloves vin tega okoliša. Predsednik zveze Lojze Kunej je poudaril, da v projekt vključujejo celotni okoliš, 6 vinogradniških društev, predstavnike Kmetijsko gozdarske zbornice, Vinogradniško vinarske zadruge Bizeljsko ter obe kleti - Vino Brežice in klet Kmečke zadruge Krško. Po prvih razgovorih s strokovnjaki je bila pred dnevi ustanovljena delovna skupina, ki bo določila parcele v celotnem vinorodnem okolišu, kjer bodo spremljali dozorevanje sort, ki sestavljajo prej omenjene zvrsti. Te meritve že vrsto let izvaja tudi Kmetijski inštitut in prav dr.Julij Nemanič s te ustanove koordinira izdelavo elaborata. Intenzivno naj Lojze Kunej bi začeli spremljati podatke o dozorevanju že z letošnjim pridelkom, elaborat za zaščito vin pa naj bi izdelali v dveh letih, torej po dveh trgatvah. Bizeljčan in Sremičan sta sicer zaščitena z geografskim poreklom, sortiment pa je nedefiniran, saj so kombinacije sort po zakonu proste. Zato si bo zveza prizadevala, da najde zanimivo in prepoznavno zvrst vin. Potem sledi izdelava instrumenta kontrole in promocije. Na sledečem skupnem Prazniku vin ob BS VTC želijo javnosti pokazati že prve rezultate dela. Predsednik zveze poudarja, da Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš, ki je eden najboljših v državi za pridelavo vina, obsega skoraj 1800 ha vinogradov, od tega pa je le 884 ha vinogradniških površin, vpisanih v register pridelovalcev grozdja in vina. Veliko premalo se vinogradi obnavljajo, po tipizaciji vin pa bi lahko pristopili k načrtnim obnovam vinogradniških površin. Suzana Vahtarič Kot pravi direktorica zavoda Sabina Zibert, so na tej dobro opazni lokaciji ob smerokazih izredno dobro obiskani. Novi prostor zavoda oz. Turistično informacijske pisarne (TIC) je na 35 m2 lično opremljen in čeprav so opremo prenesli, se poskušajo znajti. Zibertova se zaveda, daje potrebna podobna “info” točka tudi v samem mestu, a do nje bo očitno trnova pot, čeprav ugotovitve kažejo, da prostori Občinske turistične zveze v mestnem jedru bolj kot ne samevajo. Zdaj si TIC pomaga s turistično agencijo in študentskim servisom, kjer imajo prospekte in obiskovalca napotijo do želenih destinacij. Izdelana je prva nova turistična karta občine, ki je nameščena kot tabla pred vhodom v zdraviliški kompleks. Z njimi želijo opremiti tudi druge kraje, saj je stare, nameščene po občini, že načel zob časa. Omenjene prenovljene turistične karte načrtujejo izdati tudi kot zemljevide in še letos pri- praviti projektno dokumentacijo za turistično signalizacijo. Zavod za turizem Brežice sije v minulih mesecih vzel čas tudi za tuje novinarje, tako je nekaj prispevkov o ponudbi in privlačnosti pokrajine objavljenih v angleških turističnih časopisih in revijah. Za njimi je televizijska tu- ristično razvedrilna oddaja Mavricama podobno Vsakdanj ik in praznik se pripravljajo v oktobru. V pripravi na celjski sejem, ki bo od 11. do 18. septembra, pa kot prednostno nalogo Zibertova poudarja ureditev spletnih stran1 s predstavitvijo naravnih in kulturnih danosti. S.V. Dražja avtomobilska zavarovanja Slovenija - Premije za obvezno avtomobilsko zavarovanje so od prejšnjega tedna za približno 19 odstotkov višje pri vseh slovenskih zavarovalnicah. Prva jih je podražila Zavarovalnica Maribor, sledile so ji Zavarovalnica Triglav, Slovenka in Tilia, Generali in Adriatic. Podražitev je posledica novele zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki je začela veljati v soboto, predvideva pa višje minimalne zavarovalne vsote, ki jih morajo zavarovalnice izplačati oškodovancem z naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja. Prva je premije obveznega avtomobilskega zavarovanja (AO) in zavarovanja voznika zaradi telesnih poškodb (AO-plus) za vse premijske skupine dvignila Zavarovalnica Maribor in sicer za 19 odstotkov. Zatem so premije za obvezno avtomobilsko zavarovanje zvišali tudi v največji slovenski zavarovalnici. V Zavarovalnici Triglav tako veljajo za 19 odstotkov višje cene obveznega avtomobilskega zavarovanja in zavarovanja voznika zaradi telesnih poškodb prav tako za vse premijske skupine. Premije so zvišali tudi v zavarovalniški hiši Slovenka, kjer so višje za 19,2 odstotka, in v zavarovati Tilia, kjer so se odločili za 19,1-odstotno podražitev obveznega avtomobilskega zavarovanja. Zavarovalnica Generali je premije zvišala za 19,1 odstotka, zavarovalnica Adriatic pa za 19 odstotkov. Kot navajajo zavarovalnice, so se za podražitev obveznega avtomobilskega zavarovanja odločile zaradi višje minimalne zavarovalne vsote z naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja, ki jo določa novela zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, pa tudi zaradi inflacijskih in premijsko/ odškodninskih gibanj. Sicer pa poudarjajo, daje to letos prva podražitev po enem letu. Lidija Kostevc Manj strogi kriteriji za SAPARD Ljubljana - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je letos prvič delila denar iz programa SAPARD, ki je namenjen državam kandidatkam za vstop v EU in ga EU tudi sofinancira. Na prvem razpisu, objavljenem decembra lani, je bilo na voljo 2,1 milijarde SIT za štiri ukrepe, vendar so bili kriteriji za pridobitev teh sredstev zelo strogi, tako da vsa sredstva še vedno niso porabljena. Glede na to je vlada sprejela nekatere spremembe, ki bodo te kriterije omilile, saj je v pripravi že drugi razpis. Na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja so po prvem razpisu pričakovali okrog 600 vlog, prav zaradi strogih kriterijev so jih dobili le 82, deloma pa je vzrok za tako majhen odziv tudi obvezna, najmanj polovična soudeležba finančnih sredstev prosilcev. Od 82 prispelih vlog je agencija 46 vlagateljem že izdala odločbe o dodelitvi sredstev, za kar bo porabljenih 1,4 milijarde SIT, preostanek denarja do 2,1 milijarde SIT (700 milijonov SIT) bodo prišteli k denarju pri drugem razpisu. Ta naj bi bil objavljen predvidoma konec septembra ali v začetku oktobra letos. Spet bo na voljo 2,1 milijarde SIT, od tega bo 75 odstotkov evropskega denarja, 25 odstotkov pa ga mora zagotoviti naša država (prišteli bodo še prej omenjeni ostanek s prvega razpisa). Zaradi prestrogih razpisnih zahtev se je slovenska vlada odločila sprejeti nekatere spremembe, ki bodo te kriterije omilile in tako omogočile večjemu številu prosilcev, da pridejo do tega denarja. Tako bodo odslej za SA-PARDOV denar lahko zaprosili tudi tisti, ki imajo zemljišča samo v najemu ali zakupu; naložbe v prašičerejo se bodo v prihodnje sofinancirale povsod, ne le v ravninskih predelih; pri jesenskem razpisu bodo lahko sodelovali tudi samostojni podjetniki, ne le kmetje, ki pa bodo morali imeti registrirano turistično dejavnost na kmetiji. Pri tem bo še ena novost, in sicer sofinanciranje izletniškega turizma (kmetije odprtih vrat) in ne le nastanitvenega kot doslej. Kmetijsko ministrstvo in agencija pa pripravljata še eno pomembno spremembo - odpravo starostne meje 40 let pri oddaji vlog za naložbe v kmetijska gospodarstva. Slednje mora potrditi tudi Bruselj, saj je osnovni namen pri tem ukrepu podpora mladim kmečkim gospodarjem. Jelica Koršič Inšpekcija dopustila odprtje dveh traktov hotela Koper Koper - Koprska zdravstvena inšpekcija je minuli petek umaknila začasno odločbo o zaprtju dveh traktov hotela Koper, medtem ko en trakt še ostaja zaprt, saj v njem še niso bili izvedeni vsi ukrepi za uničenje bakterije legionele, ki jih je priporočil koprski Zavod za zdravstveno varstvo. Zdravstvena inšpektorica v Kopru Jana Jeraša je odločbo o začasnem zaprtju hotela Koper umaknila na podlagi mnenja koprskega Zavoda za zdravstveno varstvo in Inštituta za varovanje zdravja, da so bili ukrepi za uničenje bakterije legionela v hotelskem vodovodnem sistemu izvedeni učinkovito. Kot je znano, je koprski zdravstveni inšpektorat prvo odločbo o začasni prepovedi uporabe nekaterih sob hotela Koper, ki je v lasti Term Čatež, izdal potem, ko je 30. julija v izolski bolnišnici zaradi legionarske bolezni, s katero se je okužil v omenjenem hotelu, umrl nemški turist. Inšpektorat je prvo odločbo na podlagi strokovnega mnenja koprskega Zavoda za zdravstveno varstvo umaknil 7. avgusta, saj so v hotelskem vodovodnem sistemu opravili t.i. klomi in toplotni šok, ki naj bi bakterijo legionele uničil. Odločbo o začasnem zaprtju hotela Koper pa je zdravstvena inšpekcija izdala 10. avgusta, saj je ugotovila, da v hotelu ne izvajajo ukrepov, potrebnih za odpravo nevarnosti za okužbo s to smrtonosno bakterijo. Temperature vode so bile namreč nižje od priporočenih 55 stopinj Celzija. hotela kot pokojni, je Urad glavne Ob petkovem pregledu vodo- inšpektorice za zdravstvo RS vodnega sistema hotela Koper in Dunje Sever odredil preventivne na podlagi strokovnih mnenj so v preglede hotelov in zdravilišč na hotelu opravili učinkovito sanaci- Obali in na Gorenjskem. Pri tem jo in dezinfekcijo vodovodnega zdravstveni inšpektorji prevetja-sistema, v dveh traktih pa je tem- jo, če temperatura vode v siste-peratura vode vzdrževana nad 60 mu nastanitvenih objektov dosega stopinj Celzija. priporočenih 55 stopinj Celzija. Po smrti starejšega nemškega Pregledanih je bilo več kot 30 turista, ki se je v hotelu Koper hotelov in zdravilišč na Obali in okužil z bakterijo legionelo, in Gorenjskem in v treh primerih na potrditvi, da se je prav tako v bohinjskem so inšpektorji izmeri-Kopru okužilo še šest nemških li nekoliko nižje temperature vo-turistov, ki so bivali v istem traktu de od priporočenih.L.K./STA KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica kmetijski nasveti Za poljedelce Zatiranje plevelov na strniščih Plevele lahko najbolje zatirate, ko so veliki približno 15 do 20 cm. Za uporabo so primerni neselektivni herbicidi za uničevanje vseh prisotnih plevelov. Uporabite lahko pripravke Cidokor, Glyf, Touchdown. Za boljši učinek strokovne službe priporočajo dodatek močila. Za vinogradnike Vinogradnikom svetujejo redno škropljenje proti preronosprori. Prednost imajo bakreni pripravki, pri katerih