St 49. V Gorici, 6. decembra 1889. JLXJfL „Soca" ixhaj* vaak potok \v vf-lj popoitiprejewana ali v fiarici n:> Urn poiiljana: . . r. ui Vae leto . . P*l lefca....... s.sl 6eUrt leu......I n Pri oxnanilih in tuku tndi pri ¦-/"•• gUmieah" se plaLuje k» ttuvadiMt trieto',. no »r*t»: 8 kr. *• ft? tinVn ! Vint Z* »«*«• *rk» f*» prNtttnni SOČA *e ae.doluujopa - :i,i,n,kariiif4k na Statera ttjga Kai..ki utici in v prodajainici G. »-«*vJ.i« v SciucniSJcili ulicah h. it. 10. l»n«i.i naj ro poSttjajo vradnUtvn, naroPnina pa opvavnijca „Soee", 5, g, Andreju Tabaj-u Via Canonloa N, 8 v St. Rokn t Gorici. Itokniwi «c ne vracajo; dopiii naj «<• lilagovoljiw frank ujrjo. — Dnlnvcnw in driijoni nnprpmnziifni «c nnrofaiin* airtza, alto «n i\g}a%v pri opr«vtt1*tvn. X7aJbi.ro na narodbo. Ker se bliza konec leta, vabimo gg. na* rocmke, naj blagovotijo za casa se narociti na m$ list, kakor tudi prtMylevati si, da nam pri-dobijo nomh narotfnikov. Z novim letom taint nSofau svoj dvajseti htnik. Kakor je bila v preiekhsti hreanattelna, tako se bo v prihodnje trudila, da povsod in vwM tvvsla oat an c krManskim nafahm. Kakor upamo, bodo ist, ki tresuo misliju, pre} ali kasneje sprevideli, da se je ,,Sodau i novim vredntitvom postavila na edino pravo slaliScc. Ne bojimo se: a mirnim srcem gledamo v prihodnost. Vredniitvo „8oSe*. O naSem razkolu.*) „Novft SocV ae ksj rada sklicuji* na sv. Pavla, % iijim zacmmu tudi mi. Sv. Pavel u<*i, da vaako o sf.vmU lo v odvianoati od zgonj, v imenu iit kot zuHtopntki IJoga sauiega, Tako oeetcvatvo ali obiaat nad drug:mi ima ofce ˇ druiini. Knr j« drttztua na malem, je cerkov, driava m veltketn. Oatanimo pri poslodnji, pri ilri&vi. Po n.tctiiu prave filozwSje. vtrjou«:ii in posvedanera po k»s6iu-stvn, je |)'.*vetRa oblast; katero imajo in izvriujejo TladArjt nad podto&niki, Tdeleiitev najvisega ofiotov-sua, o katerem uLi apottelj, da izh.ija od Bog*. Zatorcj jo ta oblitBt aveta. nedotakljiva; ujeni nosi-teiji IU80 odgororni podto^nikotn, ainpak Bogu; lo v inoLi, ki pribajaod zgorej, out gospoduj^jo. Od zgo-rej navzdoi ee no krScanekom nac>!u vlada Ijud-atvo, in to je po Boiji naredbi viSSm podloino. Krsdatwtvo obgevja tisri n*uk. p«> katorem se d?iavua oblast izfaja no od zgorej. od Boga, ainpak od zdo-loj, od ljudst\a. Ta nauk oaceluo opravicujp revotu-cijga, kakor poalancem toziti «vojt> pntiebo, proaiti, narociti, da, tudi 2ugati, a tutii zuganjH mora biii poituvito t, j. 2uguti jim lo more, da m> jim bo pri prihodujili volitvahodvzelttiun-dat, uo pa zugati a pcntjo, niti jih turorizovuti, to ho znnti Huniti ae avojirai oopci in jakobinci z giljo-lino. To je revolurijotmmo. Ako pa poalanci uo po-«lu6ajo gluHU svojih volivcov, imajo ti pravico to zabi-Jji'Zti in o priliodnjili in poituvno L j. pri pri-hodnjib volitvah jim plafiati, kar zualugijo, t. j. oil-vzoti jim matulat in dati g.t drugitn inozoin. Tako mi raxuinotno ustavno avobcio. Obriiimo to na initio doinaoe razmero. Ituuli aino lotos volitvo. Agitovali ate dvestranki. Proato! Nova atranka, ki so jo lctos na Goriskom potodila, priborila ai jo dva poslanca. Pravi Slara stranka pa volila je osoui poalaacev. Prav tudi to! Ljudstvo, narod jo volil tu iu tatn. In da bi ae bila tudi glade volitvo osmerih poslancev godila kaka nepoatavnost, je pri-atojalo postavno le dezolnemu zboru to razsoditi, kateri ima pravico novo volitve verifies rati. To verifioiranju je jo tudi vrSilo; in tedaj jo iinela tudi nas'irotna atranka, oz'roma ata imcla njona dva aaatoptdka v deielticm zboru priloznost io pravico, povzdigfiitt gl.AS in dokazati nepostavnoat pri volitvah na^prutnthkih p :fl1ancov. Toda molLala s'a, mol^ala jc tudi njih tttrauka. A kaj ao jo vkljubu temu zgodiloP IComaj so bile v.>luve koncane, vLo ae je zafielo acuvanje proti izvoljenim poalar.com. Na rod jih jo volil, proato jih jo volii, p oat a v n o jih je volil (kor, ako uita» ko, ate iraeli govoriti, dokazati!) in isiti narod ae ima dva mnaeca potom na&5uvati proti svojim poalancem?! Kar jo ravnokar naredil kot dobra, ima hitro potem zavre6i kot slaboP! A zavreei — da bi to ie mogel? Toda €ak?tU mora za to oelih aest let, fiakati do prvih vulitev. Kdor tedaj Ijudstvo tako Scuva in o tern casu SSuva proti poBlancem,ali jehocespeljoti, da se vzdigne in tsiloina preobrne postavno vpoljani red, ali pa dela brez premialeka, zatorej otrocje, nea-pametno. Prvega necorao mialiti, todaj ostane drugo. Yaekako ae pa a tern Ijndstvo xbdgava, jemlje ae mu zaupanje do javnih oseb, ki zastopajo avktoriteto, spodkopuju ae mu apostovanje do postavnega reda. S takim ravnanjem so ijudstvo demoralizuje. N i 6 dobrega nimajo na sobi po Ijudstvu §e le pred tremi mesici izvoljeni poalanci!P To propiicanje ae nan^r ja uarodu vcepiti. Mi aicer radi priznamo, da bo cadi poalanci ljudje, ki