pavitllmu. Leto I.f itev. tO. V LJubljani, petek dne 3. septembra 1920. Posamezna štev. 60 tfilW » 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno .•«,*< 15 n za zased, ozemlje. 300 „ za inozemstvo. . . 400 . Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 * Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1. Telefon št 72. Upravništvo: Sodna ulica št. 6. Telefon št. 36. KaEn kr. poSJ. ček. urada 11142« Ljubljana, 2. sept Danes se je vršila prva seja nove deželne vlade. V tej seji je poverjenik za pravosodje dr. 2erjav podal sledečo izjavo: JDS se je odločila, da stopi v koncentracijsko vlado z ozirom na zunanji položaj države, zlasti zaradi zapadnih nuj in plebiscitnega vprašanja. Vstopila je, da vrši kontrolo in da lojalno sodeluje za skupne smotre. Sporazuma se hoče točno držati in v spornih vprašnjih skušati, da se najde pot, ki je v nacijonal-nem interesu in je za obe stranki sprejemljiva. Po sklenitvi sporazuma pa je ve-črnska stranka v deželni vladi storila nekaj ukrepov, ki sporazumu naravnost nasprotujejo in ga resno ogrožajo. Dasi je bil že poprej sporazum podpisan od načelnika SLS g. doktorja Karoša in je torej bil za stranko obvezen in je znan službeno in iz časopisja, dasi je bilo imenovanje poverjenikov pripadajočih JDS že izvršeno in samo formalno ni še prispelo na predsedništvo deželne vlade, je vendar v seji od 25. avgusta i920 deželna vlada v prisotnosti prejšnjih poverjenikov za notranje, za pravosodje in za socijalno skrbstvo kljub poprejšnjemu ustmenemu protestu novega poverjenika za pravosodje dr. Žerjava storila celo vrsto sklepov, s -katerimi se hoče preklu-idifati novo vlado. Ti sklepi se tičejo imenovanja cele vrste političnih uradnikov, imenovanja okrajnih šolskih nadzornikov, oblačilnice in drugih važnih vprašanj. V duhu sporazuma izjavljam, 'da teh sklepov ne smatram za pravove-Ijavne. Ako bi jih deželna vlada ne preklicala, bom na pristojnih mestih stavil to zahtevo in opozarjal prizadete, da na podlagi neveljavnih sklepov ne morejo pridobiti nobenih pravic Ako hoče večinska stranka lojalno postopati, naj vse po sporazumu sklenjene ukrepe predloži še en krat plenu deželne vlade v sklepanje, sicer je odgovorna za posledice. Gospod poverjenik za uk in bogo-eastje, kakor na je bik) oriobčeno od g. predsednika dr. Brejca, je sa-oblastno izvršil imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov na bivšem Kranjskem. Tudi je odstavil okrajnega šolskega nadzornika Šijanca v Mariboru in tam namestil novega nadzornika Finka. Na podlagi obstoječega zakona, na podlagi sklepa ministrskega sveta in opetovanih izjav g. ministra prosvete, na podlagi vse prakse od marca 1919 more taka imenovanja veljavno izvršiti samo g. mimster prosvete. Všled tega v izogib posledic poživljam g. poverjenika za uk in bogočastje, naj even-tuelne že napravljene dekrete pre-kliče. Osebe, imenovane od nekompe-tentnega Snitelja, niso s tem pridobile nobenih pravic, in učiteljstvo napram njim nima nobenih dolžnosti Državna blagajna, katera bi takim osebam izplačala prejemke, bi po svojih funkcijonarjih za ta izdatek bila odgovorna. Ravno tako okrajni glavarji, ki hi pripustili od nekom-petentne osebe imenovale nadzornike ,v. poslovanje. Nikakor ni dopustno, da pod geslom avtonomije zavlada If soboto se razpišejo volitve. Beograd, 2. sept. (Izvirno.) V soboto izide akaz o razpisu volitev za konstituanto za 28. november. Volilni zakon sprejet. Beograd, 2. septembra. (Izvirno poročilo „Jutru".) Nocoj ie Narodno predstavništvo v konečnem glasovanju med velikim odobravanjem sprejelo volilni zakon za Ustavotvomo skupštino. Proti je glasovalo 15 poslancev. Proti so glasovali Ribarčeva skupina, nekateri socijalisti In razkropljencL Jutri bo zakon predložen v sankcijo. Pred na Koroškem. Ljubljana, 2. septembra Skadno s členom 51. saintgermainske mirovne pogodbe, da se morajo v pasa A in B zameniti okupacijske čete pred plebiscitom s policijskimi četami, re-krutirani na mestu, se je umaknil dne 31. avgusta del naših let iz bo-roveljskega okrožja in je prišlo to okrožje pod oblast velikovške okupacije. Celovec, 2. septembra. Glasom dosedanjih sklepov plebiscitne komisije bodo volilne lisie da plebiscit zaključene do 15. t. m., nakar se prične re-klamacijsko postopanje. Glasovalo ae bo z belimi in zelenimi listki, in sicer se bodo oddajali beli listki za Jugoslavijo in zeleni sa Avstrijo. Ti listki bodo imeli tndi dotični napis, in sicer beli „Jugoslavija", zeleni pa „Oster-reich". Dan glasovanja je določen z-10. oktobra. Nemcem je odreditev glasovanje zelo nepogodu. Pričeli so a raznimi intrigami, da zavlečejo priprave. Tipati pa je, da ne bodo uspeli.. Celovec, 2. septembra. Nemški listi so objavili, da je plebiscitna ko- misija že ugotovila predpise glede glasovalne pravice in načina glasovanja in da je med drugim predpisala, da se ima izraz „cona" v čl. 50 b, c, rarzlagati tako, da je v tem slučaju „cona" toliko, kakor celo plebiscitno ozemlje. Napram tem vestem je treba konstatirati, da je plebiscitna komisija res tako sklenila, da pa je jugoslovanska delegacija izjavila, da na to nasilno interpretacijo ne more pristati. V vseh dotičnih določilih mirovne pogodbe se izraz „cona" rabi izključno le v smislu enega dela plebiscitnega ozemlja. Celovec, 2. septembra. Na pritisk Italijanov je plebiscitna komisija sklenila, da se z odpravo demarkacij •s črte ne strinja, ako ostane na njej Se nadalje orožniški in. finanearski kordon. Vsled tega se ima ta kordon razpustiti. Celovec, 2. septembra. Predsednik jugoslovanske delegacije prof. Cdijič se poda v nedeljo preko Ljubljane v Beograd, da poroča vladi o položaju. Nova vojna na severu. Berlin, Ž. septembra. (Izvirno). Konflikt med Poljsko in Litvinsko se je tako poostril, da grozi neposredno vojna. Poljaki zahtevajo železniško progo Grodno-Molodecno in pa jamstva da Rusi ne bodo zasedli proge Grodno-Vilna. Vrhutega zahtevajo Poljaki vojaške koncesije proti sovjetski Rusiji. Ako bodo Poljaki še nadalje prodirali na IAvinsko je vojna s Poljsko neizogibna. IAvinski letalci so že napadli mesto Avgustovo. Včerajšnje pčročiio lilvinskega gene- ralnega štabi praviš Na južnem delu fronte so se morale naše čete pod pritiskom Poljakoi) umakniti. Na obeh straneh je bilo več žrtev. Ker so Poljaki v nasprotju z dogovorom in določitvijo demarkad jskih črt po boju z Minskimi četami dne cj. avgusta zasedli Suvalke in par dni pozneje tudi Avgustovo, je bilo poljski komisiji v K ovnu nasvetovano naj zapusti litvinsko ozemlje. Poljska komisija je .6 odpotovala v Varšavo. Rusho-poljsha vojna