Št. 4. V Gorici, v soboto dne 12. januvarja 1907. Letnik IX. Izhaja vsak torck in soboto ob 10. uri predpoldne. A kopade na ta dnova praznik izide dan proj ob 6. zvečer. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na dorn poSiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in Četrtletno 2"50K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekaüäcu po 8 vin. GORICA ITredništvo in upravniüitvo Be nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naroönino pa na upravništvo >Gorico<. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se vedkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukeziö). Reorganizacija narodno-: napredne sfranke —I pusfna šala. ( „Jutri spustimo med ljudi prokla- j macijo. Ali nič medlega in slabotnega. j Kdor govori, naj govori glasno in raz- j ločno. Poiščite ludi stari program ter ga pogrejte. V programih je nekaj sloves- nega in slovesnost deluje na ljudi*. Tako govori Grozd, Dr. Anton | Grozd, mož „častitljiv", voditelj naroda in j junak Cankarjeve igre „Za narodov blagor", svojemu časnikarju. Kako sta si podobna Grozd in Gaberšček! Samo da si ohranita vodi- teljstvo, storita vse do pičice enako. Stari program, sedemletni program vle- ¦četa iz starih predalov in ga pogrevata ljudstvu, češ, narod glej naš „demokra- tizovani program, na podlagi katerega preustrojimo našo stranko, našo propa- dajočo narodno-napredno, v novo, pravo j „ljudsko stranko". Programi imajo nekaj slovesnega na sebi, slovesnost deluje na ljudi, in naši toiikih programov nevajeni ljudje nam sedejo na lime nice, saj smo „prava ljudska stranka!" ! Narodno-napredna stranka na Go- ; riskem se reorganizuje. Sedemletni, ne- godni paglavec je spoznal, da je doslej premalo delal, premalo storil. Pa kako ] bi tudi ne, ko „ni nikjer gospodoval, ko ' ni imel zadosti moči, ko mu nikjer ni bill) dana prilika, da bi razvijal svoje moči ter izkoristil svoje znanje in vpo- : rabil svojo dobro voljo na političnem ! polju". Prav ima „Soca", da tako tarna in jadikuje. Otroče, čutil se je generala, pa nikdo ni slušal njegovih ukazov. Dobro voljo je imel delovati na poli- tičnem polju, blatil je brez razlike du- ' hoviiike in lajike, gospodarske organi- , zacije in sploh vse naprave, vse stvari, katere ni izumil on — negoden sedem- | letni otrok. Ko je prišel na svet, je mnogo obljubil : sestavil je program, blesteč in polnozvočen. Rabil ga je sedem let — zaman, ker nikdo mu ni hotel j biti pokoren. Morda bo bolje, če pro- gram spremeni, če besedico pristavi, tu, j tarn, in glej, pogret program bo gotovo vleke'. Še pomemben nas'ov — „ljud- ska stranka" — in vse bo drlo v čete reorganiziranega, prerojenega otroka, goriške „poflikane" narodno-napredne stranke. Otrok hoče „delati, delati, delati", po „demokratizovanem načrtu". Dobro voljo ima, pa mu jo spet kvarijo ti pre- sneti klerikalci. Komaj se počije od ve- likega truda, komaj je izročil javnosti „Reorganizacijo narodno-napredne stran- ke na Goriškenr, načrt, ki ga je z na- porom in trudom sestavljal noč in dan, že lilastajo klerikalci po njem, že ga kritizirajo in psujejo. Ta presneta „Go- rica", s kaka slastjo premikasti krasni ,,reorganizatoričniu načrt! In kako ga analizira, ona, ki ni v to poklicana; zakaj popravljati predrugačiti načrt, — to je naloga velikega ljudskega shoda", ki se vrši dne 20. ali 21. t. m. „Ljud- stvo". tisto ljudstvo, ki bo prišlo v ne- deljo ali v pondeljek v „Gorico" k ve- | likemu otroku „Gaberščeku", iiovemu j preroku in preosnovatelju ,. narodno- j napredne", edino le to bo smelo pre- drugačiti krasnodoneče besede programa. Zakaj, na zadnje, če se tudi program spremeni, kaj za to? „Programov je ve- liko, — ta ali oni, je naposled vseeno j Treba je samö, da so besede dolge in lepe", si misli Gabršček z dr. Grozdom junakom igre „Za narodov blagor". Tisto redkoštevilno „ljudstvo" se bo naslajalo v nedeljo ali pondeljek o ogujevitih besedah Gabrščeka, ko bo I tolmačil in utemeljevaf „poflikani pro- j gram". Ni še gotovo, ali se zgodi to v nedeljo ali v pondeljek. ,.Soča" pravi, da ji pišejo naprednjaki z dežele, da v nedeljo ne morejo na tak shod. Imajo i prav, v pondeljek z „mačkom" se daže » boljše poslušati Gabrščkove ekspektora- j cije. Če kdo pri teni zaspi, kaj hudega zato? Saj pride „ljudstvo" na shod in tedaj se mesto Gorica strese, ko bo vi- dela brezštevilne mase „reorganizač- nikov". In prišli bodo vsi, brez dvoma. Prišli bodo delavci, katerim obeta novi program nebesa na zemlji; prišli bodo kmetje, posebno vsi tisti, ki so občutili dobrote narodno-naprednih denarnili za- vodov in narodno-naprednih oderuhov po dežeii, saj bo nova stranka delovala ,,z vsemi silamiza gospodarski napredek posestnika". Gabršček sam se poprime lepega dne motike, pa bo šel kopat grudo, stopil bo za plug, obrezoval bo trte itd., ker delati hoče za kmetovalca! In prišle bodo gotovo na shod tudi vse „svobodomiselne zadruge", katere tako milo vabi vrhniški Lenarčič v novo na- rodno-napredno zadružno zvezo v Ljub- Ijani. Prišli bodo trgovci in obrtniki na Goriškem, katerim je pred toliko leti Gabršček napisal krasen program, dol- govezen, celo knjigo obsegajoč. Kaj za to, če so ga nehvaležneži, kasneje vrgli iz Trgovsko-obrtnega društva? In prišli bodo tudi vsi oni, katere je Gabršček sedem dolgih let pital s sleparji in dru- gimi častnimi naslovi, prišli bodo vsi oni, katere je „Soča" od razkola sem napadala... Dolžni so hvale, zato naj vstopijo v vrste ,,prave ljudske stranke '...... | Pa pustimo, vidi se, da smo v J predpustu. Ni čuda, če v tern času nore I tudi politiki. Pred leti, v pustu, je za- 1 sanjal GAbrčšek, kako se bo nekdaj Gorica klanjala njegovemu sinu, slo- venskemu županu. Letos predpustom pa sanja, kako se bo njemu svojemu