je potrebno upoštevati varnostno dobo (karenco) in sicer Cuprablau Z (28 dni), Kotide (35 dni), Champion (35 dni); ter pripravki v kombinaciji z bakrom, kot so Bakreni Antracol (42 dni), Bakreni Dithane (42 dni). Proti oidiju dodajte žveplene pripravke, kot so Kumulus, Microthio ali Peprelin, ki imajo karenco 28 dni ali pripravek Karathane s karenco 42 dni, ki ga je v integrirani pridelavi dovoljeno uporabiti samo dvakrat v rastni dobi. Vinogradnikom strokovne službe za varstvo rastlin priporočajo tudi opraviti škropljenje proti grozdni gnilobi. Uporabite lahko Switch, Teldor, M}" thos. Navedeni pripravki imajo 21 dni varnostne dobe. Škropljenje opravite samo v coni grozdja. Škropljenje proti gnilobi ima svoj namen posebej v primem daljšega deževnega vremena. Objavljen je razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za obnovo vinograda. Obrazce za vloge dobite pri svetovalni službi v svoji občini. Svetovalec mora pregledati obnovljeno površino, vpisati na vlogo zahtevane podatk® o težavnosti obnove in točnost potrditi s podpisom. Vloge bodo sprejemali do 16. septembra, vendar se oglasite v svetovalni službi čimprej, da se pravočasno dogovorite za ogled. Do konca avgusta je potrebno na upravni enoti prijaviti namen obnov® vinograda v prihodnjem letu. Prijava obnove je obvezna za vpis obnovljen6 parcele v register pridelovalcev. bo vinograd vpisan v register, strokovne službe svetujejo, da to nemudoma naredite ali preverite, če podatki v registru, ustrezajo dejanskemu stanju doma. Vsi vinogradniki, ki imajo površino vinograda 5 arov in več (tudi površin®’ ki so v najemu), so to dolžni vpisati v register pridelovalcev grozdja in vina-Ker v prihodnje ne .bo dovoljena obnova vinograda niti prodaja vina, če n® Za sadjarje Strokovne službe priporočajo, da ste pozorni na večji pojav jablanovegf dni), Captan (21 dni), Eupiaren (28 dni), Eupiaren multi (28 dni), (35 dni). Razen slednjega delujejo navedeni pripravki tudi proti skladiščnim boleznim. Presledki med škropljenji so lahko največ 10 do 12 dni. Upoštevaje količine padavin. Če pade več kot 30 mm dežja, je potrebno škropljeI1Je ponoviti. Opozaijajo, da večje količine padavin povzročajo izpiranje Škrm pilne obloge in s tem tudi zmanjšanje učinkovitosti. Zato je škropljenJs priporočljivo ponoviti. Roki za obiranje ELSTAR, GALA: čas za prvo obiranje je v tem tednu in sicer samo 1,2 zgodnejših legah, ko osnovna zelena barva plodov že prehaja v zeleno n1 ( meno. Na kasnejših legah kljub morebitni rdeči barvi jabolka še niso zre'11' VILJAMOVKA: čas za prvo obiranje je v tem tednu. . Zaradi močnejše rasti v letošnjem letu obstaja nevarnost pomanjkanj. kalcija v plodovih in s tem tudi nevarnost pojava fizioloških bolezni, še grenke piegavosti. Zaradi spomladanske pozebe pri nekaterih sortah so neka^ drevesa bolj prazna, na teh je pomanjkanje kalcija še bolj verjetno. Občutij1,^ so zlasti nekatere sorte, npr. jonagold, še posebno pa braebum. Zato škropU jesenske sorte s kalcijevimi pripravki do konca avgusta, kalcij dodajte Še P zadnjem rednem škropljenju. ž Avgust je tudi čas za upogibanje letošnjih poganjkov. Osvetlitveno pri jablanah opravite šele v drugi polovici avgusta, čas rezi pa je odvisen m od vremenskih razmer, ki bodo sledile temu hladnemu vremenu. Pri vis° temperaturah v drugi poloviti avgusta še lahko pride do močnih ožig°v plodovih (spomnite se na leto 2000). ZDRAVSTVO, SOLSTVO Nočejo usmiljenja, hočejo enakopravnost Evropa, Slovenija - Svet Evropske unije je 3. decembra lani, ob evropskem dnevu invalidov, razglasil leto 2003 kot evropsko leto invalidov. Na predlog Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je sklep o določitvi leta 2003 za leto invalidov na julijski seji sprejela tudi slovenska vlada. Kot goba po dežju, a vseeno prepočasi Pišece - V poletnih dneh vidno raste nova osnovna šola. Dokončana naj bi bila ob pričetku šolskega leta, torej čez 14 dni, a nekaj zamude vendarle nastaja. Čeprav graditelj zagotavlja, da bodo vsi roki ujeti, pogled na gradbišče ne kaže tako. V zadnjih desetletjih je Evropska unija naredila velik korak v Prizadevanjih, da bi invalidom omogočila, da sami vodijo svoje življenje in prevzemajo odgovornosti za svoje odločitve. Stari pristopi, ki so v veliki meri temeljili na usmiljenju in domnevni nemoči invalidov, danes veljajo za nesprejemljive. Invalidi zahtevajo enake možnosti in dostop do vseh družbenih koristi, kar pomeni ntožnost integriranega izobraže-vanja, dostop do novih tehnologij, zdravstvenih in socialnih programov, športnih in prostočasnih aktivnosti ter do storitev in izdelkov. V Sloveniji je okrog 100 tisoč invalidov, od katerih je večina delovnih invalidov. Invalidi delujejo Pod okriljem Sveta invalidskih or-Sanizacij Slovenije (SIOS), ki po-Vezuje 16 nacionalnih invalidskih organizacij z 227 lokalnimi društvi na celotnem ozemlju Slovenje. Društva invalidov so tudi v vseh treh posavskih občinah in nasploh v vseh nekdanjih obči-nah. Njihova naloga je, da pomagajo svojim članom pri uveljavlja-nJu njihovih interesov, pri pisanju prošenj, pomagajo reševati socialne stiske in premagovati arhitektonske ovire. Invalidi so zelo raznolika skupina ljudi, zato so lahko učinkovite le tiste politike, ki to raznolikost upoštevajo. Invalidi želijo biti enakopravni ljudje, želijo vplivati na svoj osebni in družbeni položaj, uživati pravice človeka in državljana ter prispevati h kakovosti skupnega življenja. Gre za vključenost invalidov v vse oblike socialnega življenja in za medsebojno povezanost, pri čemer mora vsak prevzeti svoj del odgovornosti, tako država kot civilna družba, ki jo sestavljajo tudi invalidske organizacije. Invalidi so prepogosto pozabljeni in spregledani, zato naj bi leto 2003 - evropsko leto invalidov - opozorilo javnost na politiko do invalidov. Hkrati bo leta 2003 deseta obletnica, kar je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov. Eno so pravila, drugo pa njihovo uresničevanje in praktično življenje. Pa vendar. Slovenski invalidi si želijo, da bi v Sloveniji čimprej sprejeli Zakon o invalidskih organizacijah, ki je trenutno v pripravi, s katerim bo urejeno invalidsko varstvo tako, da bodo tudi invalidi enakopravni. Veliko si obetajo od prihodnjega leta, ki ga je tudi slovenska vlada na predlog Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve določila za leto invalidov. Rok za izgradnjo nove šole je bil zadnji avgust; po novem operativnem planu izvajalec SGP Posavje Sevnica zatijuje, da bo šola zgrajena do 10. septembra. Že skozi poletne mesece so z deli zamujali za približno dva tedna. Vodja Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Brežice Anica Hribar meni, da dela ne tečejo v takem tempu, da bi ujeli rok. Na zadnjih koordinacijskih sestankih med občino kot investitoijem, izvajalcem in krajevno skupnostjo, izvajalci zagotavljajo drugače. Čeprav oba objekta, tako šolski kot dvorana, stojita, med njima manjka še vezna streha, ki naj bi zrastla v teh dneh. Trenutno potekajo obsežna obrtniška dela v notranjosti, inštalacijske postavitve, ponekod že belijo. Delavci so na gradbišču vse dni, od jutra do mraka. Trije izbrani izvajalci za kuhinjsko opremo, za telovadnico in za opremo šolskih prostorov in vrtca so podpisali pogodbe za opremo v skupni vrednosti okoli 35 milijonov SIT. Pišečki najmlajši bodo letos vsekakor že v novi šoli, če ne prvi dan, kar je malo verjetno, saj je potrebno opraviti tehnični pregled in prevzem ter izvesti dejansko preselitev, pa zagotovo to jesen. Nato se bodo morali posloviti od stare šole, ki jo bodo, ker ni všteta v okvirno, 440 milijonov SIT ovrednoteno investicijo, porušili in tam uredili zunanje površine s parkiriščem. Suzana Vahtarič Nada Černič Cvetanovski Društvo invalidov Sevnica je v soboto za svoje člane pripravilo enodnevni izlet v Izolo. Invalidi so dan izkoristili za kopanje v notranjem in novem zunanjem bazenu hotela Delfin ter za sprehode ob obali.Pravijo, da je bil dan nepozaben,saj je bilo na kupu toliko prijaznosti in pozornosti - od osebja hotela Delfin do predsednika društva Romana, animatorke Marice, ki se je posvečala vsakemu posebej in voznika Vebra. Na pogled ni videti, da bi tu čez mesec dni učenci že nabirali novo znanje. prejeli smo. Blanška šola v rokah SGP Posavje Mladi Brežičani prepotovali 18 držav Tabor2002 Kaj lahko v okolju spremeni in ,adim ponudi mladinski center, ~°kazuje Mladinski center Brežice. a^° daleč lahko seže njegovo delo-V.anje, je z organiziranjem aktivnos-1 na mednarodnem področju poka-. letos. Iskanje partnerskih organizacij v tujini in navezovanje stikov š namenom skupnih projektov se je Počelo pred dobrimi tremi leti, takrat *° je center odprl svoja vrata, prvi rezultati tega pa so se pokazali že v anskem letu. Takrat je na Portugal-S*° za deset dni odšla skupina II I tu rinek z gledališke multikul-rne predstave, ki je nastala v asu The Art of Tolerance. ij^hh, v Belgijo za obdobje enega Jo/* em Prostov°ljska, Waldorfsko Poč' V.AvstriJi Je m£d lanskoletnimi g Unicami pomagalo obnavljati pet v Brežice pa je pripo-rnč, .° devet predstavnikov iz šestih klicnih držav. P° Potovanju, spoznavanju likp- hnhur, iskanju vzrokov za raz-So vln enakosti, druženju in učenju je ^ Vedno glavni cilji mladih, zato vJrdnarodno delovanje in povezo-dinl en° Slavnih področij Mla-J^8a centra Brežice. prl(!0^nie leto je odhode v tujino (v, skupinaštudentk,predstavnic na p'® študentov Brežice, ki se je Atiap^hem srečala s skupino iz drjjp6. !n Švedske. V tedenskem tii^ n-iu so se seznanili s problema-in s.