Berlin, 1. septembra Poljaki so prekoračili reko Bug in vzeli Avgustov. Rusi so pod Bjelostokam vzeli Sokolko in Narev, izgubili pa so Nawo. Drugi viri zopet pravijo, da je Lvov tik pred padcem. Ruska poročila tudi pravijo, da je pričel arti-leriski napad na Przemysl. Pri Sla-višku blizu Avgustova je baje 40 tisoč Rusov obkroženih in zajetih. Dunaj, 2. septembra. Opoldanski isti poročajo po pariških dnevnikih o velikem sunku sovjetskih cet proti Lvovu. V francoskih vojaških krogih menijo, da je Lvov izgubljen. Moskva, 2. septembra. Frontno po" ročilo z dne 1. septembra pravi: Pri Cholmu je bil sovražnik, ki je včeraj pri Opatinu prekoračil Bug, z velikimi izgubami potisnjen na levi breg reke. Zapadno od Grubeaova se razvija naše prodiranje ugodno. V odse-ru Lvov smo morali pod pritiskom sovražnika izprazniti več" postojank. Zasedli smo nove postojanke severno od železniške proge Lvov — Brody. ' ^a Wranglovi fronti se razvijajo pri Berislavu in Orjehovn boji za nas jar £o ugodno, navzlic trdovratnemu sovražnemu odporu. Varšava, 2. septembra. Včerajšnje poljsko frontno poročilo ugotavlja več resnih uspehov v centrumu proti tonjenici Budienyja; izjalovil se je njegov načrt, prodreti do. Lublina in ob enem podpirati ofenzivo proti Cholmu. Vzhodno od Lvova so ae morali Rusi umakniti za Bug. Rusija odklanja Intervencijo entente. Moskva, 1. septembra, čičerrn je poslal angleei vladi posebno noto, v kateri odklanja udeležbo Anglije in Francije ter katerekoli obmejno države na pogajanjih med sovjetsko Rusijo in Poljsko. Ravno tako zavrača predlog, da bi se ta pogajanja vršila v Londonu. Moskva, 2. septembra. Ruska vlada je pristala, da se mirovna pogajanja nadaljujejo v liigu Meftanska vojna na Irskem London, 2. septembra Kljub zelo strogim odredbam so se na Irskem ponovili atentati in krvavi spopadi. London, 2. septembra. Včeraj so bili v Belfastu hudi pocestni boji, v katerih so se zlasti udeležili rudarji. Število mrtvih ni mano. Izza sobote jih je najmanj 25. V bolnišnico so pripeljali nad 200 ranjencev. Zažganih je bilo 217 hiš. Tudi iz drugih delov Irske poročajo težke izgrede. Dnnaj, 2. septembra. Kakor poroča „Neue Freie Presse", divj ▼ Belfastu meščanska vojna med katoliki in protestanti. 5000 katoliških delavcev so že izgnali iz ladjedelnic v Belfastu. Škode je za več mafejonErv^Na stotine hiše je pogorelo* ' Verstovikova vanja imeno* Beograd, 2. septembra. (Izvirno.) Minister prosvete je razveljavil od poverjenika Verstovška protizakonito izvršeno imenovanje olerajnih šolskih nadzornikov. * .. . Uradniika pragmatika Beograd, 2. septembra. (Izvirno.) Minister za konstituanto je izjavil, da je uradniška pragmai.ka končana in da jo predloži te dni ministrskemu svetu. ReHco vpraianje in Italija Trst, 2. septembra (Izvirno.)/?*-ška deputacija, ld se je mudila od 20. avgusta v Rimu se je vrnila včeraj brez pozitivnega uspeha. Giolitti je ni dal nikakih obljub ter se tudi ni izjavil o najnovejšem kvar-nerskem projektu. Reško vprašanje ostane odprto. Delegacija je zelo pobila. Benelov ekspoze o mali ententi. Ljubljana, 2. septembra. Včeraj smo na kratko poročali o ekspozeju, ki ga je podal minister Beneš v zunanjepolitičnem odseku češkega parlamenta. Danes je prispelo obširnejše poročilo, ki pravi: Minister je označil dogovor med Češko, Jugoslavijo in Rumuniji kot politično izvanredno pomenljivo dejstvo ki ne bo imelo pomena samo za vzdrževanje političnega položaja omenjenih držav, ampak bo večinoma tudi določevalo po-3itiko osrednje Evrope. Temeljne ideje tega dogovora so: 1. Varnost od zunaj je pogoj za mir in red ^»notranjosti. 2. Edina pot k trajnemu redu je hitra vpostavitev gospodarskih odnošajev z vsemi soeedi. Miroljubna politika je osnovna ideja tako-zvane ,.male entente'. 3. Vse tri države so interesi rane na tem, da se po Madžarih podpisani trianonski mir tudi izvede. Potrebno pa je, da si poiščemo poti, kako bi mogli v bodočnosti dospeti do prijateljskih odnošajev. Kot 4. osnovno misel navaja minister, da moramo nastopati proti sakirekonstrukciji stare monarhijein proti vsaki novi federaciji. Nedvomno je, da bi rekonstrukcija podobnega državnega ustroja bila v političnem kakor tudi v gospodarskem oziru za omenjene države usodepolna. Dejstvo, da se je osnovala mala ententa, pomeni prvi kornk k otvoritvi nove ga političnega in gospodarskega sistema v osrednji Evropi. Glede 5. osnovne smernice se je izjavil minister dr. Beneš, da je splošna situacija v Evropi zelo težavna in da bo v krat Item nastopila isprememba. če hočemo osrednjo Evropo obvarovati razpada in zmešnjave, ki jo sedaj občutita Rusija in Poljska, mora mala ententa določiti skupne smernice v interesni aferi ter skupno politične tendence. Naloga zveze ni torej samo obvarovati skupne potrebo med seboj, ampak jih čuvati tudi z ozirom na splošne razmere v Evropi. Na%i od-nošaji do entente so jasni in vsa pogajanja se gibl jejo v okviru podpisanih pogodb. Hitro moramo stopiti v gospodarske odnošaje z Rusijo. Naši odnošaji da Poljske bodo v načela gotovo odkritosrčni; glede Avstrije pa smo že določili skupne smernice., da omogočimo Avstriji obstoj in da more Avstrija s nami skupno delovati. Besedilo pogodbe z Jugoslavijo se objavi. Pogodba ima popolnoma o-bramben značaj in se je javila tudi zvezi narodov in zaveznikom. Pred krizo na Čeikem. Praga. 2. sept (Izvirno.) Okrožni kongres sodjalnodemokratske stranke v Pardubicah je na predlog poslanca Nenua sklenil, da bodo soci-jjalni demokratje podpirali vladno koalicijo še nadalje te pod pogojem, ako vlada takoj izvede v prvi_yr& socijalizacijo- velikih obzatov^''"' Praga, 2. sept. (Izvirno.) Narodni socijalisti groze, da izstopijo iz vladne koalicije. Dne 26. septembra se vrši njihov strankin kongres, torej 2 dni pred kongresom sorijalne demokracije, ki se tudi pripravlja, da krene na levo. Politični položaj na Češkem je postal tem težavnejši, ker ima narodna skupščina, ki je sklicana za 15. t m. rešiti celo vrsto jako važnih vprašanj kakor podržavljen nje rudnikov, ločitev cerkve od države itd. Bolgarska misija v Pariz, 2. septembra. Kakor poroča ,,Teinps'£ iz Sofije, so odpotovai nekateri bolgarski diploruatje in pa generalni tajnk ministrskega predsedni" ka iznova v Beograd, da bi predlagali Srbiji sklep dogovora. Bolgarija je poleg tega storila pri zaveznikih korake, da bi jo prepustili k zvezi narodov. Ita km paroli). Gradiška ob Soči. 1 septembra. V Gorici, Gradiški in vseh krajih Furlanije je izbruhnila generalna stavka zaradi dogodkov v Tržiču« Pariz, 3. septembra. V Baku se je sestal komunistični kongres vzhodnih