vorvsurs&s fifi,
-------
Izhaja 1. in 15. dne vsakega mesca, in velji za celo leto 3 gold. SO kr., za pol leta 1 gold. 31) kr.
Tečaj Vili. v LJubljani 15. februarja 1868. List 4.
S a n j a.
V" sanjah bil sem verli Triglava,
špenjal sem se do nebes, Z neba pa z roko titansko
Zvezd sem vtergal svetlo zmes.
Prisvojene krasne zvezde Nesel sem domu vesel, Tu prijatlu — domoljubu Vse na persi sem pripel.
J. Cimperman.
Učitelj svetuje svojemu tovaršn.
Preljubi moj! V odgovor na tvoje poslednje pisanje naj ti bodo besede slavnega apostola paganov: „To pa vedi, da bodo poslednje dni prišli nevarni časi. Bodo ljudje sebe ljubili, lakomni, napulinjeni, prevzetni preklinjavci, staršem nepokornj, nehvaležni, hudobni, brez ljubezni, nepokojni, obrekovavci, nečisti, neusmiljeni, brez dobrotljivosti, izdajavci, prederzni, napihnjeni, kteri bodo sladnost bolj ljubili kot Boga, kteri imajo sicer podobo pobožnosti, njeno moč pa tajé. In takih se ogibaj". (Tim. 3.) To se vzlasti sedanji čas spolnuje, kakor se sam prepričaš, če premišljuješ, kaj vse ljudje počenjajo, go-voré in pišejo. Toda ni še konec vseh dni. Včasih je žerja-
vica v peči vsa meriva, pride pa kurjavec, pa razpiše pepel, in glej! iskrica tleča pod pepelom, se vžge v plamen. Nekako tako se godi sedanji čas. Resnica in pravica ste na videz zginile iz sveta, a niste še; le pepel praznili fraz in nečimurnih besedi ji pokriva, iskra še močno tli; viharji jo bodo vžgali v plamen. Hudoben človek živi na svetu, da se poboljša, ali pa je pravičnemu v pokoro in spodbudo.
Človek je k hudemu nagnjen od rojstva sem; pri vsakem človeku se vzdiguje meso zoper duha in nastopajo trenutki, v kterili človek hoče čisto pozabiti svoj namen na tem svetu, hude strasti hočejo vse dobre občutke zadušiti; tako se zgodi po posebnem božjim pripuščenji tudi v življenji narodov in ljudstev. Hudobija široko kraljuje; laž, brezbožna vednost in pa fraza se koščati, resnica pa v kotu molči. „To je vaša ura, ura teme", je rekel Zveličar tisto strašno noč, ko so peklenske moči večno Resnico vklepale in obsojevale. Vendar po žalosti velikega pelka je nastopila zarja velikonočne nedelje, in po sramotnem križanji častitljivi vnebohod. Luč nikdar svetleje ne sveti, kakor po hudi temoti. Iz tega stajališča presojuj sedanji svet, in med vertoglavci boš ohranil zdravo pamet.
Gotovo si želiš in vošiš, da bi drugi od tebe dobro mislili in govorili, s tabo in s tvojimi pomankljivostimi poterpljenje imeli, kar je pa tebi prav in všeč, to tudi drugim stori, posebno pa svojim tovaršem in ljudem svoje verste, in varuj se, da sam ne zabredeš v to, kar nad drugimi grajaš. — Golob in sraka sta bila svoje dni pri pavu v vasi. Ko odideta, začne sraka grajati pava, kako ima gerde noge in neprijeten glas; „a jaz", reče priprost golob, „sem le gledal njegova krasna peresa". Vedi, da je prednikom, tvojim in drugim, vladanje v našem času, ko človek človeku ne zaupa, sitno in težavno; povsod pa glej bolj na to, kaj ljudje ravnajo, kako se vedejo, kakor pa na njih besede in zlate obete.
„Prišel bo čas, ko zdravega nauka ne bodo terpeli, temuč si bodo po svojih željah zbirali učenike, kteri ušesa zgačejo; in bodo od resnice ušesa odvračali, k basnim pa se bodo obračali«. (Tim. 4.)
Poglej tak čas je posebno sedaj nastopil — „otroci se po šolah vse preveč uče kerščanskega nauka; namesto veroznan-stvo naj se uči po šolah naravoznanstvo, nravno modroslovje
in Bog zna, kakošno slovje in znanstvo še". Poprej je zamo-deržna vlada vendar skerbela za učenje kerščanskega nauka in za pobožne vaje; kerščanski nauk je bil poglavitni nauk in kerščanska izreja poglavitni namen šole. Sedaj pa ima biti ta nauk enak drugim naukom. Komur pa vera ni pervi nauk — temu pa kar nič ni, in kdor versko izrejo ne stavi na pervo mesto, jo stavlja na zadnje. — Kakor jaz, tako tudi ti poznaš šole, v kterih se mladost pred vsem kerščansko izreja. Ako jih vendar še ne poznaš, vzemi v roke „Danico" 1. 1866. in posebno 1. in 2. list leta 1867. V teh šolah delajo možje, ki so uzor vsem šolskim učiteljem, in njih šole so drugim vzgled. Ako tedej hočeš bolj popolnoma biti in vendar nočeš svojega stanu spremeniti, stopi v red šolskih bratov. Tvoje posamesne moči se bodo z drugimi združile, in tvoje prizadevanje ne bo tako samoterno ostalo.
Pri tebi je tedaj, če se čutiš zmožnega živeti ves čas svojega življenja v zatajevanji samega sebe in vkvarjati se v nizkem in zaničevanem stanu s podučevanjem nevednih, da sam sebe prevdariš, in potem po svetu modrih in kerščansko mislečih ljudi ravnaš. Tu boš najdel ponižne in delavne sobrate sebi v zgled in spodbudo; tudi, kar časnost zadene, se ne bošume-nil. Imel boš namesto ene hiše njih veliko gostoljubno odper-tih, in kedar tvoje moči opešajo, te ne bodo spodili kruha si prosit od hiše do hiše, in tvojemu trudnemu telesu bodo privoščili zaslužen počitek. Toda vedi, da boš živel ves čas svojega življenja v pokorščini in zatajevanji, pa to naj te nikar ne straši; kristijani smo popotniki na tem svetu, in naš namen ni, da bi dobrote tega sveta vživali; tudi te bo svet še le prav začel sovražiti; doslej so te inilovali, če se nisi hotel vdeleževati vseh zabav in veselic, ali k večim si bil ljudem v kratek čas in šalo; sedaj te bodo pa sovražili, opravljali in obrekovali; redovniška obleka že nekterim ljudem tišči kri v glavo, pa spomni se Zveli-čarjevih besedi: „Blagor jim, kteri zavoljo pravice preganjanje terpe, ker njih je nebeško kraljestvo"! Če te delo straši, glej na plačilo!