imajo avoje slaboati. Reiemo pa, da gorje bo driavi, gorje dru^bi, ako bo mo v vcliki mno2ici tako brezozirno, tako tadikalno zatiraii vsako dobro roisel, ki jo Se ima do tiatih, ki jo vladajo in ji poatave tiajpjo. Potem iraarao k anarhismu le eu korak Husitski Mladoceht vodo to dobro. Kdo je pa za ta zla na Gorigkem v prvi vrsti odgovoreu, je vsem znano. MoLa snao vze imenovali. Ta mo2 je razkol vie naprej videl, in, ko ni doaegel, kar je za-so hotel, ga jc tudi \stvaiil iu naredil uezaoeljivdga. Ali je pa tudi delo svojih rok vie {ireiojtval od tiate atianjf, katero amo mi danei pcjaanilif _______ Dr. MAHNI6. Deielni zbor gorifeki. X. in ob ednem tudi zadnja leja, 26, dot. 1889, izraed vseh aej letofinjih je bila zadnja naj daljaa, pa tudi nnj bolj zanimiva in ilvahna; povod k temu ata dili dve poro6ili norisnifinega odiaka, in aibor vcLine in munjSino, v cgrndbi aove define no-riaiiico, po predlogu poHi, dr. Rojca tudi bolniinioe ob enem. Kolikor ntim prostor dopusfia, datno tukaj citateljom kratko porocilo, Predno ao preide na dneviil red, odgovarja o, kr, vladni zaatopuiK v italijanskem in na to tudi r aloveiiekem jeziku na interpelaoijo poll. Dell Torra*a in tovuri$"v g|a,iu prevravuaTe Ijudnklh lot, u6ltelj* Hkili pripravnio in proatavljanja piipravilco za ljudskn uoitelje is Kopta v Clorioo. Po tern odgovoru »e vlada po izurjonih uftitcijakih mo«5oh p!«5a ie daljo 6m* n prevranavo aolakih knjig, da bi ao iz njih odpravill vai nt'dofitntki in i/trebih v?.o zaitar^le re<5l; tudi te v ljudakih Solah le materni jezik ufiui jezik, na pri-pravnicah ee pa U malo prodmotov poduSuje v nem-akem jeziku; u61t.;lji ho nimajo izobraziti le v kme-tijdtvu, ampak tudi v drogih stvarch; da bi 80 pa pripmvnica prenlavila v Gorico, vze h finanonih ozirov ne more pdvoliti, ker v Kopru je vLe primorno po-nlopjo zani pripravljeno, mod tern ko bi m moralo v Gorioi Se le z nova zidati u6itelji8Le, kar bi pa drinvi prizadeto veliko stroSkov. Na to aledi razprava o dveh poroCilih noriinij* nega odseko, in aicer o porofiilu vefiine, katero je aestavil posl. bar. Putter, a zastopa je poal. Mauro-vioh, kakor tudi o porofiilu manjaiue, oziroma o predlogu dr. Rojca. Ve&ina predlagit, naj se doz. odboiu da nalog, da natanko prciskuje in v prihodnjem za-sedanji zboru poio5a: po kakera na6rtii bi Be dala eozidati norianioa za kakih 100 ah k vdijenin za 110 norih; kako bi ae dali atroaki, potrobin za zgradbo novo noriiuice amortizirati v 50 letih in ob enem tudi pokriti v tern foau slroaki za vzdtz'evanje boU nianice; kje bi a; irnem nnkupiti potrebno zemljtaoe, da bi se na njem zidala noriSnica, ki bi ae dala potom, ko bi bilo treba, zvekiati; in ali bi se nooz-dravljivi nori ie daljo ohranjevali v giriSkih bolniani-cah ali pa preakrbovali v vefiih krajih na de2u!i. iu aii bi za njih prehranitev imcla akrbeti deLela ali doticne ob6ine, ali pa dezela in obSine akup.ij. Dr. Rojic pa v svojem imenu predlaga, naj se zidali ob enem noriauica in bolniloioa, kakor je nSoci" vie zadnjikrat prinesla njegov predlog, a atroaki z* zgradbo obeh teh postopij naj bi ne pre-segali f tro§kov, katero je dez. odbor po na^rtu Weid-manna prucacunil za zidanje same noriSnice. — Po-rocili ae fiitfte pre5itali, ker so imeli poalanci prilike dovolj ju pfg&itati in premotriti; zato je sledila koj raapiava. Prvi govoti dr. V e r z e g n a s a i, zagovarja prod vsem vkrepe dez. odbora v toj ssadevi, pobija predlog dr. Rojca, rek§i, da je akoraj neizvrSljiv, pr.zna pa tudi, da bi iz finaocmh ozirov'tudi on tako strogo ne zahtova! zgradbe nove norianioe. Posl. dc. LoviKoni se daljo 6aaa bavi samo z predlogom veLioe nori§ntLne$a odseka, pobija ga kot jurist so svojega sr^liaca, ofttaje mu uedosledhost, ter alednjifi re6e, da bode proti njamu glasoval. — Na to je dobro pol drugo uro goyoril dr.Pajer; njegov govor je bil i marsikaterem oziru zaaimiv. Pred vsem je tudi on kot dei odbornik sragovarjal delovanje odbo-fovo, polimizoval proti poro^ilu odaekove veCine, ter dokazoval, da norianioa, zidana «amo za 100-HO norih bi bila premajhna, ker kakor ka2e atatiatika, na 1000 prcbivaicev pridejo 3 noroi, da je tedaj teh v nasi deieli ooz 400 j pojaanevalje pa tudi ad svojega ataiisoa mostno vpravo in njenega nadelnika, meatuega zupaua, dr. Maurovicba, ki je ob enem za- j S Kanalskega. 