I* lt O L C T A li E C JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE 1P"O f\J WTT A "P FJIlOJLJiL 1 AJ&JtLi^ Official Organ Yugonlav Federation, S. P. — — CIumIo J ugnalo vauake Sovialulieno /veze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. JT. — NO. 1735. - «"- «. un. « «. tm •• •».. m. n. u- m « «... ». u<« CHICAGO, ILL, 11. DECEMBRA (December 11), 1940. Publi.h«-.| Weekly al 2301 S. LavncUlr A v,-. ... LETO—VOL. XXXV. Italiji resno preti polom tudi ako Hitler zmaga MUSSOLINI DOIGRAVA. — PORAZI, KI JIH ITALIJANI NISO PRIČAKOVALI. — ZNI2AVANJE ODMERKOV NE VODI V NAVDUŠENJE. — HITLER SKOP V DAJATVAH. — BLAMAŽA V ALBANIJI STAVKANJE SEDAJ NEVARNO ZA I^NIJE Ko sta Mussolini in njegov vsi fronti, toda se ni še urosni-zet Ciano naslovila koncem ok- čil** tobra Grčiji poniževalen uiti-1 Mnenje v javnosti in v voja- matum, sta bila prepričana, da *k,h ^gih vsepovsod je bilo. ... j, i • : i , da se bo K^ška armada mogla tudi ako ga odkloni, jo bo zla- boriu 2 mogočno It^Uo le ne. hka premagati. kaj dni. Ko pa so videli njen Priprave v Albaniji cdpor in umik Italijanov, so ... ... . . bili enako presenečeni kot lan- \ Albaniji sta imela v ta na-j Hko zimo> ko je ruaica armada men veliko armado, ki je bila ; napadla Finsko. pripravljena vsak hip iti preko meje in korakati proti Solunu in Atenam. Pričakovala sta, da bo v slučaju odpora grške čete zlahka premagati, grška vlada pa bo ali bežala, ali pa prosila za mir pod italijanskimi pogo- j gvežimi" ji. In eden Mussolinijevih po-jrojev je bil, da se mora proglasiti za italijanski protektorat. Ker tega ni hotela, se je odločil, da jo bo spremenil v provinco italijanskega cesarstva, kakor je Albanijo in Etiopijo. Prekrižani računi Toda namesto da bi bila ita- ANGLEŠKA DEL. STRANKA ZA VZTRAJANJE V VOJNI Varčevanje politikov v javnih uradih se prične pri relifu "Delo ae v »Jed vladnih neteči! sa narodno obrambo te- "ZA NAS NI VPRAŠANJE LE MIR, NEGO KAKŠEN MIR" (CLEMENT R. ATTLEE V PARLAMENTU NA NASLOV "NEODGOVORNIH PACIFISTOV". — DELAVSTVO ANGLIJE, KI V VOJNI NAJVEČ TRPI, IMA V SLUČAJU PORAZA TUDI NAJVEČ IZGUBITI daj odpira povsod, ^ ... pa lahko* Mne decembra jc.neodvi- "f. . !s,ia delavska stranka v angle- rn.zamo v proračunu postavko :kem par,arnentu forrnal,1K) za_ za relif vsaj «a 36 milijonov | htevala, da vlada pojasni po- dolarjev," je dejal Reed F. f^ie, nod krkršnimi bi se lahko Cvtler, ki je načelnik prora-h W,eui,n mir (z Nemčijo in Ita- čunske komisije aa driavo lili-,,i,o)'°b en.em naj skliče "med- nnredno mirovno konferenco nois. Novi governer pa obljublja, da če le mogoče, odpravi pro< Napačni radikalci Neodvisna delavska stranka Kot v slučaju Finske, je svetovna javnost tudi glede Grčije V prajanji fttavilki n. prvi atraai »mo poročali o prejlogak V kangra.u, uverjena, da bo V vojni vzdrža- kaUrtk namen ja sabraniti stavke v aeroplanskih ia v drugih mdu.trijah, la le dokler se ne izčrpa in u-i * k*t*rih ** if dva sta bila prf trudi, dočim lahko Italija nadomešča svoje utrujene čete s Blamaža ostane Tudi Če Italija v tej neenaki! vojni zmaga, je ugled njene ar-; made skaljen. Prestidža že prej ni dosti imela, s porazi v Albaniji pa je izgubila še tistega kar ga je bilo Vojno z Grčijo je hotel Mus- j solini. Kralj mu je baje sveto- nja. Na gornji sliki j« acroplantka delavnica v Downeyju. Calif.. kjar j« meseca novembra iiruhnila stavka in ustavila txdelovanje bojnih letal. Spor jo bil poravnan, toda svecini detektivi preiskujejo, kdo jo j« zakrivil, kar sumiajo, da sa od >adaj takik dejanj petokolonci. Unija nnobrataa doka Tuje, da ja stavka aastala po krivdi drušba. j Pa jim odvzamejo milijone Pevcih, ki ne glasujejo, in eden podpore, a davek v pomoč ne- ni bj| navz^ Da,je je g,agova, zaposlenim mora ljudstvo še | .,a njeno zaMevo en komun|ft vseeno plačevati. In ga bo pla-. jn dvR Uborita. skupno stirje ; proti pa 341 poslancev. I Laborit George Buchanan ie I v svojem zagovoru predloga iz-«javil, da v sedanii vojni ne ho čevalo, brezposelni pa bodo aa znamovani aa delomrzneie, češ, "saj je dela zadosti, čemu ai ga ne poiščete!" PRESOJANJA IMM.OIIKOV DOMA l\ IMI SVETI Pijančevanje in avtne nesreče mogoče zmagati ne eni ne dru-jri stfani, zato je najboljše, ako «e Berlin in London za mir čim- KJugoslovanski premier Dra- ITTanska armada že v Atenah val. da nH i lUlije ne zaplete v **** Cvetkovič je dne 6. decem-in v Solunu, je po 45 dneh svo- konflikt z Anglijo in pravijo da bo Jugoslavija jega ritenskega "prodiranja" da je bil nasproten tudi vpadu rr ,e?ova,a v saditvi "novega na Grško. Toda kralj v Itmliji | v Evropi, toda kot neod- ne odločuje. vwna država. A ž« to, da je ob- Mussolini je napovedal voj- Uubi* ^delovanje", ustvarja no Franci ii, ko je bila ta že dvom v "j^0 neodvisnost, zbita od Hitlerjeve armade in NtmWti zvezi sicer ni pri- se vedno v Albaniji. Dučeja je to tako togotilo, da je M po dolgem času spet k mikrofonu in italijanskemu ljudstvu po rad ki zagotovil, da bo Grtiji zlomil hrbet, pa če ga vzame to en mesec ali pa dvanajst mesecev. A Grki nočejo bežati pač pa so primorali italijansko armado na umik. Mussolini rohni nad poveljstvom in njegovega /eta je sram blamaže v Albaniji. Kaj neki si misli o italijanski je imela pod silo nemške armade vsak čas pasti, pa če bi se Mussolini v vojno umešal ali ne. To je dobro vedel, pa je hotel k mizi, da dobi tudi on nekaj plena, ne samo Hitler. Koliko mu je ta na račun Francije obljubil, javnosti ie ni sporočeno. Nekaj je dobila Italija ta- druŽila, toda če se dogodi, da pozove Hitler Dragišo Cvetko-viča in kneza Pavla v Berlin, se jima bo skoro gotovo treba podpisati na določeno mesto, hočeš nočeš. Transportacijski sistem v Chicagu je eden najslabših na lovati z vlado v večanju produkcije. Delavci imajo torej le dolžnosti* pa nič pravic. Mladina se baje udaja pijančevanju. V lllinoisu določa državni zakon, da se fantom do 21. leta in dekletom do 18. leta ne sme prodajati alkoholnih pijač, a dobe jo vseeno-. Ameriška vlada je pripravljena dati Španiji veliko posojilo, pod pogojem, da se ne u-meia v voino na strani osi&ča. Gre se za 100 milijonov dolarjev posojila, s katerim bi Spa-|,nija kupila v Zed. državah ve Organizacija žensk za borbo proti alkoholizmu, ki se ozna- prej sporazumeta. Attlee proti pacifizmu čuje z WCTU. poroča, da bo L P^di ga mi sedaj storili v smer. ki jo predlagajo neodvisni labor it i in drugi pacifisti, bi se na nasprotni strani tolmačilo za našo slabost .svetu. Vzrok je, ker se alder-jijke količine žita, bombaža, monnm /linami ir» /imiirim I\i> '__i. J. ^ V- i____•«___1__t_ » f ! .rm^JMllll^vL? it.l^l! toda mnoR° manj kot je mftnom' žuPanu in dru^im mesa m drugih potrebi in. Ker jzvn nV l/in v^n v Z! "htevala. s čemur so v Rimu la^tvenikom ni treba voziti v je H*m)a v Hiškah in ljudstvo jrotovo ne. In to vlado v Kimu ■ m.7BHnvn in nK»tai; .. ... roeati o nenspehih. Nesoglasje v poveljstvu to in avtne nesreče pa so v in Poiemanje v borbi. To bi i>->-istem času narasle 7 odstotkov, memlo našo kapitulacijo Hit- j lerju in Anglija bi postala vazalna država." je dejal Attlee. Neodvisni laborit John Mc-Govern je v zagovarjanju predloga svoje stranke izvajal, da Dober odziv na apel Prosvetne matice v velikem pomanjkanju se tako mikavni podkupnini ni lahko cdreri. Hitler in Mussolini bi . w. ... zelo nezadovoljni. Obetali pa pouličnih karah in v busih. Oni boli. Rada bi se bila postavila več ^ Anglije, ko bo po- imajo limozine in šoferje, pa * Pa m°ra P°" raiena. Njen padec bi se imel ne vedo. kaj je drenianje v sUi-t dogoditi par tefl nov po franco- rinsk i h karah in zs ir-vdenih j rada, da bi general Franco z ; skem, a Angleži se trdno drže, busih. Sicer rešujt\w» tran« por-' w • u kalija pa vsled blokade ne bo tacijski sistem že mnogo le*. m0B"do,go v,:držati- ; da uk0- je ni Mussolini, njegon ministri in Pomanjkanje surovin Mnopra društva, ki so prejela je število onih. ki so za Čim poveljniki armade in mornari-j Dočim se je Hitler s pomočjo ce je tajnost, a ve se. da sc ne. svojih zma^ v Franciji, v Bel-obkladajo s komplimenti. jRiji itd>f polastil tujih zalog, ni Vrhovni poveljnik italijan-1dobila Italija ničesar. V Alba-lke armade, 6D-letni maršal nlji ni jmela kaj vzetit nad njima aktivno sodeloval v vojni proti Angliji, toda mali diktator pomišlja, ker še ni uver-odvetnike dobro. Temu - u jen, da bo Hitler tudi končni je krivo Ijudstv o, ker si ne z*ia ' zmagovalec, izvoliti takih zastopnikov, da , vabilo za pristop v Prosvetno' prednjo sklenitev miru, vedno matico, sporočajo, da so to sto- i ve*J®- Naj* angleška vlada to-iila. Ona. ki so žc v nji, pa ob- re» stori v%* v svoii da vešča jo tajništvo, da ji ostane-1 »ridebi nasprotne sile za kon-j io pridružena tudi v prihod- ™nJe v°J|le in 7K mir» ki bo njem letu. I -- sprejemljiv za vse prizadete. Tak mir je mogoč, je dejal, ako bodo državniki razumni. Strah pred bombardiranjem Isti r>oslanec je svaril, da če se Anglija ne bo žurila v mir, bodo vsa njena me^ta v razvalinah, kakor je sedaj Coventry in do malega več drugih. McGovernov predlog je podprl Cambell Stephen, ki je argumentiral, da je sedaj nem-ško-angleška sila v vojni približno enako razdeljena in se la-Hko sklene mir ne da bi se kaka izmed teh dveh dežel čutila ooražena. "Kakšen mir hočemo?" Ko je Attlee znova govoril, ic poudarjal, da problem Anglije ni le mir, nego KAKŠEN mir. Ali tak, kakršnega hoče Hitler, ki pravi, da ne odneha, dokler Anglija ne kapitulira in bo imel svobodne roke v gradnji svojega "novega reda", ki oomeni zasužnjenje narodov? Kaj je dobilo francosko delavstvo s Hitlerjevim mirom? tn delavstvo Belgije. Nizozemske, Danske, Norvežke in Rumunije? Anglija je za mir. v katerem se bodo »vobodni narodi la)}ko drug t»6)eg drugega vzaiemno razvijali namesto »užnjili mogočnežem. Angleško delavstvo je za vztrajanje v borbi, dokler ne iz-vojujemo tak mir, je poudaril. Zato je kvarno in neposredno v no moč Hitlerju ter njegovim nakanam, kdor sedaj skuša rušiti moralo angleškega ljudstva s oredlogi. kakršnega so potisnili v parlament neodvisni la-boriti. Kako misli ljudstvo? Ta razprava je bila torej v glavnem med laboriti samimi, (Nadaljevanje na 3. strani.) Pietro Badoglio, je 6. decembra "resigniral". Slovel je za spretnega stratega in junaka, a s •vojim napadom na Grčijo se ni mogel postaviti. Mussolini io njegovo resignacijo sprejel, '.a novega vrhovnega poveljnika pa ie bil imenovan general l ko Cavallero, Prošlo nedeljo je bil odslov-Ijen tudi poveljnik italijanske '>f jne mornarice admiral Do-m»>nico Cavagnari in več drugih visokih armadnih in mor-naričnih častnikov ter nadome-•;oeni z novimi. Obetan je s ofenzivo Po tej »premembi je Italijanko poveljstvo obljubilo pod-vzeti proti Grkom ofejuivo na Francijo pa si je ohranila oblast Nemčija, ki gospodari v Parizu. Prav bi ji pr šle angleške za-(Nadaljevanje na 4. strani) Z vrha navzdol bi njemu služili. General Franco je izdal o I-j Ljudstvo na Javi je zbralo v pomoč Angliji $140,000. V.