narodov, ki se ga je udeležilo do 4000 oseb. Pariz, 2. septembra. Belgijska kraljeva dvojica je na krovu braziljske oklopne križarke odpotovala v Brazilijo. Praga, 2. sept. (Izvirno.) Češko, slovaška vlada je zaprosila v Londonu za posojilo z dolgim rokom v svrho poplačila čeških predvojnih dolgov Angliji Dramsko gledališče. Anfisa. Tudi sinočnja predstava je bila tako dobro obiskana kakor prva. Gledališče je bilo polno. Občinstvo je bilo očarano od krasne igre in je prirejalo ruskim igralcem ovacije« Več jutri. Iz debate o § 15 vol. zakona. Beograd, 2. sept. Iz včerajšnje debate o § 15. in § 16. poročajo: Minister za konstituanto se brani proti temu, da bi bil § 15., kakor ga je predložila vlada, nedemokratičen. Tudi v najsvobodnejših državah ne morejo biti voljeni državni uradniki za poslance. (Medklic: Kaj pa na Češkem?) Dr. Markovič: Češka je mlada država. Določeno je v členu 15., da pride na vsakega četrtega poslanca en kvalificiran poslanec, ki ima fakultetno diplomo. Člen 15. ni naperjen proti inteligenci, ampak ne dovoli, da bi mogel kdo obenem vršiti dvoje poklicev. Minister poživlja skupščino, naj sprejme člen 15. kakor ga je predložila vlada Poslanec Mašic (Ribarčeva skupina) se iz« javlja proti členu 15. in opozarja na to, da bo od 160 članov stare srbske skupščine ostalo na ta način samo 90 članov. Radi tega bo glasoval proti. Dr. Polič (Narodni klub) govori proti členu 15. in o zgodovinski časti bana. Profesorski zbor zagrebškega vseučilišča se je izjavit proti volilnemu zakonu, posebno proti členu 15. Govornik apostrofira ministra: „ Nikar ne dopustite, da bo člen 15. Vaše delo!" Gavro Manoj-lovič (dem. disident) govori proti členu 15. Poslanec Gjorgjevič (demokrat) naglasa, da se s členom 15. dela velika krivica. Poslanec Radi-vojevič (dem) govori proti. Poslanec Bašič (Ribarčeva skupina) govori tudi proti. Vstane poslanec Pero Jo. vanovič (radikalec) in izjavi, da minister za konstituanto člena 15. ne predlaga zato, da bi uradniki ne {Misli v narodno skupščino kot poslanci, temveč zaradi tega, ker se obenen} ne moreta vrati dve dolžnosti. Pravi, da so razni govorniki nastopili proti členu \5. največ zaradi agitacije, hi javlja, da bo glasovil za člen 15. V prilog člena 15. govorita tudi Milan Marjanovič (demokrat) in dalje fAntonovič (demokrat), ki pravita, da se mora glasovati za ta člen, da se ognemo zopetni ministrski krizi. Konča s tem, da bi se morala pasivna volilna pravica vzeti onim, ki trgujejo z državo. Min. preds. Vesnič pravi: Dobro si zapomnite, da je bil ta člen vzrok ostavke vlade. Velikega pomena je, ali bo ta člen sprejet ali ne Vlada ne misli delati krivice nobenemu poklicu, najmanj pa uradnikom. Smatra za dolžnost, da prosi narodno predstavništvo, naj sprejme ta člen, kakor ga je predložila vlada, že zaradi situacije, v kateri se nahajamo, ker se s sprejemom tega člena daje vladi tudi zaupnica. Podpredsednik dr. Ribar stavi ja člen 15. na glasovanje, kakor ga je predlagal minister za konstituanto, ter pozove vse one poslance, ki so proti člena 15., naj vstanejo. Vstane manjšina. Podpredsednik dr. Ribar kon-statira, da je vstala manjšina in da je predlog spreiet. Poročevalec čita nato člen 16. Poslanec Pera Jovanovir predlaga, da naj člani uprave industrijskih in It- \ covsVih podjetij, ki delajo za državo, j izguž-iio pravico do mandata. Mini-! Le sreči Je treba pripisati, da se ni vnelo čisto v bližini se nahajajoče skladišče bencina in olja. Ce bi to skladišče — tudi lesene barake — začelo goreti, potem bi bila nastala morda katastrofa. Gasilna akcija je bila zelo, zelo otežkočena, kajti vodo so morali voziti iz bližnjih vasi, ker kolodvor nima vode! Med delavstvom je že dalj časa vladala slutnja in prepričanje, da bode enkrat vse uničil — požar. Nedavno je bila že slična eksplozija, pa so ogenj z vso naglico ndušili. Na lice mesta takoj došla komisija železniški' radnikov in pol-povnik Vašič k veljnik vojaš!:; delavnic. Doslej Se ni uradno dognana celokupna škoda. Poznavalci cenijo škodo na pet milijonov kron nekateri še celo na več. Človeških žrtev ni. Samo delavec Viktor Špec, ki jc stal poleg motorja, je bil znatno po obrazu ožgan. K požaru prispeli zdravnik rijateljev Italije, Zbližan je Jugoslavije in Bolgarske, ki si ga je vzel Todorov za nalogo svojega dela, da je prvi poizkus oživotvorenja velike panslavistične ideje Po pisanju italijanskih listov, preti od panslavizma Evropi velika nevarnost. Konfederacija Jugoslovanov s svojimi ekspanzivnimi načrti proti Carigradu, do izliva Donave, do ogrskih ravnic, do Alp, do Soče, Trsta in Reke, do Albanije in Soluna, ki bi jo podpirala Češkoslovaška in nan-slavistična Rusija, bi bila taka nevarnost, da hi se stvarjanju iste morali že aeda j upreti ne samo vsi ogroženi in zatirani narodi. Rnmuni,Madžari, Nemci, Avstrijci, Italijani, Albanci, Grki in Turki, ampak s temi vprašanji bi se morala zanimati vsa javnost. Na ta pisanja italijanskih listov je odgovoril kratko bolgarski poslanik v Rimu dr. Stojislov z besedama : Bolgarska hoče živeti tudi z Italijo v dobrih odnošajih, ali ti odnosi z Italijo ne smejo sprečevati Bolgarsko, da vzpostavi dobre sosedne odnose z Jugoslavijo, ker noben trezen bolgarski politik si ne more zamišljati, da bi mogla Bolgarska živeti v sovraštvu z Jugoslavijo. + Dalmatinski koloni. Na zborovanju težakov (kolonov) v Splitu je bilo sklonjeno, da letos ne bodo dali gospodarjem običajnih „prihodov" (desetine), Odposlana bo v Beograd posebna deputacija, ki bo obvestila vlado o tem sklepu težakov. 4- čiščenje v poljski armadi. Ko je prevzel francoski general Weygand poveljstvo poljske vojske po porazih pred Lvovom in Varšavo, je naj prvo izvršil revizijo in brez pardona. odpustil iz vojske nad 1000 oficirjev, ki so pokazali popolno nesposobnost; interesantno je, da je med temi odpuščenimi oficirji skoro 80 odstotkov bivših avstro-ogrskih oficirjev! Kakor hitro je Weygand izvedel to čiščenje v poljski vojski, brž so se pokazali prvi uspehi! + Očitki Poljakom. AngleSri listi napadajo poljski imperializem in o-čita jo Poljakom, da hočejo potisniti poljsko mejo za 200 km iz točne je od etnografske meje, ki jo je nasvetovala ententa. Vrhutega očitajo Poljakom, da so prekršili litovsko nevtralnost in da so z izgovorom na strategično potrebo vdrli na litovsko ozemlje in zasedli Suwalke. Londonsko časopisje povdarja, da vpliv onih mož v Var-šovi, ki so za zmernost, čim dalje bolj gine. Le organizator armade prostovoljcev, general Haller, in poljski zunanji minister Sapieha sta za zmernost Uspehi Budienijeve konjeniške armade