4. dec. - Niaemdvtfmil.da bi I ucenjaki BKo»9 SocV na moje moenje o PoddraSki J zadevi ne "imeli cesa odgovorifei. Cudira se prav za j prav, da niso zopet skovali coli evangelij. Saj jira I gra prav od rok sklicevati se na (ali boije zlorabiti) j besede ev. pisma. Najprej Vam povem, g. vrednik, kak vtis je j na mene napravil odgovor nlSove SocV na moje j moenje, katero at* za prav spoznali objaviti je. Ko I sem ga prebral, ostal sem pri prejSnjem mneoji, pa I smejai aem se, da aem ae moral za trebub driati, [ povdarjaje, da akuia »Uova Sofia" ist» izjavi na eni atrant vs© veljavo vzeti, med tern, ko ji na drug! strani fasten proator odloSi • tern, da se v vvodnem 6ianku nnpenja ji mod vzeti. In skoraj do prepri- eauja sera priiel, da ne le ucenost, am pale tudi zdrava pa met nekaj vclja. Predrzuo pa bi biio od mene, stvar .Ialje raz- pravljati in v peresni boj stopiti z doktorjem sv. pfcroa in to toiiko bolj, ker ntmam ae eduo stevilko „Nove Socc" prcd seboj. j Kar bi zopet, in sker le po moji, mialim zdravi ! pamcti v. c\ g. dr. Orogorclc'u odgovoril, bi bilo; Da | ne Terujem, da ae tudi • politiko ati zvijaco zaraore | v nebesa priti, da ai mialim pot v nebesa le edno in edino. kakor je tudi reanica le ena in edina, ali je ni oie*. Mi oeudeni ntmree' verujemo vse ali aid. Za zdaj se pa riofiemo ucitt kerSfiaoskega nauka od liberalcov wKofe So6ea in drijino za krivoveree tiste, ki Vale uatike, g. vrednik, zametujeje kot krivo. Je resuica sicer, d.i voliko zahtovate, kakor tudi kerieanski nauk voliko od rias zahteva, popol- nost namieS, ki jo skorej nt mogoSe eelo dosecX Vender sraoiotno je no spoznati, da jo Va§ nauk prnvt keriSanski nauk in da jo vsaj iolett, so po vsem po njem ravnati. Keri^ansko ljubezen priporoca „Nova SooaM le nam, sama i»ebe se mieh prosto, kar ob eoera poka-ie. So ve, zakaj jo pa Hberatka ? Pa akrntkii: Mi bi so res malo brigali, kaj in kako „Nova Sofia" buci, ko ne bi vedoli. da stcji pod vplivoro duhovnika, Zato in U zato ae c u t i in o p o h u j § a n e. atopal tudi od^atovo poroiilfc. Koncem svojega go-vora ae o*Jf^lp?»i« tadi k porofllu dr. Rojca, ter pra*1,'4Wf%i» sploh ˇredno, da bi ae bilo ti-akalo, iter!IkodS» atroike, aaj dr. Rojic ima vie iako le nekako jiattiiijo*, da graja le bolniinico vami-lienih jpratov,. da pogr.'Ta itare redi, kateriU aedaj t,i to6 S.td. Slednjia re8e dr. Pajer, da on aioer ne atati nobenega predloga, ali da bode glaaoval toiiko proti predloga Te5me, kakor tudi proB predlogo dr. Rojca. So dr. Pajer kon€a stoj govor o 12 V, on, naxnani del. glaTar, da aejo aa zdaj pretrga, iu da ¦e bode nadaljetaia ob 3. uri popol. Ob S *L uri del glarar aopet odpre atjo, Prii se oglaai sa Wdo dr. J. Tonkli, ter v aledeoVm, kratkem go?oru oanaii in pojaani stal Sit, na kate-yam glede to aadete stoji on iu drugi alovenaki p >-•lanci, suaaj dr. Rojca. Vaebina gotora jo bila nt kako ta le: ,Viaoki sbor! Dollau «am toiiko kakor ud. kakor tudi kot prodie loik noriinionega odseka o prod-mflto, ki jo danaa na dnevnem redu nekoliko beaedi Riregotoriti, Govoril aem aioer o tej aadevi ?Ie y lialnu odtjoku, ali ker tam niso bill t»i poslanci nav-iui\, aato booem tadi daaaa tukaj v javni soji izjaYiti avoje in mnenje avojib aomilljtnikoT Prod Taem iare- j kamo del. odboru priauanje aa tradapolno dolo, da j je viled dano mu naloge toiiko akrbel, kako bi nm | bilo mogaee nalogo tudi SYraiti. Tie y ods^ku aem I primal, da nacrt, predloieu po dei. odboru za zgradbo noriiniee, Ygaja po Ytem tedanjemu atanju znanoati in da jo, kar ae tice zdraYatvenoga, telmicooga oain, Yfie hvale vreden. Ko bi ae dal ta nacrt aedaj !zp?-Ijati, got»>YO bi mi no aegali po drugem. Ali, goapoda mojal fiuandne razmerenaie deiele nam no dopuScajo take agradbe, naae ekonomifno stanje je poaebno t vinorejakih krajih naae deiele, kakor scm zo pri vte-meljeuji avojega predloga za pridob;tev drLivne pod pore povdarjal, tako alabo, da nam za aedaj niti mi-aliti ni na igradbo takih poalopij. Se b >lj 2iro je opi-aoval in riaal dr. Pajer i*loatuo, gmotno stanje naae, ko je vtemeljeYal svoj predlog da bi diiava na avoje stroike agradila ieleznico od Roak do italijansko raeje in tramvaj od naae Furlanije pa do Yipave. Zbor Bara je ta predlog dr. Pajer-ja vze sprcjet, in nado* jam ae, da sprejme tudi moj, ko pride danaa na doe-vni red. Visoki ibor je pa tudi sam vie pripoznal revScino in veliko potrebo po nekaterih krajih, dovo-livai raaoim coatnim odborom podporo za zboljSanje in sgradenje cost po dezel?. In to zalostno stanje naae deiele ae ni pokazalo Se le lotos, arapik z nezgnda-mi glede trte, kakor tudi kronipirja, sviloprejk j. t. ] d. se moramo boriti vie maogo let. Mi tedaj tudi j obLutimo vie primaojklJ9Je na ooih pridelkih, ki nam j sluiijo y vmkdanji kruh. Zgradba nove norisnice bi naaBtala 420,000 gld. Ko bi tukaj SIo aamo za stroSke, ki bi ae enkrat aa vselej poplaCali v 50 letib, naj bi vie bilo; ali ker bi se po zgradbi nave uori&iice zvekiali tudi za naprej letni atroiki do 40.000 gld., in ker bi ae valed tega tudi Ietoe doklade k vaom izravnim davkom povikiale za 50/0 S0/0, zato mora tak predlok vatraSiti vaakega poalanca, ki hog- za-Btopati interese avojih volilcev. Ti raztogi nas tudi vodijo, da mi odklonimo za sed aj zidinje novo uo-riinice. Ko bi nastali boljsi 6asi, potem bi ae daio o tej stvan govoriti. Govori ae tadi, da bi mi na ta j raduu zidali noriinico, ker bode 1. 