«o- uenerai rranco je izciai o,f- . .... V, , . lok za re'•« P'»klon,e„H prcm.erju Španiji po nacijskem in iUli-iChun*'l,u ko,1 ma. Poilji|a naročilo iimpraj. Malo jih je v tej deželi, ki bi verjeli, da nam preti od Nemčije oborožena nevarnost, toda re^o veliko pa je u ver jenih, da bo pričela, ako zmaga, x Z edin jen imi državami gospodarsko vojno. V tretjem rajhu že sedal govore, da se bo ameriški. komercializem s svojimi kupf zlata sesul kot hiša ia kart čim bo mednarodni promet spet svoboden. Poročevalec čikaikih Daily News citira nekega Hitlerjevega ministra, ki je dejal med drugim t "Nemčija bo po zmagi nad Anglijo prisilila Zedhtjene države na popolno kapitulacijo. Naši superiorni industrialni produkti bodo prodajani po vsem svetu zelo poceni, in po-rledica tega bo ne samo eedem milijonov nogo do 40 milijonov brezposelnih delavcev v Zed. državah Mr. bo po- tem Hitler'« ns k lenrh prosil, da naj kunuje od Z*d. držav ne ie izdelane produkte nego surovine. Ceno zanje bomo diktirali mi." Isti minister je razlagal, da bo Nemčija s pomočjo "manjvrednih" podjarmljenih ljudstev imela milijone cenenih delavcev in njeni produkti bodo na tujih trgih tako poceni, da jim ne bo mogla konkurirati nobena druga dežela. V takih trditvah in pretnjah je sicer Ishko veliko bahavosti, a je vendarle resnica, da v slučaju nemške zmage postane Hitler Zedinjenim državam gospodarsko in politično jako nevaren. Nemški trgovski promet w republikami v Južni Ameriki je ie pred to vojno selo naglo rastel na škodo angleškemu in ameriškemu. Nemški agenti v južne ameriških centrih doka-rujejo politikom in ljudstvu, da čim vojna preneha, postane tretji rajh s svojim "novim redom" najboljši odjemalec iita, mesnin, sadja in surovin v vseh lat:nskih republikah, v zameno pa jih bo zalagal s stroji in drugimi izdelki. Vrh tega bi zmagovita Nemčija kontrolirala ves evropski trt in izpodrinila z njega ame-liške produkte. To je s porazom Francije ie dosegla. Ameriški dovoz bi bil po vojni v Hitlerjevo Evropo dovoljen le na upanje, in pa sa relifne akcije. Taka "trgovina" pa ne pomeni za prodajalca drugega kot izgubo Zed. države bi si pred vsem rade ohranile juinoameriški trg, kar ni enostavno. Kajti kdor prodaja, mora tudi kupo- vati. Latinske republike prodajajo predvsem agr .kulturne pridelke in surovine. Toda tega obojega imajo v izobilju tudi Zed. driave. Za Nemčijo pa je pcloiaj čisto nasproten, kajti ona potrebuje is inozemstva veliko iivil in surovin. Dejstvo je, da ako Nemčija zmaga, bo res skušala spraviti Zed. driave "na kolena" s konkurenco in z graditvijo obroča ekrog njih. Z Japonsko je ie v zvezi, v Juini Ameriki pa ima v politiki, v javnosti in v gospodarskih krogih močne zaveznike, po vojni pa se nadeja dobiti tudi vlade na svojo stran s u-godnimi trgovskimi pogodbami in s propagando za strmoglav-1 jen je ameriškega imperializma. To je eden izmed vzrokov, čemu se ta deiela toliko trudi pomagati Angliji, da bi zmagala v vojni. S KOLEDARJI "OD HIŠE DO HIŠE" Brž ko je Ameriški družinski koledar izšel, je bil razposlan zastopnikom, društvom in vsem drugim, ki so 30 naročili. 1 ______ — ~ - v Brez sodelovanja zastopnikov in društvenikov, ki ga prodajajo, bi tega koledarja ne bilo, kakor ne brez sotrudnikov in oglaševalcev. Mnogokje je raznašonje zelo težavno, na primer v slabem vremenu v kempah, kjer je le malo dobrih poti, in po mestih, kjer je trebo iti več blokov, predno pride zastopnik od enega do drugega rojaka. Kdor ima avto še nekako gre, ker lahko opravi mnogo obiskov. Za pešce po je to opravilo najtežje. A ^a vzlic temu zelo veliko izvrše. V pomoč so jim tu in tam busi in cestno železnica, pa tudi vljudni rojaki s svojimi avti. Lc približno 10 odstotkov izmed vseh izvodov koledarja, ki jih prodamo, je naročenih in plačanih v naprej. Ostalih 90 odstotkov se razpeča s prodajanjem od hiše do hiše, na zabavah in na društvenih sejah. Ako bi imeli v več naselbinah tako dobre razpe-čevalce kokor v nekaterih, bi se prodalo najmanj tri tisoč izvodov koledarja več kaker sedaj. Iz teaa ie razvidno, kako važna je agitacija "od hiše do hiie'#. Tisti, ki jo vrše, po dobe vzlic svojemu trudu na manj priznanja in največ zbadljivk. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. •JSZ1 IZHAJA VSARO SREDO. lakaja J«|oilovamka Dtlavika TUkavia Druiba, Ckicago. III. CLA SI LO JUGOSLOVANSKE SOC1A LISTICNC ZVtZE. NAROČNINA r /.edinjenih državah sa celo leto $3.00; sa pol leU 91.75; sa četrt le{a $1.00. Inosematvo: za čelo leto $3.50; xa pol'leta $2.00. ^si rokopisi in Oglasi morajo biti y naAem uradu najposnsje do pondeljka popoldne sa priobčitev v itevilki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoalav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor.........................................................................Frank Zaits Business Manager..^......................................Charles Pogorelec Asst. Editor snd Asst. Business Manager..........Joseph Drasler Italijanski letalcr "strafujejo" Anglijo SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; SLx Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Yesr $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Are. CHICAGO. ILL. T.Upiiaa.l ROCKWELL 2864 "Dežela dveli sirank" Norman Thomas pruvi v Callu, da se je v zadnji volilni kampanji Overil bolj kot kdaj prej, da je to "dežela dveh strank". Dočim je dobil za svoje argumente in za socialistični program med volilci veliko pozornosti in so ga poslušali, so 5. novembra glasovali za "manjše zlo". (Izbirali med Rooseveltom in \Villkiejem.) Tako meni Thomas, ki je že po kampanji pred štirimi leti oznanil, da je tretji stranki politično nemogoče prodreti zid tradicije "dveh strank". Dveh strank pravzaprav ni, ker sta v bistvu eno in tudi v kongresu se njuni poslanci v važnih vprašanjih le redkokdaj dele po strankarski pripadnosti. Vsak poskus za "tretjo stranko", ki je imel za sabo oiga-nizacijo, zmožno vodstvo in program, o katerem je začelo ljudstvo misliti, je več ali manj uspel. Glavna ovira napredovanju teh podvzetij, namreč onih, kar jih je bilo vsaj od početka zdravih, je bila ta, da so se jih s časoma polastili politiki pustolovske narave, neodgovornega tipa. ki so bili lahko nekaj časa le uspešni demagogi, resni, spodobni politiki, ki so bili realisti, pa so se umaknili. Ako bi progresivci leta 1924 ne bili pričakovali že v prvem boju velikega triumfa. bi nadaljevali in danes bi bili najbrže če ne prva pa vsaj druga stranka in sistem "dveh strank" bi res pomenil dve stranki. Velika napaka takih ljudi je. da hočejo najprvo zmagati v predsedniški borbi, namesto da bi se lotili realističnega boja za osvojitev občin m okrajev, poslati poslance v zakonodaje posameznih držav in v zvezni kongres ter se pobrigati tudi za s^dna mesta. Naravno, da dokler se ne lote tčfra praktičnega dela v večji obliki kakor sedaj, kot ga poznajo le v nekaterih državah, ja sistem dveh sedanjih vodilnih strank neizogiben. Napačno je trditi, da so ameriški volilci naučeni glasovati edino za demokrate ali pa za republikance. Dokler je imela • socialistična stranka močno organizacijo, je marsikje zmagala proti obema. Saj je imela pod svojo upravo že mnogo občin in zastopstva v zakonodajah. .Poglejmo na primer izid glasovanja pri zadnjih volitvah v Wisconsinu. Večino za predsednika je dobil demokrat Roosevelt, večino za senatorja progresivec LaFollette. v ostalem pa so zmagali večinoma republikanci, ki so ostali na vodstvu države. Torej tri večine v eni in isti državi za tri različne stranke.. . Ali pa se voliicem sploh ne gre za stranke nego le za osebe? V Illinoisu je zmagal demokrat Roosevelt, toda državno upravo in legislaturo so dobili republikanci Prej je bila državna administracija demokratska. Kar pomeni, da je tisoče onih, ki so glasovali za Roosevelta, ob enem volilo v ostale urade ne demokrate, nego republikance. Tako je bilo tudi v Minnesoti, kjer se je borilo troje strank: republikanska, demokratska in farmarska-delavska. Demokratska je zmagala s predsednik oni, republikanska pa je dobila ostale mandate. Farmer-Labor, ki je Se močna, je dobila dovolj glasov, da se na prihodnje državne volitve lahko pripravlja z nado v zmago. V New Yorku jfe dobila American Labor Party (za Roosevelta) blizu pol milijona glasov in je tudi postala političeri fiktor. Torej le navidezno izgleda, da imamo v politiki neizogibno sistem "dveh strank" (R-D), kajti praksa nam dokazuje, da imeriško delavstvo lahko postane "prva", ali pa "druga" stranka, ako se zedini za samostojno politično akcijo. Nikakor pa ni ljudstvo pri volji slediti politikom, ki so brez organizacije med delavci in farmarji. Tudi če ima kaka stranki Jobro ime vsled svoje prošlosti, ako izgubi zaslombo In se jI zruši organizacija, je ob enem ob moralno oporo in Še bolj pa •b vpliv med maso. Kriva temu pa ni demokratska ali republikanska stranka, to jte njun sistem dveh strank, nego je vzroke tekati med delavci in farmarji, posebno še med onimi, ki so socialisti ali pa progresivci. Četudi ▼ Berlinu trdijo, da v napadih na Anglijo na potrebujejo italijanske pomoči, «o ae poslednje tedne pričeli pojavljati nad anfleakimj mesti tudi italijanaki letalci. Mussolini je namreč hud. kar angleaki aeroplani napadajo italijanska mesta. Na vi ha ji »liki je prvo italijansko letalo, ki je bilo rfclto na tla v Angliji. kVIl/IVM VIMMK "SENCA PREKO POTA" Naprsal ZVON KO A. .NOVAK žav'4, ki pomenijo v primernih z\;e/tah nekaj čisto, takega. 'MHijfc' je tdjka, ki se ne rabi v dobri knjižni slovenščini. /a glagol 'zoperstavljati se* (str. HI) imamo v slovenščini vse lepšo in boljšo besedo "u-stavljati se'. 'Zablestele so se' t«tr. 40) je napačno. Pravjlno bi se moralo glasiti "zablestele so*. Izraz 'med vratmi'. kaže, da je pravilna sklanjatev mno-j žinskega samostalnika 'vrata1 piscu ali neznana, ali pa se hiu pefo zataknilo pri njem Pravilno l»i - moralo gasiti 'med vrati' (str. 43), Ravno ta-j ka jc /. besedo 'usta', ki nima •oblike tiisttnr (st. 48) v nobenem sklonu. Sklanja se takole-usta, ust. ustom, usta, v ustih, nad usti. > Samostalnik 'prid' je moSke ga spola. Zato nima Jontez prkv, ko piše na 52 strani 'svojo prid*. Pravilno Bi Bilo 'svoj prid' 'Krepelec' je moškefca spola, pa nima oblike 'krepelce' v ed-ninskem tožilniku (str. 59). Izraz ,'premrti' (str. 92) je napak. Pravilno se glasi 'premrli'. kjer se rabi glagol 'rabiti' v pomenu glagola 'potrebovati', je napak (str. 95). Pisati 'toraj' je napačno. Pravilno je 'torej'. Jontez rabi zdaj 'torej', zdaj 'toraj' (str. 97). PISMO IZ CLEVELANDA Piše IVAN JONTEZ - Progresivne Slovenke Ame- dveh ali treh drugih mladenk rike, organizirane šele pred ns- —pasteli, akvareli in risbe, ne- kaj leti v Clevelandu, so v krat- katere prav mičhe in posr?