ne morejo Poljske dovesti do propada, vendar pa pride lahko do tega, da postane položaj za Poljake neugoden. + Poljski nabori na Madžarskem. Poljska naborna komisija je prispela v Budimpešto za nabor tnkaj živečih Poljakov in madžarskih prostovoljcev. + češki delavci in rusko-poljska vojna. Odposlanstvo delavcev plžen-skih Škodovih tvornic se je oglasilo pri češkem ministru za narodno brambo s pritožbo, da gre vojni material čez mejo na Poljsko. Minister je izjavil, da no ve nič o tem in da bo takoj odredil preiskava + Hrvatski poverjenik za kmetijstvo. Podpisan je ukaz o imenovanju Jurja Demetrovica(demokrat) za poverjenika poljeprivreda. + Albansko.italijanska pogodba. Italijanski zunanji minister Sfor. za je dne 31. avgusta sprejel albansko odposlanstvo, s katerim je konferiral o zaključku, gospodarskega dogovora z Albanijo. + Osamljena Francije. „Matin" objavlja naslednjo izjavo belgijskega vojnega ministra glede vojaškega dogovora, H sta ga sklenila B$gija in Francija: Mi in Francija smo danes popolnoma obeljeni in smo jutri že lahko napaden L Že danes moramo organizirati našo brmmbo. Ta dogovor ni samo jamšvo za bodoče vojne, ampak istft tudi sicer važen političen pomen. Po svefu. X Industrijska palača v Pragi. Praška občina namerava s pomočjo najboljših ameriških strokovnjakov zgraditi palačo češkoslovaške industrije in obrti. T roški zgradbe so proračunani na 25 milijonov kron. V palači se urede razun 1000 poslovnic za trgovska in inustrijal-na društva tudi izložbene dvorane, dvorane za razprave, dvorane za zborovanja in kongrese ter prostori za tujski promet, _ za tuje konzulate, ekspoziture denarnih zavodov, brzojavni in poštni urad. urad za statistiko in informacije itd. Ta palača bo služila kot stalna reprezentanca razvoja in napredka češkoslovaške industrije. da bodo tuji interesenti imeli točen pregled češkoslovaškega gospodarskega življenja. X Novo motorno kolo. Neka nemška tvrdka je spravila na trg lahko in ceno motorno kolo, ki se bistveno razlikuje od dosedanjih tipov. Motor se nahaja namreč spredaj nad prvim kolesom in goni prvo kolo. Prednosti tega tipa so: lažje operi-ranje z motorjem, teža je enakomerno razdeljena na obe kolesi in motor je varen pred cestnim prahom Teža celega kolesa znaša 42 kg, največja hitrost je 35 km na uro. Velika prednost tega motornega kolesa je, da je vsled njegove majhne teže mogoče rabiti ga v sili (če odpove motor) tudi kot navadno kolo. X Strašna živinska kuga v .___ V Belgiji se širi strahovita, dosedaj "neznana kuga med živino. Kuga je Ma prenesena iz Indije po živini, ki se je pošiljala preko Anverse v Južno Ameriko. Doslej ie znanih kakih 40 središč te bolezni. ki se širi že proti nemški meji. Glavna središča so Roulers in Courtrai. Največ pogine ovac in koz. Od obolelih živali jih pogire PO do 98 odstotkov. Bolezen je zelo nalezljiva, širi se z dotiko z obolelimi živalmi, a prenašajo jo tudi ljudje, psi, konji in perutnina. Ljudij st ta kuga ne prime. X Moška pozabljivost. Profesorjema, pastorjeva, zdravnikova in trgovčeva žena so se pogovarjale o pozabljivosti mož in vsaka je trdila, da bi v tem oziru ona dobila prvo nagrado. Profesorjeva žena je rekla, da je njen mož tako pozabijiv, da pogosto ne naide niti domačih vrat. Pastorjeva žena je rdela, da njen mož od doma do cerkve navadno pozabi polovico pridige, in potem verniki sploh ne vedo, kaj jim je hotel povedati. Zdravnikova žena je pravila, da njen mož hiti na operacijo in pozabi doma instrumente, kar ga stane mnogo časa in denarja. Trgovčeva žena je pa rekla: )rMoj mož i ie vendar še najbolj pozabljiv. Ko se je i žadniič vrnil s potovanja, me je lepo po-: božai po licu, uščionil me je v ušesa in mi rekel: Zdi se mi, da sem te nekje že I videl, ti mala mucka. Kako ti je že ime?" * Minister financ K. Stojanovič je »sta] v Beogradu, ker je njegova navzočnost zaradi proračuna neobhodno potrebna. * Anton Hrovatin t. V Vipavi je preteSeni torek umrl bivši tamošnji , župaai, veleposestnik in gostilničar Anton Hrovatin v 49. letu svoje starosti. Kakor njegov oče, ki je bil lani v Trstu pokopan, je bil tudi Anton Hrovatin vzoren narodnjak. * Sokol in klerikalizem. Dan na dan citirajo različni klerikalni listi „Glasnik" češke sokolske zveze, v katerem je neki sokoski delavec napisal svoje misli in zaključke o kle-rikalizmu, njega vplivu na razvoj narodnosti in moči in prišel do zaključka, da je sokostvu prva naloga boj proti klerikalizmu, a ker ima klerikalizem glavno oporo v Rimu. — Dunaj, ki ga je vzdrževal poprej, je padel — tedaj bodi borba sokol stva naperjena tudi proti Rimu! Ali klerikalno časopisje izrablja ta spis, a ne povedo, da ga je napisal in podpisal neki dr. Heller, da je torej isto privatno mnenje dotičnika, a nobena programatična izjava Sokostva. * Katoliški veronauk na ljudskih šolah na Reki. Po naročilu D'An-i nunzija, je sestavil papeški delegat na Reki Constantini načrt, po katerem se mora predavati veronauk po reških ljudskih šolah. Iz tega „vero-nauka" Constantinia in D' Annunzia naj navedemo en vzgled: Katehet vpraša učenca: Kaj so Jugoslovani? — Učenec: Srbi! ! Katehet: Kaj so Srbi? — Učenec: Neverniki, sluzma-tiki, krivoverci! sovražniki naše svete cerkve! — Katehet: Ali more biti tedaj Jugoslovan katolik? — Učenec: Ne. — Tako poučuje na Reki D' Annunzio in papeski delegat Constantini otroke! * Vojaška konvencija s Cehoslovasko. Te dni odpotuje iz Beograda v Prago naaa vojaška misija, ki bo skupno s češkimi vojaškimi krogi sklenila definitivno vojaško konvencijo med našo državo in čehoslovaško republiko. ..... * Izstop iz državne službe. Ministrstvo za notranja dela je vzelo na znanje izstop iz državne službe železniškega komisarja na Jesenicah Staneta Vidmarja. * Osebna vest Član celjskega mestnega sosveta, sod svet 4t Fran Ziher, je vsled preobložen ja odložil svoje mesto. Demokratska stranka bo mesto njega delegirala drugega člana. * Vrstovškovi šolski nadzorniki. V izvrševanju samolastno si priddjene ministrske kompetence je imenoval poverjenik Za uk in bogočastje sledeče „začasne" okrajne šolske nadzornike: za ljubljansko mesto Maks Hočevar, strokovni učitelj v Krškem; za ljubljansko okolico Avgust Pire. učitelj v Ljubljani; za črnomaljski okraj Matko Kartli, okrajni šolski nadzornik za ljubljansko okolico; za novomeški okraj Janko Grad, okrajni šolski nadzornik v novomeškem in kočevskem okraju; za krški okraj Ludovik Stiasnv, okrajni šolski nadzornik za krški in litijski okraj; za kočevski okraj Josip Novak, okrajni šolski nadzornik v Kočevju; za litijski okraj Karel Rostohar, nadučitelj