°dvisn°sti v posamezni državi ttig p^dsebojno predstavili programa rJenost tega prvenstva je tudi izbor najprikupnejše harmoniko^ Pres°ji občinstva. Zgodilo se je, da sta 6-letna Janja eQak L Benovega in 11-letna Kristina Pahor iz Kranja dobili Se ^tevilo glasov, o najprikupnejši je zato odločal žreb. Sreča °hrnila v prid Kranjčanke. B.D. Ministrstva za zdravje. Gospodinjstva bodo v septembru prejela brošuro o vseh ravnanjih v primeru nesreče v NEK. Konec septembra je predvidena še javna obravnava načrta zaščite in reševanja v primeru nesreče za vse zainteresirane. Vaja se bliža, pomanjkljivosti pa je veliko, na nekatere bo odgovor podala šele sama vaja, menijo tudi odgovorni, ki so predstavili brežiški načrt. S.V. Praznovali z uspehi in smelimi načrti Koprivnica - Krajevna skupnost (KS) Koprivnica obsega štiri vasi: Koprivnico, Veliki Dol, Mrčna sela in Veliki Kamen.To je 200 gospodinjstev in približno 900 duš. Predsednik KS Koprivnica Zdravko Božičnik ugotavlja, da so v letošnjem letu v kraju postorili že kar nekaj del, glavnina oz.veliki finale pa jih še čaka. Obnovili so del ceste Šikovec - Koprivnica, vse je nared za asfaltiranje odseka ceste Jerič-ki Dol - Koprivnica, kije povezava ceste Anže -Brestanica in Kostanjek; za posodobitev pa je pripravljenih tudi nekaj lokalnih cest, med njimi cesta Mrčna sela. Pripravljajo tudi obnovo igrišča pri OS, ki je osemletka, a je mladeži vse manj, tako da so v tem šolskem letu že uvedli kombinirani pouk za prvi in drugi razred. Do konca leta nameravajo dograditi še nadstrešek pri mrliški vežici. 15. avgusta, ko v Koprivnici praznujejo krajevni praznik, ne razmišljajo o težavah, kijih pestijo. Praznovanje krajevnega praznika vsako leto združijo s tradicionalnim “žeg-nanjem” in praznovanjem Velikega Šmarna. Farani se dopoldne zberejo v Marijini cerkvi v Koprivnici, kjer je slovesna maša s procesijo. Za tem pripravijo kulturni program, v katerem so letos nastopili Trebeški drotarji. Glavna prireditev pa se je odvijala na turistični kmetiji Vertovšek na Velikem Kamnu, kjer so se ekipe pomerile v različnih zabavnih igrah, za zabavo pa je skrbel ansambel Slovenski zvoki. N.Č.C. Stavbna dediščina Kozjanskega za svetovne strokovnjake Podsreda - Od začetka meseca v Kozjanskem regijskem parku izvajajo že četrto fazo projekta Evidentiranje in dokumentiranje podeželske stavbne dediščine. Od leta 1999 so obdelali okoli tretjino prostora, jeseni bodo stavbno dediščino predstavili svetovnim strokovnjakom. Četrta faza evidentiranja v mednarodnem bavarsko-sloven-skem projektu bo potekala do 6. septembra. Letošnje delo nadaljujejo v izbranih kvadrantih na območju občin Kozje, Bistrica ob Sotli, Podčetrtek, Krško in Brežice. Poleg petih študentov Visoke tehniške šole iz Regensburga dela na zavarovanem območju Kozjanskega regijskega parka še šest študentov iz Ljubljane. Delo v projektu usmerjata vodja projekta dr. Živa Deu s Fakultete za arhitekturo ter predstavnik Visoke tehniške šole dipl. ing. grad. Norbert Hanke. Projekt so začeli izvajati v letu 1999, je pojasnila kustodinja etnologinja Helena Rožman, in je sestavni del dela bavarsko-slo-venske mešane komisije, izvedbo četrte faze pa sofinancira slovensko Ministrstvo za kulturo. V preteklih letih je bilo obdelanih 64 km2, kar pomeni 32 odstotkov zavarovanega območja. V raziskanih planskih kvadrantih so v letih 1999 - 2001 evidentirali 2352 § objektov, od tega jih je bilo 897 >| podrobneje dokumentiranih. Ve- ^ lik del dokumentiranih stavb ima g lastnosti kulturnih spomenikov ali jji dediščine. ^ “Namen predstavljenega pro- £ jekta je evidentiranje stavbnega fonda znotraj zavarovanega ob- močja. Bistvo projekta in tudi njegov cilj je, da bomo dobili natančen vpogled v celoten stavbni fond znotraj Kozjanskega parka, hkrati pa bo gradivo služilo kot osnova za izdelavo strategije ravnanja z dediščino, strokovni službi pa za pripravo strokovnih podlag za razglasitve spomenikov”, je še pojasnila Rožmanova. Po mnenju Ministrstva za kulturo - Uprave za kulturno dediščino RS kot tudi domače in tuje strokovne javnosti gre za projekt, ki bi lahko postal vzorčen, saj v Sloveniji pa tudi v širšem, srednjeevropskem prostoru, tako podrobnega popisa dediščine, ki je lahko v primeru Kozjanskega parka tudi podlaga za vrednotenje, nima nobeno drugo območje. Letos med 24. in 27. oktobrom bodo v Kozjanskem parku organizirali še 3. mednarodni simpozij o podeželski stavbni dediščini, na katerem bodo poleg slovenskih in bavarskih strokovnjakov prizadevanja na tem področju predstavili tudi udeleženci iz Avstrije in Švice, hkrati pa bodo podrobno predstavili tudi delo v preteklih štirih letih na področju Evidentiranja in dokumentiranja podeželske stavbne dediščine. Suzana Vahtarič Izdelava opisa na Škerbečevi domačiji na Pokleku pri Podsredi Jernejevo 2002 Šentjernej - Občina Šentjernej, ki bo v soboto, 24.avgusta, slavila praznik svojega zavetnika sv. Jerneja, praznuje praznik z desetdnevnimi prireditvami, ki zajemajo tako odprtje komunalnih in drugih pridobitev kot športne, kulturne in turistične prireditve. V minulih dneh so najprej predali namenu tri vodovodne sisteme in sicer na Kiri, na Ivanjem Dolu in sistema Vrbovci - Sonč- potekalo še slovesno odprtje razstave udeležencev likovne kolonije ter razstava domačih slikarjev od naj mlajših do odraslih, v Med največjimi prireditvami je prav gotovo sobotna povorka. Takšna je bila pred letom dni, letos bo še bolj zanimiva. petek, 23. avgusta, pa bo med drugimi številnimi prireditvami tudi promenadni koncert Pihalnega orkestra Kamnik. Najbolj pestro bo v soboto, 24. avgusta, na sam občinski praznik, ko bodo na slavnostni seji občinskega sveta podelili tudi priznanja najzaslužnejšim občanom, že zjutraj pa bodo župani bližnjih občin kuhali županski golaž. Ob 17. uri bo tradicionalna povorka s preko 1500 udeleženci, ob polnoči pa pripravljajo ognjemet, ki bo zaokrožil dogajanja v občini, kajti nedeljsko dopoldne po maši bo namenjeno krajanom. Da niso pozabili tudi na svoje ostarele občane in invalide, pove podatek, da so zanje pripravili posebno družabno srečanje, ki se je odvijalo v torek, 20. avgusta, in so ga poimenovali “Nocoj je prav lep večer.” Karmen Molan nik, z novo pridobitvijo - izgradnjo štirih zastekljenih teras pa se ponašajo tudi v vrtcu Čebelica. Med prireditvami, ki so se že odvijale, je sobotni Dan lovcev, ki so obeležili 50-letnico obstoja in delovanja. V tem času v Šentjerneju poteka tudi slikarska kolonija “Jernejevo 2002”, srečali so se pritrkovalci zvonov, Šent-jemejčani pa so se pomerili tudi v televizijski oddaji “Mavrica” na nacionalni televiziji, kjer so bili njihovi nasprotniki Postojnčani. Rezultat med ekipama je bil na koncu neodločen 3:3. Pred dnevi je potekal tudi dobrodelni koncert, katerega izkupiček je namenjeni tamkajšnjim šolarjem, ki i se pripravljajo na vstop v devetletko. Na koncertu seje predstavil tudi šentjernejski pihalni orkester z gosti. Na dan izida SavaGlasa je V Loki bo klopotal mlin Loka pri Zidanem Mostu - Poletje ni čas mirovanja in prizadevni krajani so skupaj s krajevno skupnostjo asfaltirali cesto Loka - Slap in Loka - Po-dradež. S pomočjo občine in Komunale so uredili kanalizacijo, v sodelovanju z radeškimi ribiči urejajo sprehajalno pot ob Savi, kjer bodo jeseni namestili še klopce. Jeseni se bodo lotili tudi obnove kulturne dvorane, ki bo stala 3 milijone SIT, sredstva zanjo pa naj bi dobili iz programa CRPOV (celostni razvoj podeželja in urejanje vasi). Kot pravi predsednik KS Loka Zofan Cvar (na fotografiji), potrebujejo v kraju še pločnike in boljšo električno napeljavo, saj ob vsakem grmenju ostanejo v temi. Trenutno pa v Loki obnavljajo star mlin, ki bo stal ob učni poti, ki jo bodo “krstili” to jesen. N.Č.C. KS Kostanjevica na Krki Kostanjevica na Krki - Mestece je pravi biser, ki je nastalo na otoku reke Krke. Je eno najmanjših, a hkrati tudi najstarejših mest na Slovenskem, ki letos slavi 750-letnico. Še posebno je mikavno s svojimi umetnostnimi zbirkami in cerkvami, ozaljšano z zelenimi Gorjanci, ki ga obdajajo. Ljubitelji narave in naravnih lepot lahko v osrčju Gorjancev vidijo in doživijo marsikaj, popotniki pa se radi ustavijo v kateri od zidanic, ki gostoljubno vabijo in nudijo pristen cviček, slovensko vinsko posebnost Prav tako zanimiva pa sta tudi Krakovski gozd in Kostanjeviška jama. Razvoj mesta Kot župnija je bila Kostanjevica prvič omenjena leta 1220, kot mesto pa leta 1252. To leto je zapisano v listini papeža, s katero se prepoveduje opravljati božjo službo v vseh mestih, ki sodijo pod vojvodo Bernarda Krajevna skupnost (KS) Kostanjevica na Krki je geografsko zaključena celota, ki se razprostira na površini 6233 ha in obsega 28 naselij, v katerih živi 2533 prebivalcev. Najvišje ležeče naselje je Vrbje na 443 m, najnižje pa leži Kostanjevica na Krki na 151 m nadmorske višine. Celotno območje KS Kostanjevica sodi v območje zmerno celinskega podnebja. Spanheimskega, in Kostanjevica na Krki, takrat imenovana Landestrost, je kot edina naselbina na Kranjskem imenovana civitas - mesto. Sicer pa so do- Kostanjevici so našli prazgodovinski čoln, v okolici pa se nahajajo prazgodovinske gomile. Precej rimskih najdb je tudi iz kraja samega. Zanimiva so najdišča v Doljni Prekopi in na Dobah. Del nekdanjega samostanskega kompleksa cistercijanov v Kostanjevici na Krki vključuje tudi Marijino cerkev iz sredine 13. stoletja. V 15. stoletju sojo skrajšali za dve traveji. V baroku je stavba dobila banjast svod, ki je prekril prvotno srednjeveško arhitektonsko strukturo. Po požigu samostana 28.9.1942 se je zrušil tudi cerkveni strop, leta 1956 pa seje podrl še 36 m visok zvonik. Entente Florale Sredi meseca julija je v Kostanjevici na Krki potekalo evropsko ocenjevanje mesta imenovano Entente Florale. Ocenjevalno komisijo šo sestavljali predstavniki iz 11 držav, predsedoval pa ji je Luke Griffin z Irske. Prvi vtisi članov evropske komisije so bili zelo pozitivni. Kostanjevica na Cisterjanski samostan, pred njim skulpture Forma Vive mneve, da je v listinah prvič Krki je namreč s svojo lego, po-omenjena kot naselbina že leta nudbo in naravnim ravnovesjem 1091.V tem stoletju je poleg posebno mesto v slovenskem in mestnega sveta in sodišča imela evropskem prostoru, rezultat oce-svojo kovnico denaija, kasneje njevanja pa bo uradno proglašen Že vrsto let krajevno skupnost vodi predsednik Milan Herakovič, znan in priljubljen gostilničar. Odprtih rok se rad vključuje