Izvanredni časi tirjajo izvanrednih pripomočkov; cerkev si bo sedaj sama mogla pomagati, in če bo treba, bo mogla osnovati cerkveno šolo nasproti svetni šoli; Bog, ki previdi žalostne čase, kliče može v svojo službo in po njih celi rane, ktere si človeštvo samo seka. Morda je ravno red šolskih bratov za
4«
sedanji vek tisti pripomoček, kterega se Bog lioče poslužiti, da si izreja verno in sebi dopadljivo ljudstvo.
Po novih šolskih postavah učitelji na deželi ne bodo ne gospodje, ne podložni, ampak tako neka polovičarska stvar, na pol tič, na pol miš. Učitelj in župnik bola sedela v srenjskem šolskem odboru. Samostalni školniki ne bodo poznali gospoda nad sabo; duhoven bo ali šolo vladal, kakor poprej; ali pa se čisto ne bo nič brigal za njo, morda bo še šolo in učitelja grajal. — Kaj potem nastopi? svobodni učitelji bodo pri vernem ljudstvu čedalje manj veljali, čedalje manj jih bodo čislali, ljudem bodo nadležno breme, kterega bi se radi znebili; šolstvo, ktero je pri nas ravno vslalo, bi pojemalo. Ne želim tega, a prišlo bo tako — če teorija djansko obvelja.
Oe bode pa pri učiteljstvu vse zmedeno, bodo pa tudi starši premislili, ali bi sina poslali v pripravnišnico, in dobrih učiteljev ne bo na izbiro.
Človek v življenji ljubi navado, in duh želi take hrane, kakor se je navadi. Kedar se enkrat človeško serce navadi kerščanskega življenja, kedar na se vzame Gospodov jarem, se prepriča, da je sladak, in ni ga zadovoljnišega človeka na svetu od tistega, kdor vse z Bogom ravna, in prost časnih skerbi živi le za izveličanje svoje in svojega bližnjega. Lej tako veselje boš tudi ti najdel, če greš iz pravega namena v red in si naložiš Kristusov jarm. Če te tedaj božja previdnost, kar po svetu modrih ljudi in po svojih osebnih okoliščinah lahko spoznaš, kliče na trudapolno pa zaslužno plačilo, ne obotavljaj se, in pojdi na delo! Če te delo straši, pa glej na plačilo! Kar so drugi storili, tudi ti lahko storiš, samo da hočeš. Z Bogom!
Tvoj
pravi prijatelj Govoric.
Stari in mladi Slovenec.
Boleti.
O. Iz te imam v koj omenjeni obliki bolinica mulier aegrola bolna ženska in valetudinarium ali bolnišnica, hiša za bolne , ali — bolna hiša ?
B o 1 n i c a je po obliki blaznica. Ker je sedanji svet vseskozi bolan, mi bode rabiti vprihodnje razun nsl. bolehati
tudi stsl. bolnovati, boledovati in boleznovati, bol, boledina, bolezniv, bolesten, bolest; bolničarjev pa mi bode treba skor brez števila! Bo Ii nič ari stsl. aegrotos curans (Krankenwärter).
Bolii.
O. B olji-boljši pomeni stsl. major v e č i.
S. Pa vendar tudi melior, praestantior. Boljstvo in b olj -šinstvo excellentia bi sedanji čas pogostoma pisaril, ko bi se ravnati hotel po Nemcih. Boljši na melior status boljši stan, tega pa želim sebi in svojim rojakom. Zanj naj bi si prizadevali naši boljari, ker bolj arü ali boljarinü je stsl. optimatum unus; boljarstvo je magistratus, senatus; boljarski svet senatorum consilium , boljarski dom itd.
Boteti.
<8. Bazboteti, razbotevati pinguescere (dick und stark werden) na pr. žile razbotijo, kadar se napijo in napno. Pa ni nsl. a bo ta, aboten nam. ob o ta, oboten? Čudno se mi zdi, da Vi te besede nimate.
O. Na duhu oboteti, obotno ravnati; dala bi se vsaj razlagati.
Bratija.
Bratija porečem posihmal, kakor pravim tovaršija, gospoda itd. nam. množnega bratje fratres, kakor govori bratja-brača moja jugoslovanska.
O. Prav, ker se ta oblika bolje vjema s slovenščino.
ßrakü.
O. Sej ta novoslovenščini ni znana?
S. Pa je korenika brati sumere; b r a k ü connubium, nuptiae C^he, Hochzeit); bračiti se uxorem ducere ženiti se; bremg onus.
Bridükü.
S. Novoslovenski se piše časi bridek časi b r i t e k ; ktero je tedaj pravo?
O. Jaz imam le bridükü, bridosti; Čeh bfid in brit v le nekoliko razločnem pomenu.
S. Kolikrat je britev tudi bridka! Bridek je amarus, acutus. Stsl. bridost i sladost, bridka strela, bolezen, bridko čuvstvo, zimna bridost itd.
Bruzu.
8. Berzo, primerna ali sodnja stopnja berže, nsl. berž fortassis gr. rana. Berz-a-o, kakor bliz-a-o, t. j. nagel, hiter, navadniše berzen, berzost ali berznost (Schnelligkeit, Hurtigkeit). Zlasti dobro mi bota služila glagola bruzati nsl. berzati, berzam cito currere, in bruziti sg nsl. berziti, beržim se festinare.
O. Jarnik sklepa z berzo, berž celo beržole pl. (Rost-braten), Murko pražole t. j. pražena govedina, serb. peržolica iz peržiti. Bruzeja (berzeja kakor vereja) je svrtis prod, klečet (Japel), sipa, sipina (Sandbank).
Brnmlnu.
S. Menil sem doslej, da je ta beseda tuja in ogibal sem se je v pisanji.
O. Sej je tudi. Bere se sicer časi v glagoliških spisih, tedaj le na zahodu, pa redko, in pomeni lat. pius, nem. fromm, staronem. frum utilis t. j. koristen, in od tod je germ. b r u-m e n. Nemec je ohranil še pervotni pomen: das frommt mir t. j. niitzt mir itd. Ni treba toraj segati v arabsko, kjer bar, ber pomeni pošten, nedolžen, pravičen.
Brulogu.
<S. Kopitar ima berlogu lustrum ferae s pristavkom: Ajunt esse Barenloch Germ. Na, si mislim, mi je pa že spet dobra beseda ušla — v germ.!