če-kem času svojega obstoja do- ne. Posebnost sta bili tudi u- prinesle ie marsikaj dobrega meLno izdelana in jako mična m popolnoma opravičile tako mizica in pručica, delo Franka svoj obstoj kot naziv "progre- sivne". Dasi številčno mi\jpgo Šibkejše kot n. pr. neka di »meriško-slovertsfea oi^ganizacK ja. ki je pod vplivom duhovščine, so vendar dale iz s^be mnogo več kot kateri koli naša Slejkota. Nadaljnja in ne najmanj vidna atrakcija pa je bil > ]e|>o moderno pohištvo, ki ga je ra£mvili že omenjena slovenska tvrd-ka, ki je £la razstavi v vseh ozirih na roko in pripomogla, da je bila tako uspešna. ženska organizacija. Bile so (Te- Zanimanje za razstavo Pred ±abo imam novo, 112 mu njegov nekdanji delavski strani ob( bi bi)o celo deIo predsodke, ki jih gojijo tako. vs* bo* povezano in enotno. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU (Nadaljevanje s 1. strani.) L. Mackenzie King, je situacija v nji jako resna. KongresnUc Dies kritizira ju-stični oddelek in delavski de- USODA ŽIDOV Se nikoli v moderni zgodovini niso bili Židje preganjani liko kot sedaj v Hitlerjevi Evropi. In niti v eni deželi se ljudstvu ne godi boljte radi tega. ? Židje nimajo kam. Razdivjana drhal in fašistična oblast Je za njimi kot psi. A le malokomu se posreči pobegniti. Mnogi 11 radi v Palestino, a Arabci So proti. Koncem novembra je dospela tja ladja žjdovskih beguncev iz Rumunije, češke in Ogrske. Pristala je v pristanišču Haifi v Palestini tajno, a angleška •blast jo je zalotila in prepovedala izkrcvanje. 1,771 beguncev je bilo na nji. Angleški uradniki so jim sporočili, da bodo odpe-!jani v kako angle*ko kolonijo, kajti v Palestini zanje ni mesta. Ponoči se je na ladji ddgodila eksplozija. Preklala se je na dvoje. Nekaj beguncev je priplavalo do brega, nekaj so jih re-*ili, drugi so utonili. Usoda beguncev je najžalostnejša usoda. Posebno če so begunci Židje, ki niso nikjer dobrodošli. zvani jenkiji do druge generacije v tej deželi. Tom je bil baš v letih, ko se človek kaj rad ozira po dekletih. Pa se se-ve tudi on zaljubi v mladenko, ki je bila kaj prikupne zunanjosti, se poroči z njo, mati mu umrje in gizdava pa plehka žena, ki ji je bil slepo vdan iz spolnih nagibov, mu je v nesrečo in pofrubo. Radi nje tforftane slabotnež, pijanec. Ves pokoren in poslušen ustreza njenim muham, zanemarja delo v tiskarni, kjer je bil stavec, in na pisateljskem polju, koder je poprej upal doseči uspehe, ter zabrede naposled tako globoko v moralno blato, da se pridruži krumirom, ko zastavkajo njegovi stanovski tovariši. Ker ga je tako dale? pritiralo le ženino nasilstvo, se mu ta tako zagnusi, da jo po morilnem poskusu zapusti, gre še v sobo, kjer je imel nekaj zaprašenih rokopisov, pobere te ter plane v temno noč. V zadnjem poglavju pa ga že vidimo v hiši zdravnika Pe-tersa in njegove sestre, kar nam šele pove, da je bil tisti sestradani, prepiti, prezebli In duševno popolnoma strti človek v prvem poglavju Tom | Planine. Dr. Peters ga zdravi v svoji hiši, a njeigova sestra mu streže ter se zaljubi vanj. S to ljubeznijo se Tomu vra^a zdravje duše in telesa. Tn ko Pt$V t>«rm4tno In potrebno bi bilo, če bi bilo pisanje tudi slovniško bolje opiljeno. Kritično oko naleti na precej slov-niških napak in opazi, da je imel celo tiskarski škrat svoje kremplje vmes. Na ipeti strani in parkrat še drugod ra*)i pisatelj glagol 'vsesti se' namestu pravilnega 'sesti (sedem)'. Na isti strani naletim na izraz 's Strtimi peruti', kar pa jn deloma slovniško napak. Glasiti bi se moralo 's strtimi perutmi ali .perutimi*. Samostalnik 'perut' je ženskega spola in se sklanja po zgledu 'nit'. Pravilno pišemo 'zoprn', ne pa 'zopern', kakor je to najti na sedmi strani. Analogno po pridevniku 'zanikrn', 'nečimm' itd. 'Za zmirom' (str. 12) je nepravilno. Glasiti bi se moralo 'za zmerom'. Prav je 'zrtieraj, zmerom', me pa 'zmiraj, zmirom'. Besedo 'življenjski' piše Jontez v tej povesti včasih tako, včasih pa 'življenski'. Prvo je pravilno. Pridevnik 'rajnki' je izpeljan iz besede 'raj'. Zato ni prav, če ga kdo piše 'rartjki' (str. 20.) Na 28. strani rabi pisatelj besedo 'mujo', čeprav imamo prav lepe lastne izraze, kakor tfo n. pr. trud, napor, muka, te- celo protežirata jih, četudi sabotirajo narodno obrambo. Roosevelt pa meni, da je Dies v svojem odkrivanju neameriških aktivnoirti prenapet in njegove akčije v oviro nalogam, ki spadajo justftjnemu odelku, ne pa DlešoVi frofriisiji. Senator Hltam John »on iz Californije je eden glavnih izo-lapionistov in vnet kritik Roose-vjltove "vojhe politike". Pravi, i manjkal vsaj še en stavek.) — Med pesmimi pa je nedvomno najlepša in najmočnejša Long-fellowa "Excel*ior" (Naprej, kvišku!), v krasnem prevodu Griša Koritnika. Upam, da se mi ne bo Štelo v greh, ker sem izrazil svoje mnenje o letošnjem letniku A-meriškega družinskega kole- (Nadaljevanje na 3. strani.) pridobiti zaupanje fti naklonje-l18 aretirati ter jih po kratkem prOceku poslal v koncentracij-ftlri fabof. Ob enem Je tistim, ki Mta/o Mtac&ska imena ter nameravajo ostati v Alzaciji, u~ kazano, da si jih germanizira-jo, kakor so moral! na primer Slovenci na Primorskem poita-lijančiti svoja. nost nOrvežkega ljudstva, zato ga skuftt primorati na ' sodelovanje" s silo. V ta namen je pred prtr tedni proglasila preki sod. VsO civilno in sodno oblast .te prevzela nemška vojaška komanda. Norvfežka (nacijska) vlada sicer še obstoji, toda je brez avtoritete. Razumljivo je Tole mi ne gre v glavo? Cemu so visoki bogati r°' ipodje dobri sa reveže m ps «s premirje v vojni samo v bof»eni seaoni? viikove /aimmi.m; MEHIŠKA REPUBLIKA PRIČELA Z NOV.IM POGLAVJEM SVOJE ZGODOVINE (IVAN VUK: PO VALOVIH DONAVE ŠIROKE... Beležke iz popotnega dnevnika. (Nadaljevanje) Silno je buČanje, šumenje penečih se donavskih valov, ki! ttrve t brzino od 4 do 5 m naj sekundo in ki se tuintam penijo preko sten in rtov, drobeč stene pod seboj. človek bi rekel, \ da je donavski bog, ki je dru-' jface tih in miren, tukaj nenadoma /besnel, ter v svoji besnosti J preti /.lomiti vse, kar je zemeljskega. Od silnega bučanja valov ni moči razumeti besede. Parnik se s trudom vleče skozi I ožine, čez skalovje in vodosko-ke, čez nevarne vrtince, zibajoč se kakor majhen čolnič. Človeku je kakor v nekaki sti-Ki. Hladno mu je pri srcu. Nekako boji se, da bi se parnik ne razbil ob šilaste pečine. A | če pogledate na hladnega, mirnega, nepremično stoječega krmarja, ki se mu v rokah vrti i krmilo in ki neprestano gleda v stene in vodopade pred par-! aikom, obračajoč se sedaj na levo. sedaj na desno, in jo vodi j med številnimi skalami, plujoč cez 23 vodopadov med Gornji- j mi in Dolnjimi Belegi... ga morate občudovati. Gospoduje nad naravo. .. Razumljivo je, da so vse te velike nevarnosti in težkoče, ki jih mora prestati plovba po Donavi od Golubca do Kladova, bile zelo velika zapreka potovanju in prometu na tem tako važnem potu, ki veže Srednjo Evropo s Črnim morjem. Donava je bila že od pamtiveka ce-*ta, po kateri se niso samo lomili valovi reke, nego tudi valovi narodov. Ob njenih čereh .«o se lomile in umirale male in slabe ladje, narejene iz lesa, kakor tudi oklopnice in vojne ladje. V dobi Herodota, zgodovinarja, so morali biti ti rti in skale zelo velika ovira brodar-stva. Ustvarjali so gotovo ne-mogočnoat prehoda iz Dolnje Donave v Gornjo. Samo zato se lahko pripisuje dvojno ime eni in isti reki, to je: Danubius za gornji del in later za dolnji del Donave do izliva. Neizbežni proees in neprestano dolbenje valov v skale, je od tiste dobe pa do danes mnogo zmanjšalo ovire, mnogo celo uničilo. Nekaj pa je naredila človeška roka. . . Po težkočah in motnjah v plovstvu se lahko Donava vz-poredi z Nilom. Obe reki imata na^ipine in plitvine, nevarne za ladje. Sedaj so te ovire že zelo, zelo odstranjene in je Donava v Malem in Velikem Džerdapu takorekoč regulirana. Prene- hale so tiste nevarnosti, ki so ovirale plovidbo, sedaj lahko plovejo skozi tudi velike ladje. Sicer so pa že tudi Rimljani delali, da takratne ovire odstranijo, oziroma se jim ognejo. To prtta plovni kanal, katerega so Rimljani izkopali, da obidejo "Železna vrata" in to ob jugoslovanski obali do Sipa. Postavili so v reko ogromen nasip in tako vodo gnali v kanal. Na ta način so lahko plule ladje že pred 18. stoletji poleg "Železnih vrat" brez nevarnosti. No, pozneje se je sčasoma ta kanal zasipal in zarastel s travo in voda je ponovno krenila v sta ro strugo, svojo matico, peneč se preko sten "Železnih vrat". Odtod ima ta rimski nasip svoje ime: Sip. Kake važnosti je plovidba po Donavi, priča to, da so vse države delale na tem, da se regulirajo "Železna vrata". Znameniti evropski strokovnjaki so bili pozvani, da povedo svoje mnenje. In ti so rekli, naj se naredi poseben ciklopski zid na sredi po strugi Donave. Tako bi se voda odbijala od obale in se dvignila 2 do 3 metre. Začel se je delati 2. septembra 1H1K). Delalo je tisoče delavcev, boreč se z ogromnimi teŽkoča-mi, da so obvladali gorostasen upor "Železnih vrat". "In sedaj plovemo mimo tega čudovitega zidu mirno in varno," je rekla Tea. In vsi smo gledali ta zid, sredi Donave postavljen, širok 60 metrov in globok 2 metra, dolg pa 2000 metrov. "Pravijo," je rekel njen opremljevalec, "da so bila "Železna vrata" prej še bolj zanimiva, ko ni bilo tega zidu." Zdravko je mahnil z roko. "Kaj zanimivosti, če se pa skozi ni moglo." Parnik je zavriskal.. . "Veseli se, da se je izmotal iz nevarnosti." je rekel Tein spremljevalec. "Zakaj, glejte, zapuščamo poslednjo nevarnost Železnih vrat." In res. Pred nami se je razprostirala Donava, široka in tiha, vsa dostojanstvena, kakor takrat, predno smo pripluli do džerdapskih sotesk in klancev. Parnik je plul s polno paro in kolesa so mogočno grebla valove, da so se penili okrog njega, srdito, začudeni, da jih moti v njihovem veličanstvu. Solnce je klonilo nekoliko na zapad in lahek vetrič je poljubljal lica in božal glave, kakor zaljubljen mladenič svojo izvoljenko. V EAČctku decembra j« pre v »e I v velikih inavgur«cij«kih svečanostih predscdniitvo mehiške republik« general Manuel Avila Camacho. Iu j« »a levi na gornji »liki. Predstavlja ga, k« j« naslovil mehiskomu ljudstvu v slavnosti svojega ustoličonja prvo spomenico. Slika na desni ga predslvalja, ko polaga prisego republiki v sbornici poslancev (parlamentu). V imenu ZA BOŽIČNA DARILA DOBRE KNJIGE V vsaki božični sezoni te veliko ljudi trudi ob vprašanju, • čem razveseliti svojce in ožje prijatelje. "Kaj bi jim k pili?" se vprašujejo. Tej skrbi se je najlaglje ogniti t knjigami. Namre^ »ko tisti, katerim želite napraviti veselje z darilom, radi čita jo. * ' V angleščini vam priporočamo najnovejšo Adamičevo knjigo "From Many Lands". Stane $3.50. V zalogi imamo tudi razne druge Adamičeve knjige in knjig« drugih angleških pisateljev. Dalje imamo v zalogi knjigo v slovenskem prevodu ' Bratje Karamazovi*1V Krasna vezba. In vsebina seveda še bolj — delo slovitega pisatelja Dostojevskega. Stane $5 v dveh zvezkih, ki obsegata 1,122 strani. Ne pozabite naročiti tudi Cankarjeve zbrane spise. Imamo jih 17 zvezkov. Vsak izmed njih je knjiga zase- V knjigah je vse znanje sveta. Vso literarno bogastvo. Znanost, zabava, veselje 1 Izberite si knjige, kakršne so vam po volji, iz cenika, k' je objavljen