v priprave na prireditve, ki se odvijajo v Kostanjevici, saj se zaveda, da mora za prepoznavnost kraja vsak posameznik znati prisluhniti prirediteljem. Tako se v prijetnem okolju “Kmečkega hrama” radi zbirajo športniki, politiki, turisti pa tudi domačini. pa tudi Narodno čitalnico, dve hranilnici in posojilnico. Po 2. svetovni vojni je postala predvsem pomembno kulturno središče. Danes je Kostanjevica na Krki nekoliko spremenila svojo podobo in funkcije, vedno bolj se posveča turizmu, saj je bogata z naravno in kulturno dediščino. Most ljubezni Kostanjeviški otok z desnim bregom reke Krke povezuje “Most ljubezni”, kot ga nekateri tudi imenujejo. Ideja za izgradnjo “peš mostu” je nastala pri mag.Emiliji Fon, kije prijateljevala z arhitektom Jožetom Plečnikom, prav on pa je tudi izdelal prve načrte za most. Zanimiva so najdišča. Pri na podelitvi priznanj v mesecu septembru na Nizozemskem. Povezava prestolnice in dolenjskih Benetk Kostanjevica in Ljubljana sta bili na poseben način tesno povezani na samem začetku svoje zgodovine. Prvi listinski omembi Ljubljane in Kostanjevice na Krki sta sicer skoraj stoletje narazen, vendar prepleteni med seboj in speti z družino Spanhaim. Leta 1144 je Ljubljana posredno prvič omenjena ob imenu “Ulrika iz Ljubljane”, vojvodovega brata, podobno je med pričami pri pečatenju neke listine Kostanjevica v Ljubljani prisotna ob imenu Ad-alberta, župnika iz Kostanjevice leta 1220. Obe omembi se nana- šata na pomembni gospodarski in politični lokaciji, ob katerih je mogoče sklepati na daljšo predzgodovino. Kostanjevici na Krki segajo v leto 1956, ko je bila na pobudo tedanjega ravnatelja Lada Smrekarja v prostorih osnovne šole ustanov - Kostanjevica je bogata turistična točka, da je čimbolj prepoznavna, skrbijo v Turistično-informativni pisarni, ki jo vodi prva cvičkova princesa Lea-Marija Colarič, prebivalci se preživljajo z vinogradništvom, ponašajo se s posebnostjo - vinom cvičkom, Kostanjevica je namreč domovina cvička, ki bo v kratkem dobil svoj muzej, okoliški sončni griči so posejani z vinogradi, kjer raste grozdje za cviček. Ukvarjajo se tudi s sadjarstvom, sicer pa se s kmetijstvom ukvarjajo nekoliko manj kot včasih. Kostanjevica je bogata tudi z gozdovi. Dolgoletna zgodovina šolstva Že v 14. stoletju je v cistercijanskem samostanu ali v samem mestu obstajala neke vrste šola. Imeli so oddelek za izobraževanje meniškega naraščaja in oddelek za šolanje otrok prebivalstva. V letu 1781 je bila Kostanjevica eno izmed desetih mest na Kranjskem, kjer je delovala trivialka. no obeležila 90-letnico. V času 2. svetovne vojne je bila zgradba uporabljena v vojaške namene, v tem času je bila tudi delno požgana, po vojni leta 1948 pa je bila obnovljena in usposobljena za ponovno delovanje. Po letu 1950 je bila šola organizirana kot nižja gimnazija, pet let kasneje je bil na mesto upravitelja imenovan učitelj Lado Smrekar. Dva pomembna dneva ko- Kostanjevičan, sicer podžupan občine Krško, Andrej Božič je aktiven ne le na kulturnem, političnem in turističnem dogajanju, ampak je tudi aktiven športnik in svojo Kostanjevico rad predstavlja tudi v bogatem društvenem življenju. Mesto se namreč ponaša z 19 društvi, od najbolj znane kostanjeviške Šelme pa vse do lovcev, ribičev, turističnega društva, kolesarjev - prav med slednjimi se podžupan še posebno dobro počuti in letos je bil eden od 410 kolesaijev rekreativnega maratona. Tudi sicer se zaveda, da takšen biser, kot je Kostanjevica, zasluži veliko pozornosti, ne le v Sloveniji, ampak tudi zunaj naših meja. Obe mesti sta se ponašali s svojo kovnico denarja in sta v 13. stoletju svojimi gradovi edini na Kranjskem sodili med šest najpomembnejših gradov družine Spanhaim. Bili sta središči širšega posestnega območja, v bližini katerih je tedaj na Kranjsko in Koroško osredotočena knežja družina ustanovila dva samostana -cistercijanov v Kostanjevici in kartuzijanov v Bistri. Obe ustanovi sta bili gospodarski in duhovni trdnjavi na španhajmskem ozemlju. Da se prijateljstvo in vezi tudi danes razvijajo, dokazuje listina o prijateljstvu in sodelovanju obeh mest. Biser kulture Galerija Božidar Jakac hrani in prezentira likovna dela umetnosti 20. stoletja. S stalnimi zbirkami se v njej predstavljajo slovenski umetniki Božidar Jakac, France in Tone Kralj, France Gorše, Jože Gorjup, Zoran Didek in Janez Boljka. V okviru te galerije deluje Goijupova galerij a_z mednarodno zbirko sodobne umetnosti. ljena Goijupova galerija..Pomeni predhodnico vseh kasnejših kulturnih dogajanj v Kostanjevici na Krki. Sedaj njene dejavnosti po- Prvo šolo so po ukinitvi cistercijanskega samostana ustanovili leta 1787, obiskovalo jo je 69 otrok, dve leti kasneje je bila že enoraz-rednica s 122 učenci. Zgodovina Kostanjeviškega šolstva je dolga Forma Viva je ponovno oživela, ta skulptura pa v Kostanjevici domuje že lep čas. Na ogled je tudi Pleterska zbirka evropskih mojstrov. Z začasnimi razstavami pa se predstavljajo sodobni slovenski in tuji umetniki. Začetki galerijske dejavnosti v V krošnjah starodavnih dreves stoji OŠ Jožeta Gorjupa. tekajo v okviru Galerije Božidar Jakac, ki je bila ustanovljena leta 1974 in ima sedež v prostorih nekdanjega cistercijanskega samostana. V prvih petih obnovljenih dvoranah nekdanjega samostana so se s stalnimi razstavami predstavili Jože Gorjup, Tone Kralj in Božidar Jakac. Sčasoma seje galerija razširila tudi v druge obnovljene prostore z razstavami Franceta Kralja, Zorana Didka, Franceta Goršeta in Janeza Boljke. Mednarodni kiparski simpozij Forma viva se je začel leta 1961 na pobudo Jakoba Savinška in Janeza Lenassija in je potekal na štirih lokacijah. Udeleževali so se ga umetniki z vsega sveta. Za ko-stanjeviško Formo vivo je glede na razpoložljivi material značilno oblikovanje skulptur v hrastovem lesu. Konec osemdesetih let je Forma viva prenehala delovati. Okrog 100 skulptur je razstavljenih v naravnem okolju, na vrtovih nekdanjega samostana, v samem mestu in bližnji okolici. Po desetih letih mirovanja je v letu 1998 Forma viva ponovno oživela. stanjeviške šole sta bila 2. in 3. julij 1982, ko so odprli nov šolski prizidek, s tem pa je bil omogočen enoizmenski in seveda tudi bolj kakovosten pouk. Šolo so poimenovali po domačinu Jožetu Gorjupu. Leta 1984 je bil na mesto ravnatelja imenovan Matjaž Zajelšnik, ki pušča v šoli velik pečat in se z letošnjim novim šolskim letom poslavlja od tega delovnega mesta; prevzel je namreč ravnateljevanje ene ljubljanskih osnovnih šol-Tako bo OŠ Jožeta Gorjupa odslej vodila ravnateljica Melita Skušek. Želijo biti občina Še bi lahko pisali o Kostanjevici na Krki, mestecu, krajevni skupnosti, ki se bori, da bi spet postala samostojna občina - nekoč je namreč že bila. Vseh podatkov nam žal ni uspelo zajeti, smo pa skušali predstavi0 nekatere najbolj značilne. Vsekakor velja povabilo, da si je takšen biser, kot je Krajevna V Kostanjeviško jamo vodijo kamnite stopnice, za železnimi vrati Se razkrivajo skrivnosti jame. in pestra, zato se bomo nekaterim datumom izognili in omenili novejši čas, ko je bil mejnik v zgodovini šole 11.oktober 1906. Takrat so namreč odprli novo šolsko stavbo, ki je leta 1996 sloves- skupnost Kostanjevica na vredno ogledati. Vse njene lep0 te, ki jih ponuja, bodo vsak0 gar zagotovo očarale. Karmen Ma^'1 stran 9 avtomobilizem Citroen Xsara Picasso Exclusive 1.8i 16V Enoprostorci so že zelo pogosti na naših cestah in tudi tisti, za katere menimo, da so tu šele od včeraj, niso več malčki. Glavni krivci zato so njihovi izdelovalci, ki so jih zelo približali tudi običajnim uporabnikom. Med “mlajše” bi vsakdo štel tudi Citroenovo Xsaro Picasso. A to je le prevara, saj smo jo v Parizu spoznali že jeseni 1998. Če prav računamo, ima torej Picasso skorajda polna štiri leta, vendar jih še ne kaže. Nasprotno. Oblikovno je Picasso ostal zelo aktualen. Ostaja enoprostorec z opti-uiističnim videzom, prostorno notranjostjo in kopico uporabnih rešitev. Pred kratkim se mu je pridružila še nova različica imenovana Exluzive, ki prinaša predvsem bogato opremo. Picasso je dolg skoraj 4 m in 28 cm, širok pa meter 75. Odtod izreden občutek prostornosti, ki navdaja voznika in sovoznika na Prednjih sedežih. Le redkokdaj se namreč pripeti, da se dotakneta, ^red njima je lepo oblikovana in ledinsko zasnovana armaturna Plošča. Sredinsko oblikovana za-to> ker je vse, kar je pomembno, Postavljeno prav na sredino. Tam najdemo konzolo z avtomatsko Motor: ' linijski štirivaljnik ■prostornina: 1749 cm3 ' naj večja moč: 116 KM (85 kW) ' navor 160 Nm pri 4000/min. klimatsko napravo, avtoradio s CD-jem, nekatera stikala in menjalno ročico. Nad njo je tik pod vetrobranskim steklom še “več-funkcijski” prikazovalnik. Na njem je zapisano vse, kar potre- bujete; podatki, potrebni za nemoteno upravljanje z vozilom, hitrost, nivo goriva, temperatura hladilne tekočine in kontrolne lučke, poleg tega pa še podatki o radijskih postajah in potovalnem računalniku, ki je del serijske opreme. Škoda je le, da tam še vedno ne najdemo obratov motorja- Prostor je tudi na zadnjih sedežih (ti so popolnoma ločeni in jih je mogoče posamično preklopiti ali pustiti doma) radodarno odmerjen. Za njimi se nahaja še 550 litrov velik prtljažni prostor, v katerem najdemo tudi priročen voziček. Nekaj prostora je tudi pod nogami zadnjih potnikov, pod prednjim sedežem, v vratih in ostalih predalih po avtomobilu. Teh je skorajda toliko, da bi si morali zapisati, kam smo kaj spravili. Motorni prostor je dobro zvočno izoliran in zvok motorja je skorajda odsoten do trenutka, ko ta res doseže visoke obrate. Picassov 1.8-litrski 16-ventilski Zmogljivosti: - najvišja hitrost 190 km/h - pospešek 0-100 km/h: 12,2 s - poraba po podatkih proizvajalca: 6/7,7/10,7 100 km - testno povprečje: 8,91/100 km m L. iz majhnega zraste veliko motor včasih zahteva malce priganjanja, zato bi bil obratomer potreben predvsem pri prehitevanjih in daljših vzponih. Sicer pa je 1.8-litrski motor preverjen izdelek. Njegova motoma moč je