vo- i ditelju, klanjala nova goriška „ljudska stranka"..... Klerikalci, bodite usmiljeni in pu- stite novemu narodnemu voditeljubujno- lepe sanje. Ne motite njegovih krogov, sicer gorje Vam — krivi boste Vi, da se sanje niso uresničile, da ga ni ob- stopila udana, zaslepljena naivna „prava ljudska stranka!" Kdo je sramofil Gregor- čiča? Kdo laže? Gabrščekova „Soča" skuša zakrivati svojo blamažo z novimi lažmi ter begati slovensko javnost. Mi smo pisali 1. ja- nuvarja 1.1. : „Resnica je, da je „Gorica" imenovala S. Gregorčiča že leta 1901 kot pesnika onih političnih pesmi, ko je odbijala nečuvene napade proti njemu". Predzadnjit „Soča" pa pravi, da je to laž in da ni razven klerikalcev v krogu „Gorice" nihče drng poznal pes- nika teh pesmi. Da razvidi slovensko občinstvo, s kako predrznostjo laze „Soča", zavračamo njeno laž še enkrat. V dveh izmed teh pesmi so nave- dene besede, katere je rabil dr. Tnma t svojem pismu proti pok. pesniku. Dve pesmi ste namreč naslovljeni: „Vaš dnh se je obsenčil". „Pisal meni dr. Tnma 4. avg. 1899." In neka drnga pesem ima naslov : „Pozdrav na bojnem polji". „Dr. Tnma meni 4. avg. 1898." Torej je vedel vsaj dr. Tuma že 1 1901, kdo je pisal te politične pesmi. Če je pa to vedel dr. Tnma, je-li verjetno da ni tega povedal svojemu nekdanjemu pobratimu A. Gabräöeku in drugim go- spodom okoli „Soče"? Saj je bil dr. Tuma predaednik nadzorovalnega odbora tega lista ! Še več 1 Ko je imenovala „Soča" 1. 1901 pesnika teh političnih pesmi „Ein Dich- ter....", je pokojnik reagiral na to ne- sramno surovost že 1. 1901 v posebni pesmi, Y kateri je te žaljive nemške be- sede navedel ter dostavil opombo „Soča" meni. — Da je pa sam S. Gregorčič tisti pesnik, katerega sta dr. Tuma in „Soöa" žalila z gorenjimi besedami, smo izrecno javno povedali že 1. 1901, ko smo v 91. št. „Gorice" pisali, da „je zabrusil dr. Tuma naäemu pesniku v obraz žaljive besede : „Vaš dnh se je obsenčil" in da je „Soča" primerjala caäega S. Gre- gorčiča z nekim pesnikom, o katerem je nemäki humorist vzkliknil: „Ein Dichter ...." In zdaj trdi „Soča", da drzno lažemo, če trdimo, da smo imenovali pesnika že 1. 1901, zdaj laže, da do 24. dec. i906 ni nihče poznal pesnika po- litičnih }pesmi razven „klerikalcev" v krogu „Gorice". Ko bi pa tudi [res bili razkrili še le zdaj, da je te pesmi pisal S. Gr., bi ne bili s tem äe nikakor skrunili nje- govega spomina. Pokojniku se ni treba sramovati teh pesmi; neljube so seveda le tistemn, ki jih je provociral in ki je v njih tako dobro naslikan. Da smo po- natisnili nekoliko verzov — no, k temu nas je prisililo le brezlaktno bahanje A. Gabrščeka, ki je hotel pclitično izko- ristiti pesnika po njegovi smrti. LISTEK. Haš Tonček. Črtica. S])isal V. (Dalje). „Marko", je rekel Tončkov oče, ko so dospeli na Glavni trg, „moram ukupiti Tončku novo obleko, da bo imel za praznike". „Prav", je dejal stric Marko, „pojdi k Staniču, je pošten trgovec, naš človek ! Jaz kupujem tudi pri njem. — Predno odpotuješ, pelji Tončka zopet v moje stanovanje, spravi tudi Tončkov kovčeg tja in, če se danes vec ne vidiva, Bog te živi, urban ! Pozdravi doma 1" Tončku pa je dostavil: „Midva se še danes zopet vidiva, z Bogom !w Stric Marko je šel z urnimi koraki Čez Glavni trg. Tonček se je parkrat ozrl za njim; jako se mu je dopadel stric Marko s örno, gosto brado, z dobrotljivim pogledom in s prijaznim glasom. Ko sta korakala čez trg, je Tonček zagledal do- niačega župnika. „Oče", je zavpil TonČek, „naä gospod župnik!" Tončkov oče se je odkril, tudi Tonček je potegnil klo- buček z gl«ve; župnik je prijazno od- zdravil in zaklical : „Student Tonček, priden bodi, da boš nekdaj ponos svoji domači vasi 1" Oče in Tonček sta äla v Gosposko ulico; priäla sta tudi mimo lekarne, Tonček je zagledal zamorca na oknu in vpraäal : „Oče, kaj prodajajo tu notri?" „Tukaj je lekarna; prodajajo zdra- vila za bolnike." „Zakaj imajo zamorca na oknu?" „Ker se lekarna zove — lekarna pri zamorcu". Pri Staniču je vže izbral Tončku lepo obleko. Ko je oče plačal obleko, se je Tonček spomnil krone, ki mu jo je bila dala mati in jo je potegnil iz žepa, da se prepriöa, jeli jo äe ima. Pri tem mu je krona padla iz roke, zaevenketala po tleh in zdrčala v velikem krogu pod klop. Tonček jo je hotel uloviti, ali krona je bila hitrejša od njega. „Kaj si izgubil?" je vpraäal oče. „Krona mi je padla iz rok". „Kdo ti jo je dal?" „Mama", je odgovoril Tonček s pol jokajočim glasom, se sključil, položil glavo na tla in gledal pod klop in za- gledal krono. Srce mu je radostno vstre- petalo. lztegnil je roko, da jo pobere, a ni älo, krona je bila predaleč. „Oče, je ne dosežem", je dejal Tonček in pogledal s plašnim obrazom okolo. Trgovski pomočnik je vzel meter se pripognil, mahnil z merilom pod klop in krona je skočila na dan. Tonček jo je pobral, jo spravil v žep telovnika in si zapel suknjo. Trgovec je zavil obleko v papir in jo vročil Tončku. Tonček je bil vesel lepe obleke in pa, ker je — zopet imel krono. Ko sta äla mimo klobučarja, se je Tonček ustavil in rekel: „Oče, k novi obleki ne pristoja star klobuk". „Tonöek", je vpraäal o^e, „koliko krön ti je dala mama?" „Eno samo, očel" „Prav, če hočeš imeti nov klobnk, daj mi krono !" S težkim sreem si je Tonček odpel suknjo, potegnil iz žepa telovnika svojo fevetlo krono, jo izročil oČetu in dostavil: „Oče, kar ostane od krone mi vrnete 1" Oba sta vstopila v klobučarnico. Oče je izbral Tončku lep, črn klobuk, takega, kakoränega si je še doma želel in kakoršnega ima tudi stric Marko. „Koliko stane ?" je vprašal oče klobučarja. „Tri krone", je odgovoril trgovec. „Nič manj?" „Niti vinarja ne ! Stane mene dve kroni in pol", je pripomnil klobuöar. Tončka je zabolelo v sreu, ko je slišal, da stane klobuk tri krone, ker si je mislil, da dobi še nekaj drobiža iz svoje krone nazaj, medtem pa je moral oče še doložiti dve kroni. „No, pa naj bo!" je rekel oče in položil tri krone na klop. Klobučar je zavil klobuk in vročil zavitek Tončku. „Zdaj pa idiva po tvoj kovčeg", je omenil oče in oba sta zavila v gostilno — Pri črnem orlu. „Miha", je zaklical oče, ^dajte mi kovčeg 1" (Dalje pride.) Da so te pesmi sramotile celo „na- rodno-napredno" stranko, skuža „Soča" dokazati z napačoim citatom : „Rrčmarji vsi...." Ne boš ! Dotični verzi se glase tako-le: Skržati drngi po deželi Cvrčati so začeli; Po vsej deželi krog kriče Ušesa nam glušo. Modrost ti vso v zaknp so vzeli, Krčmarje vse, njih pivce, Ii žganjarje in lahkoživce. Očividno misli pesnik v tej pesmi na dva glavna škržata — dr. Tumo in Gabrščeka, ki sta skušala pri zadnjib vo- Jitvah posebno s pomočjo krčmarjev svoje politične namene doseči. Kako se je „Soča" krčmarjera las- kala ! Kaj jim je vse obetala ! Krčmarske zadruge, dobiček ažitnine itd. Po volitvah seveda ni bilo več ne doha ne slnha v teh lepih rečeh! Z1aj menda raznme razun „Sočinega" člankarja vsak pameten človek, kaj pomenjajo pesnikove besede, da so škržati vzeli v zakap vso modrost, vse fcrčmarje itd. Laž je seveda ludi trditev, da ho „klerikalci" nadlegovali pokojnega pes- nika, da bi jim bil naprsvil nekaj po- litičnih pesmi, slednjič tudi ni res, da smo si mi v svojem clank a „izmišljevali razne dogodke ter pripovedovali reči, katere ali se sploh niso prigodile ali pa so se dogodile popolnoma drugace". Dokler nam ne dokaže „Soča" te j svoje trditve, ostane to, kar smo ji že neštetokrat rekli, ostane namreč lažniv list. — srce našemu gospoda žapana v Kojskem, ki sam tadi najbolj čuti potrebo želez- nice v naših krajih, da on kot aplivna oseba v kojščanskem žapanstvu, ozi- roma v celih Brdih, skliče v najkrajšem času shod vseh gg. žapanov in podžu- panov od Soče do Idrije na meji. Na tern shodu naj se temeljito razpravlja briski železnici, tersesprejme enoglasno resolucija, v kateji se zahteva — „Briska železnica." Gospodje župani ter podžupani, zdaj je ča?. Bliž* se zagedanje deželnega zbora, bliža se volitev poslancev, zdaj je čas—, da pride tndi naša želja na mesta, od kterih je pričakovati ogodne rešitve. Ponovno se obračamo do naäih gg. poslancev, da se vsi — kakor en mož potegajejo za našo toliko zaželjeno železnico, ter jih prosimo, naj v goto- vejši izid naše prošnje za železnico pridobijo tadi kranjsko poslance. Fiat! Briski trpini. Dopisi, Briska železnica. (Dopis iz Brd.) Nepopisno veselje je zavladalo med našim Ijndstvom, ko je čitalo v goriških listih dopis „Iz srca Brd" o novi briški železnici. Vedno bolj se prepričoje, da ma je za svoj gospodarski napredek in obstanek neobhodno potrebna železniška zveza med Gorico in Korminom oziroma Muäo. V našem ljadstvu se obnavljajo spo- mini na težave in trnd, kterega prestaja radi svoje krivde že stoletja, cele noöi od meseca maja do decembra prenašaje na svojih ramah raznovrstno sveže sadje ter droge pridelke na daljne sadne trge v Gorico ali Kormin, do kterih je 3—5 ur hoda. Najbolj pa ga boli in peče dej- stvo, da je samo krivo vsega svojega go- spodarskega nazadnjaštva. Samo pripo- znava, da je bilo za vsako najmanjäo stvar, ki bi ma donašala obilo koristi, popolnoma brezbrižno in hladnokrvno, ter da je v dasn, kadar je bilo treba najbolj Čuvati in delati — spalo. Dokazov imamo dosti, posebno pa to, da se ni dosli pobrigalo, da bi tekla nova državna železnica mesto po temni soäki dolini do Plavij, skozi Brda mimo Kojskega in potem 8kozi kratki predor Vrhovljskega hriba v plave ali Kanal. Brici l Položite svojo roko na prai ter milo vzdihnite: „Nasa je — krivda!" Briska železnica bi ne koristila le domačinom ampak veliko več državi. Nedaleč od nas je meja, ktero hlepe prestopiti Italijani. Gotova stvar je tadi, da prične v kratkem država graditi ve- liko trdnjavo na hriba „Svete Jedertr' po domače „Svete Genderce" tik Vr- hovlja, raz kterega ima Človek krasen razgled čez celo severno Italijo in na morje. Tozadevni načrti so že izgotovljeni. Ta mogočna trdnjava bi bila od morebit- ne kojščanske postaje oddaljena borne pol ure. Eolika dobrota torej tadi za državo briska železnica, posebno pa še v caso vojske s sosedno Italijo, o kateri naše ljudstvo brez pomena toliko sanjari. Ta točka je torej drugi in za nekatere tadi glavni pogoj, ki utemeljaje potrebo železnice v Brdih. Ali je mogoče, da bi se našel člo- vek, ki bi se upal ngovarjati poštenim zahtevam naäih Brd?! Zagotovljeni smo, da ga ni ! V Brdih so vsi vneti za že- leznico ! Vsi zahtevajo enoglasno: „Že- leznico potrebojemo! — železnico ho- <5emo!" Od naäe zahteve ne odnehamo, dokler se nam ne ugodi! Gorje ma ! — Edor bi se upal kljabovati ljadskema glase. Povemo ma, da bode prejel za svoj ngovor oziroma n&sprotovanje za izvršitev naše prve in zadnje zahteve — prav pošteno plačilo ! Ča8 je—, da se naša častita žn- panstva odzovejo ljadskema klica, ljud- ski želji, ter se snidejo na skupno pos- vetovanje. Posebno pa polagamo to na Ajdovščina. — V dopisu iz Ajdov- söine v zadnji „Soči" št. 2 (Hiäa božja ponižana v agitacijski prostor) neki ha- dobni lažnik napada po krivici našega dobrega, mirnega g. žapnika, Č3Š, da je na dan novega leta pred »Itarjem pri- poročal „Domoljaba", kar ni res. Gosp. žapnik je svaril stariše naj skrbijo za krščansko odgojo otrok, nd) pazijo na to da ne berejo pohujšljivih knjig in časnikov in priporočal vsaki kräcanski dražini „Bogoljaba" kateri stane jako malo in se ne peča s politiko in ne „Do- moljuba';. Ge bi ga bil tadi priporočal, bi to ne bilo niö hadega, a dokazana je s tem lažnjivost „Sočinih" dopis- nikov. Rdorpozna našega občespoštovanega g. žapnika in redno posluša