na peti strani v tej številki/ Kjer je knjiga označena z "broširana" ali z "broš.", Pomeni to, da ima mehko vezbo. Za vezano v platno je treba poslati 50c več. Pri tistih, ki ie imajo ceno s fino vezbo. velja kakršna j* v ceniku. Naročila sprejema knjigarna Proletarca. Od tod pa vse do izliva v črno morje nima Donava več klancev, sotesk, skalnih sten in rtov, nikakih vrtincev in vodo-lomcev. Njena obala je prostrana, širina velika, globina dovoljna, da ni nevarnosti, da bi trčilo dno ladje v glavo povodnega moža. Takoj za Sipom je otok, ki so ga Turki imenovali "čiplak ceda", a Srbi "Golo ostrovo". Vlahi, to je Romuni, pa "Os-trov-gol". Na njem so razvaline nekakšnega gradu. Pol ure vožnje, pa zagledamo na sami obali, na vzvišeni steni razvaline gradu, ki se zo-ve Črna stena ali Karataš. Kmalu zagledamo Kladovo gradičem. Mesto je pod gradom in ne daleč se dviga hrib, posajen z vinogradom. Grad je zidan na temelju nekdanje rimske utrdbe, katere osnovo je obdržal, a gornji ustroj je turJ-ki. Oblika je štirioglata s 6 metrov visokim z:dovjem. Na oglih so stolpi, visoki 12 m. Turki so se s tem gradom mnogo bahali in so mu dali ime Feht-ul-Islam, to pomeni "Zaščita Islama". Prebivalstvo v okolici mu pravi "Svetislav". Okrog Kladova se je v av-strijsko-turških bojih v prejšnjih stoletjih pretilo mnogo krvi. Tu je leta 1689. badenski markgrof primamil k sebi zadnjega srbskega despota, Džor-dža Krankovica in ga zaprl. Verolomni avstrijski politiki, ki ji je, poleg mnogih lepih obljub, bilo potrebno naj preje tudi despotovo ime. ki bi v čim večjem številu dvignilo narod pod orožje proti Turkom v prid Avstrije, se vseeno ni posrečilo, izrabiti ga v svoje namene. Zato je moral despot Džordže izpiti gorju po čašo avstrijske nezvestobe in propasti kot jetnik v dolgem in mučnem jetniko-vanju. "Tu mora biti mnogo rib," je rekla gospa Marija. "Donava je bogata na njih," je odgovoril Tein spremljevalec. "Že tam, v tistih klancih, jih love na poseben način, a tu cvete ribolov in trgovina z ribami. Posebno pri Sipu so veliki ribolovi na beluge in druge velike ribe, ki v gotovi letni dobi priplovejo v velikem številu iz črnega morja, da vržejo ikre." Kakšne pol ure vožnja in zagledali smo na romunski strani rimski grad Pontes. Zidan je na obali, na vzvišenem mestu. Imel je nalogo, da je branil prehod čez znameniti Trajano#v most. "To je zidani most imperatorja Trajana," je rekel Tein spremljevalec. Šteje se med najbolj znamenita dela rimskega stavbarstva, fie njegovi sodobniki so se mu čudili in ga ovekovečili s sliko na denarju in na Trajanovem stebru v Rimu. Most je bil dolg 1127 metrov in je stal na 20 stebrih, od katerih je bil vsaki 20 m visok in 50 m drug od drugega odda-lien. Zadnji stebri na obali se še danes poznajo, ostali pa so pod vodo. A leta 1858. je bila taka suša, da je Donava tukaj malone usahnila. In tedaj se je Izkazalo 16 stebrov tega ogromnega mostu. (Dalje prihodnjič.) KNJIŽEVNI VESTNIK IGlos iz Cumberlando PISMO IZ CLEVELANDA (Nadaljevanje z 2. strani) darja, dasi sem sam med njegovimi sotrudniki (če s tem kršim kako tradicijo, me tolaži zavest, da pač živimo v času, ko se stare, ukoreninjene tradicije vsepovsod rušijo), in ako zapišem, da je za slehernega nas, ki zna ceniti take stvari, vreden več kot dolar, kar jc njegova cena. Končni rezultat štetja glasov, odanih dne 5. novembra v Zod. driav so jo inaguracijskega slavja udeležil novi podpredsednik Henry| okraju Cuyahoga (Cleveland Aallace, ki ga je v to pooblastil Roosevelt. i u * ,_, , , Z is jemo m« le de^ns,racij, proti Camachu, v kafri j. bil deleien I * 142 glaSOV napadov tudi Wallaca, jo alavjo mirno poteklo in je upati. d. se bo mehUka Ztt k°mUnWti4 Browderja, 87 Ka republika tudi pod Camachom rasvijala bres civilne vojne. sccijalis*a Normana Thomasa i ' ■■ ■ — - | in 7 za social-laborita Johna W. Aikena Vsi ,skupaj so do- (Nadaljevanje z 2, strani.) CANKARJEV GLASNIK Novemberska številka Cankarjevega glasnika je izšla s sledečo vsebino: Novembrske volitve; Zdravica iz relifnih dni, pesem, Ivan Jontez; Varljiv zaključek, Anton ftular; Večer v operi, E. K.; Žrtev, Angelo Cerkveni k (igra); Slovenske ustanove v Clevelandu, Ivan Jontez; Julkina zmota, K. K.; Nov vitamin; Z lažmi se — včasih — zmaguje; Drejče-tova pot, K- K., pesem, nadaljevanje; Za gospodinje; Delavnost organizacij. — Cankarjev glasnik stane $3 na leto. Urednik je Etbin Kristan in upravnik Louis Zorko. Naslov, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. MLADINSKI UST Izšla je 12. (decemberska) številka Mladinskega Usta, ki ga izdaja SNPJ za člane mladinskega oddelka, a gradivo, ki ga prinaša, je poučno in zabavno prav tako za odraščene ka kor za mladino. Vsebina de-cemberske številke je sledeča: Janko in Metka, Tone Selttkar; Od kmeta do umetnika. Ivan Jontez; Kokoš je našla tri zrna, Frank Roš; Zdaj smo ko v New Yorku, pesem, Vladko Kos; Božična, Katka Zupančič (pesem); Ameriška uspavanka, Vladko Kos (pesem); Sanje, Katka Zupančič (pesem) ; Pipek in Papek, Gustav Strniša; Pred knjižnico, Kdffar I ai psa; Puščanski stražnik in leščerba, Golar Manko. — V angleščini: From the Pages of History, Mary Jugg; Little Lessons in Art; Birthdays of the Great Men, Louis Benhrer; Do You Know Your Vitamina? Introducing Book Friends; Our School. — Poleg tega gradiva vsebuje M. L. mnogo dopisov svojih mladih čitateljev, risbe in razne kratke notice« Naročnina $1.20 na leto. Naroča sc pri SNPJ, 2657 S. Lawndalc Ave., Chicago. smo Mary Potochnik, Cumber-land, VVash., je obnovila naročnino in piše, da ji je zlomilo roko. Želimo ji, da kmalu o-zdravi. V pismu se šali, da nesreča ! . w/. rada pride, pa naj bo človek 9'OSOV v WlSC0nsinu mlad ali star. Wisconsinski državni tajnik Srečne je lahko počutimo da ,,j,j v ce|«m okraju manj gla«ov .o v dežel, .stricu Sama. N. v kot „„ prjmer FranV Barbiči ko nji sicer kakor bi moralo biti, a zaenkrat vendar najboljše. Anton Tratnik. Uradno ugotovljeno število I govniki sedaj boljše obratuje-' *>v za točna, ki so bili oddani i jo. V poletju so delali v njih! Pri predsedniških volitvah 5. samo dva do tri dni v tednu. Iz "pelinove dežele" Kemmerer, Wyo. — Delovne je zadnjič kandidiral za mestnega odbornika v 32. vvardi. . . To pomeni, da niti vsi komunisti niso volili za Browderja in I ne vsi socijalisti za Thomasa, kar logično pomeni, da se pač ! niso strinjali z njunimi smerni- Pravi. da tamošnji premo je objavil sledeča števila gla- cami» z,as*i « ozirom na evropsko borbo med totalitarnimi in demokratičnimi silami, in na novembra: ameriški prodam vojaške pri- Predsednik Roosevelt jih je pravljenoati. dobil 704,821, republikanec i * \Villkie 679,206, socialist Nor- , , ,,..... , .man Thomas 15,071, komunist razmere so se izboljšale tudijKarl Brovvder 2,394, prohibi-pri nas. Premogovniki obratu- j cionist RaRer w. Babson 2,148 jejo po pet dni v tednu in v ro-, jn eselpist (SLP) John W. Ai-|čeve socijalne drame "Rdeče vih Kemmerer Coal kompanije ken 1 882. od kandidatov za rože". Vloge so v veščih rokah je dobilo delo na novo okrog 50 \j g Senatorja pa progresivec in igro bo režiral John Steblaj, ljudi. Večinoma so to domači- Robert M. LaFollette 605,609 torej smemo pričakovati dobre j ni, ki žive že mnogo let tukaj. | grlasov. republikanec Fred H. uprizoritve. Drama "Rdeče ro-Tudi nesreče ne počivajo. Od j Clausen 553,692, in demokrat že" je bila pred leti že enkrat kar se v premogovnikih bolj i Jame« E. Finnegan 176,688 uprizorjena v Collinwoodu in dela in se morajo rudarji peha- glasov. - mnogi posetniki se je še danes ti za sveti dobiček gospodarjev, Socialisti na svoji rubriki ni- \ «vo spominjajo. Predstava se se dnevno dogaja, da prinašajo ime|j <|ruKjh kandidatov kot bo vršila v Slovenskem narodna vrh poškodovane- Thomasa in Kruegerja. Sodelo- nem domu na St. Clair Ave. Za-Zima je nas letos ?elo zgo- vajj s0 nanire£ s progresivno stor se bo dvignil ob treh podaj obiskala. Ko to pišem (29. ] »tranko in agitirali za njeno poldne. — tri dni pozneje, na Dne 22. decembra bo Cankarjeva ustanova praznovala 21. obletnico smrti Ivana Cankarja, z uprizoritvijo Moškr- nov.) nas že mesec dni nadle-« lI<«to. guje. Že pred omenjenim dnem božični dan 25. dec. zvečer se bo pa vršila plesna zabava kluba št. 49 JSZ v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na \Vaterloo rd. smo imeli mraza 15 stopinj pod Društvo Št. 640 pristopilo ničlo. Torej imamo zimo zares. D a a* Tako se človek najboljše po- v Posvetno matlCO čuti pri zakurjeni peči in ob Bridgeport. O. —- Tukajšnje vinski kapljici, ako jo je še kaj angleško poslujoče društvo št. i w — £1fB1 m v kleti. Kozarec ali dva, gor- 640 SNPJ je sklenilo, da pri-j MjEcI M MlJim kota od peči, pa je užit?k. j stopi v Prosvetno matico. ] • v ^ Čitanje je seveda tu Ji naša Na zadnjem zborovanju kon-! D RE ©N I STVA potreba, čimdaljši so večeri, ferenčne organizacije JSZ in i bolj so nam užitek naši li-ti, društev Prosvetne matice je bil | KoJona Z. A. Novaka, "čez med njimi posebno Proletarec izvoljen poseben odbor, ki ima **rn »je morala izostati, in Prosveta. Oba pišeta v n»šo| nalogo posečati seje druMev in ker 8mo 5- stran p°rabili za se-korist in sta vredna vse pod po-j jih povabiti na pristop. Priča- 7nara knj^r- k) Jih otflaša Pro-re, ki jima jo moremo dati. kovati je precej uspeha. letarčeva knjigarna. Radio nas oskrbuje s petjem Koledarje smo prejeli in jih Iz Clevelanda smo prejeli in godbo ter s poročili o vojni j v tej In sosednih naselbinah že ter drugimi nov icami. Uboga j precej razpečali. ljudstva v Evropi, koliko mora-J - jo prestati vsled klanja po LETNA SEJA IN vSi bpr„rtrd;,Trtko silvestrova zabava fino "biksajo" makaronarje. j Chicago. — Klub št. 1 JSZ Ker so Grki zelo dobri kuharji, bo imel r^dno »ejo v petek 27. naj Italijanom postrežejo s decembra v SDC. Najvažnejša prav vročo juho. minuli pondeljek daijše poročilo J. F. Durna in oznanilo L. Kaferla o pripravah za spominsko obletnico Ivana Cankarja. Vse to dobi prostor v prihodnji številki. Angleška del, stranka za vztrajanje v vojni "Koledar za leto 1941 je pa zares vreden več kot enega dolarja." piše rojakinja, kt pravi, da vsak letnik pazno prečita in presoja vsebino. (Nadaljevanje z 1. strani.) dočim so se konservativci le po-redkoma oglašali. Glasovanje pa je pokazalo, da so poslanci delavske stranke vsi razen dveh odklonili predlog neodvisnih. Ako bi bil sprejet, bi bil to silovit udarec za prestidž Anglije in v Nemčiji bi se ga radovali, kajti pomenil bi zanjo ogromno "moralno zmago". Tega veselja ji parlament ni hotel napraviti. Kako misli ljudstvo o naporih neodvisne delavske stranke? V okrajih, kjer kak poslanec umre ali odstopi, se vrše nadomestne volitve- Bilo jih je v času te vojne kakega pol ducata. V vsakem je kandidiral kdo na proti vojnemu programu in obljuboval delovati v parlamentu v slučaju izvolitve za takojšen mir. V nobenemu ni nihče izmed teh "neodgovornih pacifistov" dobil kaj prida glasov, neglede kako delavski je bil dotični okraj. Dne 7. decembra so se vršile dopolnilne volitve v Northamp-tonu. Kandidat, ki je dejal, da je za borbo z osiščem do zmage, je dobil 16,587 glasov, njegov nasprotnik, ki . je vodil kampanjo z geslom, "Ustavimo vojno!" pa 1,167. Značilno je, da je v Angliji protivojna propaganda dovoljena, dasi je že blizu 15 mesecev v vojni. V Zed. državah je b"ila 1. 