Šolsko in Ijudsko izobraženje. CDalje.) Poglejmo vendar, zakaj ta ali uni more shajati pri svoji kupčiji, pa vendar koraaj zn;i tiskano brati. Varčen je, reden ia natančen pri svoji kupčiji. Odprimo oči, svet inia dovolj zgledov, iz kterih moremo spoznati pravo podlago sreče in blagostanja. Kaj pa je vendar bolje, kakor veliko vedeti in znati? Dobra odgoja, privaja na pridnost, varčnost, zadovoljnost, poštenje. In kje se dobiva ta odgoja? v šoli? pri starših? v živIjenji? Nikjer popolnoma, ampak vsak nekaj teh pripomore do tega. Tukaj ne gre pozabiti, da ima domača odgoja nnj več vpliva. Poglejmo še malo, kako je pred pustom po mestih! Koliko se tukaj naore človek naučiti! Koliko njih uro ali posteljo nese zastavit, samo da je pri tein ali unem kratkočasu. Kaj pa, da tukaj nihče ne graja gospodov, gospa ali gospodičin, ki po zvestem spolnovanji svojih dolžnosti privoščijo si včasih kakšen dober večer. Koliko pa ieh žive, kakor da bi bili na svetu le zato, da se kratkočasijo! Ako milujemo Ijudi nižih stanov, se nam pa pregledovaje to pobarvano gnjilobo kar na ravnost studi. Pokazati sem hotel, da tudi tukaj zeld zeld primanjkuje prave odgoje. Ali je to niorda znamenje prave odgoje? Ali je to morda znamenje prave omike, ako se reči' visoko cenijo, ako se za reči čas in premoženje trati, in ako jih pametno, ne rečein po keršansko, pogledamo, so to stvari ne le brez koristi, marveč tudi škodljive in gnjusobne. Ali je to morda znamenje prave omike, ako se pri lišpu in plesu zanemarjajo naj veči in naj blažnejši nameni v življenji, namreč materne dolžnosti? Ali ni to bliščeča gnjiloba ? Xaj bo zadosti sedaj! Ogledali srao se po mestu, in ako od tisoč, ki nas srečajo v mestnem hrupu le nektere spremimo v njih življenje, in ako od mertvega življenja pojasnimo le nektere rcči, smo vendar že spoznali a) da je niarsikaj gnjilega v višjili in nižjib krogih po mestu; b) sedanji rod še ni nič storil, da bi se reč na boljše zasukala in ako hočemo, da nastopijo za nami boljši časi, moranio boljšo stran omike v to rabiti in v bran staviti se pretečiui nevarnoslim. Najdeli snio ludi c) da to pripravljanje ndadosti za življenje je poglavitno v tem, da odgojamo verle in blage značaje. Pri posamesnem otroku skerbi za to domača odgoja, šola in nadaljno izobraževanje. To doseči je naloga boljše Ijudske odgoje, ktera se pa ravno deli v imenovane tri bistvene dele. Dasiravno smo povdarjali le materijalno stran Ijudskcga blagostanja, smo videli vendar na dcželi in po niestih potrebo boljše Ijudske odgoje. Iq tako stojimo pred velikim vprašanjem Ijudskega izobraženja, kakor je dan danes silo potrebno. Blagor posaraesnega olroka vse mladosli ndadega Ijudstva in prihodnje deržave zahteva, da se mladost po dobri odgoji za sedanji čas pripravlja. Večkral smo že izrtkli in tnkaj zopet še enkrat prav posebno povdarjamo, da izobraženje mladine za življenje, da boljše Ijudsko izobraženje ne pride le iz šole in po šoli, marveč, da je boljše Ijudsko izobraženje postavljeno na boljšo domačo odgojo, na boljše šolsko izobraženje in v veči skerbi za nadaljno iaobraževanje. Ako v dajiašnjih dnevih vse gori za boljšo Ijudsko odgojo in tako viharno po nji kriči in poteni le od šole