v Cerkljah; za kranjski okraj Fortunat Lazar, nadučitelj v Izlakah pri Zagorju, priddjen v službovanje višjemu šolskemu svetu; za radovljiški okraj Karel Simon, okrajni šolski nadzornik v Kranju; za kamniški okraj Janko Polak, nadučitelj v St Vidu pri Stični. — Na deželni vladi pravijo, da pomeni ,.začasno" toliko, kakor „do razvdjavljenja s strani ministra". * Izdaialstvo bivšega črnogorskega gonerala Vešoviča. Te dni se začne pred beogradskim prvostepenim sodiščem obravnava proti bivšemu črnogorskemu generalu Vešoviču, ki je obtožen, da je skuša! v dogovoru s sovražniki naše države zrušiti sedanje stanje v naši državi in da je delal proti narodnim interesom. * Uveden je sdske službe. Z 16. septembrom t t se uvede pri kr. poštnem uradu Slovenska Bistrica dostavljanje poštnih pošiljatev po selskera pismooošiv sledeče vasi: Zgornja Bistrica, Koveča ves, Devina, Sentovec, Pipanie, Ritosnoj, Sv. Marjeta, Klopce, Sv. Jožef, Brinje, Visoko, Spodnja Loznica, Cigonoe, Videš, Crešnjovec, Vrhloga, Lukanja ves in Sp. Nova ves. Dostavljanje se bo vršilo po trikrat na teden, v Zgornjo Bistrico pa dnevno. * Dijaški dom v Kočevju. V Kočevju se otvori Dijaški dom za dijake tamošnje slovenske gimnazije. Oskrbovanci plačajo mesečno 250 K; za perilo, kurjavo m razsvetljavo pa letno 200 K. Sprejme se 30 dijakov. Dijaški dom se nahaja v prostorih gimnazijalnega poslopja. * Kočevarjem ne ugaja v Jugoslaviji. Kočevski Nemci so se začeli močno izseljevati v Ameriko. Marsikateri daa jih odpotuje preko Ljubljane po sto in tudi več. Kot vzrok navajajo, da jim razmere v Jugoslaviji ne ugajajo. v * Klub „Soča" poroča svojim članom iz zasedenega ozemlja ter vsem prijateljem kluba, da se vrše redni prijateljski sestanki vsako soboto zvečer v Pilzenski restavraciji, Gradišče št. 2, tik nunskega samostana. Opozarja se občinstvo iz za. sedenega ozemlja sploh, da je zgoraj imenovana restavracija lokal vsakdanjega zbirališča. Odbor kluba se opozarja, da se vrši istotam seja v torek 7. t. m. ob 8. uri zvečer in ne v sredo 8. t. m. * Slovaški Orli napadli češke legijo-narje. Češko javnost je razburil strašen dogodek v Pruski Tam so blagoslovili orlovsko zastavo, pri čemer je imd župnik Hlinka slavnostni govor. Ker pa je Hlinka ščuval proti državi, je temu ugovarjal bivši legijonsr Michalek. Orli so se vrgli na Michalko in so skoraj ubili njega in njegova dva brata. Proti temu so izdali sedaj legijonarji poziv proti Orlom, ki ne napadajo samo Sokole, ampak vse, ki so se bojevali za svobodo češkoslovaškega naroda. = Hmeljska kupčija v Savinjski dolini. Dne 31. avgusta se je po malem pričela kuDčija s hmeljem. Prodalo se ga je nekaj' za kron K za kilogram. Hmeljarji se obotavljajo s prodajo, ker pričakujejo ugodnejših en. * I. Veliki obrtniški semeni v Narodnem domu" v Ljubljani se vrsi na praznik, dne 8. septembra 1920., ob vsakem vremenu. Godbe, petje Ljubljanskega Zvona, tehtnica, šaljiva pošta, glasovanje za tri najlepše ženske, amerikanska ženi-tev. Buffalo-Bil-sladkor, mačke v žakljih, turška kavarna, srečolov z nad 400 bogatimi dobitki (čež 10.000 K vrednih) nudilo bo vsakemu sejmarju vse, kar mu srce poželi. Ker je skupiček sejma namenjen v organizacijske svrhe (ustanovitev moj-sterske bolniške blagajne itd.), bo gotovo vsaka obrtniška rodbina in vsak njen prijatelj prišel na veseli obrtniški semenj. Postrežba bo najboljša in vstopnina samo 6 K; otroci do 12. leta v spremstva star: šev so vstopnine prosti. K obilni udeležbi vabi „Veselični odsek Pokrajinske znese obrtnih zadrug za Slovenijo". —k— * Heineiev spomenik v Hamburga so neznani zlikovci že drugič tako poškodovali z raznimi barvami, da je vsaka poprava nemogoča. Kakor je znano, je bil zaradi tega spomenika že svoj čas v Nemčiji hud boi, ker je Heine Nemcem marsikatero resnično pa britko povedal Zato je bil posebno nemški cesar proti temu, da se mu postavi spomenik. Nazadnje so se ga usmilili Hamburci in so ta spomenik postavili. Ce so ga sedaj poškodovali, je to znamenje, da se Nemci ne marajo iz-preobrniti. * Izgnan komunist Znani komunist Nino Furlan je izgnan iz Jugoslavije. Ljubljanska policija ga je včeraj odpre-mila v zasedeno ozemlje preko Verda. * Smrtna kosa. Umrl je v Sv. Petru v Savinjski dolini dne 1. t m. vpokojem nadučitelj Josip Klobčič. — V italijanskem ujetništvu je umrl dne 3. februarja 1919 sin naduatelja Ferd. Rosenstana od Sv. Jurija ob Taboru, dijak sedme gimnazije, star komaj 20 let. Stariši so šele sedaj dobili obvestilo o smrti svojega sina. * Novi drž. kolodvor v Gdju je nameravalo zidati ravnateljstvo drz. železnic v Zagrebu. Ker pa ni bilo za gradnjo stavbe potrebnega kredita, je sedaj sporočilo, da ne reflektira več na prostor. * Stanovanjska kriza v Cdm ie na vrhuncu. 62 rekurzov raznih tujm državljanov leži že več mesecev nerešenih pri deželni vladi. Potem se pa še hvalimo s svojo ekspeditivn ostjo in norčujemo iz beograjskega „odmaha". * Poseben izletniški vlak iz Maribora na Koroško vozi dne 5. septembra iz Maribora ob 4-20 zjutraj do Drabštajna in se vrne okoli 13. ure zvečer nazaj v Maribor. Cene znižane. * Novi most čez Savinjo v Celju se bo pričel na vsak način graditi prihodnjo spomlad. Celjski gerentski sosvet je na svoji včerajšnji sej namreč sklenil, da se morajo že letos izvršiti vse potrebne predpriprave, z gradnjo samo pa sc prične spomladi ,1921. Stari kapucinski most se bo za silo popravil, tako da ga ne odnese že prva povoden j. * Nesreča vsled splašenja konj. Iz iMaribora nam poročajo: V sredo zjutraj je vozil hlapec posestnika Robiča iz Limbuša skozi Studence, kjer so se mu v bližini orožniške postaje iz dosedaj neznanih vzrokov splašili konji. Hlapec Jakob Mihe-lič je skočil z voza, pa je prišel pod konje, ki so ga hudo poškodovali na glavi: Mihelič si je tudi pretresel živce. Prepeljali so ga v bolnišnico. * Tatvine. V Vidmu pri Krškem so bili okradeni Ljubljančani: Stanko Lapajne, Črtomir Nagode in Silva Nagode. Lapaj-netu je bil ukraden 500 K vreden dežnik. Črtomiru Nagodetu gumijev plašč, vreden 2000 K, ter Silvi 1000 K vreden plašč <~ V hotelu pri Sv. Janezu v Bohir.ju je neka služkinja odnesla za 9000 K raz- j nega srebrnega jedilnega orodja. * »Kmečki strah' na Koroškem. Po jezerskih planinah se je pojavila zver, ki je napravila tamošnjim posestnikom že mnogo škode. Raztrgala je že nekaj goveje živine in večje število ovac. Lovci pripravljajo lov na nevarno zverino. * Vlom v Gorici. V goriški podruž niči Ljubljanske kreditne banke v Trgovskem domu so italijanski vlomilci poskusili vlom. Poleg Trgovskega doma je več podzemeljskih hodnikov