1918 prepovedana. Drugi mirovni mešetarji V Zed. državah stopa na čelo kampanji za takojšnji mir bivši ameriški poslanik v Londonu Joseph P. Kennedy, ki se boji, da bo Anglija v slučaju zmage točka bodo volitve odbora za prihodnje leto. Po seji bo zabava. Pridite na sejo polnošte-vilno. V torek večer 31. decembra pa priredi naš klub Silvestrovo zabavo. Vršila se bo v Lawn-(iale Masonic Temple na 23. cesti in Millard Ave. članom in članicam priporočamo, da naj prodajo čimveč vstopnic. Letos to ni težavno, ker so v pred-prodaji samo po 25c. — P. O. aoi Proti "komunizmu" Mnoge dežele po svetu so "komuhizem" prepovedale, a z Rusijo pa sklepajo pogodbe. Kar pomeni, da kar hočejo zaLi H . braniti, je nezadovoljstvo ljud-postala socialistična, in to mu , stev z razmerami kakršne so. je zoprno bolj kot kakršenkoli I ygo]- a prepovedmi tega ne bo-fašizem. Kennedv je velik kle-(lj0 dosegle. rikalec in bogataš, ki si je na-|____ gromadil imovino s špekulaci-j - jami na Wall Streetu. * Drugi ameriški vvallstreetski [J bogataš in reakcionar, ki si prizadeva pridobiti Anglijo za ta- i kojšen mir iz istih razlogov kot I Kennedy, je Ben Smith Odšel je v Evropo, kjer spletkari si člani sedanje francoske vlade in drugimi, ki bi radi, da se po tej vojni reakcija ohrani v sedlu. Med proipajgiatorje miru v prid Hitlerja je treba šteti tudi < Chas. Lindbergha in mnogo drugih. Želja teh magnatov je, da bi Zed. države nehale podpirati Anglijo. Oni kot vsi drugi vedo, da ko hitro se to zgodi, bo Hit-| ler zmagovalec tudi nad An-Klijo. In namesto delavske vlade bi dobila na Hitlerjev ukaz)p fašistični režim. I pomoč. BENEŠKE ZAVESE vseh barv in prvovrstnega materijala po naročilu. Breiobveini proračuni. Izdelujemo tudi drugo okenske zavese in knbinete ta radiatorje. 4348 nrF.RO I.AVVNOAI.K Telefoni CHECKERT VENETIAN BLIND CO. 5006 CERMAK ROAD CICERO Odprto vsak dan do 6. uro. V torek, detrtek in soboto do 9. ivečer. I0E30I D o SILVESTROVA ZABAVA (NEW YEAR'S EVE DANCt) kluba št. 1 JSZ, CHICAGO, ILL v torek 31. IIM imiiiia D o D o D O LAWNDALE MASONIC TEMPI,E 23RD STREET IN SO. MILLARD AVENUE. D o Vstopnice v predprodaji po 25c. Dobite jih pri članih in članicah kluba ter v Slovenskem delavskem centru. S Dobra godta. Okusna večerja. Obilo zabave, jj ——io«ae==36Ba locaoi aoi KRITIČNA MNENJA, POROČILA RAZPRAVE KOMENTARJI ke je poročit L, ot opisov in razprav, obilo informativnega ur tuliva ter okrog 70 stik. ST^IVJ? $1. Narttčila sprejema knjigarna PUOLETARCA. ~ Louis Adamič si vrel ki» m glasovali zanj, v ostalem „i 1 pa za republikanske kandida- hvaležno nalogo le Tako se je ZR(xJ.lo tudi ^ v West Allis, ,Wia. — Pred par rnarsrkaki drugi državi, tedni je bil priobčen v Prosveti _ _ Požar v kaznilnici Na osamljenem kraju stoji bo "versko", namesto "brez . . i i * • 4. versko". . . To je bil na vse h * £ ^ "I konv^Uah pravzaprav glav- čno je cerkev v tej ustanovi moj dopis, v katerem sem omenjal pisatelja Adamiča. V predzadnjem Proletarcu pa je pisal o njemu Ivan Jontez. Jontez je naš dober sotrud- i kaznilnica. Trdna stavba, politik, ki se trudi pridobiti ljudi na jetnikov, a tudi stražarjev, čili. Spagetti, najpriljubljenej-; za napredek. A namesto pri-; ki lahko hodijo ven in noter. Z ša jed Italijanov, smejo priti na 1 znanja dobiva od nekaterih ba- ®ne strani so močni zidovi in mizo le še par dni v tednu v'tine in polena pod noge- Nje-I železne rešetke, z druge pa bu-zmanjšani porciji. Tudi odme-!mu je to vseeno in piše dalje, rek riža je znižan, kruha je 1 ker ve, da jih je mnogo, ki se nedolžen, strategičen način. Nekaj otrok iz tega zavetišča se ni argument, češ, ako tudi so .... , i politikanti še tolikšni kruki, je v bližnjem cerkvenem zavo- * zavode vseeno *oo du poučevalo za birmo. Ako * « ^ tisti čas porabili za naobraže-' J t;'*,' vanje v tehniki, bi bilo za njihov kruh v bodočnosti boljše. J. M Truk meni, da ker je bil Molotov v Berlinu zelo for- A po starodavnih navadah je malno sprejet, je to dobro zna-birma važnejša, in tako je bila menje. Kraljevskega pompa ni tudi v tem slučaju. Precej otrok se je priglasilo zanjo. Cerkvena avtoriteta jim je iskala botra. Za sirote — kam naj se o-brne, ako ne na glavnega predsednika Zajednice, ki vzdržuje otroški dom? Pa je dobil Ivan Butkovič prijazno vabilo, naj bo otrokom, ki so stanovalci v zavodu njegove Zajednice, birmanski boter. Vabilo je sprejel. Glavni izvršni odbor mu je bil deležen. Ako bi Trunk ne bij naiven, bi zapopadel, da je glasovalo v Nemčiji pred hit-lerizmom za komuniste šest milijonov ljudi. Ko je dospel malo in slabe kakovosti, vojne pa noče biti konec. V Angliji so uvedli odmerke tudi za perutnino. Dasi kokoši o vojni nič nc vedo in jo niso prav nič krive, je bodo to zimo zelo občutile, živilska postava, ki se peča z odmerki, se je spomnila tudi strinjajo z njim. Tudi Adamiču je vseeno, pa dne oči stražarjev nudile dovolj varnosti. Romu? Mar obsojencem? Kaj pa se jim more Še zgoditi? če ga Ameriška Domovina na- Vse, kar »o imeli, so že izgubili. pada ali hvali. On si je dal hva- Mar jim bo kdo ukradel svobo- ležno nalogo ustvariti med A- do, ki je nimajo? ineričani razumevanje za obi- "Trdna je naša stavba!" so čaje in kulturo drugorodcev in *e hvalili stražarji. lahko se reče, da je v teh na- "Da, ničesar ni, kar bi jo mo- porih že veliko dosegel. Ker glo zrušiti!" "de ptica ne more vanjo prileteti in ne izleteti brez naša volje!" s nanje, v Nemčiji pa tudi na pse, ki so proglašeni za užitno j piše v angleščini, doseže s svo-meso. V Jugoslaviji, ki je ne- jimi razlaganji in argumenti vtralna dežela, je glad tolikšen splošno ameriško publiko, kot že mnogo let ne. Vzrok sta, t Pri Ameriški Domovini pra-Italija in Nemčija, ki zahtevati j vijo, da se z Adamičevimi na- _ __ __ od nje živil, več in v&č živil, in zori ne strinjajo in dokazujejo, avojo moč na vrh Hitler, ni mučil in pobi- sedaJ Ita!ija ** posebno živila da je z njimi v napačnem, ču-jal samo socialiste, nego tudi za 8Vojo armado v Albaniji. dno se mi zdi. čemu ne napre- Smjaki v Penni so v letošnji i dajejo, namesto da so vedno na lovski sezoni imeli srečo, ker je e nem mestu, lovce oviralo slabo Vreme toliko, da so nekateri željo po ple Stražarji so se popolnoma zanesli na trdne zidove in v komuniste. Kako bi izgledalo nemškim komunistom, in pa sorodnikom ubitih komunistov, a • ~ w ako bi se sedaj Molotov pajda-šil v Berlinu z njihovimi krvni- dovolil vsoto za darila in tako ki v dvornem sijaju! V Moskvi je bil led prebit. A kdo ve, kaj. vse je bilo v "pozadini"! Kajti otroke je prišel birmati ne kak navaden škof, ,nego sam naslednik pokojnega kardinala Mundeleina, prevzvišeni nad-žkof Strich. Ko je boter Butkovič sedel v cerkvi med svojimi birmanci, pride k njemu svečenik s sporočilom: "Prevzvišeni žele govoriti z vami privatno." To je velika čast, kakršni se glavni predsednik ne bi mogel odreči, pa je odšel v zakristijo, kjer ga je Čakal nadškof. Pri- A neke noči je nastal požar... Visoko so se vzpeli ognjeni jeziki iz mrke zgradbe in udarjalo je plat cvona. "Gasite! Rešujte streho nad ITALIJI fcESNO PRETI POLOM TUDI AKO HITLER ZMAGA (Nadaljevanje s 1. strani.) loge v Kgiptu, pa se Angleži italijanski armadi v Afriki ne puste poraziti in tako je tudi tukaj brez lavorik. V Rimu so .ui* Adamič. Večkrat i mo lotili dala in gasili ogenj lieni v zmoti, ko so jih drugi Hem P0«1"*«! njegova predava-!kolikor so mogli, lovci v gošči in snegu zamenja-,l,Ja Pred *raeriško Publiko. Ko J A ogenj je bil močnejši od li za srnjake, ali pa so podlegli Je P™<*«val na zboru učiteljske j njih, stražarjev premalo, a po- »♦♦HIMMHHMHUUM PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK Anglija potrebuje ladij Anglija je vsled nemških podmornic in min v stiskah za ladje, četudi je dobila mnogo mDIIIICV1?T A1 norvežkih, nizozemskih, belgij- ; »111191 mu M im bjav.l 20.17 S«t. Lsasible Avenue k fhirag«. Illinoia i uradne podatke o Atevilu glasov, oddanih za razne kandidate pri volitvah 6. novembra. Norman Thomas jih je dobil po vsem Illinoisu 10,914, Podpisov za njegovo nominiranje je bik) nabranih nad 24,000. Roger W. Kabson, predsedniški kandidat pTohfbicionistčne stranke, je dobil v tej državi 9,190 glasov. To sta bili edini dve tako-nato le še zatoavlja. Drugim, ZVani manjšinski stranki, ki sta ki vztrajajo in delajo neumor-|,| v mim^u pridobili mesto na no. pa včasi kaka dobra beseda glasovnici, priznanja in vzpodbude le do-] Veliko večino glasov, ki v bro dene. Illinoisu segajo v par milijo- Tiati ljudi«, ki mislijo, da je nov, je dobil RooseveR, toda v sedaj čas udariti po JSZ in jo druge vodilne urade v državi so zfoiti na tla pod krinko, da de- dobili večino republikanci. Delajo za "stranko", morda ne mokrati so izgubili governerja. vedo, da delajo reakciji naj- senatorja, in večino v legislatu-večjo uslugo. Kajti kar v našel-1 ri. DHavci obeh unijskih zvez binah imajo, a i plod uspehov (CIO In AFL) so glasovali v kake "stranke", kateri so mo-; večini za demokratsko stranko, rali v vsakem slučaju le poma- farmarji pa v vehki večini za za vsakovrstne malenkosti, gatl, nego rezultat aktivnosti republikansko. Mnogi pa, ki so Menda ga ni naroda v Evropi, JSZ in pa dela našfh naprednih bili le za Roosevelta, a druga-j ki bi bil bolj zatiran in uniče-Ijudi na prosvetnem polju. i če pa proti demokratski stran-ivan kakor Poljski. Rivši čikažan Michael Reading, ki je sedaj vrtnar v San Marino, Calif., je obnovil naročnico in poroča, da mu gre prav dobro. Med drugim piše; "Vrt Slovenskega delavskega centra sedaj gotovo počiva, a tukaj pa neprenehoma cvete. Sadim, okopavam in škropim. Vreme imamo krasno. Vse se pripravlja za cvetlični karni-val, ki bo na Novega leta. Jaz pa se pripravljam na počitnice, ki jih dobim 14 dni enkrat januarja. fz časopisov vidim, da imate mnogo zabav. Pozdrav — Michael Reading. vsem. Živlenje Foljaliov jako poceni Venomer prihajajo v svet vesti o smrtnih obsodbah, ki so jih deležni Poljaki *od Nemci Domača zabava "Narodnih vitezov" Chicago, III.