1894 poplacan doig zemljifiCine odveze; ali kako potrebo z;iajo tedaj na- I 8tati, mi tega ne vemo, tudi ne moremo zato o tej negotovi atvari odloCevati. Odsek tudi pravi, da bi j moraii xa zdaj zidati manjSe poalopjo, kakor je kaze WaidmannoY nairt, in da bi mi potem po potrebi k temu prvotnemu poslopju dozidavali druga posiopja. To dozidavanje pa bi po mojem mnenj: prizadevalo fie \oie stroSke io bi celo poalopje nikdar ne bilo enotna celota, kakor jo zahteva atrokovnjak "Watd-mann. Kakor se ne vjemam b predlogom veSine, toiiko manj odobrujem predlog manjSiue, oziroma dr. I Rojca. Po nacrtu g. Waidmanna, katcrega je predlo-iil dei. odbor, bi noriSnica labko aprejola 400 norib, po predlogu odsekove vedine 200, ati dr. Rojic zahteva ob ednem noriSnico in bolniSnico, a vaaka naj bi bila za zdaj le za 100 Ijndi. Strogki aa zidanje n8j bi po I predlogu dr. Rojca ostali tisti, ali naj bi bo tudi ne-koliko zmanjsali, kakor pravi g. Waiimann; pa atro-fiki za Yzdrievanjc nove boinianice bi bo sdatno zvek-fiali, ker atroiki za vzdrievanje boloianice so trikrat ˇecji, kakor oni za vzdrievanje noriScice. In ti dve I zgradbi bi tudi ne zadoatovali deielnim potrebam, ker I obe bi biii premajhni; ko bi pa koj zadeli dozidc- I vati, nato bi ae stroSki pa ae mnoiili. Dr. Rojio ieli, I da bi bolniki ne aahajali v TriaSko bolniinico, ker I tam je prehranitnina Vecja, ali ker bi bila bolniinica po njegovem predlogu premajbna, bi on provzro6il J ae bolj to, kar hoce zapreci. Do zdaj plaCujemo v I bolaiSnici vsmiljenih bratov po 30 kr, na dan od bol- I nika, ki ?e zdravi v 3. razredu, ati v oovi bolnifinici j bi gotovo plr^evali po 60 kr., in a trm bi se ob&aHm j naloiile le fie yeije naklade. Iz navedenth nzlogov I bodem jaz in moji somifiljeniki glaaovali proti obema I predlogoma". — j Na to zagovarja dr. Rojic svoj predlog i t a 1 i- I j a u a k i; pravi, naj Li se zidala norisnica tudi za j 400 norih, ko bi bilo treba, a za zdaj naj se z«radi za manjie fitevilo, le zemljiice naj se vknpi dovolj veliko; polemizeje proti dr. Pajerju in govori o bolnianiei vsmiljenih bratov, kar emo akoraj vac vie eitali v nje-govib dveh brosaricah; in reee, de je ta bolniinica sedaj boljia in odgovarja zahtevam, je to najve6 nje* gova zasluga, ko j'i atavil ve« iaterpelacij y tej zadevi. Poal. Maurovich pa niti note zagovarjati predloga odsekove veeine, ter pravi, da bi bilo vse wgovarja-nje zastonj, ko ae je Tonkli ae avojimi somiiljenikt izrekel proti predlogu. Potem pride do gia*ovanja o obeli predlogih. Dr. Rojic je edini glaaoval za stoj predlog, a tudi za predlog vc&no so glaaovali le 4 poslanci; oba predloga at* tedaj z.i enkra^ pokopana. Fredlok poal. Tonklija zaatran driava* pndpt!n* ae sprejme eogfcuno; dvo proSnji, in sieer TriiSke *«*dne zadruge in Triiike obLine ae edstopiU dei. odboru; o proioji pel. droitva ,Slov. joz**. n»i bi dei. 'zW nterpeloval vlado o raz-mernh na goriakem gima-wiji se prt»ide mi dtiev»i red; toalanei slov. so pinti gliaovalf. S tern J> bil duj*vm rod konS*tn. Dei. glavar ae a kratkimi be^^damt spuniivt zboroveg;i delovanj.i in s trikratnim .fcvio" in .Ewivi* na preavit?»ga ceaar-ja acikljuci aejo in ob esiena lot>Sn,e zised-ioje. Dopisi. 2 Dlinaja, dno 4 dec (Izv. dop*a). Nwiavadno vrome nadkrPjtij* sititvacijo; pre- teklo soboto na veeSei* zttel |*» pidufi arteg z vetrom, in padel je no|>n»n*»homa do *itm&r t:jk<> da je m^dlo I tri dni in tri noci. Ysted tega so zamett Vtucavifi v I duuajsfci nizavi ves promet; vluki po juini icU>zniet | so im«*lr ie v ponedrljek voliko zamude; ktiriji'rjev I vlak iz Trsta do5«l je v poa-idoljok n;» Dmtaj Se ie ob l'/t u« popoldne nanvsto zjutraj ob 93/4; duevni brzovlak, ki je zapimtil Trst v ponrdeljek /jutro ob 7. uri, obtidil je v Metliki (Mocdling) in ptivlekel se ua Dunaj Se le «?moci ob \l% uri. V merttu je .oliko sne.fl[a padlo, da ga ne pom-itijo mjjtarejSi ljudje, in nad 4000 delavct-r niao mogli prehudov Sfciatiti. : Due 1. in 2. tek. mo*, zborovali so pod prtvl-sedniStvoin g. grofa Hohenwarta zauptii moijo vaeh Stitih klubov desnice; Coravno ho aklepi tajni, jo vendor toiiko prifilo v javnost, d» so prtsli vsi :.t-upui moije do soglasnegt spoznanjtt, i\ je !« v ulugi i mo5 in da so ravno tako stghsuo sklouiU do.snico , ohran'ti sloino io postopati solidanio in odlocno: podpirati sicer vlado, ali od nje zah'evati spolnjenje pravifinib in opraWcenik i'lj v.seli Sttrib kiubov; to-raj vtrdil se je zopet ietezui obroc desnice na ve- ' liko ialosl levice. Pokazalo so je tudi kot neresritcV.o vse govo> I vicenje o odpadu srednjegi k!uba, kojemn je bil na-6dnik knez Liechtenstein, od de.-»nici», ker ta kfub I siccr ne pristopi klubu grofa Hohentvartha arapak j ostaue namostalea, vender pa v trdni zvezi z desnick, [ iu si bo te dni izvolil novega nacelnika. [ V vceranji prvi aeji je vladapredloiila driavoe ( prevdarke za leto 1890, kar je v dolgem govoru I pojasnjevat financni minister Duaijevaki. [ Prevdarjenih je vaeh potrebscin na g(>liia;ir- j jev 545,475.660. V»eh dohodkov na gld. 546,418.477, tako da presegujo d>hodkt stroskt* za zne^ek g>>!> j dinarjev 942.817. Podrobno8ti boste itak 6\tx\l v tukajsnjib daev- ( nikih, zatorej naj to zadftstujo. I PrlhodnjiS kaj druzega. I Pod Cavnom due 4. decombra 1889. — Neki G-regovec seje poSteuo poginjal pri sta-refiinah gojaike iupanije, da bi dogaat sta-reSinski skiep za zaupnico svojemu (SeScencu, ki je znal tako vneto vabiti k nSlogi", da so doloctjo kan-didatje za deielni zbor ia da se tako gtasovi no bodo cepili pri volitvah, ki je pa tudi patera s tako moj-stersko dvoumnostjo obsojal nostalo ne^log-t pri volitvah ; zaupnico tiatemu, ki je vie popred v nSoci" sam priznaval, da je So mlad in neskuies, in ki prav zato ni hotel po nikakun biti odb>r>iik, disi so ga vsi poslanci volili. ltd. Imel je agent se a ibo tudi bandero svojega principala, na kafcori je lahko bral vsakateri, kar jo le ielel. Ia vender ni vbogi posel dosegel fie toiiko ne, da bi bil kedo njegovo blagi namero tudi le sproiil v staresinski aeji. Sre5nejSe se mu je zadeva sponesla v b a t u j-ako-5rntskem stareSinatvu. Tukaj je imel sam veljavuo besodo. Razvil je svojo bandero (eni strap, pravijo, da je bila zipeta), in atavil slovesno svoj nujni predlog za zaupnico. In re&, dobit je iztned Sestnajst starefiinskih glasov — eden eel glas. Se-kuodiral mu je sain tiati starefiina, kateri je v pre^s-nji seji stavil Cruiccem v zgled — Poddraixno.*) ki jo je pa na to m >ral iz seje popthatt. Kdor bero, naj um6. T .., *) Res, rredno bi bilo ZTedeti njegoYO ime. Teiko je od stars ,,8060". Vred. Politifini razgled. Po vedtneseSnem prestanku soSel se je v torck zopet dr^vnt zbor; tako s<5 je te&'Ma notranje poiitike iz doze In ih zborov prencslo v. dr^avoi zbor. %q v nedeljo zve5er posvetovali m se nacchiiki desniskill klubov 0 postopanji v tem zasedanji. Govori se, da hofiejo 6Iaru, ki so od 1. 1880 v tako zvanem Lieehtensteinovent klubti, sedaj zopet, ko je njih nadelnik svoj tnandat odlozil. pristopitf k Hohenwartovemu klubu. V prvi sej i jo vlwla prcdloiila vee po-stavnih naSrtov. kakor nacrt 0 dotacijt za vzdrievanje eesarskega (Ivor a, 0 kontingentu vo-jaskih novincev za 1. 1890, vlada prosi prifo-Ijenja za pubirauje davkov do konca marcija 1890, dokler ni proracun odobrun i. t. d. Potem predlozt financni minister drzavni proracun za 1. 1890. Po tem proracuuu bi bilo I. 1890 prevdarjenih stro$kov 545,475.060 gld., dohodkov 546,418.477 gld., tedaj preostanka 942.817 gld. V tem prora6unu zapopadeni do-hodkt niso namenjeni samo v pokritje tekocih strofikov, marved tadi za invesfcicije v znesku najmanj 14.500.000 gld. kakor za zeleznidne zgradbe, za zgradbe v triaSkem pristani§6u, za na-pravo novih pask v oborozenje erne vojske i. t. d. Financni minister izjavlja, da gespodarsiveni polozaj prebivalstva sicer pocasi, a vender gotovo napreduje, kar je razvidno iz vecje porabe, zlvahnejsega zeleznifikega prometa in prihrani-tcv, ter konecno se obljubi, da bode vvcdel polagomi progresivni osebni dohodninski davek. Slednjid interpelnje posl. Plener ministerskga predsednika, grofa Taaffe-a, na kakem staliifii da stoji vlada nasproti drzavno-pravnim zahte-vam, katere so obsez^ne v sklepih ceikega de-2elnega zbora z dne 9. novembra, ali se on* ne cuti dolzne, najodlocneje protiviti se te^njam, ki prete drzavnira podlagam in alt fie vedno smatr& za dovoijeno protivno stopati nasproti Nemcem na Ceskem. Mladocehi bodo nienda vender se svojim terorizmom dosegli, da vdobi tudi „Ivan Hus" spominsko plosco na narodnem muzeji. In ti Mladocehi, slavitelji krivoverca in cerkve- nega odpadnika, so vzor-nasinL niladim in Bnovimu. V2e skoz dalje 6asa je v j vnih listib na dnevnem redu vest, da se poroci praska prin-cesinja Margareta % ruskim prestolonasled-nikom; ali ker je ona luteranka, on pa ud ruske cerkve. zato bi morala ona prej svojo veroizpovedanje premeniti in prestopiti k pra-voslavni cerkvi; in res najriovejla telegrafiSna vest se glasir da je pruski cesar vie privolil v taki prestop. Kaj je na teni resnice, ne vcino. Iz Brazilije, drfcave prekucuhov in franta-sonov, dohajajo dac za dnevom 2aiostnrjsa po-rodila, S poSeika so izgnali cesar j a, zdaj so se neki vie spravili nad jezuite in so jell razdi-rati njihove samostane. Od tarn prognani jezuiti se mislijo preseliti v Belgtjo, Povsod se raajata ob ednem prestol in altar, Domm&& m razn© vesti VeieuS. g dr. 3. Pavlica j© imenovan za spiritualu v tukajlejem osredojem semeuisii, „Bralno drufitvo Komensko" imelo bod* dn6 8. t. m. ob 3. uri popoldno obeni zbor v svoji druitveoi brainier »e slede&m sporedom: 1„ Predstdtiikov nagovor, 2. Polaganje ra^unov pro 1. 1889. B. Volitev novega odbora. 4. Noro8ba in draiba etsopitov pro !. IS90 5. Morebitni predlogi. K obiliiej vdeltibi najvljudueje vabi ODBOR, Konen, dad 3, novembni 1880, Vmrl je 29. nov. g, Leopold t\. Furlani, glavni kasir pri c. k. davkariji, star 56 let. Bii je obia priljublji'ii gotpod, Kaj pw$va v mini ! Iz poddraSke gosildine se nam poroea; ffDne 27, m. in, je dobila Poddraga orotniiko postajo. bm li. in, rn. jr minisiorstvo dovolilo •amoBfcojtio iupoijo v Poddragi; tided teg* j*1, kakor vtuuo i» go-tovega vira, okolu oaemdeiet druftin prekltcalo svoj« podpise za praveslavje. Upamo, da bodo tudi druui iupljani is to stortH, spozoalt svojo prenagljenost ttr zvesti OHtali katoliikt voti, ker so uW'gli, Sesar so ieleti. Preiskava pa le ni koniana, kakor so poro5.li m-kateri Hat*.* Vjela se je rNova Soda" v zadnji St.vilki, kjftr si da h Cerkljauskib hrf-ibovdopi-ati, da od Cerk* Ijausko duhov$Line star.i ^Sofii14 nima priLakovati zaupnic, eV§, da gospodj- 'so dovolj previdni. Isti dan pa in i*tu uro smo mi v BS >6i" prioeali „iHf.ek," po-hlan nam od Cerktjaiisko duhovaciae, v katerem nam ta szraia, da atoji na atratii stare „So5«%* Vjela se ni stara BSo6a.a ko je pisaiav da je pesnik S. Greg^rdifi v „Jlov! SoCiw podastil bogo-a'ortie profetorje z lepim pridevkum j *lovski psi." Na kateri strani je dr. Gregorcifc ? Od L'»-;«,r: ua lib ratni; ker c-.r je cploh k:j libera'nega ni S!oveiukt»ni, jo v prvi \Tsti „Sluve a kora posvetovali, sprejeli v 46. it. „So6ett Likarjevo Bpo-alano", mened, da smo po poatavi dolini sprejeti v s a k o poslano od naaprotuilke atrani, opozoril nas je dva dni kasneje g. Cerin, da nismo prav siorili, ker postava nas ne vele nego sprejefi le stvarai po-pravek, ve6 pa ne. Mi smo bili za ta opumin prav hvalezai, ker kot novinci pri poiiticuem listu ae piHnmino Se vseb postavoih dolofib. Ko je tedaj g. Likar spet k nam priiel z novim wposla»iim", smo mu proSujo odtekli z gorenjimi besedaini; vender pa smo ,poBlano" ob diiali, da bi ae poavetoyali uz gospodih-1. j. z g. Cerinom, ki je pa prebravSi „po . alano" rekel, da postava nas ne more prisiliti spre-jeti jp. T a je nasa „odvisnosfcu; mi se jo ue sra-mujemo. AH pa meni g. Likar, da U tega in obeh Tonk'j«>v se mi gospodn it gor odreiemo enkrat za vaelej tako)c»: Nik, Tonkli jo §e le stopil v politiSko javno#t in ne mo re mo o njem niiesar ie refii, Za odbornika ga nismo izvolili mi, ampak tiitl, ki imajo pravioo, dcielnt poslanCi. Na pritisk naaprotne etrunke je Nik, Tonkli odborniltvo spot poloiil v roka del poalaneev, ako bi jih bila volja i/polniti ieljo dr. Gregorfiiiu, da bi njega izvolili v odbor. Postanal ga pa niso bo-teli. Ear a© pa tioo Nikol, T. poalangtva, volili bo ga volivci in aioar poitavno; drugaie ao imoli na-sprotniki povzdipiti glaa, ko ja slo vtrifioiranj© nji-gove volitve, Ker pa tega niso storili, jim drogega ne ostarie, kakor potrpeiljivo 6akati do prvih volitev, Tedaj naj pa pregovorijo volivce, da si ne bodo ve$ izbrali Nik. T., da ukrbijo da pride v del zbor vo-Lina takib poslancev, ki ne bo lo volili v odbor Nik, T., ampak dr. Gregorgiea. Drug:i(Se je vie vpitju breapametno. Dr. Jos. Tonkli je pa nai drzatni poilaneo in oitane do prikodnjih vt>lit«v, Tudi on je poatavno izvoljen, in ne malo je pripomoglo k njego?» izvolit-vi prizadevanje di\ Grcgoriifia sftinoga, Ako dofiakame I, 1891. tedaj bodo volivoi driavni maudat spot imoli ˇ avojih rokdli. I) ali ga bodo, komar bodo hotel!, Mi ne bomo voliloem stavili zanjk, da bi jib vanje lovili, MZaataro„8ofioi, kakor je z d a j; *tonimo pa ne v n j iM — tako so nam izjuvili vrli Carkljaoski duhoviii. h\ tako je mo^ko, Naj nan li pnsie same, kakor bri bodo ipoznali, da zalozujemo njib prostoit. I)r. Jos. Tonklijevo javno dolovanje pa bomo javno znbiljezevali, ker jenal posldnec; hvalili bomo, kar je hvalo vredno, a obsojili tudi, fie bi bilo kaj tnkega. Da pa dr. Jos. Tonkli rtajde v naient listu Sroatora v obrambo proti napailom, je paL naravno. jo se bo pa braiii!? Marl li v „Novi Sodi*? In all je dr. J oh. T. res tak izvriekF! G!ed6 njegove nadelnosti pa odgovorimo, da dr. Jos, T. je vedno stal in glasoval na stran; konserva-tivtie desnice, kar je, posebno za iajika, 6astno. Dr. Gregordid pa, ki. ui lajik, ampak dubovaik, ampak doktor fiv. pisma. ampak profesor bogoslovj;», in sicer dogmatike, atoji na strani liberalcev. Nuj si pa kda razlaga tako na6tilnost! Nam je vganjka. Popravek. V zadnji St. „Sodea se nam je Viinila v dianek: „Dober evet" itd. sti% 2. tiskovna pomota. Brati se iraa: „delatec eden k drugemu zdela ua ted«n po 10 parov", ae pa: 10. Izjava, ki more biti za Slovence io posebnc vainosti, je izSIa iz sredo Kranjski dei. poslaneevv podptsana od starih in mladih. GHaai se pa: Povodom Bostanka novoizvoljenega deiehiega zbora smo vsi narodni dezelni poblanci razpravljali tudi nSo8ft,,. Volitev dei. odbora ie je vrgila v drugi iborovi seji 10. oktobra, a tretja iflja je bila la lo 88. okt. in ta dan je imel tudi Blovenski klub aopet svojo sejo. V tej seji naznani najprej naoelaik kiuba, da je on po naivetu g. Ig. Kovaiifi-a poikuial ipravo dognati s6 atranko g. dr. Gregoroiif-a» da je ta po. vabljen pri§cl k njemu in ma naznanil, daifctvi n)e« gova Btranka kot pogoj uprave, da dr. N Tonkli oditcpi od del odborniitva in da iivolijo na njegovo mesto dei poslanei njega, dr. Gregorfiifia v dsi. od' bor. Na to se ogla*i dr. Nik. Tonkli is rtoe, da ao mu doile II, okt., tedaj dan pofcam, ko je bil vie voljen odboruikom, trl tamed agoraj iwanovanlh pro* ienj, prognja „ZiivednoHtiM pa fie kaioeje — vilod katerib naj bi on deial na to in m potegova! da bode voljen dr.A.G, v odbor; in oadftl|aio tako let -Jai aem pripravljen, gg, potland, koj poloiiti odborniltvo zopet v Vale roke, da hofieto volitl dr. A, 0.; pa ne Hftmo odborniltvo, tudi poilanilki mandat na to odloiim; ali ker ima v letainjen saHedanji prlti vo-levaina zadova gledo noriluice v razpraro in da bi rat Blovenoi ne agnbili U edoega glati, ker bo poll. Ivaitci6 zarad bolezrii ie tako ne more vdeloiiti abo-lovanja, zato bodotn poslanifiki mandat odloiil ie le po hftoiojem zascdiinjf; le to ie reeem, 4a oitaiiern, kakor do sedaj, tudi za naprej debar Siorenec, ie tudi m bodflm vo6 poilaneo. Po tej izjavi dr. N. T, je sledil dolg, dobro uro trajajo6i razgovor, katerega so se vei all manj vdtsleiili akoraj vsi klubovi udje., Vsi poslanoi, ki so zadnjikrat glasovali za dr. N. Tonklija, so ie izrekli, da ne morojo osirati se na ieljn, izraieno v miih proinjah, da poslanoi ne mo-rejo aprejeti od volilcev vezilnih inatrnkeij in da mo-rajo po avoji \eU\ glasovati za Ustega, katerega o a i spoznajo za aposobnejiega. Slilale so so tudi outre besede coz pisavo nekega lista, ki je imenoval to poslanoe „phorchiade* t. j. kakor da bi bili oni slepo orodje v rokab dr. J. Tonklija; in posl. Mahormiie dostavi, ko bi to bilo res, potem nas ni treba vei | tukaj, ampak dajmo dr. J. T. kar „belo polo" in Bplosno pooblastiio. Na to se oglnsi posl. Gerin in gcvori nekako tako le: „3Ii^al scm, da je dr. A. GregorLi6 rokel pre isedoiku naiega klnba dr. J. Ton-1 !iju: recite Cerinu in on bo storil to, kar hotiete Vi, dr. Lisjak pa tudi tisto, kar mu bo Cerin na-svetoval (t. j. da boata potem obadva glasovala za dr. A. Gr.V Jaz odlocao proteaujem proti torau, da se mi v tej stvari odreka vsakt aamostslnost, del da bi bil jaz le dr. Tonklijeva mitijoneta in da bi on mene imel na vrvici, jaz pa dr. Lisjaka, kaj takega , iali mene, a raxialjivo mora biti tc tudi ?a mojega | prij ttelja, dr. Lisjaka. Jaz io od zadnji h volitev so in op.izujem, da je med mano ia dr. A. Gr. nastala neka napetost, jaz gotovo temu n'sem dal povoda; dr. \. Gr. bri ko ne ni bilo prav in ljub.% da sem jaz voljen bil po*.lancem. Kar sem ie na dan svoje izvolitvc rekel uekaterim voliloem io potem ponovii tudi drugim gospndom, to ae enkrat tukaj izjavim, da jaz nisem iskal mandata, «i ga tudi nisem ielel in da mi slim kvoj mandat tudi odloiiti. In res, jaz bi bil monii to vie storil, ali le na prigovarj&nje nekatcrih ptijaieljev sem mtndat obdrial, in ga bo< 6cm, So mi Bog zdravje in zivljenje podeli, toiiko 6asa obdriatu da se vsled. zadojih volitev razburjeui duhovi pomirijo in nohladi vroSa kri. Kar pa zadene volitev dei. odbornika, naj bode dr. A, Gr. vverjen, da sem prav jaz, ko nisem bil ie dobro poduCen, 7 Sem da prav za prav obatoji opravilo in delovanje dei. odbora ednemu kolegi rekel: kaj bi bilo, ko bi dr. A. Gr. volili v odbor; ni mo. pa gnala nikaka osebna mrinja do njrga, ampak vodili so mo edino le stvarni razlogi ce potem nisem zanj glasoval in <5b sem oddal avoj glas za dr. N. Tonklija. Ti razlogi me vodijo tudi danas in reLem, da sem tudi Bedsj za dr. N. Tonklija.* Og'aui so na to dr. Abram in pravi „Jaz sem vie takrat, ko je bila volitev odbornikov ua dnevnem wdu naiega kluba, izjavi), da, oe vie mora kater: izmed dveh dose-dapjib pdbojraiioF fldatppti, W aoraJ Jas $s vmakaUd SSssSefees is dragemu napraviti mesto; 'meae tedaj wife med staro ielezo, Jaz res nisem imel t iolab prHike a6iti se aloveaskega jexika, ali 2 lastnira pridom «i« ma toKko priradil, 4a sdaj tredojaia sUweoski. Le to nej ie doetfcrim, d* bi, ko bi me Vi ne hole!! za odtornfka, tepo moWal, to* eetol nareden poslenec, zraren pa Tender le dalal sa narod in sToje voldce, koHkor bi kilo t raoji raoei Ja* tudi nimam poroda, da bi glede odbornik* premenil sroje mnenje, zato •em ia oataneni in dr. N. Tonklija\ S kratkirai ba-sedami isreee ae tadi dr. Liajak a* dr. N. T. Eiim or. Beflc je iofiet priporooeral dr. A. G.-., akliee-taja ae oa xgoraj omeojeee ptosaje, narodovo Selj> ia Java* mneaje. kolikor ae ja to pojavilo t lietib ia oawrikib. Pesl, Mekefdid odwoe: ,Mi dobro remo, kako m dele jawe aeaeaje ie kako ae pobirajo in nabirej© podpiat za to aH nno e**»r. Ko bi jas bote! t 8 ali U doeh vdoeim SOQO podpteiv, ki ao bodu v«l iztekh* proti dr. A. Gr.« Te s**e dr. A. Ore-gorges t met io aravi; .G. Mgkorcio! ja* I* telel in bi rad ridel in veselllo bi me, & fdobite Yi kak podpia aH iajave proti meni*. PoaMdanot«:6 odrrne: .To bi bilo pad malo caeiao tame, ko bi jaz na taki stein pobiral podpiae, kakor tntjo delati dragi*. S torn je tola razprarc keeeaaa, iu predteaViik da na gfesovaaje: se !i iraa aerejeti odpo?ed dr. N. Tt-nklija aU ae. Y*i tinti poalanei, ki ao zadojikrat glaaoTaU aa dr. N. T., so bill tudi sdaj soper nje-govo odpored. Od 28. ok*, do 5. norembra ni imel »ejo niti deielei abor niti ktub alov. poalaoce*; a ˇ torn casu je bfla nattala eeka firememba t easuikar#tiru goris kern; mo»to dosadaeje edae .Sofc* ati zaceli izhajati dve ia aider .atora* in .nova". Kako in zakaj iia jt» do tega ptjile, nam tokaj ei preiekovati; le to naj omeaime, da am ie kot priporceeralc* in pokroritelja ,Nore So6eH nasnanila in podpitala <1t» alov. poalan-ca, dr. Ant. Gregoreie in dr. A. R. Rojic, in da je ta BOTi list kar t prri aroji atevilki napovedal boj proti ?eeini etor. dei. po&lance?. Dee 5. novembra naieloik al na^elnik giasovati o predlogn poet. Gerina, ki se tudi sprejmo s 7 glasovi proti 2. Na to koj zapustita kiuboTo sobo dr. A. Or. in dr. R. ostanejo pa ie akupaj drngi poelanci in ae koj zjedinijo v nov klnb ter rolijo ua-eelniitvo. ^rmji dan, t j. 6. norembra odlozi poalanatro Zdelo ae je nam Tmeatno in primerno, objariti te dogodke v ptejinjem alorenakem klnbo, ker me-nimo, da nekoliko -pojaaojnjejo sedanji politi6ni po?o-iaj na Goriakem, kolikor pridejo pri tern t noiter •loraaski poelanci. r POSLANO. Ker je .Slorenskema bralnemu in podporaemu draStva v Gorici"; ki steje aedaj 300 udor, po § 2. drufitveirih pravi namen: „dulerna in mate-rfjalna podpora udov* in se drnitto n:ka-kor nima Ttik^li v.po'.itiaae styari, yrottwtuje jjod- pisaoi odbor r sroji seji dne 3. decerabra t. 1. od-loeno proti isjavi t .Seel* dne 29. novembra t. I., ki ae glasi: SG. dr. Liajak isgabil je alnibo kot zdraToik pri bralnem in podpornem druitrn t Gorici, ker ni oddei kot deieloi peslanee svojega glasn za odborniitro dr. Gregorfica' — in ki je glede v njej natedenega rzroka nereamSna in israiiljena. Na rednem obenem zboru dne 17. norembra t 1. se je, kakor tadi predlanskim, rsh d vie poprej po mnogih «d:b naznanjeoega pn-dloga: „Xastavi uaj se zopet draitrenim zdravuikou* g13. dr. A. It Rajiv", obravnaraJa ta tocka in aieer po raem stvarno, resno, bres raake oaebae mriaje ali celo poliudne pritik-lipp. OWni abor, brojefi bt zo 100 udov, skienil je jednogi&sne, da ae udboro nzruii zopetna p«i-dobiter dr. Rojica, ker trob 1 je, da pri razitrjeoosti moHt* biva jeden sdravnik na jedneni in dtogi vai drugcm konen mesta. Y arojih naJalj ib nuedbab v te; zsderi rarnal ae je udbor, ozinje «e na koriat tlrr.stra, po jaano ixraienih ieljah drnitvtBiktv. Sieer pa ttatanko verao, pa g. dr. Liajak aam obzaluje, da se je v mSo&u priobfiila zgoraj nuvedena vest. Y GORICI, dne 3. decerabra 1889. Hkr Jmukp talnegi in podpomiga Mil*. DOSTAYEK YREDNI&TVA. — Mi meaimo o tem, kakor amo pisali, d r u g i pa naj inenifo, kakor jim va.6. Sicer pa — kar mo ram 3 pri-pomoiti — ni dr Lh'y.tk niti prodil ait, i:«j to objaviina, uiti celo vedel, da mislirao ubjariti. Storiii amo le mi. Na znaiye. Podpiaana nuznanja alavnemu obfiinatru, da ja odpr!.t kidmo v 6iato n»vi hiii z dvori&eem aa igro ua krogle pri kUvnici (Via Macollo), kjer toCi prav dobra vinu, ter ee pripoioca za obtlno obiakovaoje. GOUICA 6. decembm 1889. XCatarixia, Vng^a. & r Za vsako gospodnjo! ktera aseli dobro kavo pripra,viti! Pazite dobro na to, da so razsiqeni Zaboji FranekW^ goljufivo ponarejeni!-Hofiete li oknsno pijiaco in tecno kavo imeti, zahtevajte pravo ,Franekovo* kavo, ktera pa je le prava s temi registriranimi markami: Y«r»tvena xnamka, var3tv«na znamk». varatvena anamlca. in s tim podpisom: Ludwigsbutg^, Linz- W^ ioraj: ^vevidnozt x>xA 4a4povatHi! ¦ »l IT, 11 —J 1 7JL » KriVG je misliti, da se f/dobra kava" le iz samih kavinih zrne pripravlja, ne — kajti dober pristavek poviksa kavino moc, njeno barvo in njen okus. — To je resnicno, prepricajte se Wagovoljno z poskusom ppave iranekWe kave. P. 3909 Sr. 9 IV. x-w.i.