zadovoljiva in Picassu ni potrebno posebno “dihati za vrat”. Poraba med testom nikoli ni presegla 10 litrov. V času, ko cena goriva vedno bolj pomembno vpliva na družinski proračun, je to gotovo spodbuden podatek. S polnim rezervoarjem bencina ob običajni vožnji prevozimo tudi več kot 500 km. Za povprečno družinsko uporabo je to sprejemljivo, če pa letno prevozite več kot 20.000 km, vam vsekakor svetujem turbodieselski HDI motor. Oprema Exluzive je na voljo tudi s tem motorjem. Picasso še vedno prinaša nekaj novih pogledov na enoprostorska vozila. Simpatičnega videza, poln presenečenj, od vgrajenega nakupovalnega vozička naprej in seveda kakovostne izdelave predstavlja prodajno uspešnico na slovenskem in drugih tržiščih. Oprema, ki so jo pri Citroenu poimenovali Exluzive, mu daje novo v vsebino. Njegova glavna pomanjkljivost pa je (predvsem v primeijavi z ostalimi Citroenovi-mi modeli) izbor motorjev. Zaenkrat lahko Picassa še vedno izberete le z 1.6 in 1.8-litrskim bencinskim motoijem ali dvolitrskim turbodieselskim HDI motorjem. Aleksander Krebelj Počitnice in aktivnosti ZPM Krško Krško, Piran, Nerezine - Vsako leto Zveza prijateljev mladine (ZPM) Krško polepša počitniške dni posavskih otrok. Skrbijo *a to, da jim omogočijo letovanja na morju, ob samem zaključku šolskega leta pa že po tradiciji pripravijo nagradne počitnice ?a najuspešnejše učence. n J kar 320 otrok v treh o potekale v času od •avgusta, zdaj pa letu iz vse Slovenije v i V izmeni, ki se v Nerezinah nahaja v teh dneh, pa bo zasedala otroška vlada, v organizaciji ZPM Slovenije bo namreč zasedal otroški parlament, ki ga vodi Vanja Papež, učenka iz Leskovca pri Krškem. Otroke so 'ru miss in mistra Poi J*? soncu. Tudi v prvih treh iz-. ah so bili v letovanje vključeni otrQc.12 te akcije, prav tako so letovali .12 2-dravstveno indikacijo ter ot-v* So9ialno šibkejših družin, leto-V i,Pa je otrokom omogočeno Izdelovanju z občino Krško in ^ Petrom za socialno delo. Vaj,- v 1 m večen so bili pestro obar- ^ sekretarka ZPM Krško Vida Je nanizala nekatere - zmenka- ^nevi in večeri so bili pestro obar--kret %nTnani~ ^ m' CS V P*231™!1, izbirali so mistra laVr)j1Ss’ Potekali so razni kvizi in de-'hlad*’ P°s'ak>eli so za program za cgjj Ojnike v mladinskih delavni-lelei'■ Pav'p so se na pohode na Im nn *n sveti Jakob, potovali z na Veli in Mah Lošinj ter Osor. obiskali tudi gostje; generalna sekre-taikaZPMS Anita Albreht, predsednik komisije za letovanja in prosti čas pri ZPMS Janko Rožman, predsednik odbora ZPM Krško za otroško naselje Nerezine Branko Janc ter predsednik ZPMS Franc Hočevar. fOM »It 0M1 Z izjemnim posluhom za otroke se koloniji vsako leto z veseljem pridruži tudi dr. Franc Pogačar. Skupinska fotografija iz Teleurina za lepši videz Štirje barvni tipi V prejšnji številki savaGlasa sem pisala o različnih barvnih tipih in sicer pomladnem, poletnem, jesenskem in zimskem. Kam bi razvrstili sebe? POMLADNI TIPI žensk delujejo nežno, krhko. Njihova koža je svetla, bledikasta, skoraj transparentna. Imajo zlat, nežno rumenkast podton. Na licih je opaziti rahlo rdečico ali slonokoščeno polt. Ob najmanjšem razburjenju se jim na obrazu pojavi rdečica. Nekatere imajo tudi zlato rjave pege. Vendar kljub temu na soncu lepo in hitro porjavijo. Večina je plavolask. Imajo lepo naravno zlato “blond” barvo. Lasje niso nikoli pepelnati. Kakšna je barva oči? Paleta je široka; od modre ali turkiznomodre in sivo zelene pa tja do zlatorjave. Zelo temne in intenzivno zelene oči so redke. POLETNI TIPI so najpogostejši v našem okolju. Poznamo različne vrste poletnih tipov. Vendar vsem je skupen bledikast podton in pepelnati ton las. Nekateri imajo nežno svetlo polt, drugi imajo spet rožnato, dobro prekrvavljeno kožo na obrazu. Tudi poletni tipi lepo porjavijo na soncu, le da imajo lešnikovo barvo kože (pomladni tipi imajo rdečkasto zagorelost). Tudi pege so sivo rjave barve. Večina žensk tega tipa se pogosto barva, ker je nezadovoljna s pusto pepelnato barvo las. In barva oči? Najpogosteje so sivo modre, svetlo modre, sivopetrolejske, modrozelene ali lešnikovo rjave. Oči delujejo rahlo zastrto, očesna belina je mlečna in ne v močnem kontrastu s šarenifo. Pri ugotavljanju barvnega tipa moramo stranko povprašati o vseh teh lastnostih, da bi lahko pravilno ocenili, kakšen barvni tip ženske je. Prihodnjič bom opisala še jesenski in zimski barvni tip. Upam, da vam bo opis barvnih tipov v prihodnje koristil pri izbiranju ličil, oblačil in barv za lase. Do prihodnjič lep pozdrav. Alenka Dimbek (tel.št 07/49-61-775) e-mail: alenka@alenkinstudio.com http: www.alenkinstudio.com moda Nemčiji, v Duesseldorfu. Modni sejem, ki je eden izmed največjih na svetu, imenuje se “CPD“ oz. Igedo. Vsakdo, ki ga moda zares zanima, bi moral vsaj enkrat na to modno dogajanje. Res pa je, daje ta sejem namenjen samo ljudem, ki se z modo ukvarjajo. Program je na vrhunski ravni. Modne revije oblikovalcev iz vseh držav, priložnost za mlade oz. nove oblikovalce “Fashion Gallery“, no “in”, dodatno pa bo tudi zaslovela rdeča, zelena, modra in vijoličasti toni. Slogi bodo tako romantični kot indijanski, še malce lahno oz. gip-sy, to je sedaj že skoraj znano. Dodatno pa še slog, ki meša ženske in moške elemente, (oblačila) torej divja - klasika močne ženske. Pre-sebej zanimiv bo tudi slog, katerega pravilo je mešanje slogov, materialov in barv, pri tem lx> zahtevano modno znanje, velik izziv za vsakogar, ki se z veliko volje ukvarja z modo oz. z oblačili. Naslednje je CPD Fashion Ga-llery, namenjena mladim oz. novim oblikovalcem, ki so na resnično vrhunski ravni z neverjetnim umetniškim navdihom in polni modnih zamisli predstavili čudovite modne revije. Bilo je 160 oblikovalcev iz 23 držav. Že samo teh nekaj besed pove, da je šlo za veliko dogajanje in s prav zares veliko mode! Lea Šinko Štraus lad/poletje 2003 je mogoče še prezgodaj, ampak dogajanja, predvsem modna, bi nas morala zanimati. V začetku avgusta je bilo eno velikih modnih dogajanj v Mogoče vas res v prvi vrsti zanima, kakšna bo nova kolekcija za jesen/zimo 2002/03, ampak malce še uživajte v poletni kolekciji, nikar ne prehitevajmo. Tudi za pom- CPD ustvari modne trende in abecedo modne zapovedi. Vse je drganizirano na visoki modni ravni, to je izredno zanimivo modno dogajanje. Medtem ko so oblikovalci predstavili svoje kolekcije, je CPD že naredila sklepne ugotovitve; kolekcija naslednje sezone pomlad/poletje 2003 bo izražala optimizem ter življenjsko moč. Barve, materiali in slogi bodo neverjetno izraziti, ob katerih ženska izkaže svojo individualnost in osebnost. Priznajte, tudi to nam bo prišlo prav. Prav tega nam večkrat manjka. Bela barva in z njo seveda svetli toni bodo še ved- RAZVEDRILO HOROSKOP OVEM Če ste rojeni marca, boste naslednje dni preživeli v lagodju in brezdelju, saj se vam ne bo nič ljubilo nič. Najbolje se boste zabavali v petek, rojeni aprila pa v soboto. Bik Zelo srečen čas za rojene aprila; dobro se boste počutili, bolje zaslužili in uživali v udobju, medtem ko boste rojeni maja nekoliko slabše prenašali nemir. Od vseh dni sta vam sicer najbolj naklonjena ponedeljek in torek. DVO JČkA Razgibano in živahno življenje, posebno pa čez vikend, ko boste imeli sijajno priložnost, da zaplešete in odvižete svoja bremena. Velja še posebno za najbolj obremenjene, torej za tiste, ki ste rojeni približno v prvi desetini junija. RA k V tem obdobju boste obdarjeni s srečo in odličnimi priložnostmi. Velja posebno za rojene junija, ki se lahko celo noro zaljubite. V najslabšem primem boste zgolj uživali v miru in sreči. Rojeni kasneje - pazite na denar. LEV Dinamičen teden. Občutili boste nemir, ki vas lahko pripelje do obračunavanja s partnerjem, lahko pa tudi do veselega rajanja. Verjetnejša je drugamožnost, toda pomembno je, da se soočite z dejstvi. DEVICA Zelo prijetni dnevi za rojene avgusta. Prijatelji vas bodo razveselili in vam ponudili tudi konkretno pomoč. Izkoristite priložnost. Če ste rojeni kasneje (med 3.in 13. septembrom), je pred vami malo bolj stresno in napeto obdobje. TEHTM1CA Obkroženi boste s prijatelji, ki vas imajo radi, zato se boste sprostili in se zabavali. Najbolje se boste imeli v petek in soboto, ko boste izvedeli zanimive novice, se nasmejali in pozabili na težave. ŠK0R.PI JOH Zanimivo dogajanje. Če ste rojeni oktobra, se boste odlično zabavali, saj vas bosta spremljala notranji optimizem in srečne zunanje okoliščine, če novembra, pa bo v vašem življenju nekaj več dinamike. STRELEC Napetosti, ki se v vašem življenju pojavljajo že dlje časa (posebno pri tistih, ki ste rojen med 3. in 13. decembrom) se bodo kmalu razrešile na nenavaden in nepričakovan način. KOZOROG Rojeni decembra bodite previdni - vse kar se sveti, ni zlato. Poleg denarja lahko zapravite tudi svoj ugled ali izgubite spoštovanje. Rojeni januarja boste stvamejši. vodnar Dinamičen ali morda celo eksploziven čas. Najbrž se boste sijajno zabavali, dnevi so odlični za izlete, sprehode, hojo v hribe, rekreacijo. Dolgčas vam zagotovo ne bo. Marsikaj boste izvedeli, kar je bilo doslej skrito. RIBI Srečno obdobje za rojene februarja - pričakuje vas morje sreče. Še največ, če boste prav tam (na morju), čeprav se boste odlično počutili tudi drugje. S kančkom sreče lahko več zaslužite ali pridobite kako drago korist. nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanjajo Športno rekreativni center Grič -Mitja Oštrbenk s.p., Čatež ob Savi, ^ Extreme team Čatež ob Savi in SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada - izlet s kanujem za 2 osebi Ivan Preskar, Rozmanova 16, 8270 Krško 2. nagrada - najem piknik prostora Franc Venišnik, Brežina 29, 8250 Brežice 3. nagrada -knjižna nagrada Jože Kavčič, Veternik 49, 3260 Kozje Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: KASIM, AMATI, LAMA, ANALI, EMERIT, DELIMI-TACIJA, ELEVATOR, TA, LEVITAN, LANG, AKI, UČ, PONIŽ, VT, ARAMIS, ARA-KANEC, RAI, ROBI, KLEMENT, INES, ALKANET. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 30.8.2002, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! SESTAVIL BOJAN MACUR PESNICA MUSER ZAKOVICA EUA-VITEV VRSTA VIŠNJE VNETJE UŠESA ARABSKI POZDRAV OPOJ VROČINA Z VLAGO ERBIJ 25.lnl. ČRKA MESTO V SRBIJI PREBI- VALEC DEŽELE PREBI- VALCI ATARJA ŽLAHTNI PLIN MUSLI- MANSKI POST GLMEStO JORDANIJE DOKONČNA OBDELAVA MATERIALA IT. NAFT. KONCERN ORANJE PREZRA- ČEVALNA HRV. SLIKAR Miroslav NAPAD, NASKOK SRBSKO MOŠKO IME ZIMZELEN GRM SILICIJ AVSIR. POROČ. AGENCIJA TELIČKA AZIJSKI VELETOK MATI IZIDE ŽUPNIK ISKALKA BISEROV KORINTSKI KRALJ 100 m TANTAL AKO SNEŽNA GRUDA A ČEŠKI SKLADA- TELJ Leoš JAPONSKI BOG Z USIČJO GLAVO BIATLONKA GRAŠIČ 1 2 3 4 5 7 8 9 8 6 10 kino A Kino Brežice Četrtek, 22.8., ob 19. uri Bandita, akcijska komedija, ob 21. uri Hartova vojna, vojna drama; petek, 23.8., ob 17. uri Vse o fantu, romantična komedija, ob 19. uri Bandita, ob 21. uri Hartova vojna; sobota, 24.8., ob 19. uri Vse o fantu, ob 21. uri, Hartova vojna; nedelja, 25.8., ob 19. in 21. uri Vse o fantu; ponedeljek, 26.8., ob 19. in 21. uri Vse o fantu. Kulturni dom Krško Četrtek, 22.8., ob 19. uri Dirka, akcijska drama; petek, 23.8., ob 19.30 Anja in Viktor, mladinska komedija, ob 21.30 Dirka; sobota, 24.8., ob 19.30 Anja in Viktor, ob 21.30 Dirka; nedelja, 25.8., ob 20. uri Anja in Viktor; četrtek 29.8., ob 20. uri Rezilo 2, akcijski triler; petek, 30.8., ob 19.30 Betty, komedija, ob 21.30 Rezilo 2; sobota, 31.8., ob 19.30 Betty, komedija, ob 21.30 Rezilo 2; nedelja, 1.9., ob 20. uri Betty. rojstva v porodnišnici brežice Od 5.8. do 19.8.2002 Dečke so rodile: Marjeta Poznič-Planinc iz Anovca, Albina Močnik iz Krškega, Anica Vogrinc iz Gabija pri Dobovi in Mateja Kaudek iz Krškega. Deklice so rodile: Fezije Saramati iz Dolenje vasi, Marjetka Božič iz Trnja, Marija Pavlija iz Sel pri Dobovi, Nuška Zelič iz Gornjega Lenarta, Sabina Gabrič iz Sevnice, Anica Franko iz Podgračenega, Andrejka Jelen z Malega Vrha, Stanka Sušin iz Pavlove vasi, Ingrid Pavlovič iz Krške vasi in Zofija Brajdič iz Krškega. 93,7 87,6 ■ NAJBOLJ POSLUŠANA REGIONALNA RADIJSKA POSTAJA (Msdfana 1994-2001) RADIO ŠTAJERSKI VAL d.o.o. Šmarje pri Jel&ah, Aškerčev trg 21, 3240 Šmarje pri Jelšah Malo se naučimo iz zmage, mnogo iz poraza. Japonski pregovor Lažnivec se kaznuje s tem, da se mu ne verjame niti takrat, ko govori resnico. TALMUD Kadar se pojavi veselje, mu moramo odpreti vrata in okna, ker nikoli ne pride ob nepravem času. SCHOPENHAUER Ena najusodnejših zmot je, če spretni govorniki mislijo, da so prav tako spretni politiki. Sigmund GRAFE Slava je zelo spremenljiva; kdor sedi samo na lovorjevih vencih svoje slave, se mu bodo ti kmalu spremenili v kaktuse. Peter USTINOV Kdor pozna vašo skrivnost, je gospodar vaše svobode. La ROCHEFOUCAULD Izkušnja je vsota naših razočaranj. Emile FUGIER Pravica in dolžnost sta kot palmi, ki ne dasta plodu, če nista druga zraven druge. Felicite LAMENNAlS Ljubezen zraste čez noč. Prijateljstvo potrebuje za to leta. Ljubezen je slepa; prijateljstvo se trudi, da ne vidi ničesar. BISMARCK Vzgoja, ki temelji zgolj na zahtevah in nasvetih, ne pa na vzgledih, je slaba vzgoja. Jan Amos KOMENSKI Sosedov konj je boljši od mojega zato, ker ni moj. MONTAIGNE Če začnemo prepir med preteklostjo in sedanjostjo, bomo uvideli, da smo izgubili bodočnost. CHURCHILL Upanje je kot nočno nebo; nikdar ni tako temno, da ne bi odkrili kake zvezde. O. FEUILLET Svet je gledališče, v katerem najslabši igralci igrajo največje vloge. , ARISTONltf Knjige so naočniki, skozi katere opazujemo svet. , FEUCHTERSLEBEE KULTURA SavaC/a.v, 21.8.2002 stran 11 Karolina Vegelj Stopar “Vedno je čas za iskanje in to te naredi mladega” Krško - Medtem ko nam Katarina Vegelj Stopar v spominu ostaja s koncertov, je nedotakljiva z Bachom in ranljiva s Chopinom. Dvojnost, ki vznemiri. Najino srečanje pa je odstrinjalo tudi tenkočutno žensko dušo, ki piše strokovne članke za revijo Rast, sama peče kruh, šiva, naučila se je jahati in ... ki je še mnogo več. “Odkar se sebe spominjam, se spomnim želje, ki je bila v meni, da bom igrala klavir”. Končala je brežiško gimnazijo, na umetniški smeri Glasbene akademije v Ljubljani pa je diplomirala pri profesorici z neveijetnim znanjem, ve- ^arolina Vegelj Stopar 'kitni mislimi in silno disciplino, uenki Novak. Njeno zapoved elati in delati, ker vaja dela rn°jstra”, je nadvse uspešno pre-esla tudi na svoje učence. Ko je P° letu ’88 začela delati na Glasim šoli Krško, so leta ’92 na rzavnem tekmovanju že zmaga-1 "jeni prvi učenci; na raznih, tudi Mednarodnih tekmovanjih, so si Poznanja, nagrade in plakete pri- igrali njeni učenci Andrej Resnik, Nevena Sember, Sanja Ma-cur, hčerka Ana, Spela Troha in Lara Jagrič, Estera Cetin pa je že študentka. In prof.Katarina pravi:” Nagrade so sicer lepe, a je zame pomemben cel oddelek, od prvega do zadnjega učenca, in vsi morajo pokazati, kako so napredovali z delom, ki so ga vložili, učitelj pa mora biti toliko zanimiv in potrpežljiv, da učenca spodbudi k delu, ker le redno delo prinese uspeh in osebni razvoj, ne glede na to, ali je učenec malo bolj na- darjen ali malo manj”. Največja motivacija in priznanje zanjo je takrat, ko da svojega učenca na “ogled” širši strokovni javnosti. Tako je nad delom Karoline Vegelj Stopar in njenimi učenci navdušenje izrazil ruski pianist, ki živi in dela v Parizu, prof. Konstantin Bogino. To ji veliko pomeni, saj je Rusija zibelka pianizma. “Iz začetne strogosti je danes moj moto - veselje, od svojih učencev sem se veliko naučila. Učenec je krasen material, učitelj pa arhitekt, ki ve, kako bo ta material oblikoval. Jaz vem, kako mora skladba izzveneti in čakam, kaj bo učenec naredil iz te skladbe, vedno pa je voden. Če se s tem ukvarjaš poklicno, moraš za tem tudi stati, tako da skladatelj še vedno ostane avtentičen, ker je njegova glasba čustvo, ki ga želiš izraziti. Zato pa je potrebno vztrajno raziskovanje in izobraževanje, ker je veliko odtenkov in barv, branje notnega besedila pa biblija. Skoda, da je časa za izobraževanje vedno manj. Ampak pravi glasbenik izpelje stvari do konca, ker je želja tako močna in najmočnejši ostanejo. Razlika med zelo nadarjenimi in zelo pridnimi, a manj nadarjenimi, pa je že neka druga zgodba.” Z delom raziskovanja namerava nadaljevati, sicer v šoli ne bi mogla več delati. Njen klavir med počitnicami ne počiva. Vedno najraje igra doslednega Bacha in je z njim močna, a se v svojem svetu izpoveduje z igranjem romantičnega Chopina. Uživa na deželi v Velikem Podlogu in pove, da četudi so otroci samostojni, kličejo na pomoč. Ker se brez ljubezni ne da živeti. Učenci Glasbene šole Krško, ki so letos končali nižjo glasbeno šolo. Na šoli so ponosni, ker se je njihovih osem učencev letos vpisalo na srednje glasbene šole in tudi, da jih vsako leto več konča nižjo. Natja Jenko Sunčič Slovenska kulturna dediščina Sl "vensko kulturno dediščino so v svet ponesle članice krožka klekljanja idrijske čipke, ki delujejo v Slovenskem društvu lr'glav” Split. Krhka idrijska čipka, prefinjena po svoji lepoti, je svojo zasluženo zaščitno označbo dobila leta 2000 na P°dlagi pozitivnega mnenja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) z odločbo, ki jo je izdal Urad pri takratnem Ministrstvu ^ danost in tehnologijo. Temelj slovenskega duha in kulture pa na svoj način neguje in širi tudi Duhovna sekcija Anton artin Slomšek iz zagrebškega Slovenskega doma. idrijska čipka le ena jjj-^rv' pisni vir o idrijske sr ^ šene zaru2 V^sko čipkarsko utr ,.i kot 300-letna tradici ganila v Železnikih, Žire čel’ ^er so se s čipkarstv Um nemsKin rua; sin e>« v belem pa se j Z, Se v Železnike na Gc Žai?6 S°’ P°ie§ umetniški 3rjJa 'n ustvarjanja, s klel skp unizm. K uveljav tUdU-Sl0Venske čipke gri trgovk d 10/0 naPr je Cev v Idriji, ustano' ŠoiaVstro-0grsko minis lin,?- S° uvecili poklicno HesJ,e klekljaric, vanjo tie„ , ^uKijanc, vanje zna etno vpiše do 400 jica 6 '^Uke šole izha <*&PlIOdU 1 ftiman- k’ klje SP0( Pri 'i eza umetnost v ^Uilcn ,V —•>------- Vi, leta 1996 i' laht- e sadove. Začeti 1 V ' se je do dar je j7Caln'c’ letos jih te sk0 vi Ze leta 1996 st sfe 'Pk° Predstavile sCnluzejuSPlit’ve voki/ društva, v Dor JSke v Lori, v v Osrednji knjižnici v Karlovcu, na osrednji proslavi 50. obletnice Deklaracije o človekovih pravicah v Splitu pa so požele velik interes javnosti, pohval in občudovanj. Perakovi od samega začetka pomaga Lidija Lasič, ki si izkušnje ter novih znanj z novimi vzorci nabira na delavnicah v Idriji, kjer je bila trikrat v okviru Mednarodnega čipkarskega festivala. Sicer pa je ob prvih korakih sekcije poleg Perakove klekljati znala le Olga Tomič iz Gornje Trebuše. Za vidne uspehe dobivajo številna priznanja. Sukanje klekeljnov s tankimi nitmi pomeni članicam radost prepletenega razkošja v čipkah in prijateljskih vezeh. Ime poudari smisel delovanja Duhovna sekcija Anton Martin Slomšek je nastala 19.1.1994 v skladu z odločitvijo skupščine društva, istega leta pa je nastal tudi zbor sekcije. Glavni nalogi sekcije sta skrb za slovenske maše v Zagrebu in priprava družabnih srečanj po mašah v prostorih Slovenskega doma, kar je za rojake neprecenljive vrednosti. Sekcijo je najprej vodila zelo cenjena prof. Martina Koman, nato Slavica Horjak, danes jo vodi Olga Tkalčec. Slovenske maše so v Zagrebu začele redno potekati že 19. maja 1991, sprva enkrat mesečno, kasneje in vse do danes pa potekajo vsako drugo nedeljo v Kapelici ranjenega Jezusa, daru- jejo pa jih slovenski duhovniki iz videmske in leskovške dekanije. Mešani pevski zbor poje cerkvene pesmi, med njimi pesmi in maše, ki jih je v latinščini in slovenščini uglasbi prof. Vinko Gla-snovič, nekoč slovenski študent. Solistka zbora je Nada Horž. Sicer pa prof.Glasnovič pravi:” Na- Letos so že peli v Slovenski Bistrici, Kaučevcih, pri Novi Štifti, na Brezju, v Vratih pod Triglavom, na reviji cerkvenih pevskih zborov leskovške dekanije na Veliki Dolini ter na praznik Porciunkule 2. avgusta v kapucinski cerkvi Krško, redno nastopajo na tribuni Collegium Hergešič v MePZ Duhovne sekcije Slovenskega doma Zagreb redimo, kolikor lahko, ker pojejo pretežno starejši člani, seveda si želimo pomladitve. Vadimo enkrat ali dvakrat tedensko. S pevci smo prepričani, da si duhovna sekcija zasluži več pozornosti, ker je temelj slovenskega duha in kulture, kajti brez cerkve ne bi bila kultura niti slovenskega niti hrvaškega naroda to, kar je, saj smo oboji zahodno kulturo dobili prav preko cerkve.” Evropskem domu ter pojejo na pogrebih. Gostovanja v Sloveniji jim pomenijo zrak in dušo domovine ter srečanje z domačimi in prijatelji. Stalno vez z domovino jim pomeni prof. Romanova, ki jih oskrbi s katoliškim tednikom Družina, mesečnikom za Slovence po svetu Naša luč, predvsem pa, kot pravijo, s svojo neomajno lučjo. Natja Jenko Sunčič Prva svečka za Ano Sevnica - V zasebni galeriji Ana v Sevnici se od njenega odprtja pred enim letom vsakih 14 dni odvijajo kulturne prireditve: likovne, glasbene ali pa zgolj družabna srečanja z znanimi in manj znanimi umetniki. Ko sta jo zakonca Breda Drenek Sotošek in njen mož Franci odpirala, sta dejala, daje to galerija za dušo. In res se v njej redno zbira pisana paleta obiskovalcev - od preprostih delavcev do akademskih strokovnjakov - vsem pa je skupna ljubezen do kulture in skrb zanjo. Tako bo tudi v prihodnje, napovedujeta lastnika, ki sta vesela, da galerijo, katere zaščitni znak je ameriški slamnik, obiskujejo ljudje iz vse Slovenije in da jim galerija daje notranjo moč. Ilustrator Janez Testen in umetniški vodja kreArta Simon Semec Prvo obletnico delovanja je galerija Ana obeležila z odprtjem razstave del, nastalih na loškem kreArtu, udeležili pa so se je tudi nekateri akterji loške kulturne scene. N.C.C. Na balkonu galerije Ana grad dominira v zvezdno nebo vetrc ujame v zaveso šepet prijateljstva ... Brežiška Ljubljančanka Darinka Kostevc-Blesch je redna obiskovalka galerije Ana. Nad galerijo in dogajanji v njej je tako navdušena, da je spesnila pesmico in jo predstavila obiskovalcem. Manufactur; umetniki -ne - rokodelci Sevnica - Četrto prireditev v sklopu sevniškega grajskega poletja so izpeljali Švicarji; štiričlanska acid jazz skupina, ki preseneča s svojo sintezo poezije in konvencionalnega jazza. Elektronika in jazz, kompozicija in improvizacija, kaos in red. Zasedba v živo nastopa s kolektivom, imenovanim Visually interesting thing, ki pri svojem delu uporablja kratke fdme, animacije, video posnetke in skupaj z glasbo ustvarja kolaže, s katerimi provocira publiko. Slovensko turnejo skupine Manufactur je omogočil švicarski kulturni center PRO-HELVETIA. N.Č.C. Po Poljski še Italija Pišece, Sevnica - Posavske in dolenjske gradove so v okviru Festivala Brežice v juliju in avgustu bogatili študentski festivali. Mednarodni koncerti študentov potekajo po gradovih z namenom obuditi vešstoletne zidove, ki jih dramijo s klasično glasbo na avtentičnih inštrumentih srednjega veka. Pred dobrim tednom so na gradu Pišece in nato v Lutrovski kleti nastopile študentke glasbene akademije iz Krakova s Poljske, minuli konec tedna pa še študentki akademije iz Bolzana v Italiji. S temi koncerti se je letošnji festival iztekel. Koncertirale so še na gradu Rajhenburg in ostalih gradovih po Dolenjski. S.V. «Spa§Žr- •-v5-'*r' 24. avgust Sevnica - odprtje likovne razstave Arspektra 3, grad, ob 20. uri 25. avgust Krško - film Ko zorijo jagode, Klub za mlade Zvezda, ob 19. uri 29. avgust Sevnica - Sevniško grajsko poletje, Piki teater o Piki nogavički, grad, ob 18. uri 30. avgust Brestanica - Poletje na gradu Rajhenburg, koncert String.si l.september Sevnica - koncert skupine Gor z Italije, grad, ob 20. uri napovedi __________________________________________________ ŠPORT .... — —* športni ribolov Svetovno prvenstvo za ženske Kostanjevica na Krki - V ponedeljek, 19. avgusta, se je začelo 9. svetovno prvenstvo v lovu rib s plovcem za ženske, ki bo potekalo do nedelje, 25. avgusta. Prireditelji prvenstva, Ribiška družina Kostanjevica, so z udeležbo upravičeno zadovoljni, saj je v tem času Kostanjevica postala svetovna prestolnica v malem. Prvenstva se namreč udeležuje 18 držav, s tem pa je zagotovljeno, da bodo biser Slovenije spoznali tudi v svetu. Zato so se organizatorjem pridružili tudi turistični delavci Kostanjevice na Krki, ki se pod okriljem Turistično informativne pisarne trudijo, da bi predstavili vse lepote tega kraja. Tekmovalke se v teh dneh preizkušajo na uradnih treningih na lovišču v Jerovcah, ki sodi med naj lepša tovrstna naravna lovišča v svetu in lahko sprejme ob svoji trasi tudi do 150 tekmovalk. V četrtek, 22. avgusta, se je odvijala prva tehnična konferenca vodij ekip, petek, 23. avgust, bo najprej namenjen še enemu uradnemu treningu ter drugi tehnični konferenci, na kateri bodo opravili žreb sektorjev za prvi tekmovalni dan, ob 18. uri pa je predvideno svečano odprtje svetovnega prvenstva. V soboto, 24. avgusta, ko bo na sporedu prvi tekmovalni dan, se bodo tekmovalke in udeleženci zbrali že zgodaj zjutraj na žrebanju lovnih mest, ob zaključku pa bo novinarska konferenca, na kateri bodo razglasili rezultate prvega tekmovalnega dne in izžrebali sektorje za drugi tekmovalni dan. Ta bo v nedeljo, 25. avgusta, ko se bodo spet zbrali zjutraj na žrebanju lovnih mest, po napornem tekmovalnem dnevu pa bo sledil še zaključek z razglasitvijo rezultatov ter podelitvijo medalj in priznanj, nato pa bo ob 19. uri še zaključna svečanost. S tem dejanjem se bo 9. svetovno prvenstvo v lovu rib s plovcem za ženske končalo. Med udeleženkami je tudi reprezentanca Slovenije, ki je mlada, zato selektor Dušan Vučajnk pravi, da pričakujejo uvrstitev vsaj na 5. mesto. K.M. Te dni v Kostanjevici ribarijo ženske, zato so ribiči svojo opremo pospravili. plavanje Novi uspehi Radovljica - Na tokratnem državnem prvenstvu v plavanju za kadete in mladince so plavalci Plavalnega kluba Celulozor Krško spet blesteli, saj se lahko pohvalijo s številnimi odličnimi uvrstitvami in osvojenimi medaljami, pa tudi z naslovom državnega prvaka, ki gaje med mladinci osvojil Jaroslav Kovačič v disciplini 400 metrov mešano. V kategoriji kadetov je Sara Hojski na 100 m delfin osvojila 3. mesto, Jernej Omerzel je bil na 200 m hrbtno četrti, Nina Andrijaševič pa je na 50 m prosto zasedla 5. mesto. Pri mladincih je ob osvojeni zlati medalji najbolj blestel Jaroslav Kovačič, ki je bil drugi na 100, 200 in 50 m hrbtno ter prav tako drugi na 200 m delfin, 3. mesti je osvojil na 100 in 50 m delfin, Nika Jevnik pa je bila prav tako tretja na 50 m delfin. Jaroslav Kovačič je nastopil tudi v kategoriji članov in na 100 m hrbtno zasedel 2. mesto, na 200 m hrbtno pa je bil tretji, medtem ko je bil pri članih Rok Kerin na400 m mešano drugi. Uspešna je bila tudi članska štafeta celulozama, ki je na 100 m mešano zasedla 4. mesto. karate A streljanje-trap Interliga in Pokal Pragersko - Na olimpijskem strelišču je potekala tekma 5.kroga Interilge in hkrati Pokal Mar-rochi v treh disciplinah. V dokaj neugodnih vremenskih pogojih je nastopilo 85 strelcev iz Avstrije, s Hrvaške, iz Italije, s Slovaške in iz Slovenije. Prvi tekmovalni dan so nastopili strelci dvojnega trapa, iz Posavja pa sta barve Slovenije zastopala Marjan Preskar in Marko Slemenšek. Preskar je zasedel 4. mesto s 154 zadetki, z enakim rezultatom je bil Slemenšek šesti. V naslednjih dveh dneh so nastopili strelci skeeta in trapa. Za Slovenijo je nastopil Rudi Mlinarič, kije osvojil 4. mesto s 110 zadetki, šesti je bil Anton Ajster s 94 zadetki. kolesarstvo 10. Rudijev memorial Kostanjevica na Krki - V organizaciji Rekreativnega kolesarskega društva Krško se je odvijal jubiljeni 10. rekreativni kolesarski maraton “Rudijev memorial”, ki ima namen spomniti se enega ustanovnih članov društva Rudija Pajtlerja, kije prezgodaj zapustil vrste krških kolesatjev. Vsako leto se na maratonu zbere večje število udeležencev, letos pa je maraton prerasel v pravo mednarodno kolesarsko prireditev, saj smo med 410 kolesarji srečali tudi udeležence s Hrvaške in iz Avstrije. Število udeležencev je prekosilo vsa pričakovanja. Organizatorji so pripravili dve dolžini proge in sicer krajšo traso 35 km in daljšo 90 km. Domačini ostajajo nepremagljivi, letos je ekipa Langstrass štela 30 članov. Vsi kolesarji so se odpravili na pot ob isti uri, prvi del poti so vozili skupaj, potem pa so se na Križaju odcepili, udeleženci krajšega maratona so se vrnili na cilj v Kostanjevico, ostali so šli na daljšo turo, ki jo je najhitreje prevozil Jože Smole. Maraton ni bil tekmovalnega ampak izključno rekreativnega značaja. Najstarejši udeleženec, ki je prevozil maraton, je bil tokrat Danilo Pečnik iz Ljubljane, ki je rojen leta 1930, najstarejša je bila Ivanka Gorjan, za katero seje kasneje izkazalo, da ima res srečo v življenju, saj je na nagradnem žrebanju, kjer so podelili preko 60 nagrad, prejela tudi glavno nagrado - kolo, njena družina pa je prejela še posebno nagrado za najštevilčnejšo družino, ki se je udeležila maratona. Najmlajši udeleženec, ki je sam prevozil traso, je bil komaj 5-letni Žiga Gorjup, najbolj oddaljena sta bila kolesarja iz Gutenlama, Bojan in Dušan Keus, najštevilčnejši pa so bili s 30 udeleženimi seveda domači Landstrassi. Nagrado so podelili tudi Matjažu Gomilšku, ki je bil dolgoletni predsednik društva in je tokrat že desetič vodil organizacijo maratona, Vinku Kerinu pa so se zahvalili za njegovo neumorno delo na področju logistike. Krajevna skupnost Kostanjevica je nagradila tudi organizatorje, v njihovem imenu je nagrado prevzel predsednik Branko Sikošek. K.M. V članski konkurenci je Gorazd Slemenšek po rednem delu tekmovanja zadel 116 tarč in je bil s tem rezultatom izenačen z odličnim Avstrijcem Hofbauer-jem na 6. in 7. mestu. Gorazd Slemenšek je po izvedeni finalni seriji zasedel odlično šesto mesto s 136 zadetki. Andrej Starc je s 110 zadetki osvojil 21. mesto od 62 nastopajočih. Pri mladincih pa se je izkazal Marko Slemenšek, ki je poleg dvojnega trapa nastopil tudi v trapu in na koncu zasedel 2. mesto s 110 