govori in s šolskimi postavami in tako dalej prizadeva se za boljše Ijudsko izobraženje, je to znamenje velike nevednosti ali dokaz, da teni Ijudeni ni vseoi resnica z boljšiiu šolskim izobraženjeni, ainpak da se za njih kričanjem in vpitjem skrivajo vsi drugačni nameni. Dobro si zapomnimo: Znanienje, da se kdo resnično prizadeva za boljšo Ijudsko izobraženje je to, da se poteguje za ljudsko odgojo v vseh rečeh, ktere obsegajo Ijudsko izobraženje, in da začenja prinarejati v vseh točkah Jjudskega izobraženja. Ako pa tako prezadevanje obsega le šolp, je pa jedro gnjilo; to je nevednost ali hudobija. Kdor hoče zboljšati ljudsko izobraženje, mora s šolo vrcd tudi zboljšati domačo odgnjo in nadaljno izobraženje, sicer njegovo prizadevanje ni pravo in resno. Naj imenitnpjša je domača odgoja; tega naj nihče ne prezira! Boljša ljudska odgoja se naj prej in poglavitno v tem loči, da se prav izide, nahaja v tem, da pripoznava, koliko vredna in koliko imenitna je domača odgoja in nadaljno izobraženje in da šolsko odgojo jerulje in ^razumeva v njeni naravni zvezi z odgojo v domači hiši in njeni zvezi z nadaljnim izobraževanjem, da tako šola stopi v živi, organični zvezi z očelovo hišo in praktičnim življenjem. Ako se to sedaj ni zgodilo, se niora vprihodnje zgoditi. Dan danes pa povzdigniti ljudsko izobraženje, skušajo le s šolo. Pervo, kar je tukaj potreba je, da se odgoja po družinah boljša. #) Kaj naj se pa tukaj boljša? Vse. Domače odgoje se je treba poprijeti zavedno, premišljeno, goreče. Domača odgoja se mora zboljšati vsa od kraja in temeljito. Iijudsko izobraženje se nikakor ne zboljša, ako zakon nelia biti zakrament in je pogodba kakor vsaka druga jiavadna. Ljudsko izobraženje se tudi ne zboljša, ako lahkomišljeni človeče lahko v zakon stopi. To se pravi Ijudsko izobraženje v korenini zadusiti. Ako bo kedaj boljši za ljudsko izobraženje, se mora svetost zakonskega stanii spoznati in čislati. Zakonski ljudje inorajo zavesti se svojih naj svetejših dolžnosli. Morajo naučiti se, s svojimi otroci od pervega trenulka tako ravnati, kakor zahteva otročja narava, a ne po sedanjib .<sim in tje praznih vražah. *#) Zakonski Ijudje se morajo učiti otrokom pravo hrano dajati, se raorajo naučiti, ogibati se pri svojih otrocih tako razširjenili razvad. Morajo skerbeti, da se otroci na duši in lelesu pametno razvijajo. V domačo odgojo mora priti zavest, razumnost, nova gorečnost in veselje do maternih dolžnosti. Tukaj naj se vsak praša: Koliko se je dosihmal zgodiln, da se dobra hišna odgoja bolj razširja, kaj se je zamudilo??? Tako ne sme zmirom naprej iti. Ako se boče, da bo kdaj Ijudstvo bolj izobraženo, ako hočemo, da otroci stopijo dobro pripravljeni v javno življcnje, tako se mora brezpogojno odgoja v domači hiši boljšati, in veliko skupnega in vzajemnega prizadevanja bo tukaj (reba. To je pervi razloček boljše prihodnje odgoje od sedanje. (Dalje prih.) *) Bukvice pod naslovom: BUeber die Elternerziehung", ktere izdaja MBroschuren-Verein", v tej reči povedo marsikaj podučljivega. Pis. *•) Tako n. pr. na kmetih rnorajo otroka precej h kerstu nesti, naj bo mraz kakor hoče, pot dolga, kakor hoče, dasiravno se zdravemu otroku to tako ze!6 ne mudi. Pis.