—Društvo "Narodni vitezi" št. 39 SNPJ priredi v soboto večer 14. decembra prijetno domačo zabavo v spodnji dvorani SNPJ, na katero vabi svoje članstvo, kakor tudi svoje številne prijatelje, ki običajno poaečajo naše prireditve. Pridite v obilnem številu! Odbor. ■...........i ■■■■ ia aru—ua Usten to fmiMEcrs VU60SLAV-AMERICAN RADIO. BROADCAST Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION W HI P 1480 kilocycles . (First Ststion on Your Disl) Fast ur ing a prag rs ^ oi Yugoslav Folk Music Dr. Jokn J.Zavertnik PttYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Psily At 3724 W. 26th Street Tal. Crawfor4 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Dafly Tol. Canal 1100 Wednesday snd Sunday by sppointments only Rottfoaco Tal.t Crawfor4 8440 If »o aaawer — Call AaatUi 5700 B ■ ■ ■ ■ POSLUŠAJTE vsoko nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocyc!es. Vodi jo George Marchan fMIMIIIMIMI t BARETINCIC & SON i; POGREBNI ZAVOD Tal. 1475 424 ftroad Street JOHNSTOWN, PA. ......'iMiiiniiMiininminmimimiMH^ ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO Z MF>R NI H CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNTJSKO TISKARNO ♦ Adria Printing Co. 1838 N. HAL9TED STREtT, CHICAGO, IU- Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS a >a/ vansa*s>aa a»>.Miauaa***^^ — t ■» ■■ Romani, povesti, črtice in opisi Poučne in znanstvene knjige KNJIGARNA 2 ;itH Kon t h Latradal* At-enue. thlcugo. Illinois l'HOIli\ll(A k r i " r > Pesmi, poezije, igre Angleške knjige socialne in znanstvene vsebine .40 .25 .25 .35 .35 .50 .50 .20 .15 .50 .50 .40 Romani, povesti, črtice in opisi Ana Kareaina, (L. N. Tolstoj), roman v dveh delih, 1087 str., broš ..... .. ........V.. ,.. 4.00 Bacili in bacilke, (Daihir Fel- gel). humoreske, broi........45 Brc ia itmt. (ruski pisatelji), broi. SOc, vrtana......... 1.00 Bedakova izpoved, (Aug. Strind- l*erir>, *>ro*................ 1.25 Den.H ur, (L. Wallace), f)0ve»t v dveh delih, fcros............ 1.75 Besi, (F. D, Dostojevski), roman v dveh delih. 758 str., bros. . 2.00 Belgrajaki b»s«r. povest is starih dni. bro*...................15 llratj« Karamaanvi, (F. M. Dostojevski), roman v itirih delih, fina vezba, 1122 atr..... 5.00 Hoj sa pravico. (Fr. J. Milovrš- nik), povest, broi.......... Boy. (L. Coloma), roman, vezan ..................... Ho lična pesetn v prosi, (Charles i»,ekens), broš......... Bele noči-—Mali junak, (F. M. Dostojevski), povesti, broi. Bilk«, (Marija Kmet), povesti in črtice, broa............ Bres sarj«, (Milan Pugelj), broa.................... četrtek, (G. K. Cheste-ton), fantastičen roman, ver...... Cvetka, (Majar H.>, šopek pravljic sa stare in mlade, broi................... Ciganova oircta, povest, OroŠ.. Črni panter, (Milan Pugelj), povesti in c rtiče, broš...... Dva »Tatova,. (Ivan Molek), povest slovenskega priseljenca, broš. .................... Daj nam danes nas vsakdanji kruh, (A. Cerkvenik), povest, broi............... Deeameron. (Giovanni Boccac-V'io. Ii. del. broi. $1.25, Ve«. 1.50 01. del, broi $1.25, vez.... 1.50 Dataljica, al! življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, (Jsnez Cigler), broi. .................... Don Corea. (G. Keller), roman ' bros.................... D-e »lik«, (Ks. Meiko), broi.. Dvoaoiac. (Ksrl Ews1d), naravoslovne pravljice s slikali, vez. ................ Elizabeta, hči sibirskegs jetnika. broš............... Farovška kuharica, (J. S. Baar), povest. broi................ FUoaofska zgodba.. (Alojz JU rssek), vez.............. Francki in drugo, (K. Kristan) broi.................... Francija ia francosko ljudstva, (C. Petelin), sploien zanimiv oris Francije in njenega ljudstva, broi. „v....................... Garminal, (Emil Zola), roman, C1T str...broi.............. 2.50 Glad, (Knut Hsmsun), romsn broi. .. .-k................ Gadje gnaado, (VI. Levstik), broi. 50c, vez............. Golom, (G. M«yriilg), romsn broi. 36c, vez............ Gospod Fridolin Žolna ia njegova druiina, (Fr. Milčinski), vez. ............... Grešnik Loaart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, broi.. ................... Hiša bres oken. (Tone Seliikar), socialni povest, broi........ .50 Hadii Murat, (U N. Tolstoj), romsn, broi. ............. Ijeptameron, (Marg. Vsloiska), povesti, broi............. Humoreska, groteska ia satira (VI. Azov in Teffi), broi. .. Iigubljani svat, (Conan Doyle), roman, broi............... Is naših krajev, (Zofka K veder), povesti, vez.......... Igračka, (Fr. Milčinski), črtice, vez.................. Jaromkin krog, (A. Koževni-kuv), povest za mlsdlno s hroi ............ Jug, (P. Chocholouiek), zgodovinski romsn, broi. 50c, vezar. ................... Junak našega čaaa, (M. J. Ler- montov) povest, broi....... Jurkica Agičeva, (Ks. Sandor-Gjslski), broi. 40c, vez.,.. Kandid, (Voitsire, po.«l, O. Zupančič), satiričen roman, bri. Krištof Dimni, (Jack I^ondon), bro . ..,.r>.*............ Kralj alkohol, (Jack London), povest, bro«,.............. Knjig« Cankarjova druiba aa 1*32. zbirka vsebuj«: Koledar in tri knjige fine povestne vsebine .............................. knjige Cankarjeve druib« aa I93r. zbirka vsebuje- Kole-a: Kole-'Isr in tri knjiga zgodovinske in povestne vsebin«______________ 1.25 Knjige Cankarjeve druiba aa 1935. zbirka vsebuje: Kole i*i, Kritični in polemični spisi, li«>Is krizantems. Volja in moč, Lepa Vida. Opombe. 356 atr., broš. .......... 1.50 XVII. zvesek: Črtice, Milan in M lena. Moje življ- nje. Grešnik Lenari, Opombe, 33P str., broš ......... 1.50 OS*v:h 7 zvezkov v fini napol« uanjevi vezavi po.......... 2.75 ve*............ .........50 Plamt«či okovi. (Mile Klop« čič), broi. 25c. ,vez. ...... .35 Pesmice is prir«d«, (VI. Ka-pus), \»roi. .............. .35 Slovenska narodna iirika, (Janko G laser), broi. ...........45 Solnce ia sonce, (Ante Debe- ljak, broš. ...............50 Slutnjo. (Ivan Albrecht), broš. .35 $ leske pasmi, (P. Bezruč), vez. .35 Sto let slovenske lirike,, od Vodnika do moderne, (Cv. Golar), broi. 65c, vet. ... 1.00 Strup ia J ud« j«, (J. S. Mtchar), vez. . ....................................... .75 Fiuigar F. S.t ftbrani spisi: I, in II. zv«zek:Pod svobodnim solncem, povest davnih dedov. 66* atr., broš. 2.50 v m*i* Vidove, (Oton Zupan- III. zvezek :U mudvrn r m b pesnitve, broi........36 ta. romsn, 2M) str., broi. 1.75 Trbovlj«, proletarske pesmi (Tone Seliikar), broi. 3*c, v« z......................60 IV. zvezek: Deklo Anlka in Sr«čsla sia se. t ivela, 200 str.. l»roi........... 1.2» V. zvezek: Prerolrovsna, Fli-ke iz svetovne vojne, 264 str., broš...,.......... 1.25 _ VI. zvezek: Sama, Kskor Pe- j ^ _. ^ . % liksn, Bolteiar, Naš %,sk- | A-f.sa. (Leon.d Andrejev , drsma v štirih dejanjih, bros. .36 IGRE. dsn j i kruh, Tri *me iene. 29H str., broš.......... '..25 B*B*ki ndon). Plebaaus J«ann«s, (Ivan Pregelj), roman, brni.......... Pariški zlatar. (Silvester K.), povest, broa............... Pravljico iu pripovedke. (8. Ko-iutnik), broi..............I socialen roman v dveh de- lih, broi. -.................90 Zlat« tole hi droge zg«dke. (Ja j5 nez Samojlov), broi. .............60 Zmote ia k«a«c gospodična .151, P**le, (Fvan Zoreč), broi.. .25 P«v«sti, (Pran Erjavec), vez. .40 Zv«narj«va hči, (Miller-Ster .26 P« strani klobuk, (Dsmir Feigel), humoreske, broi..... Pingvinski otok. (Anatole France), vez............. Prelepa Vaailjica in druge ruske pravljice, (Cvetko Golar), broš............... Porasti, (Maksim Gorki), broš. .60 Paatl in sank«, (L. S. Orel), kriminalen roman. broš......26 Plk«va dama. (A. S. Puškin), povest, broi............. Potop, (H. Sienkieuricz), romsn, vez. I. del. $3.00, II. d«l $2.75, oba dela skupaj, 1093 .40 .76 .25 povest, broš. .50 Znaaci. (Rsdo Murnik), pove- j sti in orisi, vez.......«... .80 j ženini naše Koprnele. ( Rad O Murnik), satiričen roman, broi. ................... Z ogajam in mečem. (H. Sien-kiewicz), povest is davnih let, 681 strani, ves........ 3.00 Zlatarjev« zlat«, (Avgust de-J noa), zgodovinska povest is .35, 16. stoktjs, broi..«........50 Zl«čin in kaa«a. (F. M. Dostojevski), roman v šestih delih s epilogom, 604 str., fcroi... 1.75 strsni .................. 5.00 Zabavna knjiinlca, vsebina: .26 .60 »0 .60 .50 .86 .60 P«v«atice, (Rabindranath Ta gore), ibroi. ............. Podobe is sanj, (Ivan Cankar), vez..................... Poiigalec, (K. S), broš...... Poveati, (Lovro Kuhar), broš. .35 Predor, (B. Kellermsnn), so-cislen roman, brodk ,..*.... »•dbinska sreča, (L. N. To! stoj), roman, broi......... Kazne povesti, broi.......... Rok« Andreja P«dlipaika, (Tone Seliikar), socialna povest, broiirana ................................ Senca pr«ko pota (Ivan Joritez), povest, broširan« ........... .75 Štefka, ali kako j« druiina Snia premagala kris«, socialna povest Iz sedanj« dobe, broi.... ,75 Smeh v džungli, (Louis Adamič), svtmbiogrsfijs ameriškega priseljenca. 416 str., broi......2.25 Spisi Andrejčkovega JoŠ«U, I., III., rv,, VI., vn. in VIU, zvezek. Cena pOsnm. zvezku 16c, vsi skupaj....................... 1.25 Spls«vnik ljubavnih pisem, (S. K.), broš.................. Sinovi pr«dm«stja, (Mimlca Ko nič), mična povest is delav-. skega življenja, broi. Spomini Krlit«4«vega Pepdka, (Joseph fiuohjr), lično vez. Sre«, (fvsn Albrectt), novele, vez.................. Slika D«riaua Or«y«, (OscSr WHde), roman, bri«....... S poti, (Izidor Canksr), potopisna črtice, broi.......... Sesuti st«lp, (Ivan Molek), po-veit Iz do6e velike smsriike krige, hrott............... Sosed j« in drug« n«vel«, (A. P. Čehov), broš........... Sirene tuli j«, (A. Roimanc), povest it delavskih bojev, broi. ................. • • • Zločin in madei. Mojster Roba, in Mladih sanikarneftev lastni životopis, vaz........ Zbrani spiai. (Dr. H in ko Dolenjec), broi. |t...,..,.,.. Zbrani s^lei. Vsi. Vodnika, broi. Zv«r s« ja abudU«, (Liam 0'Fla-herty), povest is zakopov v zadnji vojni, broi.......... Ženi a is Ameri««, (Anton Tane) resnična zgodba is polpreteklega česa Slovencdv tn druge novele, broi...................^......... .65 .40 25 .65 65 SLOVtfiŠKl Pf$X*&LJl. .25 .50 ,60 .36 .76 .50 .50 .40 JO Ivgn Cankar: Zbrani sptM: I. zv., vsebine: Erotika, Izdaja 1902; Frotika, izdaj* 1899; Pesmi 1892-, 1898; Vinjete, vezana . . $2.00 II. zvezek: črtice In povesti t«r Kritični in polemični spisi, vezana.......r... ,2.00 III. zvezek: Jsfcofc Ruda, fo lovsnje Nikolaja Nikiča, Za narddov blagor. Cr-tice ter Kritični in polemični spisi, vezana.............,2.00 IV. zvesek: Knjiga ga lahkomiselne ljudi In Ttij- rfc vezana ........i.............. 2.00 V. fvlzek: Ki%lj na BeUjno-vi. Na kla^thi. črt Vre. O-pbmbe, flS str,, broi.., 1.50 VI. zvez«k: Ob zori, *ivlje nje in smrt Petra tfov-ljana in Hite Marije Po- močnice, vezana ...........2.00 VIT. zvezek: Mimo življenj«, črtice In novel« ter Kritični spisi, vezana .............. S.00 VII. zvezak: Moja duša vasu-je. Spomini na .petelina, Slike brez okvira. Pisarna, Gospod. str., broš. 1.25 Mnaulj Fran-Podlimbarskit Zbrani spiai, fina vezba. I. zvezek: 51i(ce in črtice. Gorski potokf in Tovariš Damijan, br. $1.25, vez. 1.75 Prag«1 j Ivaa, zbrani spisi: IV. zvezek: Zfodbe zdravnika Muznika, Tolminske matere sv. noč, vez 1.50 Tavčar Ivaa: Zbrani spisi: III. zvesek: Otok in struga. Tiberiua Psnnonicus. Ku-zovci. Vita Vitae Meae, Janez Solnce, 461 str,, broi.................. 2.00 IV. zvesek: Grajeni pisar, 4000. V Zali. Izgubljeni bog. Pomlad. 612 str., br. 2.00 VI. zvesek: Cvetje v jeseni in Visošks kroniks .... 2.00 Trdina Jaaeat Zbrani spisi, fina vezba. vsebina: II. zv.: Bajke in povesti o Gorjancih ........... 