zadetki, zmagal je Avstrijec Gerald Liebmann z enakim številom zadetkov. radioamaterstvo Priprave na Čretežu Čretež - Radioklub Krško je gostil slovensko državno reprezentanco Zveze radioamaterjev Slovenije (ZAS), ki seje udeležila priprav na 11. svetovno prvenstvo v amaterski radiogoniometriji. To bo potekalo od 2. do 7. septembra na Slovaškem. Vodja ZAS Franci Žankar je na priprave povabil 14 tekmovalcev, med njimi tudi štiri ženske, člani reprezentance pa so tudi posavski radioamaterji in sicer pri mlajših ženskah je to Eva Mirtič, med veterani Janez Kuselj, oba sta člana kluba gostitelja, ter pri junior-jih Sevničan Luka Ločičnik. Priprave so potekale od 16. do 18. avgusta. šah Tri tekmovanja Sevnica, Dobrna, Mureck - V organizaciji Šahovskega kluba (ŠK) Milan Majcen iz Sevnice je potekalo redno mesečno šahovsko prvenstvo veteranov nad 50 let starosti za mesec avgust, ki se gaje udeležilo 10 šahistov. Tokrat je zmagal Ludvik Cvirn s 7,5 točke, drugi je bil Franc Derstvenšek, zbral je 5,5 točke, tretji pa Jože Kolman s 5 točkami. V skupnem seštevku osmih turnirjev vodi Martin Mirt s 64 točkami, pred Francem Derstvenškom, ki im3 trenutno 60 točk in Jožetom Bl3' som s 45 točkami. V Dobrni je potekalo državno člansko in žensko prvenstvo, na katerem so sevniški šahisti zel° izboljšali svoje slovenske “ratinge”. V prvem krogu so bile uspešne Jelena Topič in Suzan3 Pavlič iz Sevnice ter Mirela Ah' matovič iz Krškega, v drugem krogu pa je Topičeva izgubila pr°' ti krški šahistki Karmen Mar z 0:2, Suzano Pavlič je z enaki®) rezultatom premagala Datja Kaps iz Starega Trga ob Kolpi, Mirel3 Ahmatovič pa je bila poražena1 0,5:1,5 proti Ani Srebrnič iz Nove Gorice. V avstrijskem Murecku pa ie potekalo mednarodno prvenst'’0 avstrijske Štajerske za mlade, kjef je v skupini do 12 let med 53 šah1' sti Boris Mitrovič zasedel 10. mes' 1 to, Mitja Rozman pa 18. mesto- Uspešna sezona Krško - Tekmovalna sezona 2001/02 je bila za Karate klub Krško, ki se bo z mesecem septembrom preimenoval v “Klub borilnih športov Rajhenburg”, ena najuspešnejših doslej. Osvojili so kar 61 medalj na tekmovanjih doma in v tujini, od tega 27 zlatih, 17 srebrnih in 17 bronastih. Poletni del sezone pa upajo, da bodo kronali z uspešno udeležbo na 3. univerzitetnem svetovnem prvenstvu, ki prav v teh dneh poteka v mestu Puebla v Mehiki. Nastop na tem prestižnem tekmovanju sta si zagotovila Sašo Vaš in Danijela Grilc, za katero je to tudi prva preizkušnja na svetovnih prvenstvih, nastopa pa v srednji in absolutni kategoriji. Sašo Vaš, ki je doslej nastopil na vseh dosedanjih prvenstvih, leta 1998 v Lillu (Francija), je osvojil srebrno medaljo, na Japonskem v Kyotu leta 2000 pa je v absolutni kategoriji osvojil 7. mesto. Njegov tokratni nastop je tudi zadnji nastop s statusom študenta in sicer v srednji in absolutni kategoriji, ob tem pa je tokratno tekmovanje tudi prvo večje po lanskoletni operaciji križne kolenske vezi. Ob omenjenih rezultatih je nosilec bronaste medalje z ladinskega svetovnega prvenstva v JAR ter srebrne medalje s svetovnega pokala v Parizu. Spoštovani športniki, športna društva, klubi Vabimo vas, da vse športne rezultate pošiljate najkasneje vsak ponedeljek do 10. ure na elektronski naslov karmen.molan@radio-brezice.si, sicer jih ne bomo mogli objaviti; to pa je tudi pravi naslov za vse dogovore v zvezi z obiskom v oddaji skupnega programa Radia Brežice in Radia Sevnica “Ponedeljkovo športno popoldne -ponedeljkov klepet”. Dobrodošli med nami in veliko športnih uspehov! Uredništvo Jernejevo 2002 S praznikom tudi številne športne prireditve Šentjernej - V okviru praznika občine Šentjernej “Jernejevo 2002” se v teh dneh odvijajo številne športne prireditve, njimi je veliko zanimanja požel turistični avto rally in seveda še ena iz niza kasaških dirk, ki je tokrat postregla še s poseb®0 točko - dirko županov. Sicer pa se je športni del občinskih praznovanj začel s turističnim avtorallyem, kije že tradicionalna športna prireditev in nosi naslov “Spoznajmo našo lepo občino”. Avtorally je zasnovan na spoznavanju turističnih zanimivosti občine, letos pa je sovpadal s 50-letnico Lovske družine in tej temi so bila namenjena tudi vprašanja sodelujočih. Naslednja športna prireditev je turnir malega nogometa za pokal občine Šentjernej, ki poteka v dveh sklopih. In sicer so prvi del, kvalifikacije za polfinale, že izvedli, udeležilo se jih je 12 ekip, ki so igrale v štirih skupinah. V petek, 23. avgusta, se bo odvijal še drugi del, polfinale in finale, polfinalisti pa so ekipe Groblje, Brezovica, Kartonaža Grubar in Asi. Ker se Šentjernej ponaša z bogato konjeniško tradicijo, so zelo obiskane tudi konjeniške prireditve. Tako seje v nedeljo, 18. avgusta, odvijala kasaška dirka, ki je bila še posebno zanimiva zaradi sedme točke, v kateri so se že petič zapored pomerili župani bližnjih dolenjsko-posavskih občin, žal je bila letos ta točka precej okrnjena, saj so seje dirke udeležili le trije župani in en svetnik, in sicer župani občin Dolenjske Toplice Franci Vovk, kije tekmoval s konjem Luisom, Žužemberka Franc Škufca z Rosando ter gostitelj Franc Hudoklin s Pino, ki je bil že četrto leto zapored nepremagljiv. Župan občine Brežice Vladislav Deržič, ki sije prireditev sicer ogledal, pa je vajeti in Za njimi se je dvigal prah. sulki prepustil Milošu KroŠlj®) ki je z Rodnijem zasedel 4. meS_ to. Pravijo, da bo sobotni žup^1 ski golaž kuhalo precej več 2 panov, očitno so jim konji prev£ lika uganka. , Sicer pa se je prav ob zakljuC ku redakcije, v sredo, 21. avg®s ’ odvijal atletski miting, jahalnas la Hosta pa je pripravila za ob1 kovalce in občane “Dan odp1^ vrat”, v petek, 23. avgusta, Paj’ bo ob že omenjenem malem ® gometu odvijal še rokometni i® niški turnir, starejši dečki in n® dinci NK Šentjernej se bodo P merili v popoldanskih urah prijateljskem srečanju, zvečeri bodo razglasili rezultate tek1® vanj in podelili pokale ter pri211.^ nja vsem udeležencem šport® , prireditev, sledila bo še proglaS(, tev “naj” športnikov občine Se® jemej za leto 2001. Kdo so nag .j jenci, bomo poročali v pri ho® Karmen številki. KRONIKA Polletni kazalci dela PU Krško V Posavju manj kriminala Posavje - Po vzpostavitvi državne meje je število kriminalnih dejanj na njej predstavljalo levji delež vseh kaznivih dejanj na Policijski upravi (PU) Krško. Zadnja štiri oziroma pet let se številke umirjajo, kazniva dejanja so v upadu, še vedno pa se 90 odstotkov vseh zgodi na meji. Sašo Jejčič, Andrej Zbašnik in Štefan Hren na novinarski konferenci V prvem polletju letošnjega leta so posavski policisti in kriminalisti podali 1.040 kazenskih °vadb, kar je za 9 odstotkov manj k°t v enakem obdobju lani. Njihova preiskanost pa je tudi letos visoka, okoli 70-odstotna, se je Pri predstavitvi statističnih kazalcev lahko pohvalil načelnik kriminalističnega urada PU Krško Sašo Jejčič. Na splošno je bilo Jtranj kaznivih dejanj zoper življenje in telo, skupaj letos 68. posavska kronika beleži manj kaznivih dejanj zoper premože-nie’ tako je velikih tatvin za tretjino manj, zmanjšanje kaznivih oejanj je zoper gospodarstvo, živ-Jenje in telo, za več kot polovico t^nnj kaznivih dejanj zoper sPlošno varnost ljudi in premože-nle> enako zoper spolno nedotakljivost in kar 90 odstotkov h le 2 primera zoper uradno olžnost in javna pooblastila. V manjšem porastu so kazniva dejanja na področju javnega reda in miru, direktor PU Krško Andrej Zbašnik opozarja, daje družinsko nasilje v zadnjih letih v porastu tako na področju države kot posavske policijske uprave, pri nasilju za štirimi zidovi so tudi policisti brez moči, poskušajo pa ga zajeziti v sodelovanju s socialnimi ustanovami. Varnostne razmere v Posavju so se stabilizirale glede na zadnjih nekaj let, število kaznivih dejanj se je v primerjavi s številom pred 10 leti v zadnjih nekaj letih umirilo. V prvem polletju letošnjega leta je statistika ugodna, po številu kaznivih dejanj na prebivalstvo pa PU Krško sodi med vame policijske uprave, poudarja Zbašnik. Več kaznivih dejanj je na področju pravnega prometa, kjer se skoraj vsa kazniva dejanja nanašajo na ponarejene listine za pre- hod državne meje. Na področju posavske uprave je kar za 58 odstotkov več kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine, skupaj letos 87 primerov, kriminalisti ugotavljajo, da so “v modi” grožnje med občani. Še vedno je na posavskem področju veliko število samomorov, zadnji dve leti po 28, letos že 12. Je pa zato ugodnejše stanje na posavskih cestah. Kot ugotavlja inšpektor za promet Savo Stojanovič, zasledujejo cilje nacionalne- ga programa varnosti cestnega prometa. Tudi v Posavju sta hitrost in alkohol pri vrhu vzrokov za nesreče. V prvi polovici letošnjega leta so na posavskih cestah umrli štirje ljudje, med njimi na parkirišču na Lisci tudi otrok. Preostalim trem je pokosila življenja hitrost. Manj je poškodovanih, policisti pa so močno povečali tako preventivne kot represivne ukrepe prav na tem področju. Suzana Vahtarič Letos je kriminalistom v povezavi z mednarodno organizacijo za ^tiranje kriminala vendarle uspelo do konca razjasniti rop Nove Ljubljanske banke v Krmelju, v katerem sta januarja 2000 dva neznanca °dnesla 4,6 milijona SIT. Eden od storilcev, državljan BiH, je bil na seznamu osumljencev, a je pobegnil v tujino, kjer je nadaljeval s kriminalnimi dejanji. Pred kratkim so ga med ropom na Švedskem ujeli, lakrat pa je prišel na dan tudi njegov obisk krmeljske banke. Služiti prijateljstvu Madžarska - “V srcu Evrope” je bilo geslo letošnjega srečanja mladih, ki je v okviru mednarodnega 'druženja policistov potekalo na Madžarskem. Sodelovala je tudi Slovenija, od treh Slovencev, ki so 2314 dni odpotovali na Madžarsko, pa je bil tudi dijak brežiške gimnazije Gal Motore iz Sevnice. Mednarodno srečanje ml 'ntemational Police Assoc ^narodno združenje polic gjJ3č9ie preko 270 tisoč čl in barvo kože, jezik al vfri- Slovenska sekcija j '^narodno združenje kol ravna članica sprejeta leta Jske stike in spodbujat Vo'