O. Dobra je dobra, sej jo rabi i Serbljan — antrum, lustrum ferae, ursi, in jaz pravim: de germ. barenloch co-gitandum non est.
S. Hotel sem že namesti nje pisati medvednica, kakor blaznica, bolnica itd.; ali pa, kakor svetujete celo Vi sami : respondet vocabulis lože, ograda, sukrovište.
Bresti.
O. Bregq, brežeši curae esse, — sg cavere, ne brešti ne-gligere: ne brezi noli, sine; primerjati je z got. bairgan, stn. bergan.
8. Jaz pa menim, da s hrovaško-serbskiin brinuti, bri-žiti, brigati se t. j. skerbeti, čuvati se, briga je skerb, brižljiv skerbljiv, in Slovenec že tudi pravi: kaj to tebe briga?
to me nič ne briga! Od tod morebiti Vaše brižiti affligere (cf. beleg in bilježnik, bel-bil).
O. Toraj ga rabi i ti. Jarnik ga dvomljivo primerja z barati, verjelniše pa sklepa z briht (nam. brig t kakor noht n. nogt ali noget — nohtu, laket — lahti), brihtati se, brih-ten, brihtnost. (vid. Jezičn. II, 10.)
Buj.
O. Buj — buj i je menda iz byti esse, crescere (iippig wachsen, wuchern), in poméni luxurians, arrogans, insipidus.
Si. Pravite, da je v serbskem bu jati saevire divjati, in da imam celo jaz bu ji ca torrens t. j. hudournik (Giessbach). Tedaj je korenika moja.
O. Bujno, bujstvo, bujak stultus, bujati-evati, o-razbujati audacem fieri, bujestï kakor boljestï itd.
Tolikrat jo imate Vi, in jaz je sedanji čas potrebujem kaj pa da! Ceh pravi bujnost, bujota (JVIuthwille). Buj človek, buja misel, buja reč, buje slovo (neumna, nespametna beseda), buje telo, buji ljudje, vojaki i strasti bujajo, igrati in bujati saevire, iuveniliter agere. Buiti sg in deliciis vivere — to mi kaže, da je morebiti razlagati kakor hotêti — najpred v telesnem, potem v duhovnem pomenu.
Byti.
O. Byti esse, fieri ser. bhû gr. <p (<pv«) lat. fu; by vati; bê: bêjaj i syj i grçdyj ili b%dyj qui erat et est et venturus vel futurus est; bytije origo, substantia, bytïstvo, byšistvo, po byliju re vera itd.
S. Tacih zaznamkov mi res primanjkuje, vendar vseh zdaj še rabiti ne morem. Pomniti pa hočem, da iz biti razlagate tudi zabiti oblivisci, baviti, iz-probaviti, prebavljati, zabavljati itd. O teh mi bode govoriti pozneje. Kar mi je pa zlasti važno, pravite, da nsl. zbilja kar serb. je iz bylije quod est, in iz biti je bitev, betev, betva, betvica t. j. mervica, trohica (Bischen); znebiti se perdere; nsl. bitje pecuniae ; bydlo materia itd.
Besu.
/S. Bes daemon je v glagolih besiti se, besovati, besno-vati, — se, besneti a daemone agitari, furere, rabidum esse; v
pridevnikih besen, besov, besoven, besovsk, besnovat; v sa-mostavnikih besovanje, besovstvo, besnovanje, besstvo stsl. besistvo, bešenije. Teh oblik mi je treba v svetem pismu, kjer se večkrat govori o besnih ali besovnih, in mi nsl. obseden, obsedenec vselej ne more služiti (cf. der Bose. Kop. Jarn.)
Zemljepisje v ljudski šoli.
(Dalje.)
§■ 6.
Neške ali kadunje, kopanja (Muldenthäler) kotel, kotanja (Kesselthal), okrin (Becken) prodolje, sodolje (Nebenthal) , podolje (Längenthal), preseka (Querthal); razdolje (ein vielfach verzweigtes grosses Thal), nizdolje, vdol in andol, nadolje, obdolje.
O. Kolika različnost je pri stvarjenih rečeh! gora je sicer gori, dolina dolini podobna, ali ta gora je bolj sterma, una manj, ta je podolgosta, una bolj ertasta (špičasta); te gore se derže v nepretergani versti; una pa sama stoji. Zato sem ti pa toliko imen naštel za gore, kakor n. p. klanec, breg, berdo, sleme, greben, verhunec. Tudi doline in doli so zelo različni, kar se že vidi iz tega, ker so ali med visokimi ali nizkimi gorami in homci. Zakaj da je zemlja tako pretergana in rupasta po nekterih krajih, tega ti ne bom danes razlagal, le pokazati ti hočem nektere doline in njih imena.
J. Dolina, v ktero sva sedaj prišla, je ozka, in kamor pogledam, ne vidim drugega, kakor breg na obe strani.
O. Tukaj se pravi v neškah, ker je vsa ta dolina podobna velikim neškam, in kmali prideva v k o p a n j o.
J. Kakšno pa je tam?
O. Kjer je več takih dolin ena pri drugi, se pa imenuje na kopanji. Ce je pa dolina ravno tako dolga, kakor široka in jo na vse stani gore obrobujejo, vsa dolina pa na sredi niz i in je tak svet podoben kotlu, se to imenuje kotanja ali okrin. Kotanja se pa tudi imenuje taka dolina, ktera ima pri strani izhod, če je enako dolga in široka. Beseda okrin pa že sama pove, da je nižava, ktero naznanja, večja bolj ploskata in širja, kakor tista, ktero poinenja kotel. Večkrat se vsa dežela,
ktera na sredo nizi, pa vendar vodam, ki se na sredi zbirajo, odtok odpira, imenuje okrin n. p. češka dežela.
J. Kako pa se imenuje dolina, ktera je med navstričnimi gorami in med dolgim pogorjem?
O. Taka dolina se pa imenuje prodolje; če pa dolina derži od herbta počez, se pa imenuje preseka. Manjše doline, ktere derže v večjo in dolgo dolino, so pa so doli in p r i d o I i. Iz sodolja se pa pride v razdolje, kar pomeni dolino, ki se razširja na vse strani, in ima več sodolov.
Nizdolje je pa sploh svet, ki nizi s hriba v dol ali dolino. Pod nadoljem je pa udol ali andol; o bd olje je pa svet ob dolih in poddolje je svet nad doli, ker dol pomeni manjšo dolino.
J. Sedaj pa vem, zakaj spodnjo njivo, na kteri pšenica raste, imenujete „v dolu", zgornji pa, na kteri ste sejali rež, pa „na dolih" pravite.