1.75 III. zvezek: Bajke in povesti 1.75 IV. zvezek: Bajke in povesti 1.76 JarriiČ J«sip: Zbrani sptfti, (nova izdaja.) fina vezba: I. svezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Uboltvo in bogastvo, Jesenska noč med, slov. polharji. Juri Kozjak in Domen...... 1.25 II. zveze: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vrhan Sinu kova ženite v in Grad Rojinje....... 1.26 llf. zveifek: Kloštriki iolnir in Deseti brat ........ 1.25 V, zvezek: Lipe, Pipa tobaka. in prsvica, Zupanovanjc v Globokem dolu, V rojni krs-jini, Tslocja pečenka, Ivsn Erazeai Tatten-bseh, Bels ruta. Bel denar, Na Kolpskem ustju in Doktor Zober .... .60 .25 loigri, enodejanke, broi.... G(!i.ota cM. Krlež), drama v treh dejanjih ............ Goapa a morja (Henrik Ibaen) igra v petih dejanjih, br6š. , Hrbtenica, (Ivan Molek), drama v treh dajanjih s prologom in epilogom.......... Julij C«snr, P« 1>« Lončar), broš.......16 mladosti Iti učenja. II. Kapital, (Kari Mant), poljudna in III, seiitek: Novelist in Politik ............ 2.00 PESMI iN POEZIJE. izdaja, vezana ........... 1.76 Kari Mars, njegovo* iivljenj« in njegov nauk, (M. Beef>..,.. .35 Kletarstv«, (Bohu tla v Skali-cky), broi. $1.60, vez*.,.. 2.00 JP I Kulturni pomen s«eialis»a, (Dr. AkrapoHs ia piramide, (Ant. Max Adler), bro*....... .15 Aikerc), poetični spreh>dl Koledar Cankarjeve drnik« po Orlentu, fin« vezhs----$l.00i ioso, hrol............... .40 Atll« v Emoni in ftomanca, Koledarji Cankarjdv« *eik«. s« (Ant. Aikerc), hfoi........50 |9ta l930-3g-SS34.3087.38, Balade in remaace in Stara izvrstna vsebina in bogato llu-pravda, krai..............50 1 strlrtni, broi., vsak Isvad...........40 Ameriški družinski koledar, letnik 1916, vezan ............. letnik 1919, vezan ............... letnik 1920, vezan ............... Ictrtik 1922. vesan ............ letnik mi, vezan .............. letnik 1925, vezan ............... letnik 1927, veasn ............... letnik 19*8, vt*gsn ............... letnik 1089, vezkn ........ letnik 1930, vesan ............... letnik 1931, vezen ............... letnik 1932, vezan ............... letnik 19&8, vesan ............v letnik 1934, vezan ............... letnik 1936, v«zan ....... letnik 193«, vezan ............... letnik 1937, r*s«n >.............. letnik 1938. v«ab ........... letnik 19H9, vetsn .............. letnik 1040, vezan letnik UMI. rosah Cankarjeva sllks ns dopisni tih, 2 ta ................ (Imamo dvojne vrst«.) Kras, vetrna, letnik 1921-21. . InUrmdaiJ« o dobavi driav Ijanslvd Zedinjenih driav PrfUlkv^e, vezani letniki 1119-2«, v sdk ........... ANGlESK* KNflOE. Amesitaa v Odtp^t, (Upton Sincbir.) A book of reminis-c«nce. (cloth) ........................$2.00 .Savagery through flarbarism to Civilization, (cloth) ......... 1.50 B-ass Čtieck, (Upton Sinclair), A study Of American jour-nalism, (cloth) C radia of Life. The »tory of one man's . beginning. By Louis 'Adamič, (doth) ......... ... 2.50 Čtj for Justice. An anthology 6t the literature of social proUst. By Upton Sinclair, (doth). ........ ........................ 1.50 "D«bs, His Autkorised Life and Letters." (David Kars- ner), (cloth) .........................75 Debs and tke War. His (Jenton <>peech, his trial and impris- onment ............................... 26 it ... Dy na mite, (Louis Adamič), The Story of Class Violence In America ............................ 2.00 English-Slovene Reader, (cloth) 2.00 End of tbe World. (Dr. M. Wilhelm Boelsche), (cloth) . .60 j E Ugane V. Deb a Canton Speech .25 Evolution of Prepertr, (cloth) .60 : Fiom M«ny Lands. By the author of "My America" and "The Native'8 Return" (Louis i Adamič) ..v............................ 3.50 •75 | Grandsons, Th* Story of a man's love for his country and his soaivh for the American Ideal. (Louis Adamič) cloth) .•.................................. 2.50 Goelings. A study of the American school*. By Upton Sinclair, .(cloth.................... 1.50 Hundred P«r Cent, (Upton Sinclair.) A story of a patriot. (cloth).......................... 1.00 Jimmio Higgins, (Upton Sinclair.) The story of a socialist agitator during the vvar, (cloth) Kari Mara, biographical me-moirs (Wilhelm Liebknecht) cloth) ..................................... King Coal. A novel dealing vrith the strikes among the Color-ado miners in 1913-14. By Upton Sinclsir, (cloth).......... 1.25 Law **t Bioconosis. (J. Howard Moore,) (cloth)....................60 Laughing in tha Jongle. An im-mijjrant in search of the Land of Promise diseovers America. By Louis Adamič, (cloth) ................................. 2.50 Life and Deatk. (Dr. E. Teich- 25 ,, ntann,) (cloth)....................... .6C My America. An American ad-ventui*e in understanding .40.. | (Louis Adamič) .................... 3.75 Monejr Chaagers, (Upton Sinclair.) A novel of Wall Street and the panic of 1907, (d.) 1.25 Manual for Socialiat Speakers. j % A brief text book on the tech-.20 niQuc of public speaking and socialiat propaganda meetings. By August Claessens ... .25 Mammonart. An essay in economic interpretation. By Up- j -ton Sinclair, (cloth)............. 2.00 1.25 i Mountain Citg. A novel by Upton Sinclair, (cloth).............. 2.00 Oil. A pieture of the oil industry in Southern Califomia and taking in the world-struggle. By Upton Sinclair, (cloth).... Profit« of Roligiou. Religion as h raeket. By Upton Sinclair, (cloth) ................................... Phjratcian in tha House, (J. H. Greer, M. D.,) (cloth) ........... Renublac of Plnt«. (cloth).......... Roman Holidajr, (Upton Sin-clair.) America since the World War—the Roman republic; after tihe destruetion of Carthag*—hotv much alikc ar« they? (cloth).................... 2.00 Struggl« Betvreen Science and Sup«rstiti«n, (A. M. Levvis), (cloth) ................................ .60 Science and Revolution.' (Ernest Untermann,) (cloth).......60 Tbe Social Revolution, (Kari Kautaky,) (cloth) .................60 T bar Call Me Carpeuter, (Upton Sinclair.) A tale of the Second Coming, (paper).........75 Tke Wat Parade. (Upton Sinclair.) * A fulMength novel dealing tvitli liquor drinking and the liquor traffic in the United States during the past thirty ye«rs, (cloth).............. 2.00 Tr»nity of Plunder. A cheerful slam at rent. interest and v profit. By August Claa«sens .25 Vital Probfsms in S«cial Ev«, lution. By A. M. Ii«wis, (cloth) ....................................60 Watls snd Bavs, (Kugrne V. Debs.) The storjr of I)eb's life in priaon, (cloth).......1.25 Workers in Am«rlcau Histor*. By James On«al......................25 Yernejr*s Justice (Ivan Cankar.) Translated hv Louis Adamič. A faithful, stirring piece of realistic fietion by the man vrho is considered the greatest writer Jugoslavia has produced, (cloth)....................50 .40 .36 .15 1.25 .. .40 . .50 .. .65 .. 1.00 .. .75 . .75 . h00 . 1.00 . 1.00 . 1,00 . 1.00 . 1.00 . .75 . .76 t .75 „ .75 . .75 . .75 . 1.00 . .05 1.00 .15 3.00 2.00 .50 1.50 1.60 A Yutfu*luv \Ve«kly Devoted to the Interesi of the Workers OFFICIAL ORCIAN OF Yuffoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPEK ATI VE COMMON WEALTH NO. 1735. PublUhed Weekly at 2301 So. Uvadalt A»«. CHICAGO, ILL., December 11, 1940. VOL. XXXV. BOOKS 'Eaccpt a living man there ia nothing more wonderfu! than a book! A living me »sage to us from the dead—from human souls we never saw, who lived, perhaps, thousands cf miles away. And yet these, in those little sheets of paper, speak to us, comfort us, open their hearts to us as brethers." — "Books are the legacies that genius leaves to mankind, to be delivered down from generation to generation, as presents to those that are yet unborn." — Books are a guide in youth, and an entertainment for age They support us under solitude, and keep us from becoming a burden to ourselves. They help us to forget the crossness of men and things, compose our cares and our passions, and lay our disappointments asleep. When we are weary of the living. we may repair to the dead, who have nothing of peevishness, pride, or design in their conversation." . . . So, we could go on indefinitely quoting opinion of great men on the value of books. But, we take it for granted that you are in agreement and further convincement is unnecessary. Beyond the shadow of a doubt, good books make ideal Christmas gifta. And. if you are contemplating a purchase, we suggest you look over the list of English and Slovene books published in this issue of Proletarec. Remember too, that you can't go wrong by sending Dad or Mother back home a copy of the AMERICAN FAMILY ALMANAC. They will be thoroughly pleased with its highly illustrated 224 pages of engrossing Slovene she-rt stories, poems and other reading material. INational (ioiiimiUee Plan* Katlio, Pre** am! I*arty-Huiln to leather. This allovv« the shoes to dry out and prevents eracking or ripping of the leather. "Remember that m ud, water, ex-ceasive dryn«'81i arv >H damaging to leather. Oil and grease keep shoes pliable and vvater resistent, and make them vvear longer. Shoes worn for hiking and outdoor work should be oiled or greased often. Shoes for street vvear should be polished fre-quently vvith wax poli^h so that the j leather vvill remain soft and pliable.; For patent leather try a liuht even oiling \fith a little castor oil spread • on a cheesecloth pad once or twice I a month. j "When you polish or oil shoes, be .sure to vvipe aH dirt and mud from them first. If they are tv et, massa«:« them vvith a light application of castor oil, stuff them vvith paper to keep their sha:>e. and then let them d**y sIowly in a moderateiy v*arm atmo-sphere." Tip« on Tea Do you knovv vvhat "orange pekoe" or "flowery orange pekoe" mean vvhen thcy appear on the label of a package of tea? "These desiirnations indicate the size of the tea leaf," informs the Consumers* Counsel Division of the Department of Agriculture. Here is vvhat the various tea de-•eriptions mean: "Flovverv Orange Pek'»e: t.»e small-est tea leaves. "Orange Pekoe: the 'next larger size leaf. "Pekoe: third larger size common-ly used by consumers. "Black tea. A product that has been completely 'fermented' having an aromatic mild flavor. "(jreen tea: Tea that has not been | 'fermented' vvith a sharp 'bite' in its ; taste. "Oolong tea: Partly 'fermented,' ! and has some of the aroma of black tea and some of the 'bite* of green tea." Tomon Library Forum CHICAGO. — Subject for Fridny ! night's forum, Dec. 13, at the Toman i Library is "Situation in the Fa/ Fast" on vvhich Harley F. McNair, Professor of Far Eastern History at the University of Chicago, vvill lec-ture. Toman Library is located at 27th and Pulaski Rd. Admission is free. e»»e»»»ee»ee»»e»eee»»»»eee DONT FORGET! The Annual Meeting of Branch No. 1 JSF At Slovene Isibor Center December 27, 1940 Eleetion of Officers.