izza vojne. Dva njih vodita v kleti Trgovskega doma. Skozi te hodnike so vlomilci hoteli vdreti. Če bi se jim bilo posrečilo, bi bili našli v blagajni nad 200.000 lir gotovine.! kenT odpoteie v V/lAmi1/»i n/v Zrt-% nfi^ll 1- « ,1_11-- ! « « si je bila pred tem že pridobila slavno ime. Naravno je bilo, da potuje po Evropi tudi več „umetnikov", ki špedilirajo na rusko ime. Naša družba sestoji iz prvovrstnih sil. Smo tik pred sezono. — gostovanje ruskih gledaliških družb dobiva poseben pomen za manjše slovanske narode, ker je to preskušnja naše praktične slovanske vzajemnosti, t. j. poizkus, da se nam otvori bogato kraljestvo ruske kul ture in umetnosti v njeni izvirni krasoti. — Pvgmalion. Predstava ruskih umet-nikov je bila prav dobro obiskana. Gledališče je bilo razprodano. Shawov ,,Pyg-malion" je duhovita komedija, ki je n. pr. v Narodnem divadlu v Pragi že tretje leto stalr.o na repertoirju. Problem je sicer nam nekoliko tuj, dovtipi pa so navadni. Zdi se nam, da je občinstvo v splošnem vsebino prav dobro razumelo. Igralci so pokazali, da ie opravičena pohvala, ki smo io o njih čiiali v drugih listih. Kliza (Marševa), prolesor Nigens (Puljaiov) Dulitl (Muratov) in vsi drugi so se i/k.i nli kot prvovrstni umetniki. Občinstvo jc s priznanjem ploskalo. Bil je lep večer, ki je prijetno presenetil nas, ko sin3 videli polne iože in galerijo, in umetnike, ki so čutili, da publika razume njih igro. Znanje ruščine pri nas ni redka stvar: gledališki večeri ruskih umetnikov pa r.r.-*- podajajo lep živ jezik, ki je nam v i- -n bolj razumljiv. Cirilr :i jadranskega problema na Balkan, spravlja to vprašanj? vedno in vedno na dnevni red. tako na ?ni strani, mi pa lažje čakamo, poirpir.-o. da uvidijo ItaJi-ianaši na lastni kr.; krivico. odprimo si š trgovinskimi pogodbami pot na sever, bo v Sloveniji izvršila delegacija finančnega ministrstva po svojih davčnih, uradih. = Prebitek volne na Madžarskem bo znašal približno za 300 do 400 milijonov kron. Volna je namenjena za izvoz. vine tndi.v poljedelske in plemenske svrhe. in sicer za vse obmejne kraje Koroške in Štajerske, ki »padajo pod .Avstrijo. Prepovedan je dalje iz istih razlogov vsak promet s parklja to živino ir pasa A v pas B n* Koroškem in nasprotno. Osebam, ki se pečajo z živino, kakor mesarjem« živinskim trgovcem, gostilničarjem, konjaeero itd. je prepovedano voditi živino od vasi do vasi obmejnega ozemlja. = Povišanje železniških tarifov iznosi v Belgiji 100 v Franciji za osebni promet 80 %, za blago 140 Nizozemska isto, Norveška 150 %, Portugalska 57 %, Švedska osebni promet 150 ®o blago 200 %, Španija 50 fe, Zedinjene države ameriške 40 %, Češka in Nemška Avstrija osebni promet 500 % blago 600 %, Rusija osebni promet 1400 %, blago 3400 %. = Nova velika češka banka na Dunaja. „Čas" javlja, da se snuje pod imenom „ Slovanska trgovska banka'' na Dunaju novo veliko bančno podjetja podjetje, pri katerem sodelujejo davne češke banke. = Zvišanje obrestne mere se v najkrajšem času izvrši v češkoskcfclo-vaški republiki. Na ta način upajo denarni zavodi zvišati vloge. = Promet s kožami in obutvijo v Sloveniji. Pokrajinska vlada je v sporazumu z oddelkom ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani izdala naredbo, s katero so vse nared-be o omejitvi promea s kožami iu obutvijo ukinjene. = Ogrska industrija. Na Ogrskem počiva skoro vsa industrija, ki je navezana na uvoz surovin iz ino« J11. » V/iUU JV — —■ »•. . V«, _ , • _ =- Izvoz češkoslov. sladkorja. Iz Ce-!zemstva. .Nabava surovin je otezko- škoslovaške se je meseca julija i 1. iz-' oena vsled silno nizke valute. Dela voziio 149.164 meterskih stotov kosum- vzhcS in zapal proti i;i£- f si bomo od-; nega sladkorja, razen tega pa še v Av-prli, ko postanemo mvV: in holj složni, | strijo 13.952 meterskih stotov indus^-jske-[ če ne zlepa pa z grda. i ga sladkorja. Skupni izvoz je znašal to- - Trgovski odnešaji Nemške Avstrije i rej 1631 vagonov, od katerih je šlo 876 Z Rusijo. Ruski strokovni oddelek trgov- j vagonov v Avstrijo. Začetek ob 15. uri. Vstcp- krogi ter izkoristiti za avstr. gospodarstvo ono veliko množino avstr. vrednot, ki leže pokopane v Rusiji Ni dvoma, da se Liliji dne 5. t m. je za udeležnike na druge države poslužujejo vseh mogočih progi Ljubijana-Litija ugoden vlak," ki vo- načinov, da stopijo v gospodarske stike z zi iz Ljubljane ob 14. uri, prihod v Li- Rusijo, in da Nemška Avstrija zopet za-tijo ob 15. uri. Nazaj iz Litije proti Ljub-1 mudi, ako se ji ne posreči, skleniti z Ru-Ijani ob 21. uri 15 min. Iz Zidanega mo-1 sijo čimprej gospodarskega miru. Svoje sta vlak, ki vozi v Litijo ob 14. uri. Za | želje so izraziii zborovala v sledečem nazaj proti Zidanem mostu je dovolila že- sklepu: „Industrijski in trgovski krogi lezniška uprava nekaj osebnih voz k vla- Nemške Avstrije, zastopani v avstrijsko-ku, ki odhaja ob 24. uri iz Litije. Na pro- ruskem strokovnem oddelku trgovskega gi Ljubljana-Litija dovoljena je za ta dan muzeja smatrajo obnovitev trgovskih od-za udeležnike z izkaznicami polovična nošajev z Rusijo eksistenčnim vprašanjem, vozna cena. Zletne izkaznice so dovoljene ker avstr. narodno gospodarstvo potrebuje one, ki jih je izdal Savez (kakor za Mari- za svojo obnovo neobhodno ruski trg. bor) in se dobe pri društvih, odnosno pri Nujna in neodložljiva so vprašanja, na VilTt%-TtI 1 /nlrn« 4it/Al nm Cn1r/\lt< ar T Sim 2! I t__1. . _ "»• - • _ ___J 1__t •_•____ZT _— i Savezu kakor tudi pri Sokolu v Litiji. Društva prosi*io, da udeležnikom take izkaznice izstavijo. Šport in toristiha. st Nogometne tekme. Jesensko nogometno sezono otvori S. K. Ilirija v nedeljo, dne 5. septembra, s tekmo proti rezervi _____________0_____=____,________^ Ker je to prvič v sezoni, da tekmujeta I volne v kolonijah" je državni komite za nnfft tnoe^rrt cele vsote. Za kupne, menjalne in dobavne pogodbe premičnin se zvišajo pristojbine na l1/« Tržne cene v Zagrebu. (En groe.) Pšenica 750 do 760, ječmen 370 do 400, ovea 220, vse franko sremeka postaja. Moka nularica 12, št 2 11, št. t> 9*50 kron postavljena Zagreb. — Stroge odredbe proti uvozu živine iz Avstrije. Z azirom na to, da so se v spodaj navedenih krajih Avstrije pojavili slučaji živinske kuge, ci ogroža okužiti tudi našo živino v obmejnih krajih Koroške in Avstrije, je izdala deželna vlada jako stroge odredbe. 1.) Prepovedan je vsak uvoz in ugon parki jate živine, go-voda, ovac, prašičev in droge živine, »disi po železnici ali cestnem prometu, in sicer iz vseh krajev Koroške in Štajerske, ki spadajo pod Avstrijo ali pa so od njo zasedeni. Iz političnih okrajev Št. Vid na Glini, Šmo-lor, Celovec, Špital, Beljak, Voite-Bruck, GrŠbming, Leoben, Gra-< ee, Weitz, Feldbach, Hartberg, ' jeibnite, Deutschlandsbagg in Radgone. 