njegove pri- dige, v katerih ni nikdar govora o po- litiki, marveč katere so polne lepih verskih naakov, se mora po pravici srditi nad takimi hadobnimi dopisani, katerim ni nič tako sveto, da bi se ne diznili oskraniti. Iz Dol. Vrlojbe. — „Soca" od čeirtka se spet huduje na dopisnika „Gorice", češ da laže. Dopisnika pa zmerja s „Šviga švaga čez dva praga''. „Soči" bi svetovali, naj se briga za našo občino le malo, kajti nekaj nas je ^ ki jo poznamo dobro kaj in kaka je. „Soča" se prcdrzne tudi trditi, da nam ni nikakor man" za napredek kmetijstva, ter da iščemo v Vrtojbi le intrig. Meri pač po sebi!! „Soča" pise, da lani ni pisala čisto nič proti koristim kmeta glede trgovine s krompirjem. Pravi, da je priobčevala članke za eksportno zadrugo in proti njej — bila je, in je še nekaka „pou tec, pou meš"! V resuici pa je bila večina teh člankov, kakor je bilo že zadnjič omenjeno, proti eksportni za drugi. Če bi bila „Soča" v resnici samo za kmetovalca, bi ne priobčevala člankov proti njegovim koristim, mar- več pisala bi za nje. Uzrok, da je pisala „Soča" takrat proti eksportni zadrugi je ta, da se je bala priti v zamero pri svojih zaveznikih, trgovcih-kapitalistih. Pisala je res tudi za eksportno zadrugo, pa le zato, ker se je bala našega kme- tovalca. A še to poslednje, kar so kmctje pisali za zadrugo, je „Soca" objavilapo svojem sisteniu! Za danes dovolj! „Soči" pa bodi tu povedano, da če hoče za kmetovalca pi'sati, mora opustiti prirojeno ji hinavščino. — V Vrtojbi je še mnogo, kar lahko očitamo „Soči" in njenim „kolegom". V nedeljo, due 13. t. m. pop. ima Podporno društvo za zavarovanje goveje živine svoj občni zbor v soli. Kmetovalci, udeležite se tega v polnem številu! Iz Oseka. — Prelečeno nedeljo, due 6. januarja pokopali smo mater eg. A. Gleščiča, kurata v Štanjelu. Za bo- žične praznike prišla je zdrava domovz namenom streči svojemu obolelemu možu; toda zgodilo se je ravno na- sprotno — oiia se je ulegla, mož pa polagoma okreval. Brez znane bolezni je shirala ter po kralkem bolehanju umrla. Bila je jako spoštovana gospodinja in cenjena pri sosedih, kar je pričal njen časten pogreb, kaierega se je udeležilo obilno ljudstva. Pogreb je vodil črniški g. dekan v spremstvu domačega g. vi- karja in g. kaplana iz Črnič. Č. g.'ku- ratu in domačim naše toplo sožalje! Sploh v tukajšnji okolici letos pri vsem lepem vremenu precej rnočno go- spodari bleda žena — smrt. Na „gradu" v Oseku sta umrla v kratkem času dva gospodarja. Bil pa je pri tem poseben slučaj, da isti dan, ko sta stara gospo- darja urnrla, sta se jima rodila unuka. Dopis v „Prim. L," koncem leta je nekatere precej v živo zadel; častitamo g. dopisniku na vspehu, ki se že kaže... Polilični pregled. Priprave za volitve. Povsod se je začelo živahno gi- benje za državnozborske volitve. V Ljubljani se je v vodstva „Slovenske Ljudske stranke" astanovil osrednji vo- lilni odbor. Invoül se je tudi izvräevalni odsek in odobril načrt za volilno orga- nizacijo. Dne 28. fabraarja bo v Ljab- Ijani shod zaupnikov, na katerem se bodo določili kandidatje. Na Tirolskem se je med starimi „klerikalci" in mladimi kršČ. socialci proti nemškim naprednjakom in svobodomi- selcem. Ratoliške stranke npajo zmagati tadi v glavnem mesta Tirolske, v Ino- mostu. V Šleziji bodo Nemci postavili kandidate dne 16 t. m. Soc. demokratje kandidirajo v 6 okrajih. Oeški agrarci se tadi živahno gibljejo. Vsenemci apajo na Češkem dobiti 18 mandatov, na Maravskem 4, v pla- ninskih deželah tadi 4. Na Danaju bo na kräc. socialnem programu kandidiral ministerski pred- sednik baron Beck. Driavni zbor. Minister za deželno brambo je v četrtek predložil načrt zakona glede po- kojnine vojaškim vdovam in sirotam. Nato je bil sprejet nujni predlog poslanca Gessmana, naj se razpravlja takoj o „nu- merus claasas". Zbornica je po kratki razpravi sprejela „nameras clausag" in začela razpravljati o volilni svobodi. («osposka zbornica je včeraj z malimi spremembami sprejela obrtni zakon. Vsled tega pa bo moral zakon še enkrat nazaj v poslansko zbor- nico. Kulturni boj na Francoskem. Španskemu poslanika je dejal sv. Oöe, da bo cerkev gotovo zmagala. „Sa- danji boj se nam zdi", je rekel papež, „je boj pritlikavcev proti velikana, proti cerkvi, ki bo nakljab sovražnikom kato- ličanstva izobraževala človeški dah, sveta stolica pa bo ostala nepremagljiva, posvečena moč." Dne 15. t. m. se vräi v Pariza skapna konferenca francoskih škofov. Na dnevnem redu je: 1.) Centralizacija vseh vseh dohodkov škosije v rokah škofovih, ki jih bo razdelil sorazmenio med svoje žapnije. 2. Ustanovitev skap- nega velikega semenišča za celo Fran- cosko. 3.) Privatna bogoslažja, ki se bo avedlo le v najhajši sili. Za pravno obrambo cerkvene last- nine je ostanovljen v pariški nadškofiji poseben urad. V okrožja Maine—et—Loire je vlada od8tavila 112 žopanov, ki so zopet nabili po šolah križe, ki jih je vlada odstranila. Nad larško jamo je proglašen sekvester. Razbarjenje v ljudstvo je ve- likansko. V nekem drngem okrožja je pod orožje poklicanih 6 žnpnikov. FinanČno ministerstvo je odredilo, da se na srebrnem in zlatem denarju odpravi napis: ,.Bjg čuvaj Francijo!'' in se nadomesti z napisom: „Svoboda, enakost, bratatvo I" Novice. Darovi. Za „Šolski Do m": Našema apravništva je došlo: Ciril Peternel 2 K. Preplačila za „Solski Dom" za Simon Gregorčičevo knjigo „Job" so nadalje došla: Josip Bitežnik, učitelj v Ločnika 60 v. Srčnu hvala! OabrSček in lijegovi mladi v zadnji „Soči" razkrivajo čndno novost da je Gabršček postal ml ad. Sedaj še le vemo, zakaj je njegova „Soča" tako neumna in vse njegovo počenjanje tako otročje. Nič več mu tega ne zamerimo, saj je äe tabo mlad. Tiste brce, ki so mu jih dali kranjski .,mladr' v „Našem lista", je Gabršček lepo mirno spravil in pravi, da se ne bo kregal ž njimi. Seveda, kdor ima toliko inasla na glavi, ko on, ne bo šel rad v boj z onimi, ki dobro poznajo vse njegove vrline! — Galo zasnabil bi jih rad za svojo „mlado" stranko. To se čisto kaže iz zadnje „Soče". Ampak kaj bo pa dr. Tavčar rekel? Potem bodo pa od tod brce! Je res križ, če nerodnež pride v tako za- gato. Laž ima kratke noge! — Naprej prosimo Čitatelje odpuščanja, da se to- itko bavimo z notorično Jažnivim listom — 2 Gabrščekovo „Sočo". Oglašamo se zopet le zaradi tega, ker hočemo lažniku sapo zatreti. Možakar Be je širokoastil v „Soči" z dne 3. janavarja: „Od treh sor?dnikov pokojnega pesnika S. Gregorčiča, ki so ma Dajbližji, je dobil g. Gabršček zahvalo za možal naslop ob pogrebu in za čla- nek v „Narodo". To je najboljäi odgovor na razne nesramnosti, s katerimi obsi- pajo Gsbrščeka klerikalci" Na to drzovito laž smo farbarju posvetili ^5. januarja z besedami: „Na- mesto stvarnega odgovora je prinesla zadnja „Soča" laž, da je dobil Gabršček od treh sorodnikov, ki so pokojnemu pesniku najbližji, zahvalo za članek v „Naroda". Najbližji pesnikovi sorodniki so njegovi bratje in sestre; „Soča" laže, da je dobil Gabršček od teh treh naj- bližjih sorodnikov zahvalo za članek v „Slov. Naroda". Predrznež nam je istega dne v „Soči" tako-le odgovoril: „Današnja „Gorica" se je drznila reči, da je laž da je dobil Gabršček od treh sorodnikov pok. S. Gregorčiča zadnjič omenjeno za- hvalo. Klerikalci so hitri. Rar jim ne diši, temu pravijo laž, pa je opravljeno. Resnicaje, kar smo povedali z a d nj ič. Smrkovec, ki bo drzne oči- tati Gabračeku laž v „Gorici", zasluži poštene palicel" In „poštena palica" je prišla,|pa za Gabrščeka ! Zadnji „Primorski List" je namreö objavil to-le izjavo : V „Soči" štev. 1. tega leta je tiskano : „Oi treh sorodnikov pokojnega pesnika S. Gregorčiča, ki so mu najbližji, je dobil g. Gabršček zahvalo za možat nastop ob pogrebu in za članek v „Naroda". Mi tpije najbližji worodniki izja- vimo, da g. Gabrščcku uismo poslali nobeue zahvale — ampak obsojamo njegov naiütop, ker še mrtvega brata ne pasti pri miru, ampak se sedaj, ko ranjki ne more več ast odpreti, žiro- ustao hvali, kaj in koliko mu je dal miloščine. Na Vrsnem, dne 6. pros. 1907. Anton Gregorčič, BlaŽ Gregorčič, brat. brat. Marija Skočir roj. Gregorčič, sestra. S to izjavo je dokazana „Sočina" laž. A šarlatani, ki se zanasajo na ome- jenost vsaj nekaterih svojih braveev, slepijo še dalje slovensko občinBtvo z vzklikom: „Kakor da bi ne bilo äe drugih, ki so pokojnemu pesnika tadi najbližji !" Pokazali smo slepilce v ben- galični razsvitljavi in konočno kličemo tem predrznim farbarjem : Diligite ve- ritatem, liliam Dei ! Da nas razame tadi Gabršček, prevajamo to prosto z be- sedami : Laž ima kratke noge ! Narodno-radikalua pokveka. — Tako se mora sedaj imenovati narodni radikalizem nedosežn^ga junaka naše dnevne politike, Gabrščeka. Menimo, da je bil nekdaj res narodni radikalec, a ti časi so že davno minuli. Bilo je tak- rat, ko ga je dr. Gregoröic, njegov naj- večji prijatelj in podpiratelj, otel iz po- zabljenosti gorsko-vaškega učiteljevanja ter obvaroval nesreče, ki bi j ga bila sicer kot učitelja skoro gotovo zadela. Mera njegovega rogoviljenja je bila že precej polna. Ko je bil Ie urednik, je bil strogo narodno-radikalen, kar ni bilo tako težko, ko je živel le od narodnega davkft. Ko je pa začel prestopati mejo aredniških dohodkov, si je že dovoljeval javnosti za hrbtom maraikateri prestopek na račun narodnega radikalizma. Ko je odprl svojo tiskamo, je moledoval ita- lijanske meščane v italijanskih va- bilih podpore za svojo tiskarno. V dneh bojkota je Slovence podil k slovenskim trgovcem, on pa in njegovi ožji sorod- niki so zahajaii k laškim trgovcem. Takrat pričeto igro s slovensko javnoatjo dosledno nadnljuje, vendar pa že v taki meri, da je že sarn uverjen, da je skri- vanje in zatajevanje nemožno. Zato si je narodni radikalizem prikrojil po svoje. Prilagodil si je metodi „preoblačenja". Eadar kaže, sleče narodnjaka in obleče žida in kot tak bije v „Soci" v obraz celo zmernim in skrornnim narodnim zshtevam. Tako n. pr. reagira v pred- zadnji „Soči" na naso notico o „Trg. Domu" in najde po vsem naravno, da slovensko ime tega poslopja zatajoje in rabi laško ime alice ne le za Nemce in Lahe, ampak tudi za Slovence! Tako daleč je dospel narodni radikalizem Ga- brŠČekov! 8to kron za vsak vinar, ki ga je dobila „Gorica" od hipotečnega zavoda, dobi Gabršček, ako dokaže svojo trditev. Pa to ma ne pride na misel. Naj se vendar obrne na tisti vir, iz katerega je uvedel za podporo „Corrierom". Gotovo bi ma rad poatregel. In ponavljamo še enkrat : „Gorica" je dobila od tega za- voda le 2 o g 1 a s a, ki sla bila plačana kakor drogi oglasi. To je resnica! In resnica je tudi to, da bi Gabršček rad dobival plačane inserate od hipotečnega zavoda. Ker jih ne dobiva, se jezi! Njemu je le za denar. Poznamo ga dobro ! To vest je po „Soči" prinesel tudi list „11 Gazzettino Popolare" in pristavlja, da ne veraje, da bi bilo to res ter za- hteva od deželnega odbora pojasnila. — Zanašamo se na kulanco tega lista. in upamo, da bo prinesel naäo izjavo, da ta je vest, kar se „Gorice" tiče p o- polnoma i z m i ä 1 j e n a. Barabski ton nam očita „Soča". To deJ8tvo, da je „Soča" enkrat ogor- čena nad barabskim tonom, je vzbudilo sploäno veselost; kajti nihöe nemore v „Soči" najti dragačnega tona. Vso „Sočo" skozi in skozi prepeva sam barabski ton. In Cesar je polna sama, to očita dragim. Hud poper je za Gabrščeka 9le- deče odprto pismo, ki ga je prinesla „Domovina" dne 7. t. no. Pismo se glasi: Gospodu Andreju Gabr- S č k u, „zaslažnemu založniku" etc. etc. par prijateljskih besed v odgovor in pre- mislek. Na moje naznanilo Dnmas-ove knji- ge „Grof Monte Cristo", ki jo je prinesla »Domovina" 14. decembra, ste odgovo- rili v „Soči" z dne 22. decembra. Ker mi je~znan0 dejstvo, da so med založniki prijazni in kalantni ljudje bele vrane, me ton, v katerpm je odgovor pisan, ni prav nič frapiral. Laskavo pa je zame, da ste ravno m e n i odgovorili, ker ste doslej na vse kritike in dobre nasvete, ki so se Vam dajali po različnih listih, trdovratno molčali. V razžaljenem samo- ljubju ste mojo oceno površno prečitali, potem pa napisali ogorčen odgovor. Umev- no je torej, da so se v ta nepremiš- ljen odgovor vrinile stvari, ki jih jaz niti trdil nisem, ki mi jih torej naravnost podti- k a t e. To se vidi posebno glede stvari, ki sem jih baje trdil o prevodu in pre- vajalcu omenjenega dela. Zato pada tista razprto tiskana g r d a I a ž na Vas, gosp. „zaslnžni založnik". Glavni grehi, ki mi jih očitate, pa so : 1. da blebetam ; 2. da ne povem, po kakem sistemu in principu bi morali Vi izdajati knjige; 3. da sem „kritik", ki meče samo polena pod noge inožem, ki kaj delajo in da ne delam nič drngega, nego zgago ; 4. da se po krivem spod- tikam nad vezjo; 5. da mečem polena pod noge „zaslužnemu založniku" (tako se imenujete sami!) v veliko veselje kle- rikalcev, ki so kar hlastno pograbili po tej debeli kosti . . .; 6. očitnte mi zloben namen. Vmes ste še zlobno omenili, da menda nimam pravih pojmov o umetniški vrednosti omenjenega romana in da naj- brže tuii jaz ne poBegam po originalih. B ebetavost se pač najbolje pozna Vašemu konfaznemu odgovoru, ki ste ga zabelili s par stavki samohvale in v ka- terem zmedeno ponavljate cele stavke. Moji oceni pa ste sami priznali sistem, dasi se pozna na vsem Vaäem odgovoru, da ga niste razameli. Č9 zahte- vate od mene ponka, po kakem sistemu in principu naj uredite svoje publikacije, je to naravnost smešno. Vašim nedostop- nim • in gluhim ušesom se je že toliko- krat pridigalo, da se v praksi na nobeno stran ne držite prin- cipa, ki ga v „Soöi" tako pate- tično proglašate: da se da v dobri obliki za nizko ceno dobro k n j i g o. Iz tega se pač naj- bolje vidi, koliko je vredno Vase založ- niäko delo. Sicer pa Vam je glede tega stavil pred 3/4 le*a konkretne predloge nek Dr. K. S. v „Slovanu". Ali se Vam je zdelo vredno odgovoriti, tega ne vem ; da ne upošterate njegovih besed, to vidim. Če Vam delam zgago, me to nič ne ža- losti; mogoče bodete s časom vendar uvideli, da ste na krivih potih. Kar se vezi lice, moram omeniti, da sem videl pri nekem knjigarju (ne antikvarju) skraj- no neuku8no vezan izvod knjige „Q io vadis?" Modroat, da se v tiskarni kjige tiskajo, a ne vežejo, ki ste jo razprto natisnili, lahko ohranite sami zaae. Sa- mohvalo pa, da se v Vaši knjigoveznici knjige vežejo lepo in okusno, mirno no- tiram. Če so se klerikalci okoristili s to zadevo, me prav nič razburja. Vi za- htevate molk ali pobvale od mene vsled nekake liberalne solidamosti, ki jo bu- ponirate, a se motite. Ce Vaa Vaäi libe- I ralci hvalijo, ker ste ž njimi vred libe- ralec, potem ste Vi vredni njih in oni Vas. Lepa kompanija ! Jaz nisem liberalec, a če bi tudi bil, bi se ne dal od niko- gar vezati. Koketna nečimernost, s ka- tero se sami zovete „zaslužnega založ- nika", mi je naredila mnogo veselja in tihe radosti. Zloben namen komu kratko očitati, je zelo lahko in ceno ; kaj na- tančnejšega povedati o tem pa je ne- varno. Zato ste mi mirno vrgli to poleno, sicer pa previdno molčite. Da se z Vami ne raorem kregati o umetniäki vrednosti Dumasovega dela in njegovi primernosti za slovenski književni trg, to mi lahko prizna vsak, ki kolikor toliko pozna Vaše delo. Da posegam res po originalih, o tem se je lahko prepričalo Vase uredništvo in tudi Vi pred poldrugim letom. Da ste z zma- goslavno gesto hlastnili tudi po eni tis- kovni napaki, to se pri tako hiadnokrv- nemu kritiku, kakor ste Vi, lahko razume. Za nameček Se nekaj drobiža. Vaše publikacije pazljivo zasledu- jem že peto leto. Knjigi Jeatrab contra Hrdlička in Kapitanova h-5i sem stavek za stavkom primerjal s češkim, oziroma nnkim izvirnikom. Tako sem do dobra spoznal vrednost Vaših publika- cij. Ben Hur je naravnost atenttU na dober okus, kar se tiče jezika. Da se je vkljub temu razprodal, tega so krivi baš oni „klerikalci", b katerim me stra- šite. Vaše uredništvo je nekoč zahtevalo od nekoga, naj s prevodom vred pošlje tudi izvirnik; ogromna večina V a ä i h publikacij pa kaže, da ni v celem uredništvu člove- ka, ki bi lahko kak prevod kon- t r o 1 i r a 1. Takega drobiža bi Vam lahko s po- drobnimi dokazi napisal celo knjigo, de- belo za tri Grose Monte Cristo, če bi mi Vi dali jamatvo, da bode imela stvar pri Vaa uspeh ali če mi daste za to na raz- polago svojo „Sočo". Na tak naöin Vam preskrbim za dolgo dobo brezplačen podlistek, ki bo gotovo bolj zanimiv in ki bo maräikomu (mogoče tudi Vam!) več koristil, ko f'imozni Gros Monte Gri8to. Sploh pa Vam svetujem, da začnete najprej pri sebi, da odpravite nedostatke, ki Vam jih različni „zgagarji" oöitajo in pisec teh vrst bo prvi, ki Vam bo glaano trobil hvalo. Dotlej pa bo pridno (in se- veda tudi neustrašeno!) na straži stal najnovejši „zgagar". — on —. Slovansko bogOBlužje. — „Piccolo" poroča, da so škofijskiordinarijati vzhodnih pokrajin, Primorske, Hrvatske in Dalma- cije, dobili nov odlok rimske kongregacije obredov o staroslovenskem bogoslužnem jeziku. Novi dekret, ki je bil izdan 18. dec. 1906, se razglasi v kratkem. Ta dekret bo delinitivno rešil vprašanje staroslovenskega jezika v teh deželah.— Tako poroča „Piccolo". Poziv. — „Soča" piše v svoji 1. štev. t. 1., da je dobila intereaanten dopis o äkandalih v nekem farovžu v gorah — kjer je pohujšanje velikanako — kjer je žrtev mlado dekle; in pravi „o sveti katoliški cerkvi je to nekaj navadnega". Vsi duhovniki iz kobariškega okraja pozivljamo „Sočo" — da imenuje onega duhovnika in oni sarovž, če je res, kar je pieala. Ordinarijat pa pozivljamo, da takoj odstavi in kaznuje dotičnoga, kakor hitro Gabršček dokaže njegovo hudobijo, ker nečemo vsi trpeti radi enega! Ako pa Gabršček ne imenuje onega duhovnika — ga imenujemo vsi — laž- njivca in ubrekovalca! Duhovniki kobariškega ok raj a. — Sinrtna kosa. — V Gorjanskem je umrl dne 7. jan. 1907 mlad mož Josip Suban. Prehladil se je — in postal žrtev pljučnice. Bil je jako blag mož, nežnega in kot kristal čistega zn a- čaja, ki ni niti za las popustil od svojih krščanskih načel. Bil je delavec v na- brežinakih kamenolomih, ali ni se dal nikdar v pest našim zapeljanim rudeč- karjem. Znanci in prijatelji žalujejo ob njegovi preran? famrti, zlaati pa äe njegovh šest zapuščenih sirot. — Učiteljska vest. — Sapient na pripravljavnici za srednje sole v Tratu g. Justin Arhar je imenovan za pro- vizoričnega učitelja in voditelja priprav- ljavnice za srednje sole na Proaeku. — Ljudska predavanja. — Pro- feaorji hrvaške gimnazije v Pazinn bodo prirejali predavanja v „Narodnem domu" vsako nedeljo do velike noöi. L^pa je ta misel in želimo mnogo uspeha ! — Srebrno vcrižico je naäel An- ton Drašček. Kdor jo je izgubil, jo dobi na policiji. — Državna policija v G)rici ia Tratu je dobila nekoliko premonjene uni- forme. Kape so sedaj viäje in črne, na ovratniku pri bluzi so pa prišito zvezde. — Občinske volitve v Št. Au- drežu so se vršile v četrtek. Spremerab ni nič. — Strožjc postopanjepri naborii. — Listi poročajo, da bodo odslej pri na- boru postopaii strožje. Napak na vidu in sluhu ne bodo več tako upoštevali. Na ro^i bodeta morala od prsta manjkati vsaj dva člena, da bo nabornik oproäöen od vojaätva. — Bolj ko doslej bodo pa upoätevali srčne in živčne bolezni. — Kitajec v (iorici. — V Girici se sedaj mudi 20 letni Kitajec iz Š*ngaja Ling Nien Tazo. Gre iz milanske razstave v domovino. Govori le laško in angleško. — Požar je nastal v torek zvečer okoli 5. ure v Gor. Vrtojbi pri posestnika Josipu N e m e c. Z^orelo je nekaj sena. Ogenj so baje provzročili otroci, ki so kuhali v zraven hleva obzidanem kotlu zeljfl za prešiče ter se igrali z ogajem. — Škode ni napravil veliko, ker je bil kmalu udušen. — Stariši, že zopet stara peaem: Otroke proč od ognja! — Ogenj. — Iz Kanala se nam piše : V začotku novega leta nam je pretila velika nevarnost požara. Požar je nastal na trgu v hiši gospe Marije Valentinčič. Večjo nesrečo so pre- prečili gasilci in vojaki, ki so priäli hitro na pomoČ. Posestnica je bila zavarovana, a je žalibog zamudila pred nekaj dnevi ponoviti zavarovanje. Skoda se ceni nad 1000 kron. Poshusife in priporočite = izdclhe = Tydrone toparne hranil pPmgi VIII. CenoDnihzslssonj. Novoporoeencem-novicem . — (Ljnbitelj krompirja in dinamita^) 36 letni M hael Štrukelj iz Loraa pri ToJminn je nkradel podjetniku Ceconiju dinamita za 10 kron, kmetu Andreju Krivec krompirja za 38 kron, hišini Ma- riji Lenpnšček perila za 8 kron in Fran- cetu Bevku en nož. Bevku je tndi grozil, da ga nbije, Pri njem so naSli mnogo raz8treliva. Obsojen je bil na 13 mesečno težko ječo; vsak mesec se bo enkrat postil. — Izpraznjena so na goriäkih srednjih šolah tri df sinitivna profesorska me8la za Pilologe. Posnemanje vredno — je de- lovanje iderskega župana Anton Man- freda, ki je izposloval od c. kr. okr. glavaretva odlok, da morajo biti na Iderskem vsi žganjetoči zvečer ob 8. ari zaprti. Vsak goatilničar, ki to presrtopi, bo dvakrat kaznovan z denarno globo v tretje pa zgnbi koncesijo. Žapani, če ste vneti za blagor ljadstva — na noge, — posnemajte! Ker broz vode ni mogoče knhati polente, — Krejci ne dajo zastonj vode Cedajcem; zahtevajo tudi odškodnino za ribe, rake in droge golazni enake. Če- dajci so imeli občinsko sejo, pa se še niso odločili ali sprejmejo pogodbo ali ne. Krejski delavci so pomagali regnlirati Nadižo pri Robičn. Ministerstvo jim je nakazalo 3100 K. Od novembra že čakajo na krvavo zaslužene vinarje, pa äe niso ničeear prejeli. Kdaj bo jim pač izplača ?! Delavcem zaslnžek za- državati — je vnebovpijoč greh ! Tambur» ško društvo se snoje v Kobaridu. — Kolavdacija vodovodnih del. — Due 16. t. m. se bo vršila kalavda- ! cija del pri razäirjenju goriškega vodo- voda, — Trideseii dau po pok. pes- nika S. Gregorčiču je bil dne 2. t. ra. na Libušnjem. — Črez 1000 razglednic — je na st. Štesana dan raznesel selski pia- monoša, ki raznaša pisma po libnšenjskem žapanstva. To kaže, v kako ogrornnem števila se razpošiljajo razglednicev praznikih. — Za župana v Tinjanu v Istru je bil izvoljen renegat Venceslav Kriz- manič. Svoj čas je bil pristaš narodne brvatske stranke. Iz častihlopnosti je postal renegat. — V vodnjak je skočila v TrBtu 19-letna hiäina Amalija Varin. Samo- mor je poskusila že večkrat, a ho ga preprečili. Potegnili so jo mrWo iz vod- njaka. — Izvanreden lovec. — Pri Sv. Vincencu pri Gasale Marittimo v Italiji je v noči od 3. do 4. januarja nstrelil 2 velika mrjasca lovec Evgen Gre- migni, ki je star že 91 let. — Poskušen umor. — V sredo zvečer je šel neki tojec iz kolodvora v Pazinu v mesto. Na pota začoje vpitje na pomoč. Hitro pohiti proti meptn, kjer je bilo slišati klicanje. Tn je videl, da je napadalec zbežal, na tleh pa je ležal nekdo težko ranjen. S pomočjo še enega posanta so ga prenesli na orožniško postajo, kjer se je dognalo da je težko ranjeni Ivan Poček iz Pazina. Poček je težko ranjen z nožem na vratu; svojega napadalca ni poznal. Sedaj leJ;i v bol- nici. PerzijskI fall umrl. — V sredo je nmrl v Teherano perzijski šah Ma- zafer ed Din. — Ylom v poštni urad. — V poštni nrad v Taiu pri Poreču so vlo- iiiili tatovi in odnesli 30.000 kron. — Sosed zabodel so§eda. — Iz Kolka nad Slurijami nam piäejo: Na sv. Tri Kralje je mladi Zagričar z nožem napadel brez vsakega uzroka svojega so- seda Antona Vidmarja, trgovca in gostil- ničarja in ga zabodel v srce. Anton Vidmar je takoj izdihnil. 40. letnega Antona, poätenjaka objokaje cela gora od Čavna do Cola, še bolj pa njegova žena s sedmimi nedoraslimi otroci. Earn pridemo, če sosed pred sosedom ni več varen. Umrl a je banoveranska kraljica. Dvorni pies v Budimpešti je bil radi tega odpovedan. Kuropatkina so pozvali na dvo- boj generali Grippenberg, Kaalbars in Sokolov, ker je v svoji knjigi o rosko- japonski vojski preveč kritikoval njihovo delovanje. Književnosf ¦ umefnost. * Častua nagrada „Zveze slo- venskih pevskih drusteV. — Na razpis dveh častnih nagrad po 60 in 40 kron zp najboljši zborovi skladbi jo bilo npravnema odboru poslanih 10 skladb. Jury, sestoječa iz gg. Benišek, De- kleva, Foerster, Hnbad inRa- zinger, ni prisodila nobeni skladbi častne nagrade. Kot re- lativno najboljšo je priporočala skladbo „N «i t r a n j s k au. Upravni odbor je tej »kladbi prisodil 40 K nagrade. Po otvo- ritvi koverta se je pokazalo, da je skla- datelj gopp. Emil A d a m i č. Koverti ostalih 9 konkurenčnih skladb ostanejo neodprti. Skladbe se vrnejo onemn, ki pove „notow dotične skladbe ali poälje noto in kak naslov, katn naj se skladba vrne, Po preteka dveh mesecev, t. j. sredi marcH 1907 se neotvorjeni koverti sežgo. — Upravni odbor „Zveze slovenskih pevskih društev". Drušfva. dr Plosni venček, ki bode drevi v tnk. Citaln'ci, odpre goriäkim Siovencem letošnjo pnstno plesno dobo. Ker je ta doba letos zelo kratka in ker je naša mladina v Ietoänji veselični dobi ravno zarad dosedanje nerabnosti Čitalnične dvorane mnogo manj plesala nego lani in predlanskim, je pričakovati nocoj ži- vahne udeležbe. dr Vspored vesclire tamburaSkega društva „Št. Andrež" v Št. Andrežu, ki se bo vräila jutri ob 3.y2 uri pop. v dvo- rani g. Petra Latmana je sledeči: 1. Brož : rSlava Siovencem", koračnica, j tamburanje ; 2. Zega: „Kraljevič in Marko", j poje moški zbor ; 3. Šaljivi prizor: „Kmet ! in sotogrfcf** ; 4. Brož: „Na valovih ja- i dranskega morja", valček, tamburanje; | 5. Fiajšman : „Janaška poskočnica, petje s spremljevanjem tambarašev ; 6. Igra: „Krčmar pri zvitem rcga" ; 7. *„«* „Spo- , min na Ptaju, koračnica, tambaranje; 8. j Šaljivi prizor: „Pred sodnikom" ; 9. Na- Btop Umburašev v ciganski obleki. Prosta zabava. dr Vabilo h koncertu, ki ga priredi postojnski salonski orkester na željo I šenpeterskih rodoljubov dne 12. januarja 1907 v kolodvorski restavraciji v St. ! Petru. Vspored: 1. S. Gregorčič : „Oljki", delkamacija; 2. Base: „Polo", koračnica; 3. Ziehrer: „Ponočnjaki", valček; 4 Nedved : „Nazai v planinski raj", mešan zbor ; 5. .„% „Garneval", solo za gosli ; 6. Straasa: „Die Fledermaus", potpourri; 7. Kozmak : a) „Narodna pesem", b) „Pravljica", kvartet na lok; 8. Vcgrič: „Lahko noču, moški zbor; 9. Eilenberg: „Kovačnica", idila; 10. Wadldteufel: „Moiai sanje", valček; 11. Javfinec: „Na goro", mešan zbor; 12. Wottiz: „Schackerl", ko- račnica. Prosta zabava. Začetek ob 8l/2 uri zvečer. Vstopnina 2 K za osebo, za družino 4 K- Cisti dohodek je namenjen za S. GregorČičev spomenik. Slovanski sveL si Zavodu §v. Jcronima hrvat- skemu zavodu za odgojo potrebnih pro- fesorjev, bo imenovan za upravitelja — Madjar ali slovaški renegat — in sicer na željo avstrijfiko-ogrskega poslanika Szeczena. Tako gubijo Hrvati v tem eminentno narodnem zavodu — svoje pravo upraviteljstva, si Najnovejši odlok radi gla- golice. — Porocajo : Sv. stolica je raz- veljavila odlok od 5. avg. 1898, tako, da od sedaj naprej se ne bo moglo odrekati pogrebov ali bv. zakramentov onim, ki jih zahtevajo v latinačini — tudi v onih cerkvah, kjer ni bilo do sedaj navoda. Proda se vinograd v Solkanu pod Sv. Katarino pri Osljeku — obsegajoc 5 njiv zemlje. Več se zve pri Mihu Itašiuii y solkanu (na Žagi). nfljQRi! hupujte narodni holeh Jolskega Doma". kupite vedno najboljše pri demaci tvrdki i n ml si 10 uGS0Ska št. 10 .NDRODNi) TISK9RNQ" :: 0 Gorki, ulica Murini St. 9::: je preskrbljena z povsem n o v i m i j :}j^ crkami, okraski in fhiim pnpirjem, jjf^ yf/^hi^ ter more prevzeti vsa v ti- J$$§$i\ <-/i\\V/i7jr. skarsko stroko spa- _ v''^' |^x dajoča dela 4,^ TISKA: „Gorico" 00 Vabila 0000 Brošure 000 Diplome 00 Pobotnice 0 Sprejemnice , Plakate 000 ^ itd. itd. ^ 00 BPr. list* 0000 Cenike 000 Račune 00 Vizitnice 0 Rač.sklepe . Jedilne liste *. 000 Etikete ^ itd. itd. m____ Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega t'liobaivnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. flnton Ivonov Pecenho Gorica priporoČa svojo veliko zalogO pristnih bolih in druih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva >prazdroj< iz sloveče Češke »Meščanske pi- vovarne«, in domačega žganja I. vrste v stcklonicah, kojega pristnost se jamöi. Zaloga ledu kateroga se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- tena in točna. m m m m m m Anton Kustrin. trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svpjo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob V» kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Fani Drašcek, zaloga šivalnih stroje\r Gorica, Stolna ulica hi. št. 2. Prodaja- stroje tudi na teden ske ali mesečne| oboroke. Stroji sa iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. ,CeatFaIua posojilniea' registrovana zadruga v Qoriei, uliea Vetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačilo v pctiti lctiti in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na menice po 6°|OI no vbnjižbo po 51|2O|O ^ Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. {