.^ Veseli in žalostni dnevi drobne cvetlice.
C'f                                      (PripovedH.)
retliea je tožila  zemlji.   tla je premrzln.    Zemlja odgovorf:   ,,Cvetlica v^ljnba! jaz te up oiorem greti, kajti serer ljuto piha: a hojo bčdo po-""¦Jjjr tožim oblakom uaii nami."    In zomlja je gOTorila oblakom:  ..zakaj rai /.akvivate  solncc?    Dljoga  cvdlica  trepefe  od  mraza."   A  sivi  oblaki  so proSnjo matere zemlje povedali nobn. in rekli, naj se usrnili cretlico. A neho je solncu velčlo toplojn sijati in ogržti ubogo cvetlioo.   Solnra to slišaTŠi po-prSsi Boga, da bi inu svoboiiuo bilo, ogrtiti zemljo.
V tem je otrpla cvetliea zadreinala, a mrzli sever y nanesel listja in oblaki so jo ogrnfli z beliin plaSčem ter jo odiSli. da lii gorMje pofiiraia, do-klei ne prido drugo vrenifl.
Bog S8 oap^sled  nsmili ovetliee io  veli solncu   topl^je aijati,  a  mrzli
sever poslje v led^ue dfžele ter oblake nad zemljo. da bi cvetlici plašfi odgrnili.
8edaj se cvelllea vzliudi ter pomoii preljubo lice iz črne zemljo. na ka-
tero je solnce sijalo in prijazno kiinalo ovetlici,  ki se je polagoma izstegnila
in pozdravljala njega nebesko svetlobo.                                         Jos Lavrič