3.} Preoovedana je prodaja U- samo oni del industrije, ki ima surovine doma. = Bombaž. Vsled iz borne ameriške letine bombaž v Newyorku še vedno pada. Trgovina slaba. V Bremenu rast« bombaž že 14 dni. Kilogram bombaža se je dvignil od 40 na 48 do 49 mark. == Borze od dne 2. septembra. Beograd, valute: marke 51, leji 59, dolarji 52'5 do 62, francoski franki 189 do 190, avstrijske krone 11, angleški funti 96. — Zagreb, devize: Berlin 200 do 215, Milan 500 do 510, Pariz 750 do 780, Newvork 105 do 107, Praga 178 do 186."Valute: Dunaj 40 do 41, dolar 103 do 104. češko krone 180 do 185, marke 205 do 210, leji 239 do 240. = Borza v Curihu: Berlin 12,30, Holandska 194,25, Newyork 609,50. London 21,69, Pariz 42,25, Milan 2S,90, Bruselj 40, Kopenhagen S7„, Stockholm 122, 50, Kristiania 86,60.. Madrid 91, Bueros Avres 230. Praga 10,10, Beograd 21,50, Zagreb 5,40,. Dunaj 2,80. — Borza na Dunaju: (prosti promet) Zagreb 230 do 250, Budimpe-šta 99 do 108, Praga 417 do 430, Varšava 97 do 108, Dinarji 940 do 990, dolarji 240, lira 1130 leji 510 do 512, rublji 280, marke 520 do 525, francoski franki 1725, švicarski franki 3975 do £980, angleški funti S40. \ Zagrebška borza dne 2. septeabra. . .... «750 8800 kr. hanli« . • • • • « ••••• uoo 132S Snmrt* industrija HO 102S Račka puOa banka ........ UA 46a Narodna baoka d. d. ....:,. 830 69» Eakomptaa baska i . 165« 170» Hrv. zonaljaka banka . .......... 770 7SO Banka i štadioaica za Primorje, Sošak . 1160 l»SO Goranin................M0 990 R>k. Brod...........»9 155 Baska x« trg., obrt i ind.. . . ----i . 480 «0 Dunajska borza dne 2. septembra. Avstr. kronska rvita . ,, majska mta . Ogrska kronska renta . V. avstrijsko Tojno posojilo • ........i NrM M-EO Kreditni zavod a trf. in Anilobanka....... Držam Jožna Alpino-M nun i » .« TU'-.... . . Ml ; • . • r..*•« 11TO-—• MIV— 71»"— Vremensko poročilo« Ljubljana MS m nad i Osa 1. a 1. ■ 1. aapt f 3 • -U o*o St. ari 8. Ki 15. ari 787 "J II Ml ir« ni obL 1 L sapi a. srii 5061 1 .»ep« (.mil SHcI t-0 obladso i sapered;Lego i VrTOMIB F. JELENC: V boju z Albanci leta 1915. (Dalje.) [Ali nismo imeli časa, da si ogledamo zavzeti položaj, morali smo naprej ... vse višje in višje smo se spe-cnjali, nikjer ni bilo poti, nikjer steze, plazili smo se po pečinah, skakali od skale do skale, ali od Albancev nikjer sledn; vedeli nismo niti fcje so, niti koliko jih je. Okoli poldneva smo se približali prvi albanski vasi Vladimirci. Oprezno 6o se splazilo naše patrulje do vasi, ker smo dobro poznali način albanskega vojskovanja; v svojem fanatizmu se poskri jejo po hišah in čakajo, da pridejo večji oddelki vojakov v vas, potem pa naenkrat od vseh strani začno streljati iz svojih skrivališč! Naše predstraže so natančno preiskale vso vas in potem javile, da •je vse v redu. Šli smo skozi vas, ki je bila kakor izumrla, žive duše ni bilo nikjer; vse prebivalstvo je pobegnilo, kar je moglo nositi orožje, je bilo s Kaeaki, ženske, starci in otroci so se skrili po nepristopnih skrivališčih. Prešli smo tako nekaj vasi, a nikjer ni bilo žive duše___ Najtežjo nam je bilo orientirati &e v tem skalovju, specialne in generalne karte so bile jako pomanjkljive in nezanesljive, ljudi nikjer, da bi jih mogli vprašati, zato smo se morali držati samo smeri ravno proti zapadu. Vse naokoli so bile same skale, nikjer niti enega drevesa, nikjer najmanjše sence, solnoe se je upiralo v skale in pripekalo, kakor v največjem poletju. Dospeli smo na malo gorsko planoto, bilo je že precej pozno popoldne, tu smo obstali in kmalu dobili povelje, da tu prenočimo; hitro smo fei postavili šatore, seveda slame in sena ni bilo, tako da smo počivali na golem kamenju. Ves dan nismo okusili ničesar, zato so nam šle v slast konzerve, a zraven smo si s suliorjem lomili zobe. Vsi trudni smo polegli, straže so bile na svojih mestih... ali naenkrat se oglase od vseh strani albanske puške; planili smo pokoncu; zavarovani nismo bili od nobene strani, a puške fco pokale od vseli strani, nastala je precejšnja zmešnjava, ki pa je trajala le kratek čas, zadonela so ostra povelja, in hitro smo bili vsak na bvojem mestu; imeli smo samo to srečo, da smo si mogli iz kamenja hitro sezidati male giudobrane, odprli smo ogenj na vse strani, in pod našim ognjem so začeli nastopati naši oddelki v večjih presledkih; tudi moj oddelek je prišel na vrsto, dobili smo "povelje, da zasedemo mal greben, odkoder so padali streli nam naravnost y bok; po eden in eden smo morali feei preko planote, ali Albanec je izboren strelec, koliko njih je padlo, ko so tekli, da sc približajo podnožju grebena! Speli smo se že precej visoko pod greben, in tu sem ircel prvikrat priliko opazovati premeteno albansko zvijačo, katere se Albanci uspešno poslužujejo v borbi. Med posameznimi skalami smo videli razločno male albanske kapice in mislili smo, da je tam njih skrivališče, prav pridno Šmo streljali tja, bilo je nekaj dobrih pogodkov, videli smo kako je odletela kapica... ali ogenj smo dobivali od 'druge strani.-kjer nismo opazili prav ničesar... Kmalu so izginile kapice in se pokazale da popolnoma nasprotji strani.-mi smo mislili, da so Albanci vzeli drugo skrivališče in zaceli obstreljevati v tem smeru, ali zopet smo dobili ogenj od nasprotne strani, ■tako se ponavljalo parkrat. Nikamor nismo mogli naprej, kamor smo se obrnili, vedno -smo dobili ogenj od -nasprotne, strani. Po dolgem naporu t>e je šele posrečilo našim vrlim top-n i carjem, da so na rokah prenesli male brdske tope na nepristopne pečine in od tam začeli obstreljevati na vse strani albanske položaje; pod okriljem topov smo. napredovali in dospeli do ■ albanskih utrjen j, ki so bila pa zopet prazna; Albanci so zopet pobegnili... ali na onem mestu, kjer smo videli one albanske kapice, in kjer smo domnevali, da so dobro utrjeni Albanci, tam smo našli nekaj prestreljenih kapic, tako smo spoznali albansko zvijačo, postavijo namreč svoje čepice tako, da jih sovražnik ,vidi, da misli, da so tam Albanci, a oni se skrijejo na nasprotnem kraju in od strani obstreljujejo napadalce. Zmračilo se je že, ko smo pregnali (Albance, ali nismo se mogli vrniti v jfcaborišče, ker smo morali ostati na predstraži v zavzetih albanskih po- ložajih. Vso noč smo stražili in proti'prišli smo le malo naprej. Podnevi jutru smo se začeli pomikati naprej. Borbe so trajalo ves dan, ne borbe v pravem pomenit besede, ampak praske s tolpami Kačakov, ki so se zaustavljali na vsakem pripravnem grebenu in nam zabranjevali prehode; tako smo mogli le počasi napredovati. Plazili smo se skozi čeri, in ko smo najmanjo mislili, so zadonele puške in ponavljala se je igra obkoljevanja in približevanja, ali kakor hitro smo zavzeli tak albanski položaj, ki ga je morda branilo le par predrznožev, smo dobili ogenj od druge strani... in tako je šlo ves dan! Kamorkoli smo prišli, nikjer ni bilo žive duše, vse je bilo prazno in zapuščeno. To naše potikanje in pc.-a.-no na- je še nekako šlo, ali noči so bile jako novarne, taborili smo vedno na prostem, na odprtih krajih, a v vednem pričakovanju, da nas napadejo Albanci iznenada. Sicer je jako redko, da Albanci napadejo ponoči, ker jo. to pod njihovo častjo, da bi se borili v temi, ali opreznost jc bila vendarle dobra. Bil sem na predstraži precej daleč od svojega oddelka, službo smo nastopili v prvem mraku; vso noč nismo opazili nič sumljivega; ko se je pa začelo daniti, smo slišali naenkrat ne daleč od nas nekake stopinje po pesku; v trenutku smo bili pripravljeni, puške smo naslonili na grudo-bran, odvili smo si bombe in čakali, ali videlo ss ni ničesar, bilo je še smo, komaj smo si upali dihati: slišali smo razločno korake in to ne daleč od nas! Previdni in oprezni so Skočili smo tja in naali stari Al" banke, ki so se tiščale skupaj kakos ovce v ognju in vse drgetale strahu. bili ti koraki, pritajeni, ali v jutra- Začeli smo jih vpraševati, ali one nas nji tišini so se vendarle razločno čuli. Naenkrat zagledamo kakih petdeset metrov pred seboi štiri postave! „Stoj! Kdo je?* Takrat so pa te štiri postave popadale na tla, ležale nekaj časa nepremično, a nato se začele plaziti naprej! V drugič je zadonel naš poziv: »Stoj!" Odgovora ni bilo, ali postave so se začele zopet plaziti naprej... po tretjem pozivu je naša straža oddala dva strela, a od one strani smo čuli niso razumele, gledale so samo s široko odprtimi očmi v nas in se tresla po vsem telesu; okoli njih pa so bile razmetane velike torbe, ki so jih pometale od sebe, vzel sem eno, ali bila je jako težka, iztresel sem jo, in iz nje so padale pogače koruznega kruha, in pa najrazličnejša municija, bili so to patroni za revolverje in puške vseh sistemov in kalibrov, bile so tudi novo vlite svinčenke; pregledali smo tudi ostale torbe in v vseh našli isto vsebino. (Dalje prih.) predovanje je trajalo nekaj dni, ali i preveč temno; niti premaknili se ni- |hresčeče ženske klice. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Juira". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. Ure, žepne, popravlja F. Čuden Sin, orar v Ljubljani. 91 JO—1 šivalni stroji Po zelo znižani dnnbnlsca plaSSl, oenl nova UMUnUIKoP, zračnice, iu vsakovrstni deli, kar-bidne svetilke, gorilci itd. Sprejmejo se v popravilo dvobolesa ln razni stroji pri BATJELU, LJubljana, Stari trg št. 28. 67 10-4 Olajšano in okrajšano dvojno knjigovodstvo. Takoj in lahko uporabljivo za vsako podjetje. Sestavil Kaka Kovač v Maribora, Krekova ulica 6. Prospekt zastonj. 73 6—6 Štedilnik, pripraven, se zaradi pomanjkanja prostora proda. Več se zve v upravništvu «Jutra». 32 5 Suhe gobe, tSZd druge deželne pridelke kupuje trgovina s semeni: Sever & Komp., Ljubljana, Wol-fova ulica it. 12. 13 10-7 Opna in zsnesijiva ženska , Ljubljani dobro spozna, dobi lep postranski zaslužek. Zghsi naj se v upravni^vu »Jutra«. Upravnik za dnevnik v Mariboru se išče. Ponudbe naj se sporoče upravništvu ,Jutra" Sodna ulica 6. Inali Jia" Obl. konces. informačni zavod Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5, dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne. 10 3 Koruza za krmo se dobi od 100 kg dalje pri tvrdki JOS. ZIDAR C. 31 84 3—2 Prva kranjska vrvarna 89 Ljubljana. Telefon 441. 8-1 priporoča vrvarske Izdelke Iz prave dol&e konoplje, kakor itr&nge, oglav-ja za konje, vrvloe za perilo, vrvi za seno ln transmlslje, Spage vsake debelosti, drete, opasnloe (gurte), navadne in za transmisije (Mullergurten), fino izdelane vrvloe za Okna (Kolloschnur) itd., po najnižjih cenah. Lastni izdelki! Postrežba točna! 99 «• Z O* 2Sa Uubiiana, Dunajska cesta it. 9 ima t skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pšenico in koruzno moko, koruzni R sdrob, pšenico in koruzo v zrnu, oves, " koruzo za krmo. Sladkor, amerikanski rjavi v vrečah in beli žeški v kockah, kavo, oije, sir, sol, 21 104-4 rii, vžigalice, milo. i ilmerikansko strojno 8 olje Olje, lahko, za vre te na; olje za transmisije; olje, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno za težke stroje; olje za avtomobile, lahko; olje „ „ , izredno težko; Olje za cilindre; olje proti prahu. 57 104—4 Glavna zaloga: J. Z 0. z. prej A. ZankL^r! sinovi. Naročajte in čitajte Zlitin polili guspoMil in steijalnih m, ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica it 6; L zvezek: Dr. A. Zalokar, Ljudsko zdravje, cena 5 K. II. zvezek: Dr. B. Derfi, Dojenček, njega negovanje in prehrana, cena 5 K. III. zvezek: Dr. J. Demšar, Spolne bolezni, cena 8 K. IV. zvezek: Dr. Št. Sagadln, Naš sadašnji ustavni položaj, cena 16 K. V. zvezek: Dr. L. Pitamio, Pravo in revolucija, cena 7 K 60 t. VI. zvezek: Dokumenti o jadranskem vprašanju, cena 18 K. 71 2 Po pošti priporočeno velja vsaka knjiga 1 K 60 v več. Strojne tovarne in livarne d. d. 40 26-3 Stroji za obdelovanje lesa, vodne turbine, Sage. hidravlični regulatorji, stiskalnice za klohuke, transmisije, kovinski izdelki, armature, sesaljke, ognjegasne brizgalne, zvonovi, elektrotehnične potrebščine, elektro-============= motorji ====e lEUllSiffl TISKANIH D. D. (prej Tiskarna !g. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg) g Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16 se priporoča za Izdelovanje vseh tiskovin od posetnic do najumet-nejšega barvnega tiska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih. '35 3 knjigoveznico, Obenem priporoča svojo najbolje urejeno ki izvršuje knjigoveška dela od najpreprosteje do najfineje vrste. Medica & C9. manufakturna veletrgovina Ljubljana, Sodna ulica 7. 44 3 sr l ise Naznanilo in priporočilo. Vsled podražitve železnice sem preselil SVOjO delavnico klobukov Iz OomZal v LJubljano in otvoril « Slomškovi ulici JSL 27 ■ novo delavnico za klobuke.w Priporočam se z odličnim spoštovanjem Alojzij Janežič. 90 MM Mooijali inmaterijalno blage dobavlja za takoj po najnižjih cenah 3? Veletrgovina Fran Derenda, Ljubljana Emonska cesta 8. Telefon interurb. 313. Ravnotam se proda po primerni ceni večja množina dobrih vinskih sodov za takojšnjo uporabo. Katunila Delniška tiskarna, d. d. t Ljubljani,