O. Tako je. Pa ne samo mi kmetje imenujemo njive in travnike po legi kraja, kakor: „na hribu", „v dolini", „na brezji", ampak tudi sela in vasi imajo po legi kraja svoja imena n. p. Podgoro, Podgorje, Pobrezje, Nabrežje, Nabrezina Vdol, Andol, Dolina i. dr.; in tudi ljudski priimki so iz te korenine n. p. Podbregar, Dolinšek, Dolinar i. dr.
J. Odsihmal bom pa vselej pazil, kako da kraji leže, in bom prevdarjal, če se prilegajo krajina imena zemljini legi.
(Dalje prih.)
Spodbudna pisma.
„Oj zlati čas! Minuta ki minula , Se ne bo povernilaj Kar časa zamudiš, Ga vekomaj zgubiš.
Hicinger.
III. Pismo.
Preljubi moj!
V današnjem listu bi ti rad vrednost zlatega časa prav živo kazal, kajti ni je dragocenosti čez zlati čas na tem svetu. Ze neverniki in pagani so vrednost časa zelo zelo čislali.
Od nekega modrijana se bere, da je nekdaj svojim prijat-lom milo tožil: „Zgubil sem dragoceno reč, pa ne morem je več dobiti!" Prijatli gredo na vse kraje drago, zgubljeno reč iskat, pa vernejo se nazaj in prašajo modrijana, kaj je vendar zgu-
bil, ker nič ne morejo najditi. Modrijan pa milo zdihne , in pravi: „Oj, zgubil sem dragi čas, pa nemorem ga nikdar več dobiti«!
Njegovi prijatli se mu posmehujejo in zapustijo modrijana, češ, da se mu v glavi meša. Mož je imel prav, kajti zgubljenega in zapravljenega časa nikdar več ne moremo nazaj dobiti. Kedar kdo kak dan nič dobrega ne stori, je taki dan zanj zgubljen. Tisti, ki zna svoj čas dobro obračati, je pravi gospodar, ker zna gospodariti z naj boljšim blagom. Pred vsem pa je učitelju treba, da ve svoj zlati čas prav rabiti.
Svetujem ti tedaj, da svoj dragi čas prav modro in skerbno obračaš. Poslušaj, kaj naš pesnik poje o času:
»Gospod je sam, iz vekov dihne, In mene dih njegov rodi; Svetove iz desnice pihne, Kolesom mojim izroči. Na sercu svom rodim narode, Na svojih persih jih gojim; Merjoče gonim v dlan osode — Kolesa pa naprej vertim. V odperte bukve zapisujem Stvarem porojene dari; Zgubljenih ur ne povračujem; Moj dih merličev ne budi. Z obrestmi vzel bom posodilo, Ko prišel bo poslednji dan; Po čerki mojih knjig plačilo Delil pa bo sodnik strašan«. *)
V
Ce količkaj premišljuješ te verstice, sprevidil boš, kako imeniten je čas. — Latinski pregovor pravi: „Nulla dies sine linea". Po naše: „Ne zamudi dneva, da bi s peresom ne potegnil4.
Po tem vodilu se ravnaj tudi ti, ljubi moj! in tako boš sebi odmenjeni čas prav koristno obračal. Da pa čas še bolje porabiš, ti svetujem, dasiosnovaš dnevni red. Razdeli čas tako, da vsako uro kaj koristnega opravljaš. Tako ne boš nobenega trenutka zgubil. Oj, koliko veselje za nas, kedar dokončamo svoj pozemeljski tek, in nam bo treba iti na plačilo za dokončano delo!
*) Glej Cegnarjeve pesmi, str. 381
Zatoraj delajmo, dokler je dan, kajti pride noč, v kteri nihče ne bo mogel kaj dobrega storiti!
Ko bi mi večkrat prav resno in živo premišljevali vrednost zlatega časa, vse bolje bi ga potem cenili, in vse bolje ga rabili, kakor ga sedaj rabimo! Končaje svoje pismo, ti še enkrat naročam: Za zlati čas naj ti bo perva skerb!
Bodi zdrav in vesel, in spominjaj se svojega pravega
prijatla
Iv. Zamika.
Koristile reči.
Tobak.
(Spisal B. Terzinski.)
Tudi tobak ali duhan (herba nicotiana, nicotianum taba-cum) so, kakor krompir iz Amerike k nam prinesli. Pervo naznanilo od tobaka je prinesel Peter Roman Pane, Kolumbov spremljevalec, 1. 1496. Ta je na otoku St. Domingo divjake videl tobakovo perje žvečiti in tudi kaditi zato, da bi se branili sitnim moskitom Nikdo naj pa ne misli, da so že takrat take lule imeli , kakoršne sedaj; te so še le potem iznajdili, ko je prišel tobak v Evropo. Peter Pane nam tako le pripoveduje: „Divjaki so tobakovega perja natergali,ga posušili, potem so veliko jamo skopali in celega notri naložili. Okoli jame so naredili še druge majhne luknjice, ki so v veliko segale. Črez luknjo so naložili derv in jih zažgali, potem pa je vtaknil vsak svojo dolgo cev v stransko luknjico, in začeli so kaditi, da jim je sape zmanjkovalo". Take so bile tedaj perve pipe!
Od kod je ime tobak (druga slavjanska narečja pišejo tabak), se ne ve, ali od otoka Tabago, ali od tobačnih cevk, ktere Mehikanci imenujejo „tabako". V Evropo je tobak zanesel francoski poslanec Jean Nico, -j* 1. 1560, in po njem se tudi imenuje rastlina „Nicotiana^. Pri nas je tobak iz časov tridesetletne vojske v navadi; tuje trume so ga bile namreč na Nemško zanesle; od tod pa se je širil po sosednjih slovanskih in slovenskih deželah. Vkljub vsemu prepovedovanju vladarjev in duhovnov je prišel tobak le kmali v navado. Kako so v ti-
*) Moskiti so v Ameriki taki merčesi, kakor pri nas komarji, samo da je njihovo pikanje bolj strupeno.	Pi».
stih časih vladarji skerbeli, da bi se ne bil tobak raznesel, spričnje nam to, da so bile še celo postave razpisane , ki so vsakega, kdor bi tobak kadil, kaznovati zapovedale. Toda, kakor se tudi današnji dan lahko prepričamo, ravna se vselej raji proti postavam, nego po postavah. Tako je bilo tudi takrat. Čim bolje je bilo prepovedano tobak kaditi, tim manje so to-bakarji prepovedi spolnovali, in ker so slednjič vlade videle, da tobaka ne bo mogoče popolnoma odpraviti , ga dovolijo kaditi, in od tega časa se je za soljo tobaka naj več prodalo. Možje, še celo žene so ga sim in tje kadile in duhale ; cikajo ga pa navadno le bolj sirovi ljudje.
Tobak ima omotičen strup v sebi, tako da neprivajen organizem v omotico pripravi; ko se ga pa človek privadi, mu ne škoduje toliko. Odraščenim ljudem ne škoduje, ako ga zmerno kade; če pa ga kdo nezmerno kadi, mu škoduje. Posebno škodljivo ga je pred jedjo kaditi, kajti človek se takrat preveč izpljuje.
Tobak duhati ali v nos devati je za tiste, ki niso nanj privajeni, pri očesnih boleznih zdravo, toda ne preveč; za privajene je pa to za nosne mrene in živce zelo škodljivo. V zdravilstvu se tobak rabi samo pri reomatičnih zobnih bolečinah. Z vodo, v kteri se je tobakovo perje kuhalo, se preženo živalske uši; tudi zeljnate uši se lahko s tem odpravijo; žlindra pa, ki se nabira v tobačnih cevih in pipah, je še enkrat bolj omotična, nego tobak.
Vidi se, da je tobak po eni strani sicer koristna, pa še veliko bolj škodljiva rastlina; kajti, ako današnji dan pogledamo po svetu, vidimo, da vsak naj manji smerkovec, ki je še komaj iz plenic zlezel, tobak kadi; posebno pa se tega lahko prepričamo po mestih pri sirovi, zapuščeni mladini. Da bi res imeli takega Nikodemca, ki bi paglovcem čike iz ust zbijal, pa namesto da bi jim tobaka kupil, naj bi jim dal kaj navadnega, gorkega za ušesa
*) Pripoveduje se, da bo moral sedaj vsak, kdor tobak kadi, zato davek
plačevati. Če bo res tako , se bo tobak pri takih paglovcih nekoliko uperl. Zdravo bi bilo.	P**'
r
K 11 j i ž e v s t v o.
Atlas slikah k prirodopisu iivinstva i bilinstva. Sa 334 prema naravi bojadisane slike na 32 tablah, s tumačenjem srih slikah na hervatskom, slovenskom, latinskom, talijan-skom, nemačkom i madjarskom jeziku. U Zagrebu 1866. Zakladom Lav. Hartmana.
Ni je bolj primerne knjige za kazavni nauk v živalstvu in rastlinstvu, nego je ravno zgoraj omenjena, lično vezana knjiga. Na 28 tablah razkazuje različne živali, kakor: dojiv-ke, tiče, dvoživke, ribe, kače, pajke, červe, metulje in razne druge mergolinee, ki so s prav lepimi, naravnimi in živimi barvami tako lepo in živo naslikane, da je le veselje gledati. Na 4 tablicah se zopet nahaja 44 rastlin, med kterimi so v pervi versti gobe in mahovje, potem pa druge domače in tuje rastline, in vse to v prav živih slikah. Na 14. straneh od spodej so vse podobe razjasnjene in sicer v h er vaš k eni, slovenskem, latinskem, laškem, nemškem in madjarskem jeziku, kar tudi učitelju služi v lastno izobraženje. Ako se pomisli, da se v naših šolskih berilih dostikrat bere o živalih in raznih rastlinah, ktere je treba učencem tolmačiti in pojas-novati, mislim, da ne rečem odveč, ako pravim: Vsaka šola naj bi imela to krasno knjigo, ktero naj bi učitelj rabil v poočito-vanje živali in rastlin. Učitelj in učenci bodo imeli veliko veselja ž njo, in na marsiktero stran jim bode na korist m spodbudo. Dobiva se pri Giontini-tu po 2 gld. 60 kr., kar gotovo ni prenapeto, glede na druga enaka dela v nemškem jeziku.
Naravoslovni slikovani Abecedar s poučnimi stihovi. U Zagrebu. Nakladom Lav. Hartmana.
Abecedar ima 32 prav lepih slik z začetno čerko in s priloženim pomenom. Pod vsako sliko se nahaja dvoverstni stih (verz) s primernim naukom v hervaškem jeziku. Nadalje obsega knjižica velike in male tiskane in pisne čerke, kakor tudi številke do sto.
Ta lična in zelo vkusno napravljena knjižica se malim otrokom za igračo prav gorko priporoča. Prodaja ga g. Gion-tini po 40 kr.
Slikovana pocetnica za pomnjivu dediču. Sa šestnajest bojadisanih slikah : zabave malih i velikih, pokuctvo, glasbila, oruije itd. U Zagrebu. Nakladom Lav. Hartmdna, knjigara.
Naši severni sosedje, Nemci, imajo mnogo lepili knjižic pod naslovom: „ABC-Bilderbuch fur brave Kinder"; a mi Slovenci nimamo do sedaj še nobene enake. Slikovana pocetnica v hervaškem in nemškem jeziku je prav primerna tudi za našo mladino, dokler i kod nas ne dobimo kaj enakega. Omenjena knjižica ima 16 prav lepo barvanih slik iz detinskega življenja, pohištva, godbe in vojništva. Na pervih dveh straneh je nekoliko metodičnih opomb za starše, učitelje ali sploh tiste, ki se s pervim naukom v branji vkvarjajo. Za tem nasledujejo mala pismena, proste samoglasnice, mehki, prosti in sostavljeni so-glasniki in potem mnogo prav dobro sestavljenih berilnih vaj v hervaškem in nemškem jeziku. Na zadnje so pridjana še števila, male in velike pisne čerke , vaje v soštevanji, odštevanji, množenji in delitvi, kar se otroci lahko vse igraje na-uče. Starši, kteri žele otrokom za početni nauk v branji, šte-vilkanji, risanji in pisanji, primerno igračico omisliti, je ni bolje, nego omenjena knjižica. Dobiva se pri g. Giontini-tu po 40 kr.	j. Tomšič.
Od kočevske meje. (Černa šola.) Včasih so pravili, da je v nemškem Gradcu černa šola, v kteri uče ponoči od It do 13 ure. Ali so bili ljudje, ki so se v tej šoli učili, černi, ali je bil nauk čern ali so bile učilne sobe černe, ali kaj je bilo tam černo, nam zgodovina ne pove. — Zaslovela pa je zopet po svetu neka černa šola, ki po vsi pravice zasluži černi pridevnik. Ta šola že devet let ni bila pobeljena; v šolskih sobah je bilo bolj černo, kakor v kuhinji. Še le pretečeno leto se je dobilo toliko apna, da so pobelili učilne sobe; drugo pa je še sedaj, kakor je bilo, černo, — tedaj še sedaj černa šola. Pa tudi druga oprava pri tej šoli se vjema s čer-nim pridevnikom. Bleda luna po noči skozi zaperta vrata sije v vežo, in gleda, kako nektere živalice na dolgih in nitkih nogah plešejo in svoje burke uganjajo. Ta černa šola je v kraji, kjer nemški Koče-var belemu Kranjcu podaja svojo delavno roko — v Čermošnjicah. — Nomen, omen.
Z Gorenskega. Kedaj bo resnica? Lepo postavo zastran pobiranja učiteljevih dohodkov imamo na papirji, pa kako se spolnuje!
Lahko bi naštel več učiteljev, kteri tožujejo in tožujejo za svoje že tako pičle krajcarje, in vendar morajo pri vsem tem se dostikrat prav pohlevno čakati, da dobe kak repar za sol in olje. Večkrat je že naš „Tovarši,r pisal in britko tožil o tej nadlogi, ki tare ubogi učiteljski stan, toda, do sedaj se še nikjer ni pokazala kaka rešivna zvezdica. — Slavni deželni zbor! vzemi skoro v roke zadeve ljudskih učiteljev; velika potreba je že!	J.
Iz LJubljane. Družba v pomoč učiteljevim vdovam in sirotam. Prihodki te družbe so bili v poslednjih treh letih ti le:
leta 1865. je bilo vstopnine......49 gold. 34 kr.,
„ „ „ „ doneskov pravih udov . . 466 „ 66 „ „ „ „ „ doneskov iz dobrotnih rok . 45 „ — „
vkup . 561 gold. — kr.
Leta 1866. je bilo vstopnine......32 gold. 68 kr.,
„ „ „ „ doneskov pravih udov . . 357 „ 8 „
d n »
„ doneskov iz dobrotnih rok 36 „ — „
vkup . 415 gold. 76 kr.
Leta 1867. je bilo vstopnine .....11 gold. 66 kr.,
„ „ „ „ doneskov pravih udov . . 315 v 67 „ „ „	n doneskov iz dobrotnih rok 39 „ — „
vkup . 356 gold. 33 kr.
Od začetka je bilo 109 djanskih udov, od njih jih je 34 naj več molče odstopilo, in v 7 letih jih je le 8 na novo pristopilo; vendar je sedaj 93 udov, dasiravno nekteri prav zanikerno odrajtujejo svoje plačilo.
K temu društvu je od začetka pristopilo 35 dobrotnikov; sedaj jih redno odrajtuje le še šest svoje milodare.
Števila tedaj kažejo, da društvo malo napreduje. — Čuda golemo! Človek bi mislil, da bodo učitelji z obema rokama podpirali to društvo, in tako skerbeli za prihodnost svoje družine, če jih božja previdnost neutegoma iz sveta pokliče. Toda ne!! Učitelji vendar sploh niso tako bogati, da bi tega društva ne potrebovali, tako beraško siromašni pa tudi ne, da bi teh krajcarjev vsako leto ne mogli na stran djati. Tedaj so pa ali tako imenitni, in v svoji oholosti pravijo; „Kaj bo mojim s tem krajcarji pomagano?" ali pa so tako samopašni in vnemami, da jim ni mar za prihodnjost. Druzega vzroka ne najdemo. Če ga kdo ve, naj ga pove.
Vendar je pa po besedah slavnega apostola vero zatajil ta, kdor ne skerbi za svoje. Ta brezskerbnost se pri nekterih prav posebno razodeva, ker svojih doneskov ne odrajtujejo o pravem času, ali pa le na pol, da taki ne plačujejo po svojem fasijonu, da oženjeni tega ne naznanjajo društvu, dasiravno so tu in tam očitno opominjani. Žalostne nasledke kdo drugi terpi, kakor zapuščena vdova, kakor se je I. I. v nekem primerljeji zgodilo, ko je oženjeni učitelj plačeval kot neo-ženjen, in vdova po njegovi smerti ni dobila drugega, kakor vloženi denar^povernjen.
Vendar upamo, da učitelji ne bodo tako ravnali, kakor da bi
jim prihodnost kar nič ne bila mar, in bodo djansko pokazali, da hvaležno spoznavajo dobrotljivi namen tega društva in se prihodnje na tanko ravnali po društvenih pravilih. Dasiravno okoliščine niso društvu vgodne, vendar ima že sedaj svojega premoženja 18000 gold. v der-žavnih zaveznicah po b%. Denar pa se narašča, in sedaj dobiva ena sama vdova (Pfeifer v Šmartnu) 90 gold. Tedaj, tovarši, pozor! Sicer je res, manj ko se izplačuje, več ostane društvenega premoženja, iu če sedanji rod noče vživati koristi od tega društva, ga bodo vživali pa potomci, a to je kaj slabo tolažilo temu, kdor sedaj terpi pomanjkanje, ko je bila prilika na ponudbo, da bi se bilo temu pristreglo. Denar v deržavnih zaveznicah je tako varen, kakor vsak drugi denar.
Sicer moramo pa tudi pristaviti, kako je žalostno, da samo učitelj mora skerbeti za podporo svojih zapuščenih, ker pri drugih stanovih vendar deržava to stori. Pa tarnjanje tukaj nič ne pomaga. Delajmo, kar moremo; le kdor si sam pomaga, temu Bog pomaga, in le, če bomo mi učitelji pokazali, da nam je skerb za svoje, nam bodo tudi dobrotljive roke na pomoč pritekle. Bog pomagaj!
—	Ali se sme hudoben otrok, ki mora v ljudsko šolo hoditi, iz nje izključiti? —Slavno c. k. ministerstvo za bogočastje in nauke je to v nekem primerljeji S. dec. preteč. I., s št. 9566 poterdilo in določilo, da šola takega otroka izključi toliko časa, dokler se ne poboljša.
—	Za tiskarne pomočnike se je osnovalo društvo, v kterem se bodo izobraževali pomočniki in učenci v tiskarijah. Družba ima prave, podporne in častne ude. Pervomestnik ji je g. Klein, faktor v Egerčini tiskarnici. Pravi udje plačujejo na teden 5 kr. Želimo, da bi ta hvalevredna družba lepo napredovala in vzversevala svoj blagi namen.
—	Dunajski šolski listi pišejo, da Ima minister bogočastja in naukov že pripravljeno šolsko postavo, ktero bode v kratkem predložil deržavnemu zboru. Pripravlja se že tudi nasvet, kako bi se vstanovili deželni, okrajni in srenj s ki šolski svetovalci; ta nasvet pa se bo predložil prihodnjim deželnim zborom.
—	Ministerski ukaz bogočastja in nauka z ukazom 26. jan. t. 1. ukazuje, da naj se tudi že po ljudskih šolah telovadi, in sicer naj se s temi vajami začenja že prihodnje šolsko leto tam, kjer je kak učitelj za ta poduk sposoben.
—	Sloveči mecen jugoslovanske vede in umetnosti, svetli vladika J. J. Strossmajer je do sedaj dal učiteljem dijakovske vladikavine v podporo 11.100 gold., za odgojo mladih Bolgarov v zagrebških šolah pa 9.000 gold. Tudi ntl Slovenci bi potrebovali takega moža.
Listnica. G. L. B. P.: Kar smo Vam unikrat o tem povedali, menimo da veljit tudi tukaj. — Tistim, ki prašajo, koliko velja „Zg. Dan.": Ta velja za celo leto 4 gold. 20 kr.
IHT" Pridjani so šolski ukazi.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnib.
Tiskar in založnik : Jož. Rudolf milic.
¡Beitage ju Sir. i be« „Uc. Tovars« 1868.
@ t U fö
ke fiirftbifdjüfl. Äonfifloriums ßaibad) t). 28. Dtjctnbrr 1367 3. ,1006/M0
a tt
öte Btreßjton ber ß. ß. Ccöreröiföuiigsfd)ufe in Catßad).
PaS i>o£)e f. f. ÜÖtinifterium für Ä'ultuS unb Unterricht fanb ftch »eranlafft, mit (ärlafS »om 28. ». W. 3- 10113 bezüglich beö 23or* gangeg bei ber SS5a£)i - ber für ben Unterricht an Sefirerbilbungö ^ Slnftai^ icn bestimmten Sehrterte, fo weit folche neben ben eigentlichen Schul* büchern in 9?erwenbung fommen, fo wie ber für beren 33ücherfamntlun* gen anjufchaffenbeit .giilfSwerfe für bie 3"fwnft bfe nac^fteßenbe 9form SU erlaffen:
1.	Slnträge auf ©encfymigung »on Sßerfen ju ftetlen, fteijt in bet* ben ^Richtungen ben mit bcm Unterrichte ber 2ehramtgij?anbibaten betrau? ten Scfjrförpertt ju.
2.	35a6 gleiche Sefugntö ber 2lntragftellung wirb auch jenen Se^rer\>ereiitert, welche ftch mit ben bibaftifchett Stufgaben ber 93olf3fchu* len befaffen, eingeräumt.
3.	£>ie Schluföfaffung beziehentlich ©enefjmigung folcher äßerfe wirb bcm SRhüfterium für ifultuö unb Unterricht »orbe£)alten.
4.	3)ie Slnträge ftnb »on ber Sanbeöftelle, begleitet »on ber Sleu* fjerung ber berufenen iftrebenbebörbe unb beö betreffenben (gchulratfyeS, bem STiinificrium »orjulegen. 3n bem (Sinbegleitungöberichte wirb je* beSmal auch ber SSerfaufSpreiS genau anjugeben fein.
5.	3)ie »on anberen Seiten, inSbefonbere »on Serlegern unb SSerfaffern unmittelbar bei ben 23ebörben eingebrachten ©efuche um @e* ne^mtguttg »on bergleichen äßerfen werben unter ^inwetfung auf bte »orltegenbe 9<?orm fortan abjulehnen fein.
6.	2)ie einmal erteilte ©eneljmtgung gilt auch für bie nachfot* genben SluSgaben, foweit ie&tere ben genehmigten i£ert un»eränbert wie* bergeben.
7.	!Durch biefe Verfügung werben jebotih bie Sänberftetlen nicht behinbert, »orfontmenben gallS felbjiänbtg bergleichen 2Intrage ju ftetlen.
8.	2luf Serte, bie ben Religionsunterricht jum ©egenftanbe f>a« ben, ftnben bie »orftefjenben 2lnorbnungen feine Slnwenbung.
§ie»on wirb bie Direfjton in ©emä^eit ber (jo^en ianbeSregie* rungSi@röffnung »on 14. b. 3- 9490 auch jur ©erftänbigung beö SeljrperfonaleS anmit in Kenntnis gefegt.
t I a f»
bes furftbifdjiifl. ftonftlionutns tfaibttd) t). 28. Sfjcmbfr 186? 3. ,96%S2
an fämmtitc&e
ScOufbi|1rifitsaufftc{jten unb an die Direktem öer 6. L Ce0rer= ßtföuiiQsfcOufc in £atöacf).
ift jur ffenntniS beg Ijotyen f. f. Üttiniftertumö für ftuituö unb Unterricht gelangt, bafS an einjelnen SSotfdfcßuten Seljrbücher ge* braucht werben, welche roeber ju beit »orgefchriebeneit unb auö bem f. f. Schulbücheröerlage ftammenbeit gehören, nodj auch fonft bie befjorb* Iid)e ©enefyntiguttg erlangt ßaben.
Unt beriet »orfchrifigwibrigen SBorfommniffen ju begegnen, faitb fid? baö gebaute fjolje SJiinifterium »eranlajft, mit (Sriafö »om 22.9Ji. 3- 9940 auf baö 2Befen uttb bie bermaltgen Skr^ältniffe beö Schulbü* c^er'3?eviag6'$rtötlegiumS i)tn$un>eifen unb wörtlich 9iachftefyenbe3 f)ief)er ju eröffnen:
Siefeö ^rhrilegiunt fteljt im innigen 3ufammenfjange mit bem in Oefierreicf? gefehltc^t beftefyenben ©runbfage, bafö ber (Slementar41ntemcht obligatorifch ift. Sobalb nämlich alte im fc^ulfä|tgen Sllter fteljenben 5finber ofyne Diüefficfct auf bie 93ermögeitg»erfjältniffe ifjrer (Sltern bie 2$olföfc£>ule ju befugen verpflichtet ftnb, mufi bafür »orgeforgt werben, bafö cineSt^eilö burd) ben ^Sreiö ber Schulbücher bie i££)etitial)me an bem Unterrichte feine Beeinträchtigung erfahre, anberentljetlS aber, bafö Ätttber unbemittelter (Sltern mit Schulbüchern unentgeltlich »erfeljen »erben.
2)iefeu jwei gorbetungen fatttt erwtefeiter SRafen tmv burch ¿Jon* jentration beö Schulbüchemrlagögefchäfteö genügt werben, wie man ftc in bem »on weilanb 3tyrer sJDfaieftüt ber ifaiferin Siarta üfjevefta be* grünbeten f. f. ©chulbücheroerlage mit bem beften Srfolge »etwirflichet finbet. 2)er Schulbüch erseriag ift in ber Sage, bie Schulbücher für alle (Stufen beö ©ementarunterrichteS, gletchsiel ob man bei einjelnett baoon auf einen ftürferett ober geringeren 2lbfa£ rennen fann, itt alten feilen ber if)m jugewtefenen Sänber um einen gleich ntebrigen $retö üerfäuf* lieh ju-machen.
2luf Slrmenbücher werben 3aljr für Satyr namhafte Summen »er* wenbet. 2)er Sötener Sdjiulbüchemrlag liefert jährlich ju ©unften ber brei untern Solföfchulflaffen um 40.000 ©ulbett, ju ©unften ber wer* ten §auptfchulflaffe um 10.000 ©ulben ©ratiSbücher für arme (Schul* ftnber.
Slufjerbem werben bie sD?ilitär*(S;rjtei)migganftalten unentgeltlich mit Schulbüchern »erfehen. 2)aöfelbe gilt »on ben (Strafanstalten.
®te Ueberfchüffe, bie ft<h aus ber ©ebarutig beö Schulbüc(jer»er* lagö ergeben, unb bie bei ber Sßieneri@chulbü<her»erlag8btrefäion in ber ^eriobe »om Safjre 1863 bis 1866 jufammen 243.048 fl. 47 fr. be* tragen fiaben, fommen, inbent fte an bie 9?ormalfchutfonbe ber einjelnen ?ättber abgeführt werben, bem 23otf3fchulrceien ju Statten. Um bem bibaftifcheit gortfehvitte unb berechtigten fpejietlen Bebürfniffen gerecht ju werben, ift mit 2llierljöchfter Sntfchltejjung »om 16. 3)ejember 1864 ge*
fiattet worben, bafé con bemfelben ©chulbuche, j. 23. ber gibel, ober tu ítem ber 2efebü<her, mehrere Serte in ben ©dpulbüdbemrlag aufgenom* men werben fönnen. (Sine folche SSorforge ift namentlich bann juläfftg, wenn ftch auö ben 93er()ältniffen ber einzelnen Sänber ober aber eit^el* ner Slrten »on SSolféf^uíeit (¡Dorf*, Sanbftabt*, ©rofjftabtfchulen) ein SBunfch barnacb ergibt. 2)te »erfchiebeuen Serte fönnen fott)ot)I felbft* ftänbige SBerfe als auch Umgeftaltungen ber biöfjer »orgefchriebenett (Schulbücher fein, wobei allerbingS, wie bereits mit SrlafS »om 6. San« ner 1865, 3- 12766 Hervorgehoben würbe, nicht ju liberfefjen ift, bafS eS ftch babet, ben bisherigen «Schulbüchern gegenüber, um 2Inba§nung eines gortfchritteS, fetneSwegS aber barum Rubeln fönne, bloS ber «Sucht nach Neuerungen, wenn btefe nicht jugleich bie wefentlichen 93e* bingungen eines erfprtepchen (SinfluffeS auf bie .¡pebung beS SolfS* fchulunterricbteS in fid) tragen, nachzugeben. — 35aS UnterricbtSminifte« riuut unterläßt es nicht, nach gewiffeit 3eitabfc^nxtten ben 3n£>aít ber »orgef<hriebenen Schulbücher reiiibiren, unb burch Äommifftonen »oit münnern bie alé wiinfdjenéwert erfannte Umarbeitung beS SerteS »or« nehmen ju laffen.
(Snblich muß auSbrücflicb betont werben, bafS baS ¿ßrtotlegtum beS (SchulbüchermlageS SluSnahmen nicht ausfließe. 2Bie fdhon bie auf ber CRücffeite beS Titelblattes eines ieben Schulbuches abgebruefte 5Be* nterhmg anbeutet, fönnen an 93olfSfchutett auch anbere, alé bie »orge« fdjiiebenen Südjer gebraucht werben, fobalb bafür bie (Srntüchti* gung beSllnterrichtSminifteriumS eingeholt werben ift.
2>aS ©tinifterium wirb über bie »on Sehrförpem im »orfchrift« mäßigen 2Bege gefteßten Slnträge nicht anfielen, eine folche (Ermächtig gung ju erteilen, wenn eS ftch um Sefc« unb Se^rhüc^er hanbelt, bte für bie jur ^flichtfchule nicht gehörige »ierte klaffe eigentlicher «^aupt* fchuleit beftimmt ftnb, »orauSgefefct, bafS ftch weber auS bem Snljaite «nb bent greife ber fraglichen Sucher, noch auch »om Stanbpunfte ber Nücfftchtname auf arme Schulftnber ein Slnftanb ergibt.
it>ie Normen, welche in 33ejug auf bte für ben NeligionSmtteri rieht befiimmten Lehrbücher befielen, bleiben burch biefeS 3«geftänbniS unberührt.
33ücher, für welche eine folche Srmädhttgung »om ÜDfinifterium nicht erwtrft worben ift, ftnb auS ben 33olfSfchulen ferne ju halten, unb eS ift gegen Selker, bie ftch bieSfailS eine (Sigenmächtigfeit ju Schulben fomnten laffen, nach Maßgabe ber bieSfäüigen Normen baS Slmt ju hanbein.
Schließlich wirb noch bemerft, bafS baS ^rioitegium beS Schutbü* themrlageS auf bie ^erfteßung unb ben Vertrieb »on Schulbüchern für bie mit ^auptfdjulen »erbunbenen Unterrealfchulflaffen mit Slilerhöchfter (Sntfcbließung »om 16. 2)ejember 1864 aufgehoben worben ift, unb bafS bieSfailS bie mit StaatSmintfterial*erlafS »om 6. 3>änner 1865, 3.12766 gegebene Norm maßgebenb fei.
2)iefeS wirb in golge hoher SanbeSregterungS * (Eröffnung »om 9. b. 9Dt. 3- 9386 anmit jur eigenen SenehmungSwiffenfchaft unb jur wettern 50iittheilung att baö unterftehenbe ©dhuloorftanbS ^ unb Sehrper^ fonale mit bem Seifügen 6efannt gegeben, bafS auf beffen genaue 33e* obachtung »orjügliche 2l(htung gegeben werben folie.
Tin«* ii	i..« m mim*
■
-
... ... . ■ . . , . '


.

■ •
.
• '	. i	'•■'•'' ' fcaj» . V	■' - :'	• ' •
• -.y*
i ■ ■ - .
...	r ' ■
.... ...'•,.-■

■
; t ■ j