—Refreskment« •fter tke meeting. OtMMM»MMMMM»MM» Wisconsin Co-op Week MADISON, Wia. — Wisconsin*s thirtl annual "Co-operative Week" vvill be celebrated Feb. 17 to 21, in-clusive, it has been announced by a committee »n charge of arrangcmer^ts naraed by the state department of agriculture. Special meetings of co-operative %ronfm vvill be held in aH parts of the stala as part of the 1041 Co-operative VVeek program. There nre more than 1,200 incorpornted co-operathrcs In Wi»consin and Feveml hundred un-ineorporated groups. Most of the state's 180,000 farmers belong to one or more co-operative* It s an ane-inspiring feeling vrhen you're struggling aU alone, In the great vvide-open spaces, a hundred miles from home; The sands are like a furnace, and you* tongue is thick and dry; And high above your carease there are vultures in the sky. Vou cry out in anxiety for a com- rade's he!p?ng hand; But you*ve vsandered from theii friendship to this sizzling desert land. You've seorned their constant plead-ing, and you called their compsny red. Can you hear the vultures sereaminjr rs they 1'lutter ove»head? Vou kft them in thv? i!arkne«.s. vvhen their strugale vva? so ira"nd. Ah d you set out on your lonesome in a wild anj arid land. Vou thought you knew your way home aeross the desert plsin. Bjt the mate^ that you deserted ate sifely home agnin. In this hu:nb!e little story, *tia this I ^ish to sry— It s unity that matters in our strugglo every day. Don't stand aloof from friendship; alone you'H loo?e the fight. Let's stiirve the huitgry vultures, for 'tis unity that*s right. Cheer on your Union Leaders, vvhen the battle's rou«h and hard. 'Tis they thats vvriting freedom on the vvorkers' history-card. They sre strong nnd gallsnt intellects vrbo strive vvith hands and brains lo rid the strugirling vvorkers of the old and heavy chains. Stand alone and you vvill perish in this hard and groedy land; \Vipe aw:*y the unions and see vvhere you vvill stand. There'd be loin-cloths on the body, an i n sickly bovrl of rice. And you'd creep about in tenor like the fearful rats and mice. 'Tvvas the kind of Peter Lalor and his gnllant fightin? strsin. And our grand old Union Leader, vvho loosened up the chain. 'Tis the sons of these that's fighting in the Unions of to-day. 4.nd behind the gallant leaders we have our part to play. 'Tis they that fight our battles for a better basic vvage, Shorter hours of working, and pen- sions for the a*ed. Nevr deals for the vvorker and a \veary widow's claim; Are some of the benefits our leaders fight to gain. Don't desert your comrades; join in, and play the game 2n these days of atrife and troublo. vre must force the vvorkers* claim. 5v*ry slave is needed and aH muat join tho fight. I*t'a sUrvo the hungry vultures, 'tis unity that's right. Gamott R. Smitk. Reich Seizes 400,000 Czechs For Slove Mart BERNE, Svritzerland. — Whole countrysides and areas of Czechoslo-vakia are being depopulated of Csechs and Jews. The Czechs are de-ported to Germany to provide a cheap labor supply and to smash the grovving. hostile opposition, vvhile the Jevvs ure being expelled from the territory as part of the *ystematic policy of extermination. Thousands of German, families are being brouirht into Czechia to escape the potent RAF. In the ocvupied zone of Csechoslo-vakia. reports the "Reichsarbeits-blatt," special Nazi squads are con-Mciiptiiv^ labor for the Reich. At the end of lest M»y. d 20.000 Czechs, including many agricultural vvorkers, had been deported to the Reich. During the war aetivities in the VVest the deportaiion of the Csechs vvas speeded up. in order to replace the German vvorkers vvbo were called up for military service. In Prague the number of Cs«:h vvorkers deported by the end of July is estimated at from 250.000 to 300,000. With the vrorkers recruited by the (termans in Slovakia, it is estimated that the number of Czechoslovaks Horking in Germany is about 400,-000. The campaign to *ipc out aH traees of Csech national culture is also being intcnsified. After the November riots of last year, vvhich vvere r rovoked by the Nazis, Reich Secre-t;»ry of State Frank ordered thir rb»sinir of n',1 establifhnicnta of Czrch higher learn ing for a |H«riod of three jears. Now, this November, one year efler the riota, the Nazia are aradual-ty shutting the Czech high schools. The gymna<ehind the scenes is none other than Leona rd Poljšak, president of Zsrja. To the many who aided in making "Zarja's** day a pleasant memory vre ean only show our thanka and ap-preciation by saying, "We hope to see you again in the near future so that together vre raay vvork to aid Father Time to sovv another pleasant memory. Paraffin or laundry soap rvbbed over the part of the dravver that sticks vvill make it run smoothly ngain? Windows polished vvith a bit of g!yeerine on a dry cloth vrill keep the vvindovr from steaming and vrill keep the tvjndovv clean longer? Scissors can be sharpen^d by snipping through fine sand paper a couple of times? If you boil your clothes line a fev ^■■■■■■l minute* before u^ing, it ill not \Ve, in Cleveland, vvere vcry much1 5ttTtch? disturbed and disappointed upon A bit* of ^ in th-ular" nnd "Hlghway F.nemy No. 1," ........................ NEXT EVENT JSete learn Eve Dance Given By BRANCH NO. 1 JSF 4 at Masonir Temple Ž3rd and South Millard Aeenue. DECEMBER 31, 1940 ♦ ♦♦♦tt + MMMMtMMMIMfr 1 IT'S A GREAT SYSTEM Westbrook Peglei*. vlclously anti-labor, pro- open shop columnist, may l.e a centipcde, as someone pointed J out. , But remember, open shoppers pay i-figure nalaries to'Pegler. So VVcstbrook is li centipcde vvith spats. i Both labor conventiona indignantly protested the attack on unions under j the anti-trust laws. \ So here's the linetrp on that issue: | Thurman Arnold, p^o. ecutor, and the chamber of commercc vs. 9,000,000 organized American«. "That guy is sueh a stool-pigeon," releated a union official, "that vvhen , he dies they vvill call n taxidermist instead of a coron^r." SO IT SEEMS One vvonders if it's official government poliey to avrard fat contracts to lavvbreaking firms. Crime do«an't psy unless you are a bi« i nd ust ris list; / then it pays plenty. . Call The Tune There's an old saying that "hc vvho pays the fiddler can call the tune." That being the čase, it should be the | "little men" vvho call the tune of j government, local and national, in the U. S., not only because thcy are ; the vsst majority but because it is' they ,who p«y the fiddler. For cxample, a recent report of the U'i*consin highvvay department shovrs that over 30% of the people vrho drive automobiles in the state get less ♦ han $1,000 a year income, 40* geti betvveen $1,000 and $2,000, and lesa than 30% get over $2,000, Thus the gas< line sales tax, from vvhich the i state gets a large alice of its income, | is paid in large part by the "little men." It is a tax not upon a luxury but upon a nccessity, used by prac-tically aH. And that is but one tax that falls ).cavily upon the "little men." The (igarette sales tax ia another. And the renl property tax, grand-daddy of ttll taxes, hits the small men, especial-ly the farmers, an avvful vvallop. Since the "little men" pay the cost ot government to sueh a large extent in this state—and in every state— wby shouldn*t they thru their orvsn political organizations control and administer that government? Nationnlly, it is authoritatively stated that in 1»30 81.8% of the fed-iral tax income came from taxes on consumers, but in 1940 this had rison to And, mark this, the per cent vvill ris« higher in the next ten years. He vvho ha« the economic povver bas the political povver, it is said. This is not mcrely a theory of democracy but »a theory of capitalism. If it be true, then the consumers should eon-tiol the government — control it, naturally, in the conaumsr's interest —beesuse it is their economic povver vvhich pays the bills of the government. But do they? —Co-op Nevvs. ilemonstrnted on numerous occasions in Cleveland vvhere sneh conditions had taken plače. Yeai-s ago it vras riiscovered that due to ungovernable events our field of endeavor in tbe vorking clasa movement vras narroa-ed down to the cultural front. Out choral group vvas diseovered to hc the The Communist Party announccs it best medium of expression and pro- is breaking its connections vrith the vided our largest and most fruit ful i Mocovv International becaus«' new field of contacts. Consequently, it is U. S. lavrs eramp ita style. irrevocably im|>erative that vve msin- Sort of afraid Uncle Sam might Uiin our choral gvoups despite the t listen in on tne Party Line. BOOK SALE OKDER NOW FOR CHKISTMAS By LOUIS ADAMIČ My America ............................................................ From Many I^ands ................................................... C radie of' Life..............;......................................... Grandsons .............................................................. Dvnamite .................................................................. Ycrr.ey*s Justice ....................................................... By UPTON SINCLAIR American Outpoat .................................................. Brass Check ............................................................ Cry for Justice ..................................................... Goslings .................................................................. Jungle ................................................................. Jimmie Hisgins ........................................ ............. K ing Coal ................................. .................... ... Hundred Percent ..................................................... Money Changers ................................................ Mammonart .......................;................................. Mountnin City .......................................... OH ...............;..................................................c, Profits of Religion .......................................m. The Wet Parade..................................... They Call Me Carj>onter ..........................«.< UA. ........$3.75 ......... 3.50 ......... 2.50 2.50 2.00 .........50 2.00 1.00 1.50 1.50 1.50 1.50 1.25 1.00 1.26 2.00 2.00 2.00 .50 .75 .75 A cot for sleeping or lounging has j been invented that fMds ihto a čase like a suitcase. A i mlin »tation vvill be ereeted at Kaula Lampur by the government of ftritlsh Malaya. S«venty per rent of the smoke from a tobneeo pipe is stenm, OTHER BOOKS" ABC of Parliamentary Law..<....................... America'« Way Out (Norman Thomas).......... Debs (David Karsner)................................. English Slovene Reader (Dr. F. J. Kern)......... Kari Marx (W. Liebknecht)............................. Manual for Socialiat 8peakera ........................... Workers In American Hiatory (James Oneal) Trinity of Plunder (August Claessens). . .. .;.... Evoluticn of Propert.v.................................. Aneient Socioty (Lewi« H. Morgan),.. .25 2.00 .75 2.00 «0 .25 .25 .25 .60 1.15 l1ROLKTARK€< 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL