'fiNA LIR 30
Poštnina plačana - Speci, abbon. post - II. gr.
GOSPODARSTVO
Lj1 G O VINA ♦ FINANCA H INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJ feo XI ŠT. 247	PETEK, 8. MARCA 1957	TRST, UL. GEPPA 9 -
T V O TEL. 38-933
jJJJ JjjOTU je |jrti|6jsa ijiDenjava maii naino ^ jipiavijo
tržaška prosta cona! Deželna avtorja! Dve gesli, ki od časa do časa £va!ovita politično življenje na Trža ; etlt, kolikor se zaradi tolikih razo-r»nj Tržačanov sploh še da. Prosta ob kateri se Tržačani hitreje raz-^ejo, ker reže globoko v tržaško go Carstvo in življenje vsakega mešča ie v zadngem času programsko sto ra v ozadje. Zdaj gre za deželno av “»omijo, za ustanovitev avtonomne de p Furlanija - Julijska krajina v srni 'u Italijanske ustave (čl. 116), ki polet: potiomnih dežel Sicilije, Sardinije, [r|Sentinskega-Poadižja (Južnega Tiro-in Val d’Aoste predvideva tudi usta ^itev avtonomne dežele Furlanije u'ijska krajina.
Politiki — političnih profesionalcev je ‘j1 Tržaškem pravzaprav malo, ker še "ttianio ne poslancev ne senatorjev — *tiiso vrgli tega spornega jabolka me ! hlložico. Zato si jih toliko bolj dajejo he<l seboj v občinskih in pokrajinskih rtih pa tudi v strokovnih organizaci-in zbornicah, da ne omenjamo tika.
Ma Tržaškem pravpzaprav ni bistve notranjega spora; za deželno av-^ntljo se zavzemajo skoraj vse police stranke. Le misini (neofašisti v Pijanskem socialnem gibanju) in mo-'arhisti so proti decentralizaciji držav-f Oprave, medtem ko zagovarja komu ftična stranka ustanovitev avtonom-tržaške dežele, ločene cd Goriške l i ll|wnske pokrajine. Hujša je borba ,e!i Pokrajinami (provincami), ki naj tvorile avtonomno deželo Furlanijo-^ijsko krajino. Med njimi ni edinosti phe glavnega mesta bodoče dežele. Tr atani so seveda za Trst, Furlani v glav-ltir' za Videm. Kako naj se Trst, staro ptononrno mesto, ki mu je že Avstrija ^hnala posebne privilegije in ga izbra-® ta sedež namestništva, podvrže Vid ll» ki se vendar ne more kosati z njim *° gospodarski in kulturni moči?
I ^kaj podatkov za primerjavo gospo-Fske moči: Na Tržaškem je po po-pkih za konec leta 1954 300 dekliških ruži3 s s^.jpno glavnico 11.896 milijo-?v Ur; v goriški pokrajini 28 z glav-l,c° 964 milijonov in v videmski po-‘talini 137 delniških družb z glavnico l*13'/ milijonov lir. Po dohodku pa vi-‘“atska pokrajina prekaša Tržaško o-‘teilje, in sicer zaradi dohodkov iz kme 3lstva, ki na Tržaškem komaj pride-b v poštev. Dohodek je na Tržaškem Iteinlju leta 1954 dosegel 83.420 milijo °v lir, na Goriškem 34.602 milijona, ' videmski pokrajini pa 122.704 milijo j,°v lir. (Dohodek iz kmetijstva je na Paškem znašal 1203 milijonov, na Go rkem 5777 in v videmski pokrajini "^2 milijona lir).
Tržačan? se upravičeno bojijo furlan-pe premoči; saj so Furlani že za časa pglo-ameriške vojaške uprave, ko je je°- Airey odprl vrata pri Devinu, kar ^Plavili tržaški delovni trg. Videmska r;krajiila zdaleč prekaša po številu pre ,'valstva Tržaško ozemlje. Po popisu iz e:a 1951 je bilo pristojnih prebivalcev: a Tržaškem ozemlju 297.003 (konec le ® T956 309.385), na Goriškem 133.066 in rldemski pokrajini 793.726.
.Tržačani naj bi se rešili z odcepitvi ^ Pordenona od Vidma in z ustanovit-Jo neodvisne pordenonske pokrajine, : hi ne bila priključena k avtonomni Furlanija-Julijska krajina. V tem pislu so se sporazumeli tržaški kričanji demokrati pod vodstvom tržaškega ‘uPana Bartoiija s pordenonskimi; se-Nor Tome iz Pordenona meni, da je rai napočil čas, ko bo lahko uresničil I aro željo Pordenoncev s podporo Tr-^anov.
Slovenci na Tržaškem, Goriškem in Peneškem so za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina pl Pogojem, da jim njen statut žago p1 pravice, ki jim gredo po ustavi in e<lnarodnih dogovorih, kakor je izja f" tržaški občinski svetnik dr. Jože De feva. Resolucija tržaškega pokrajin-pga sveta, ki so jo sprejele vse stran fe> Pravilno naglaša, da je treba posameznim pokrajinam, sestavnim delom r~°če avtonomne dežele, zagotoviti ši-Pho avtonomijo, ker ima sama vsaka F?!6 posebne probleme.
Italijanski nacionalisti, ki jili je še pveč v najrazličnejših strankah, za-P^arjajo ustanovitev avtonomne deže-. Furlanija-Julijska krajina naglašajo; p-c‘bno nalogo, Id naj pripade Trstu . ,vsem ozemljem na vzhodni meji Ita-le, »da namreč s svojo dinamično silo 'Plivi
Podrobnosti o sporazumu glede industrijskih dobav - Sodelovanje na kmetijskem področju
le..
a na srednjo Evropo in Podonav-. Trst je treba ojačiti z naslonitvijo a Furlanijo, ker je zgubi! Istro, vir ,p°je življenjske (demografske) moči. orrado Belci v reviji »Trieste«), Resnična avtonomija nove dežele — j^hno po vzorcu Sicilije — bi seveda unesla Trstu velike gospodarske kori 'Saj ima n. pr. Sicilija tako obširno a<tonodajno oblast, da si je n. pr. za-povila 100% vseh dajatev petrolejskih in izglasovala lasten zakon o dei-pih družbah!
Riža ZARADI MOČNEGA
tnja vinskih cen
že v zadnji številki smo kratko omenili, da je bil na pogajanjih v Rimu dosežen sporazum med Italijo in Jugoslavijo glede italijanskih dobav industrijske opreme jugoslovanskim podjetjem na kredit. Novi sporazum bo trajal dve leti in predvideva dobavo industrijske opreme v skupni vrednosti 30 milijonov dolarjev. Italijanska podjetja lahko dovolijo plačilni odlog do 5 let. Italijanskemu odposlanstvu je predsedoval ing. Notarangeli iz ministrstva za zunanje zadeve, jugoslovanskemu pa ing. Papič, glavni ravnatelj Jugoslovanske investicijske banke.
Italijanski komentarji naglašajo, da gre za popolnoma nov sporazum, ki sloni na novih strokovnih osnovali, ki o mogočajo industrijsko sodelovanje med obema državama. Novi sporazum je ločen od sporazuma o ribolovu v jugoslovanskih teritorialnih vodah; o ločitvi teh sporazumov so se dogovorili že 13. decembra 1956 med pogajanji v Beogradu. Pri sestavljanju sporazuma so upoštevali okvir, ki ga določajo pravne in gospodarske določbe v obeh državah, Vrednost 30 milijonov dolarjev ne zajema vseh dobav industrijske opreme, pač pa samo tiste, ki se bodo izvršile proti odlogu plačila; upošteva namreč tudi industrijske dobave, ki jih bo Jugoslavija plačala takoj. Potemtakem bo
vrednost skupnih italijanskih dobav presegla 30 milijonov dolarjev.
Finansiranje dobav z italijanske stra ni se bo izvršilo v okviru zakona št. 955 iz leta 1953. Že pred pogajanji je prišlo do sestankov med predstavniki Jugoslovanske investicijske banke in italijanskega zavoda IMI (Istituto Mo-biliare Italiano), na katerih so govorili o finansiranju dobav. Verjetno je, da bodo pri finansiranju poleg IMI sodelovali tudi drugi italijanski kreditni zavodi.
Na dan podpisa italijansko-jugoslo-vanskega sporazuma industrijskih do bavah je podtajnik za zunanje zadeve Folchi sprejel dr. Antona Vratušo, tajnika v predsedništvu Zveznega izvršnega sveta. Govorila sta o možnostih, ki jih odpira sklenjeni sporazum razvoju trgovinskih odnosov med obema državama. Dr. Vratuša je izrazil željo naj bi italijanska industrija sodelovala pri mehanizaciji jugoslovanskega kmetij stva.
Prvotni sporazum, ki je bil podpisan 1. marca 1956, je predvideval dobavo industrijske opreme v vrednosti 45 milijonov dolarjev na kredit, poleg tega pa še v vrednosti 15 milijonov dolarjev, ki jih Italija dolguje Jugoslaviji na račun vojne odškodnine; toda Italija ga je odpovedala, češ da je neizvedljiv.
ZA MU KMETIJSTVA V JUGOSLAVIJI
Dr. Vratuša o sodelovanju z Italijo na kmetijskem področju
v
^IHais
Predstavniki zveze italijanskih folijskih posestnikov in vlado traja-I,. 2e del j časa posvetovanja, kaj naj L bkrenila vlada, da bi omilila krizo, Cj Se je pojavila zlasti na Siciliji zara-Ročnega nihanja vinskih cen. Kme-hki posestniki predlagajo naj vlada jPorabi zakon od aprila 1950 in kasnej-2akon od marca 1952, ki omogočata slačijo vina v alkohol pod ugodni-davčnimi pogoji.
Na svojem povratku s potovanja po Italiji se je dr. Anton Vratuša, tajnik v predsedništvu Zveznega izvršnega sveta FLR Jugoslavije, za kratek ča.; ustavil v Trstu. Tu ga je slučajno srečal urednik »Gospodarstva«, kateremu je kratko razložil namene svojega zasebnega potovanja po Italiji. Dejal je, da se je po sestanku v Rimu z ministrom za kmetijstvo Colombom, podtajnikom v ministrstvu za zunanjo trgovino Trevesom in drugimi osebnostmi, podal v Milan. Tu se je sestal s predstavniki Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo kakor tudi s predstavniki Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu. Na vseh teh sestankih je bilo v prvi vrsti govora o tesnejšem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo na področju kmetijstva. Jugoslavija želi pospešiti razvoj svojega kmetijstva z uvedbo novih metod, ki jih zahteva današnji čas. V tem pogledu želi izkoristiti izkušnje, ki si jih je pridobila Italija.
V svoji podrobnejši izjavi dopisniku ANSE je dr. Vratuša omenil, da bodo italijanska podjetja sodelovala zlasti pri izgraditvi naprav za kanalizacijo in namakanje ter da bodo Jugoslaviji dobavila ustrezne naprave. Dve jugoslovanski tovarni že izdelujeta traktorje in kmetijske stroje na podlagi italijanskih patentov; poleg tega je Ustanova za riž prispevala k razvoju gojitve riža v Makedoniji. Nadalje so jugoslo vanski kmetijski strokovnjaki že pri-
Francoski politik o Jugoslaviji
Robert Lecourt, predsednik odbora za gospodarsko sodelovanje med Francijo in Jugoslavijo, je dal pariškemu tedniku »Demain« zanimivo izjavo o gospodarskem sodelovanju med Francijo in Jugoslavijo. Izjava zadeva tudi usmeritev jugoslovanske zunanje trgovine, ki teži za čedalje bolj tesnim sodelovanjem z zahodnimi državami. Robert Lecourt je predsednik poslanske skupine ljudskega republikanskega katoli škega gibanja MRP.
R. Lecourt je razložil, da je bil omenjeni odbor za gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Francijo ustanovljen s trgovinsko pogodbo julija 1955. Njegova prva naloga je bila, da razdeli posojilo poldruge milijarde frankov, ki ga je odobril francoski parlament kot gospodarsko pomoč Jugoslaviji. Odbor se je že večkrat sestal izmenoma v Beogradu in Parizu. Ko se sestane v Beogradu mu predseduje predsednik zbornice FLR Jugoslavije, pariškim sestankom pa predseduje Robert Lecourt. Na zadnjem sestanku v Beogradu je državni sekretar Hasan Brkič očrtal glavne smernice jugoslovanske zunanje trgovine in jugoslovanskega gospodarskega načrta. Naglasil je, da bo jugoslovanska politika dala večji poudarek proizvodnji potrošnega blaga in pospeševanju kmetijstva; zlasti kmetijstvu hoče posvetiti vso pozornost. Jugoslovanska go spodarska politika želi doseči ravnovesje med proizvodnjo kapitalnih do brin in proizvodnjo potrošnega blaga. Ohraniti hoče svoje gospodarske stike s Sovjetsko zvezo, a hkrati poglobiti gospodarsko sodelovanje z zahodnimi državami.
Iz razgovora s sekretarjem Brkičem je R. Lecourt dobil vtis, da Jugoslavijo bolj privlačuje gospodarsko sodelovanje s Francijo kakor z Nemčijo in Italijo. Jugoslavija želi pospešiti pro izvodnjo takšne vrste blaga, kakor n. pr. aluminija, ki bi ga lahko izvažala v Francijo. Jugoslavija se zelo zanima za modeme francoske železniške stroje, za opremo tovarn konserv in za francosko proizvodnjo poljedelskih traktorjev. Francosko jugoslovansko sodelovanje bo dovedlo do francoskih dobav tehničnih potrebščin in do tehnične pomoči. V nekaterih primerih bodo Francozi opremili jugoslovanske tovarne, v drugih zopet bodo v Jugoslavijo poslali svoje tehnične strokovnjake.
speli v Italijo, da bi proučili sodobne kmetijske sisteme, ki so tu v uporabi. Sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo na področju kmetijstva se bo v bodoče še razširilo. Milanskega velesejma se udeleži tudi posebno odposlanstvo jugoslovanskih strokovnjakov in funkcio narjev, ki ga bo vodil minister za kmetijstvo. Ob tej priložnosti se bodo sporazumeli o praktični uporabi ustreznih dogovorov, ki bodo med tem časom doseženi med obema državama po diplomatski poti.
KMET NAJ SE SAM PREPRIČA O KORISTI ZADRUG
Na zborovanju Zadružne zveze Vojvodine je v Novem Sadu spregovori! tudi podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj. Obravnaval je zlasti odnos med zasebnim kmetovalcem in zadrugo. Uspehi, katere je zadružništvo doseglo v lanskem letu, je poudaril govornik, so velikega pomena za jugoslovansko kmetijsko politiko. Eden izmed uspehov je tudi ta, da je razvoj zadrug zainteresiral tudi kmeta, ki je sprejel zadrugo kot koristno obliko gospodarjenja na vasi. Mnogi kmetje se zdaj želijo sami vključiti v zadružne organizacije, ker so spoznali njihovo gospodarsko korist. Zgrešeno bi bilo kmeta siliti v socialistične organizacije. Tem se bo sam približal, ko bo spoznal, da si z uspehom prizadevajo, da bi zboljšale položaj vse družbe in posameznih proizvajalcev.
ZA ZBOLJŠANJE TRŽIŠČA S KMETIJSKIMI PRIDELKI
V reviji »Naša skupnost« je zvezni sekretar za blagovni promet dr. Marjan Brecelj napisal razpravo, ki vsebuje praktične predloge, kako urediti izboljšanje tržišča s kmetijskimi pridelki, da bi na eni strani s primernimi cenami ugodno vplivalo na razvoj kmetijske proizvodnje, na drugi pa naj bi ureditev tržišča zagotovila mestom in industrijskim središčem nemoteno preskrbo z živili. Pisec je poudaril misel, da mora biti tržišče svobodno. Upravni organi ne smejo prepuščati monopol nad tr-
gom samo nekaterim organizacijam in preprečevati nastop drugim samo zato, da bi se ohranile pri življenju nesposobne organizacije. Kmetijsko tržišče bi se dalo ustaliti in umiriti najlaže tako, da bi se trgovinska organizacija in živilska industrija z zadevnimi pogodbami vnaprej dogovorile s kmetijskimi proizvajalci glede količin pridelkov, ki so jim potrebni, pa tudi glede minimalne cene, ki bi jo proizvajalcem kmetijskih pridelkov zagotovile.
Italija se udeleži Zagrebškega velesejma
Udeležba Italije na spomladanski pri reditvi Zagrebškega velesejma ni bila prvotno vključena v spisek italijanskih udeležb na tujih sejmih v letu 1957. Po prizadevanju Italijansko-jugoslovanske tigovinske zbornice v Milanu pa je končno ministrstvo za zunanjo trgovino dalo svoj pristanek na italijansko udeležbo tudi na spomladanskem zagrebškem velesejmu. Pri tem je upo števalo zlasti okolnost, da ima letos tu di spomladanska prireditev mednarodni značaj. Poleg tega računajo v italijanskih krogih, da bo italijanska industrija izkoristila novo konjunkturo, ki jo je ustvarila preusmeritev jugoslovanske zunanje trgovine. Beograjska vlada se je.namreč odločila, da omogoči večji uvoz potrošnega blaga pod u-godnejšimi pogoji ter tako ugodi željam jugoslovanskih potrošnikov. V ta namen je dala na razpolago 10 milijard deviznih dinarjev. Italijanski izvozniki bodo lahko izkoristili tudi italijanski sejemski kontingent v višini 300 milijonov lir. Nadalje odpira spomladanska prireditev Zagrebškega velesejma z grafično razstavo velike možnosti tudi italijanski tiskarski industriji.
Iz vseh teh razlogov se je Italija odločila, da se udeleži spomladanske prireditve Zagrebškega mednarodnega velesejma s kolektivno razstavo, ki jo bo organiziral Institut za zunanjo trgovino v Rimu s sodelovanjem Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Italijanska kolektivna razstava bo v novem italijanskem paviljonu (s površino oko li 2200 kv. metrov).
Ameriški paviljon
na Zagrebškem velesejmu
Iz Beograda poročajo, da se Američani pogajajo z upravo Zagrebškega vele sejma glede ameriške udeležbe na jesenskem zagrebškem velesejmu, pa tu di glede graditve ameriškega paviljona. Dosežen je bil že sporazum, ki predvideva rezerviranje Združenim ameriškim državam razstavne površine 20.000 kv. metrov m graditev paviljona 3.000 kv. metrov. To bi kazalo, da Američani nočejo zaostati za drugimi državami, ki so si na zagrebškem sejmišču že sezidali velike paviljone. Za graditev paviljona bi Američani porabili protivrednost v dinarjih iz ameriške gospodarske pomoči. Poleg Američanov bo gra dila lasten paviljon tudi Vzhodna Nemčija, ki se je s sejemsko upravo že dogovorila. Njen paviljon bo stal na površini 2.000 kv. metrov; poleg tega so si Nemci rezervirali še 1000 kv. metrov prostora na prostem. Tako bo imelo v bodoče 11 tujih držav lastne paviljone med temi bo 8 vzhodnih držav. Za ostale države bo uprava velesejma zgradila »Paviljon narodov«, ki naj bi ob segal 10.000 kv. metrov površine. V tem paviljonu bo v jeseni razstavljala tudi Zahodna Nemčija.
Zakaj je Izrael težko popustil
Ce samo površno pregledamo zgornji zemljevid, nam bo jasno, zakaj Izraelci tako odločno zahtevajo, da Organizacija združenih narodov zagotovi prosto plovbo po Akabskem zalivu, že ko je
Naser dal zapreti Sueški prekop, so nekateri sprožili predlog, naj bi od A-kabskega zaliva, to je pristanišča Eilata do Sredozemskega morja zgradili nov
prekop; ta bi bil daljši, ker meri raz dalja od Eilata do bližine Gaze 230 km, medtem ko je Sueški prekop dolg samo 170 km. O tem predlogu niso strokovnjaki resno razpravljali, ker gre pač za ogromne stroške. Med tem časom so Izraelci pričeli graditi od Eilata proti obali Sredozemskega morja manjši naftovod, ki bi zadostoval njihovim potrebam. Toda v načrtu je graditev še drugega naftovoda vzporedno s tem, ki je zdaj v gradnji; večji naftovod bi omogočal pretok 18 milijonov ton mineralnega olja na leto. Za ta načrt se zanima francoski kapital.
Ko bi Arabci delali težave in ne bi hoteli dati Izraelcem petroleja za napajanje novega naftovoda, bi lahko segli po perzijskem petroleju. Seveda bi še tako obsežen naftovod ne mogel nadomestiti Sueškega prekopa niti na pe trolejskem področju; saj je po dosedanjih poteh — deloma po Sueškem prekopu, deloma po naftovodih — bilo prepeljanega z Bližnjega vzhoda na Sredo zemsko morje po 1100 mil. ton petroleja na leto. Poleg tega je treba računati, da se potrošnja petroleja v zahodnih državah poveča vsako leto za 10%; tako bo Evropa potrebovala leta 1960 že 150 milijonov ton mineralnega olja s Srednjega vzhoda.
Novi naftovod manjšega obsega je bil že zgrajen od Eilata skozi puščavo do Beeršabe v notranjosti Izraela. Naj omenimo še, da je sirska vlada odbila vse ponudbe zahodnih držav, ki so bile pripravljene obnoviti naftovod iz severnega Iraka skozi Sirijo do Sredozem skega morja. Angleška petrolejska druž ba Iraq Petroleum Company je predložila Iraku, naj da popraviti naftovod, ki so ga Sirci pokvarili po angleško-francoskem napadu na Egipt. Iraška vlada je izjavila, da ne bo dovolila popravil na naftovodu, dokler Izraelci ne zapuste Gaze in vzhodne obale Sinajskega polotoka. Izraelci so se zdaj šele na hud pritisk Združenih ameriških držav in Organizacije združenih narodov umaknili iz Gaze.
Kakor poroča angleški »Economist«, je Somalijo, ki bo do leta 1960 še pod italijansko zaupno upravo in postane nato neodvisna, obiskalo odposlanstvo Mednarodne banke, da ugotovi, kakšen je gospodarski položaj v deželi. Spoznalo je, da bo Somalija še celih 20 let po dosegi neodvisnosti potrebovala izredne zunanje pomoči. Sedaj je dežela odvisna od italijanske podpore: približno polovico dohodkov krije namreč Ita lija neposredno, malone celo drugo po lovico pa izvoz banan, ki ga prav tako subvencionira Italija. V zunanji trgovini Somalije so namreč banane najvažnejše izvozno blago (40% vsega izvoza v letu 1953), poleg surovih kož, bombaža, kadila in mire, ki daleč zaostajajo za bananami. Proizvodni stroški so visoki in bi somalske banane na italijanskem tržišču ne vzdržale konkurence brez posebne vladne podpore. Odposlanstvo je izračunalo, da bi bila Somaliji potrebna izredna brezplačna pomoč letnih 6 milijonov dolarjev, če bi odpadle italijanske podpore in če bi hoteli ohraniti življenjsko raven prebivalstva, ki je že tako na nizki stopnji, na dosedanji višini.
Somalija obsega nekaj nad pol milijona kv. km in ne živi na njenem ozemlju niti poldrug milijon ljudi. Podnebje dežele je neizprosno, zemlja nerodovitna. Poljedelstvo je ekstenzivno; leta 1952 so na 6.000 ha pridelali 600.000 stotov banan, na 7.000 ha pa 1.800 stotov bombaža; pridelujejo tudi sladkorni trs. zemeljske lešnike, kadilo, miro, dišeči les in »gummi arabieum«. Okrog dve tretjini prebivalstva pa je nomadov, ki se ukvarjajo s skromno živinorejo. Ita-
lijanske in ameriške družbe iščejo v Somaliji nafto, pa so ostali njihovi dosedanji napori brez uspeha.
Podoben je gospodarski položaj v sosednji Britanski in Francoski Somaliji, kjer je pričakovati, da se bo po osamosvojitvi Italijanske Somalije njuno prebivalstvo začelo upirati obema kolo nialnima silama. V mestih se je že razmahnilo velikosomalsko gibanje, ki ga vodi Somalska mladinska liga, nekoč mladeniški klub, danes pa že pomembna politična stranka. Sodijo, da se bodo Somalci potem, ko dosežejo neodvisnost, naslonili na Arabsko zvezo; z arabskimi deželami jih veže skupna muslimanska vera, bližnje sosedstvo in odpor proti bližnjim Etiopcem.
Sredi leta 1955 so na pritisk Italije in Francije, toda ob odporu Anglije in Zah. Nemčije, ki sta se zavzemali za prosto zamenljivost valut, za ukinitev EPU in za ustanovitev evropskega plačilnega fonda, podaljšali Evropski plačilni uniji življenje. Pač pa je imela Italija že takrat za potrebno, da tudi s svoje strani sprosti vsaj deloma devizni režim. Tako je bila v avgustu 1955 uvedena v italijanski plačilni sistem multilateralna lira ob istočasnem pristopu Italije v tako imenovani arbitražni klub, posebej pa še v »haaški« in v »pariški klub«, ki sta ustvarila podlago za arbitražno trgovinsko izmenjavo med evropskimi državami na eni ter Brazilijo in Argentino na drugi strani. Arbitraža obstoji v bistvu v tem, da so operaterji upravičeni opravljati medsebojna plačila v valuti katere koli izmed držav, ki so članice kluba, po tem pač, katera valuta jim najbolje ustreza za konkretno operacijo bodisi zaradi razlik v tečaju ali zaradi drugih okoliščin.
Z nadaljnjo devizno preobrazbo, ki jo je izvedla v juniju 1956, je Italija opredelila v glavnem tri področja, za katera veljajo trije ločeni plačilni sistemi; nekatere države, med njimi tudi pomembne, kakor n. pr. Indija, Kitajska, pa ne sodijo v nobeno izmed njih zaradi po sebnih plačilnih sporazumov z njimi ali pa zato, ker se način trgovinske izmenjave določi občasno s posebnimi določbami.
Na tako imenovano dolarsko področje sodijo danes poleg ZDA in njenih ozemelj Bolivija, Čile, Dominikanska republika, Filipini, Francoska Somalija, Gvatemala, Haiti, Honduras, Japonska, Kanada, Kolumbija, Južna Koreja, Kostarika, Kuba, Libanon, Liberija, Mehika, Nikaragva, Panama, Peru, Salvador, Sirija, Tanger, Urugvaj in Vene-cuela. V odnosu z njimi se morejo vršiti medsebojna plačila bodisi v dolar-
Zamenljivost lire in plačilni promet
Kaj prinaša najnovejši vladni odlok
jih (USA in kanadskih) ali v švicarskih frankih ali v prostih lirah.
V	odnosu z bilateralnim področjem, kamor sodijo Albanija, Bolgarija, CSR, Egipt, Ekvador, Finska, Grčija, Iran, Izrael, Jugoslavija, Madžarska, Paragvaj, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija, Turčija in ZSSR (izmed njih so Grčija, Portugalska in Turčija članice EPU), se morejo vršiti, oziroma so se mogla vršiti plačila do sedaj samo v skladu z ustreznimi plačilnimi sporazumi preko klirinških računov, ki jih ti sporazumi predvidevajo.
Tretje področje, ki ga hočemo imenovati arbitražno in kamor sodijo tiste države, članice EPU, katere so pristopile k arbitražnemu sistemu, razen njih pa tudi Argentina in Brazilija, obsega poleg omenjenih dveh držav še Avstrijo, Belgijo z Luksemburgom, Dan sko, Francijo, Zah. Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, švedsko, Švico ter Vel. Britanijo s Sev. Irsko, vštevši ozemlja, ki pripadajo valutnemu področju teh držav. V odnosu s temi deželami so se mogla in se še morejo vršiti plačila v valuti katere koli izmed naštetih evrop skih držav, torej v funtih, nemški marki, švic., franc, ali belg. frankih, bol. goldinarjih, avstr, šilingih ter Šved., danskih ali norv. kronah, ali pa, seveda v multilateralnih lirah.
Inozemski račun multilateralnih lir se sme pri Italijanski banki ali pri drugi pooblaščeni banki odpreti v korist tujih podjetnikov, ki imajo bivališče ali sedež v eni izmed omenjenih držav arbitražnega področja.
V	dobro tega računa se smejo priznati izkupički za odstopljene dolarske
devize in druge zgoraj omenjene valute EPU, nadalje dvigi z drugih inozemskih računov prostih ali multilateralnih lir; preko njega smejo italijanski dolžniki poravnati dolgove katerim koli tu jim upnikom, da le imajo bivališče ali sedež v eni izmed držav arbitražnega ali pa tudi dolarskega področja; ne mo rejo se pa na tem računu vršiti vplačila italijanskih dolžnikov v korist bilateralnega področja.
Po drugi strani pa morejo koristniki inozemskega računa bilateralnih lir razpolagati z dobroimetjem tako za nakup zgoraj naštetih valut EPU ali za pologe na drugih računih multilateralnih in bilateralnih lir ali pa za plačilo lastnih dolgov, ki jih imajo do upnikov s stalnim bivališčem ali sedežem bodisi v Italiji ali na arbitražnem ali pa tudi na bilateralnem področju; izključena so torej preko tega računa samo plačila dolgov, ki jih imajo koristniki do upnikov dolarskega področja.
POLOŽAJ
PO NAJNOVEJŠEM ODLOKU
Zamenljivost in prenosnost lire je potemtakem dosegla v okviru arbitražnega sistema znaten obseg. Z najnovej Šim ministrskim odlokom, ki velja od 20. februarja, pa je šla Italija še korak dalje; sistem, ki velja za arbitražno področje in ki smo ga pravkar opisali, je namreč raztegnila na vse države, razen na tiste, ki pripadajo dolarskemu področju; predvsem torej države bilateralnega področja. S tem sc jim nudi možnost, da vršijo v bodoče svoja plačila v valutah držav članic mul-
tilateralne arbitraže ali v multilateralnih lirah, to se pravi v lirah, ki so za menljive za druge valute in prosto prenosne na tisto denarno področje, ki je neposredno ali posredno povezano z Evropsko plačilno unijo. Tako bodo mogle te države, ki so smele doslej razpolagati s svojim lirskimi dobro imetji v Italiji samo za nakup italijanskega blaga, prodajati v bodoče v Italiji ali vanjo uvažati iz tretjih držav in izkoriščati v ta namen svoja dobro imetja v multilateralnih lirah.
Ta ukrep ne pomeni enostranske od povedi bilateralnih plačilnih sporazumov, ki jih ima Italija z državami bi lateralnega področja, marveč prepušča tem državam na voljo, da se še nadalje poslužujejo kliringa ali pa da preidejo na arbitražni sistem multilateralnih lir. Zato pa omenjeni odlok ne dopušča, da bi se vse dotlej, dokler bo s katero iz med omenjenih držav v veljavi bilate raini klirinški sporazum, napajali inozemski računi multilateralnih lir z vplačili, ki bi jih hoteli izvršiti italijanski dolžniki za plačilo dolgov, ki jih imajo do te države.
Vsekakor pa vodi korak italijanske vlade, kar zadeva italijansko zunanjo trgovino, k razdelitvi sveta v dve sami področji: področje držav, s katerim bo trgovala s prostimi devizami (dolarsko področje), in v področje arbitražnega sistema. Iz lire pa ustvarja tehnični instrument s podobno značilnostjo, kakor jo imajo tiste zapadnoevrop-ske valute, ki igrajo v mednarodni trgovini najvidnejšo vlogo.
dr. d. s.
Avto in motor kot darilo
Zvezni izvršni svet v Beogradu je sprejel uredbo o olajšanju uvoza avtomobilov in motornih koles. Odpravljeni so bili dosedanji uvozni koeficienti; na mesto njih sta bila uvedena carina in davek na promet. Za avtomobile za privatno osebno uporabo s cilindražo do 1500 kub. cm bo treba plačati carino 40% od kupne cene v tujini, h kateri je treba dodati stroške za prevoz do jugoslovanske meje; cena se preračuna v dinarje po obračunskem tečaju. Za avtomobile nad 1500 kub. cm znaša carina 80% tuje kupne cene, za motorje vseh vrst pa 40%. Poleg tega plača u-voznik davek na promet, in sicer od 25-50% ,za motorna kolesa pa od 30 36 odst. Jugoslovanski državljani, ki kupijo v tujini potniški avtomobil aii motorno kolo za svojo osebno potrebo s svojimi prihranki v tuji valuti, ne bodo plačali pri uvozu ne carine ne davka na promet. To velja tudi za vozila, ki so bila kupljena za potrebe invalidov. Tisti, ki prejmejo vozilo iz tujine kot darilo za svojo osebno potrebo, bodo plačali samo carino. Tisti Jugoslovani, ki bi tako uvožena vozila odtujili (prodali), preden mine 5 let od dneva uvoza bodo morali plačati razen carine še davek na promet, ki se plača pri uvozu; poleg tega pa še davek, predviden za notranji promet (400% za potniške avtomobile in 50% za motocikle).
Ako uvozijo jugoslovanska podjetja ali državni organi avtomobile zase, bodo morali plačati ob nakupu vozil davek na promet 200% kupne cene. S posebnim dovoljenjem sekretariata za promet bo dovoljen uvoz potniških avtomobilov nad 2000 kub. cm, in sicer za potrebe reprezentacije zveznih in republiških organov.
nn
nase
MM
§enje
Kras Kraševcem !
Trebencl so se oglasili in razposlali vsenaokrog odločen protest^ češ da ne morejo dovoliti, da bi se Kar ška planota spremenila v smetišče tržaške občine. Vsak dan odpelje vrsta posebnih avtomobilov tržaške odpadke na Kras, kjer jih odlaga v kraške doline in jame od Opčin do meje in tja do Bazovice. Ti odpadki razpadajo ob stahevttem smradu, ki ga vzdržijo samo miši in podgane. Občinski svetnik dr. J. Dekleva je protestiral, župan Bartoli se je pridružil njegovemu protestu in dodal še lastnega na račun generalnega komisariata, češ da predolgo zavlačuje dovoljenje za graditev sežigali-šča za smeti. Medtem se še vedno po cestah iz Trsta na Kras vrstijo vsak dan avtomobili s tržaškimi odpadki.
Zakaj vse je dober ta naš Kras! Kmalu se bodo iz mesta ob spomladanskem vremenu zgrnile na Kras množice tržaških izletnikov in tržaška mladina bo poskusila svoje mišice na drevesju in grmičju, ki mu bo še suša prizanesla. Tržaške dame bodo nosile v Trst cvetje polomjenih sadnih dreves. Begunci in drugi priseljenci pridno nabirajo drva in pozimi klestijo drevje, ki je vzdržalo še tako hudo burjo.
Kaj je pravzaprav ostalo še od našega Krasa? Ofenziva se je začela na zahodni strani, tam pri Sesljanu, z zidanjem begunskih vasi in se širi naglo proti Bazovici. Vsevprek zidajo istrska ribiška naselja, begunske stanovanjske bloke, taborišča, športna igrišča, gradijo široke avtomobilske ceste, nova naselja za priseljence iz vseh vetrov, »Villagio del fanciullou in po-boljševalnico, ki se je spremenila v begunsko taborišče. Kjer je Kras količkaj pristopen, tam ni več njiv ne plodnih dolin, tam ne šumijo več kraški bori.
Kraševci niso več gospodarji Krasa. Jusarske pravice in pašnike jim je pobrala tržaška občina, in zdaj ona njim prodaja parcele, ako si hočejo postaviti hišico na »svojem« Krasu. Iz tržaške občinske hiše vladajo Kraševcem v Sv. Križu, na Proseku in Kontove-lu, na Opčinah, v Banah, Trebčah, Padričah, Gropadi in Bazovici. V tej hiši poznajo domače probleme teh vasi kvečjemu z nedeljskih izletov. Seveda ne sme v njej nihče spregovoriti slovenske besede, ki je ne najdeš niti na enem javnem napisu v omenjenih kraških vaseh. Pri sprejemanju v občinske službe imajo vedno prednost priseljenci.
Kaj čuda, če se je po Krasu v zadnjem času zopet pričelo širiti gibanje za odcepitev od tržaške občine in ustanovitev neodvisnih občin, ki bi Trstu pokazale zobe. Od ust do ust gre glas: Kras Kraševcem!
Vsekakor je skrajni čas, da se vprašanje ohranitve našega Krasa postavi v kakšrnikoli obliki, sicer bodo naši ljudje kmalu dočakali, da bo ta kos slovenske zemlje, ki je preživel dobo »Dranga zur blauen Adria« in nacistično vladavino, postal res »il nostro C ar so«.
KAJ SE HOČEŠ, NEMČIJA?
Po zahodnonemških kabaretih pojejo popevko: »Nacistom plačuješ pokojnine/a rentniki imajo prazne mošnje; / ti zopet kuješ topove, / o Nemčija, kaj pa še hočeš?«
OGLEJTE SI NASE IZLOŽBE! IMAMO PRISTNO ANGLEŠKO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE
. MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA .
TRST ULICA SAM MICOLČ 22 - TELEF0M 31138 TRST
BOGATA IZBIRA NA DEBELO IN NA DROBNO. CENE UGODNE. OBIŠČITE NAS SE DANES!
ii /o sm
OSTREJŠI VETER NA ŠPANSKEM.
Ko smo zadnjič poročali o hudi gospodarski krizi na Španskem, še ni bilo mogoče slutiti, da pripravlja Franco te meljito spremembo v vladi. Zdi se, da je k tako naglemu razpletu krize pripomoglo gibanje med študenti proti Francovi diktaturi in njegovi stranki — falangi. Franco je zamenjal kar 10 ministrov in poklical v novo vlado svoje najzvestejše osebne pristaše. Notranji minister je postal general, sploh se je položaj vojske ojačil, medtem ko je v novi vladi šibkejše zastopana falanga, ki je sicer v splošnem javnem življenju mnogo zgubila na svojem vplivu. Orga nizaciji »Opus Dei«, ki je povezana s Katoliško akcijo, se je prvič posrečilo spraviti v vlado svojega predstavnika.
V novi vladi je 8 monarhistov (poprej tudi 8), 3 falangisti (prej 6), 2 neodvis-na(prej 2), 2 sindikalista, 2 strokovnjaka, 1 predstavnik »Opus Dei« in gen. Franco. Število ministrov se je povečalo za dva ministra brez listnice, in sicer za gospodarsko vskladitev in gradnjo stanovanj. V kratkem se prične raz prava proti 50 Špancem iz Tarragone, ki so obtoženi ,da so podtalno rovarili proti vladi že leta 1945, ko so bili aretirani. Osebno so z gen. Francom povezani novi ministri za notranje zadeve, za obrambo, za delo in javna dela. Angleški konservativni list »Daily Mail« svetuje Francu naj čimprej odstopi, da mu ne bo treba prelivati krvi.
JUGOSLAVIJA SE NE PRIDRUŽI NOBENEMU BLOKU
Šepilov je še kot zunanji minister pred vrhovnim sovjetom obdolžil Ju goslavijo, da je zavzela nasproti Sovjet ski zvezi neprijazno stališče. Zveza ju goslovanskih komunistov je odklonih povabilo na sestanek predstavnikov ko munističnih strank v Pragi, kjer naj bi prečistili ideološke pojme. »Borba-.-je tedaj naglasila, da morajo biti vse komunistične stranke enakopravne. Ho tela je reči, da se niso dolžne podredit! smernicam sovjetske komunistične par tije. List je dodal, da se iz napadov ko munističnih voditeljev v sosednih drža vab proti jugoslovanskim komunistom da zaključiti, da bi razprava na skupnem sestanku komunističnih strank ne bila objektivna. Državni sekretar za zu nanje zadeve Koča Popovič je v zvezm skupščini obširno govoril o odnosih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. V glavnem je dejal, da niso ideološke razlike — če sploh obstoje — krive poslabša nja odnosov med Jugoslavijo in ZSSR. Sovjetska zunanja politika prikroj! ideološko razpravljanje tako, kakor to koristi sovjetski državni politiki nasproti drugim državam. Jugoslavija hoče ostati zunanjepolitično popolnoma ne odvisna. To njeno gledišče se popolno ma ujema s pravim internacionaliz-mom. Jugoslavije ne pojde v »sociali stični tabor«, čeprav je socialistična dr žava. Nekateri gospodarski sporazumi s Sovjetsko zvezo so bili koristno ures ničeni, kakor n. pr. sporazum o sode lovanju pri izkoriščanju atomske energije v miroljubne namene, nadalje spo razum o kreditih za redno trgovinsko izmenjavo; toda pri uresničevanju naj novejših gospodarskih sporazumih so nastale težave. Tako je sovjetska vla da predložila, naj se izvajanje spora zuma o investicijskih kreditih za pro izvodnjo aluminija odloži. Jugoslavija se ne bo pridružila niti zahodnemu blo ku. Sodelovanje z zahodnimi državam1 je bilo možno in uspešno, ker ni Za hod postavljal zanj političnih pogojev. Američani proučujejo možnost, da b Jugoslaviji podelili dodatno gospodarsko pomoč v živilih.
JUGOSLOVANSKI DRŽAVNIKI V LONDONU. V Londonu se mudi parla mentarno odposlanstvo pod vodstvom preds. Ljudske skupščine Moša Pijade. Zunanji minister Koča Popovič je od potoval v Bruselj, kjer bo gost zunanjega ministra Spaaka, ki je znan kot pobudnik Zahodnoevropske zveze. V Bruselj je prispel tudi Vladimir Baka rič na čelu posebnega odposlanstva So cialistične zveze delovnega ljudstva.
POLJSKA IN VATIKAN. »New York Herald Tribune« poroča iz Rima, da so poljske oblasti z zadovoljstvom spreje le na znanje imenovanje pomožnih ško fov v Vroclavu (prejšnja Vratislava), Gdansku, Opolah, Gorzovu in 01szty nu. Ta imenovanja so pomirljivo vpli vala tudi na Poljake, ki so se nastanil ob novi poljsko-nemški meji na Odri in Nisi. Vatikan je pristal na ta imeno vanja v zameno za koncesije Gomulko ve vlade nasproti Cerkvi na Poljskem. Navedenih sprememb ne priznava formalno vatikanski »status« za leto 1957, temveč je v njem n. pr. škofijsko me sto v Vroclavu prikazano kot nezasede no. Vatikanski »status« navaja kot za konito poljsko vlado, vlado v begunstvu, ki ima svojega poslanika pri Vatikanu. Dopisnik omenjenega ameriškega lista zaključuje svoje poročilo s pripombo, da pomeni imenovanje poljskih pomož nih škofov na nekaterih področjih, ki so poprej pripadali Nemčiji, priznanje polj sko-nemške meje na Odri in Nisi »de facto«. Kardinal Višinski je v Varšavi izjavil, da upa, da bo katoliška univerza v Lublinu lahko nadaljevala svoje delo. Univerza si zdaj prizadeva, da bi lahko zopet odprla fakulteto za pravne in fakulteto za socialne vede, ki sta bili zaprti.
NA PORTUGALSKEM SE OGLAŠA OPOZICIJA. Opozicija proti Salazarjcv, vladavini ni niti zdaleč tako ostra ka kor opozicija proti Francu na Špan skem; vendar se vedno bolj oglašajo Portugalci, ki hočejo priti do politične veljave poleg Salazarjevih ljudi, ki zdaj edini vladajo. Vodja opozicije je Špan ski pisatelj in filozof Antonio Sergio, ki predseduje opozicijskemu odboru. Ta naj bi prišel do veljave na bodočih vo litvah za predsedniško mesto in parlament, katerih mandat zapade meseca novembra. Predsednik države je zda; general Craverro Lopez. Le redki so li sti, ki podpirajo opozicijo. Prevladuje mnenje, da v tem trenutku ne more opozicija postati vladi nevarna, čeprav bi ji ta omogočila popolnoma svoboden nastop pri volitvah. Opozocija zahteva tudi, da se njenim ljudem omogoči nadzorstvo pri štetju glasov na voliščih.
ALI BO KADAR ODSTOPIL? Nekate ri londonski listi domnevajo, da bo se danji ministrski predsednik Kadar od stopil in da pride na njegovo mesto Ferencz Muennich, ki je zdaj na čelu madžarske vojske. Ta je bil dalj časa madžarski poslanik v Moskvi in oseb no pozna sovjetske politike. Dr. Muen nich je bil v Nagyjevi vladi ter je pristaš ostrejše notranje politike ob sovjetski zaslombi.
Mednarodna trgovina
ZA POSPEŠITEV UVOZA JUGOSLOVANSKEGA LESA
V Rimu je bil sestanek mešanega italijansko-jugoslovanskega komiteja za les Z jugoslovanske strani je vodil pogajanja ing. Branko Matič, glavni ravnatelj podjetja »Esportdrvo« v Zagrebu, z italijanske ing. A. Camaiti, ravnatelj oddelka za gozdove v ministrstvu za kmetijstvo. Gre za to, da bi Jugoslavija pospešila izvoz mehkega lesa, ki je lansko leto zelo zaostajal. O tem bodo razpravljali zlasti na bližnjih pogajanjih za obnovitev trgovinske pogodbe. Pri komiteju je bil ustanovljen mešan podkomite, ki bo pogosto proučeval razna vprašanja v zvezi z les no trgovino med Jugoslavijo in Italijo.
POVIŠANJE CEN AVTOMOBILOM
Dne 1. marca so bile cene avtomobilov v Italiji povišane. Podražitev je pripisati splošnemu povišanju proizvodnih stroškov, posebno pa povišanju surovin. Aluminijske zlitine so se n. pr. podražile od leta 1955 do danes za 28°/o, jeklo Za 48%, pločevina za karoserije za 8%. Tako so se proizvodni stroški dvignili za 10% in v isti višini je narastla prodajna cena.
Cene glavnih Fiatovih vozil so naslednje: »600 berlina« 640.000 lir (prej
595.000,	povišek 7,47%); »1100 berlina B« 1,000.000 (prej 950.000 lir, povišek 5,26%); »1400 berlina« 1,400.000 (prej
1.350.000,	povišek 3,7%), vozilo »1900:< 1,800.000 (1,725.000, povišek 4,34%).
VEDNO VEČ RUSKEGA LESA NA EVROPSKEM TRGU
V zadnjem času so se sovjetske po nudbe lesa severnim evropskim državam povečale. Potem ko so konec lanskega leta prodali Vel. Britaniji 114.000 standardov lesa, so Sovjeti ponudili Angležem drugih 90.000 standardov pod istimi pogoji. Tudi na nemškem trgu so ponujali okoli 21 standardov, medtem ko so prodali holandskim uvoznikom 32 standardov. Že v mesecu februarju 1956 so Holandci kupili 27.500 standardov.
K PODRAŽITVI NEMŠKEGA CEMENTA. Kakor smo že zadnjič poročali, je združenje nemških proizvajalcev cementa soglasno z ministrstvom za gospodarstvo povišalo ceno cementa za 3 nemške marke pri toni. Lani je proizvodnja cementa v Nemčiji dosegla 19,7 milijona ton, to je 0,9 milijona ton več kakor v letu 1955. Po proizvodnji ce menta je danes Zahodna Nemčija na tretjem mestu ,to je za Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, na prvem mestu pa je po potrošnji na prebivalca. Lansko leto so iz Zah. Nemčije izvozili 1,45 milijona ton cementa, to je 300.000 ton manj kot v letu 1955.

DEVIZNE OLAJŠAVE V EGIPTU.
Egiptovska vlada je uvedla nekatere devizne izpremembe, ki naj bi olajšale uvoz. Vlada bo olajšala poravnavo uvo za s tujimi devizami; funt naj bi se prilagodil dejanski vrednosti na zunanjih trgih. Poleg dosedanjih uvoznih kontingentov bo stavila na razpolago 1 milijon egiptovskih funtov za uvoz nujno potrebnih živil v primeru, da bi nastopila na domačem trgu stiska.
ZMANJŠANJE DENARNEGA OBTOKA V ITALIJI. Od konca decembra 1956 do konca januarja 1957 se je denarni obtok v Italiji zmanjšal od 1818,3 milijarde na 1653,5 milijarde lir. Obtok se je torej zmanjšal za 164,8 milijarde lir. Zmanjšanje obtoka je bilo večje kakor v prvih dveh mesecih lanskega leta (124,1 milijarde lir). Pri tem je treba upoštevati, da je obtok v prejšnjih mesecih in v vsem letu 1956 precej narastek Januarja 1956 je znašal 1547,3 milijarde lir. Italijanski finančniki menijo, da se še ne da odpraviti težnja za novim naraščanjem denarnega ob toka.

AMERIČANI RADI KUPUJEJO EVROPSKE AVTOMOBILE. V lanskem le tu je zahodnonemška industrija izvozila v Združene države 58.029 avtomobilskih vozil, to je 80% več kot v prejšnjem letu. Od tega števila je odpadlo na avtomobile znamke »Volkswagen« 28.907 enot. Tudi druge nemške marke se vedno bolj uveljavljajo na ameriškem trgu. Tako je Mercedes izvozila 3021 avtomobilov v letu 1956 proti 1364 v prejšnjem letu, Porsche 2021 proti 1450. Prav tako se je povečal izvoz angleških vozil v ZDA, in sicer za 20% v primerjavi z letom 1955 in dosegel 32 tisoč 205 vozil.
PODRAŽITEV JEKLA
Luksemburški jeklarski koncern Ar-bed je predložil Visoki oblasti nove cene, ki so za 200-500 belgijskih frankov pri toni višje kakor dosedanje. Povišek se suka med 2 in 9%. Pocinjena pločevina se ni podražila. Tudi nove cene so še vedno nižje kakor cene belgijskih tovarn.
AMERIKA IMA PREVEČ PAPIRJA
Na občnem zboru združenja papirne industrije American Polp and Paper As-sociation v New Yorku so potrdili vest, ki je že delj časa krožila, da je namreč proizvodnja ameriških tovarn pa-
pirja tako narastla, da ameriški trg ne bo mogel več prevzeti tako velikih ko ličin. Ameriški industrijci so dali proučiti možnosti za ižvož ameriškega papirja na tuje trge. Strokovnjaki so prišli do zaključka, da bi ZDA lahko izvozile v Vel. Britanijo/države zahodne Evrope, v Južno Afriko, Avstralijo in Južno Ameriko za 200 milijonov dolarjev papirja na leto. Izkušnja je pokazala, da narašča potrošnja papirja vzporedno z napredkom industrializacije. Lansko leto so porabili v ZDA 635 funtov papirja na glavo, leta 1900 samo 58. Letos bodo v Ameriki proizvedli še za 900 milijonov dolarjev papirja.
FRANCOSKA JEKLARSKA INDU STRIJA, ki je pričela dobavljati jeklene cevi za nove naftovode je lansko leto izdelala 900.000 cevi. Po načrtu bodo jeklarne letos izdelale 1,000.000 ton cevi.
POTNI LIST MED FRANCIJO IN ITALIJO ODPRAVLJEN. V Parizu je bil med Italijo in Francijo podpisan sporazum, po katerem bodo lahko ita lijanski in francoski turisti potovali v eno teh držav brez potnega lista. Zadostovale bodo osebne izkaznice in dokument, ki ga bodo v Italiji izdajali policijski uradi brezplačno z veljavnostjo enega leta.
ŽELEZNIŠKA ZVEZA TRST - BEOGRAD. Po sporazumu med prizadetimi železnicami bodo 2. julija uvedli mednarodni brzi vlak TEE (Trans Europ Express), ki bo vozil z večjo brzino kakor dosedanji vlaki. Med Rimom, Trstom in Beogradom bo brzemu vlaku priklopljen poseben vagon. Zaradi elektrifikacije proge Benetke-Milan bo O-rient Express pridobil pol ure, zato pn bo delj časa čakal v Milanu. Tudi na francoskih železnicah bo vozil hitreje iz istega razloga.
NOVE AVTOBUSNE PROGE MED TRSTOM IN AVSTRIJO. Na prometni konferenci v Veroni, katere se udeležujejo predstavniki prometnih minister-stev Italije in Avstrije, razpravljajo o uvedbi osmih avtobusnih zvez, ki bodo vezale Trst z Dunajem, Gradcem, Linčem, Celovcem, Salzburgom in Innsbruckom.
SLADKOR ŠE VEDNO DRAG
Iz Londona poročajo, da je Sovjetska zveza kupila na Kubi 200.000 ton sladkorja po visoki ceni 5,85 stotinke dolarja za funt. Nato je skupina angleških uvoznikov prav tam naročila 80.003 ton sladkorja; cena ni bila objavljena. Konec februarja je sladkor na newyor-ški borzi dosegel ceno 6,25 stotinke do 10% v primerjavi s prejšnjim dnem. V larja za funt; cena je poskočila kar za terminski kupčiji, in sicer proti izro čitvi v njaju, -je sladkor v Londonu no-tiral 57 šilingov za cwt; medtem ko je prejšnji ponedeljek cena dosegla 54 šilingov. -
Med Italijo in
Uvoz živine v Italijo
tujino 18;
lili, proizvodi gume, šivM
Minister za zunanjo trgovino Matte-rella je umaknil zakonski načrt o ureditvi izdajanja licenc za zunanjo trgovino, ki je bil že pred komisijo za industrijo v poslanski zbornici. Namesto tega načrta so se člani komisije in minister zedinili glede naslednjih navodil, po katerih naj se izdajajo uvozna dovoljenja za uvoz živine z Italijo. Navodila so naslednja:
1. Uvoz naj se po možnosti vrši »čez carinarnico« (brez uvoznih dovoljenj), kadar to dovoljujejo razmere na notranjem trgu; 2. Uvozna dovoljenja se smejo izdati samo, ako uvoznik predloži potrdilo, iz katerega je razvidna višina obdavčljivega dohodka, glede katere je bil dosežen sporazum z davčnim uradom, ter prepis prijave dohodkov; 3. Ako gre za uvoz živine namenjene industriji, mora uvoznik dokazati, koliko glav živine je uvozil prejšnja leta — če ne gre za novo podjetje; v tem primeru bo pristojna trgovinska zbornica potrdila premoženjske razmere novega podjetja; 4. Kontingenti naj se ne dro bijo na preveliko število licenc; 5. V primeru ,da oblasti odbijejo licenco, naj ta svoj ukrep motivirajo, da se bo podjetje lahko v bodoče ravnalo temu primerno)
TRGOVINSKI SPORAZUM S PORTUGALSKO
V Lizboni so 9. februarja podpisali nov italijansko-portugalski trgovinski sporazum, ki bo veljal za leto 1957 in bo molče podaljšljiv od leta do leta. S sporazumom so revidirali obstoječe kon-tingentne sezname. Ker je portugalska vlada že prej sprostila svoj uvoz v matično deželo, zadevajo novi kontingenti ki so bili določeni za italijanski izvoz, skoro izključno tisto blago, ki bo šlo v čezmorsko portugalsko posest. Gre za kakih 30 izvoznih kontingentov, med katerimi so najvažnejši vina, testenine, paradižnikova mezga, sir, razne tkanine in drugi tekstilni proizvodi, volnene o
Vprašanje ljubljanskega železniškega vozlišča rešeno
Odbita je bila končno poglobitev železnice zaradi prevelikih stroškov
Da bi nazadnje še »Gospodarstvo« hotelo s kakšnim svojim predlogom še bolj zavozlati Gordenov vozel ljubljanskega železniškega vozlišča? Nikakor ne! Priobčujemo pregled dosedanjega razpleta tega javnega vprašanja, k:r zanima tudi Tržačane; saj gre za važno prometno vozlišče v neposrednem tržaškem zaledju. Tako bomo tudi tržaškim potnikom odgovorili na vprašanje, zakaj je ljubljanska postaja še vedno približno takšna, kakor so jo zgradili pred 10C 1/eti in tako uspešno konkurira v tem pogledu tržaški ... Nekaj bi vendar radi nestrokovno pripomnili: za poglobitev bi gotovo spregovoril tudi sam Cankar, ki bi ga pot na Rožnik z dvotirnim železniškim predorom v nobenem primeru ne navduševala.
(Prlp. ur.)
Tako je rešitev problema še vedno odprta, čeprav je že z vsakim dnem nujnejša, kajti z mgditvijo ljubljanskega železniškega vozlišča je v zvezi tudi elektrifikacija proge od Rakeka do Ljubljane, Id bo se morala dovršiti do konca prihodnjega leta.
Ljubljana, februarja 1957.
Vprašanje ureditve ljubljanske glavne postaje je že dolgo pereče. Ljubljančani sami se tega morda niti ne zavedajo v zadostni meri, toda kdor pride
v Ljubljano iz drugih krajev, se začudi, da še stoji to staro postajno poslopje in da se naraščajoči promet mora odvijati ob povsem neustreznih pogojih, pogostoma celo v okolnostih, ki so v nasprotju z zahtevami varnosti potujočega občinstva.
Zdelo se je še -pred kratkim, da je to vprašanje po dolgoletnem proučen vanju in iskanju prometne rešitve vendarle že skoraj dozorelo to da bodo poklicani činiteljS že v bližnji bodočnosti končno odločili, kako naj se reši ta problem. Toda razprava se je začela znova in povod za to je dalo vprašanje ljubljanskega regulacijskega načrta.
Urad za regulacijo mesta pri ljubljanskem mestnim občinskem odboru je pred tremi leti predložil javnosti v razpravo osnovna urbanistična načela za regulacijski načrt, ki naj bi ga odbor usvojil. Pri obravnavanju tega osnutka se je zopet pokazalo, da je regulacijski načrt neločljivo povezan z rešitvijo vprašanja postaje to vsega ljubljanskega železniškega vozlišča. To vprašanje je predloženi) osnutek poskusil rešiti v skladu z neko že večkrat obravnavano varianto iz leta 1948, ki temelji na predvojnem predlogu poglobitve železniških prog na območju mesta v sedanjih trasah, a s tako rešitvijo se zdaj niso več strinjali nekateri železniški in tudi drugi strokovnjaki. Regulacijsko vprašanje se je tako spremenilo v problem ureditve železniškega vozlišča in za proučitev tega problema je mestni ljudski odbor imenoval tedaj posebno komisija strokovnjakov.
Ta komisija je proučevala problem v dolgi vrsti sej, ne da bi se mogla zediniti na enotno skupno stališče. Vendar se je večina članov komisije meseca marca 1956 izrekla proti poglobitvi železniške proge in za rešitev celotnega problema po tako imenovani »ne-poglo-bljeni varianti« A/54. -Prva etapa izvedbe te variante -in obenem prvi dal tako zvanega »minimalnega -programa« naj bi bila rekonstrukcija glavne postaje in izgradnja podvoza na Tito-
vi cesti. Niveleta -proge zapadnega dela vozlišča naj bi ostala na sedanji ravni ali pa naj bi se nekoliko dvignila. S’edili naj bi pozneje podvozi na Celovški, Parmovi in Rezlijevi cesti, in drugi. Končno naj bi se proga po projektu A/54 tako preuredila, da bi se z glavnega kolodvora v zapadni smeri speljala skozi predor -pod šišenskim hribom ali Rožnikom; na zapadni strani od Rožnika naj bi se potem razcepila v smeri proti Trstu to proti Jesenicam.
Toda komisija za ceste, ki je nato bila poklicana, da zavzame k temu programu svoje gledišče, se za označeno rešitev doslej ni mogla odločiti. Zaradi boljše prouči've vprašanja je naročila izdelavo načrta za cestno omrežje v smislu variante A/54 z nekoliko dvignjeno progo. Ta načrt je bil izdelan, a predvideva nič manj kot dvanajst podvozov to dovozov k tem podvozom. Komisija ga ni odobrila, temveč je zahtevala še načrt cestn ga omrežja po variantah A/54 to B/54, da bi se mogla napraviti ekonomska primerjava.
LJUBLJANA OVIRANA V SVOJEM URBANISTIČNEM RAZVOJU Ljubljana leži na križišču dveh prometnih zvez mednarodnega pomena, glavne železniške zveze med Srednjo Evropo in severnimi pristanišči Jadranskega morja ter transverzalne zveze med Balkanom in Zapadno Evropo, železniški promet na progi Dunaj-Ma-ribor-Lo-ubljana se je žačel že pred več kot 100 leti, 16. septembra 1849, nadaljevanje proge proti Trstu je pa bilo dovršeno 28. junija 1857. Proga je tedaj bila trasirana izven območja Ijub-
osem kilometrov, kar povzroča znatno večje stroške zaradi dolgih voženj samih lokomotiv. Sploh je -lokacija kurilnic in delavnic neprikladna, tako da ovira racionalno organizacijo službe in dela. Ranžiranje vagonov se mora vršiti na treh postajah, v Ljubljani, Zalogu to šiški, in zmogljivost teh postaj J s nezadostna, kar povzroča prekomerno zadrževanje vagonov pri blagovnih operacijah nakladanja in razkladanja-Nedostatki, ki jih povzroča ta položaj, zahtevajo z vse večjo nujnostjo rešitev celotnega problema, starega že več kot -pol stol; tj a. Vprašanje ljubljanske postaje je bilo namreč predmet razpravljanja že takoj po usodnem potresu leta 1895, toda. tedaj je bilo obravna' vano zgolj iz vidika preureditve in razširitve postajnih naprav in s posebnim upoštevanjem prekinitev cestnega prometa na tedanji Dunajski, sedaj Ti'
vladalo med njimi mnenje, da je najboljša rešitev poglobitev železniških prog v območju mssta, -ki ga je zamislil ing. Dimnik 1. 1929.
Zanj so se na -anketi strokovnjakov v 'ljubljanski mestni posvetovalnici 22. julija 1937 izrekle vse slovenske tehnične in gospodarske ustanove in oblasti, a l['ub-ljanska občina ga je vzela za podlago svojega regulacijskega načrta. Tudi v naslednjih letih pred drugo svetovno vojno so strokovni krogi zagovarjali poglobitveni projekt. Tako je poseben ožji tehnični odbor, v katerem so bila. zasto-pniki železnice, občine, banovine, poštne uprave, zbornice za trgovino, obrt to industrijo, združenja inženirjev in arhitektov -ter tehniške fakultete ljubljanske univerze (27. septembra 1940) usvojil sklep, da se naj vsi projekti razen po-globitvenega izključijo od nadaljnjega
poglobitve, konkretno k varianti A/54, katero še dopolnjujejo nekatere pod-variante, in k »minimalnemu programu«, ki naj bi začasno odpravil vsaj največje težave s cestnim podvozom pod železniško progo na Titovi cesti, itn kateremu bi kasneje morali slediti še drugi cestni podvozi. Temu »minimalnemu programu« ugovarjajo pa pristaši poglobitve v glavnem zaradi tega, ker bil se z njim onemogočila kasneje vsaka boljša- ureditev in bi izvedba celotnega programa po varianti A/54, posebno pa izgradnja -predora pod šišenskim hribom zahtevala v celoti morda še večje finančne izdatke kot izvedba po varianti B/54; razen tega bi pa ta varianta podaljšala progo Ljubljana-Trst za več kot 3 kilometre, progo Ljubljana-Jesenice za več kot 2 kilometra in razdaljo Ljubljana-Kamnik za več kot 5 kilometrov.
B/54(4G)
-v..:::	^	C »vi*
evivria.
C3 OlJSTOTSCe OTUJCS. ©hoti«.
NOVA PIŽ.OGA V NA? RTU ( PVCITIRnAI

(V*;
S&tf* ■	—-
t>Ok»N.
Ijanskega mesta, v skladu s tedanjimi terenskimi razmerami) to predvsem v skladu s potrebami železniškega prome' ta. Nekaj let pozneje je bila zgrajena še proga proti Jesenicam in Trbižu, leta 1893 pa še dolenjska proga. Utesnjena v to mrežo železniških prog je Ljubljana tako že desetletja ovirana v svojem urbandsitdčnem razvoju.
železniške proge križajo namreč v nivoju vse glavne cestne komunikacije’ ki vežejo središče mesta z njegovim sedanjim severnim delom, železnica križa na področju samega mesta nič manj kot 38 cest to od teh 34 v nivoju, med njimi) prav vse glavne ceste. Ta križanja ovirajo cestni promet v vedno večji meri. Zaradi železniškega prometa je n. pr. prehod čez železnico na Titovi cesti, ki je glavna mestna žila, pri sedanjem prometu zaprt; po sedem do osem ur na dan.
(Ovi cesti, povzročenih po pogostem pre-miku železniških vozil čez ta prehod. Za primerno preureditev kolodvora se je zlasti zavzemal tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar. Toda vse pobude so tedaj ostale v bistvu brez uspeha. Projekt, ki ga je leta 1900 izdala uprava Južne železnice, ni bil izvršen. Manjši program rekonstrukcije se je začel izvajati šele leta 1909 in je bil do prve svetovne vojne le delno dovršen. Potem je vojna pokopala vse načrte. Po vojni je ves problem ponovno prišel v razpravo, toda nikoli do konkretne rešitve. Medtem so pa izpreme-njene okcinosti — gostejši železniški promet, naraščajoči cestni promet, dejanska razširitev mesta to ne na zadnje tudi težkoče finansiranja večjih preureditev — ustvarjale vedno težje pogoje za vsako temeljito rešitev.
STANJE ŽELEZNIŠKIH NAPRAV NE USTREZA PROMETNIM ZAHTEVAM
Tudi stanje železniških tirnih in postajnih naprav zahteva nujno prilagoditev sodobnim potrebam, saj so bile zgrajene večinoma še v prejšnjem stoletju, v skladu s takratnim obsegom blagovnega in potniškega prometa to s tedanjim številom prebivalstva. Pred sto Isti je Ljubljana imela manj kot 20.000 prebivalcev to takratni železniški promet je bil neznaten v primerjavi s sedanjim, saj se je tedaj šele pričel razvijati. Stavbe na področju glavnega kolodvora so po večini že nad sto let stare, kurilnice so od sedanje glavne ranžirne postaje v Zalogu oddaljene
KAKO NAJ SE R-EŠI ZAMOTANI PROBLEM?
Sama lega glavne postaje v sredini mesta je ugodna. Ce naj ostane v bistvu neizpremenj ena, so podane za re-šetev -problema v glavnem tri različne možnosti: Ali ostane postaja z vsemi železniškimi napravami v sedanjem ni' voju, ali se postaja in železniške proge v mestnem območju dvignejo in cestne komunikacije speljejo pod njimi, ali pa se postaja to proge poglobijo in ceste speljejo čez poglobljene železniške naprave.
proučevanja, a za pogilobitvenl projekt da se priporoča izdelava podrobnih načrtov.
Druga svetovna vojna je ves problem potisnila v ozadje, toda po vojni, se je celotno vprašanje z vse večjo nujnostjo ponovno pojavilo. Razprava o načinu ureditve se je začela znova. Proti poglobi-tvenemu projektu so se zopet začeli izražati pomisleki, čeprav so vsi priznavali, da ta projekt stvarno najbolje rešuje -vse strani problema. Razlogi, ki so se navajali proti njemu so bili v glavnem finančni; namreč da je predrag, to sicer zaradi potrebnega izkopa velikih mas, mnogih podpornih zidov in težkega vzdrževanja poglobljenih prog, a Ljubljana da je premajhno mesto za tako velike investicije. Navzlic tem ugovorom je železniška uprava 19. maja 1947 obvestila predsedništvo vlade LR Slovenije, da soglaša s poglobitvenim načrtom. Ing. šubič tedanji direktor za planiranje, je v Vestniku glavne direkcije za eksploatacijo železnic (letnik 194-8) napisal naslsdnje, »da so republiške oblasti dale prednost poglobit-venemu načrtu, predvsem zaradi tega, ker je sedanja lega osebnega kolodvora zaradi bližine mesta prikladnejša to bi bila obenem izpeljava cest čez poglobljeni kolodvor in proge za mesto samo najugodnejša urbanistična rešitev«.
Dr. O.
PROJEKT o načrtu preureditve že od vsega začetka niso bili edini. Po prvi vojni je -pa končno pre-
POGLOBITVENI Tehnični) krogi si
VARIANTA A/54
Navzlic temu načelno že opredeljenemu stališču so predstavniki železniške uprave v najnovejši fazi tega problema začeli nagibati k rešitvam brez
deje, avtomobili,
ni stroji in drugi aparati, azbestne d mentne cevi na pritisk, steklarski pf0 ^ izvodi, antibiotiki. Po drugi strani sl P-m! bili povišani zlasti tisti italijanski uvo*4 * J ni kontingenti, ki zanimajo italijansk industrijo (kaolin, pirit, železna ruJPO 1 iz Goe mangan, ovčje in kozje kož? surova volna). Plačilni sporazum ni b Ponc spremenjen.	Jo za
V prvih 11 mesecih preteklega leta J® Ha ; znašala vrednost italijanskega uvoza f> poci Portugalske 6,50, izvoza tja pa 7,50 m®! za lijarde lir.	1, os
lik dr
TRGOVINSKI SPORAZUM	f ar..,
Z ROMUNIJO	hva, ]
Dne 1. februarja so podpisali v okdj pc ru obstoječega trgovinskega sporazutrtti So
protokol, s katerim so znatno sprem4tr0pjj nili obstoječe kontingentne sezname 1 ■> -
leta 1950. Zanimivo je povišanje ila>' ‘ janskega uvoznega kontingenta za žM. "' tr no za zakol od 100 na skupnih	(
milijonov, žaganega lesa pa od 750 C 56> 3.500 milijonov lir. Po drugi strani kontingent pšenice sploh izpadel, zniž^
na pa sta bila med drugimi kontinge11 jajc od 530 na 450, kontingent petrOVp*
lejskega koksa pa od 125 na 30 milijc nov lir.	POsr
Na novo sta bila uvrščena v italij3r'fcjV skem izvozu v Romunijo kontingent a') i>0 tomobilov, trolejbusov, tramvajev tetStisk; njihovih sestavnih delov v vrednosfcet-pg 400, motoskuterjev in njihovih sesttčstru j nih delov pa v vrednosti 10 milijonojei ^ lir. Zvišana sta med drugimi konti%0gr genta bombažne preje od 560 na l-^buje c kontingent staničnih in drugih ufnetnjlo sic in sintetičnih vlaken, celulozne volne i!tiiSo , izdelkov iz njih pa od 675 na 1.500 rila, ki lijonov lir.	toenk
Trgovinska izmenjava med obema <J!Iiig0s žavama je v prvih 11 mesecih pretekkposlo, ga leta dosegla skupno 12,50 milijardlki 0( lir s saldom 3,2 milijarde v korist Ktabo munije. Po novem sporazumu bi ime'; izmenjava doseči vrednost okrog 24 ri1 gg( lijard lir.	* * * * v vilada
P°goc
UVOZ AVTOMOBILOV IZ ZDA

Ministrstvo za zunanjo trgovino je / j, leto 1957 dovolilo kontingent 600.000 larjev za uvoz avtomobilov iz Prošnje za dodelitev kontingenta se ri°|j| rajo vložiti do 10. marca; v poštev PU pridejo kot uvozniki samo neposredP.u1 predstavniki ameriških proizvodriilj^ podjetij.	krati
SVETOVNA POTROŠNJA SREBRIM
Iz New Yorka poročajo, da je sveto'Jat s na proizvodnja srebra v letu 1956 da Jati segla 260,400.000 unč, to je 17% več K adr v letu 1955. Same Združene države 5 ,Val potrošile okoli 100 milijonov unč srebri !. r in sicer polovico v industrijske nani£ ne, polovico pa za okrasne predmeti -''O
Računajo, da bo cena srebra v tem
tu ostala na isti ravni.
»J
SOVJETSKI KREDIT BOLGARUjj^ed
Sovjetska vlada je dovolila Bolgarijje ^ nov dolgoročni kredit v znesku 200 ri^aric lijonov rubljev. Lansko leto je februrij ja meseca zagotovila Bolgariji kredj,, T
300 milijonov rubljev. Denar bodo P
gari porabili za dograditev drugega d1’- tn la tovarne dušičnih gnojil, nadalje 0 graditev cinkarne in koksarne ter opre[e,sP( mo rudnika soli pri mestu ProvadiPj Jst
i av
ZALOGE ZLATA V ZAHODNI NE*Pna CIJI NARAŠČAJO. Kakor poročajo »e n, Frankfurta, so zlate rezerve v polovM’ itte februarja v Zah. Nemčiji narastle av okoli 400 milijonov mark in dosegl*Bbič 6,93 milijard. Sedanje rezerve Bari deutscher Lander znašajo 18,56 milijarite, ** mark.	p. 0<
NOVE CENE PLINA V ITALIJI. NC];£ ve pristojbine za plin so po zadnja11),.^
povišanju medministrskega sveta za djjjj tr
ne (CIP) v raznih mestih Italije nasle^L nje: v Kataniji 49,70 lir za kub. mete1*.,^ v Vidmu in Sassari 49, v Ravenni 48, v Foggi 48,20, v Beneventu 47,20. Niži Pr cene plina so: v Benetkah 32,25, v Rjkotic mu 32,70, v Trstu 33,7 in v Anconi 3’denč
Ve t;
Moda in galanterija na j^1'
»Gospodarskem razstavišču Mm:
Ljubljana, v marcu Prvi letošnji sejem Gospodarske?’^^
razstavišča v Ljubljani, ki bo odpf od 30. marca do 7. aprila, se bo vri*1 pod nazivom »II mednarodni seje*1 mode in usnjene galanterije«, že P1' vi razstavi te vrste, razstava 1. 1955 to tekstilna razstava 1. 193“
obe z mednarodno udeležbo, sta po^.n.U:
ntlpU!
zali, da sta ti dve stroki najpomeriV nejši za našo industrijo. Pokazalo P’^ . I
tfolo,
V razpravi je torej v bistvu vedno še Izbira: A/54 ali B/54, t. j. ali preložitev železniškega vozlišča na zapad izven mestnega območja, z izgradnjo predora pod šišenskim hribom to cestnih podvozov v samem mestu pod nekoliko dvignjeno železniško progo — ali pa -poglobitev železniške proge, čez katero naj bi se cestni prehodi speljali v sedanjem nivoju.
Zaradi lažje orientacije čita-teljev prikazujemo obe varianti.v obliki skic. V skici k varianti B/54 je naznačena tudi delna preložitev gorenjske proge med sedanjima postajama šiška in Vižmanje na traso kamniške proge, po -predlogih iz leta 1946.
Kakšna bo končna odločitev pristojnih čtoiteljev, danes še ne vemo. Gotovo pa je, da bo načelna odločitev o dokončni izbiri med obema variantama v kratkem morala dozoreti.
NAČRT ZA POGLOBITEV OPUŠČEN
Med razpravo na seji ljubljanskega okrajnega ljudskega odbora je prevladovalo mnenje, da je treba tudi zaradi štednje opustiti načrt za poglobitev železnice, ki bi bil z estetskega vidika gotovo najboljši. Po sklepu odbora bo ostala železnica na sedanji ravni, da pa bi se olajšal promet, bodo zgradili pod železnico cestne podvoze. »Gospodarski vestnik« je že prej prav iz gospodarskih razlogov zagovarjal takšno rešitev. Za poglobitev železnice bi namreč bile potrebne ogromne investicije, To bi zopet zahtevalo odložitev del, kar bi bilo samo na škodo prometa.
se je tudi, da je naša oprema za dve vrsti industrije zastarela in stroi- S izrabljeni. Zato je samo za obnov*^. a tekstilnih strojev predvidenih 23 ri1) ^ lijard dinarjev. Vsi ti stroji bodo a’ J1 bavljeni v inozemstvu, na kar vse 286et,e interesirane kroge že sedaj opozarJ’s ° mo. Poleg tega je prav naša tekstiri^ in kožarska industrija v veliki me:ria F odvisna od dobave raznih surovi*!- 1 strojev, utenzilij, barv, kemikalij *‘g0 ' drugih pomožnih sredstev od inozenf stva. Za navezanje stikov z našimi z8lt0vJ' devnimi tvrdkami za dobavo omenjC.' nega blaga bo pač najboljšo prilik ’ dajal prav ta mednarodni sejem. ® god' deč po udeležbi na prejšnjih tovril 1 nih razstavah bo prav gotovo tudi 11 sejem obilno obiskan. Saj je bilo i*J pr prvih razstavah tekstila in kož 3*JVens domačih in tujih razstavljalcev iz držav in doseglo se je 3,5 milijar<iC0(jj dinarjev komercialnih zaključke'' obiskalo pa je razstave več kot 150.0(1,pj,, interesentov.	skie
Poleg modne konfekcije bo na razstavi prikazana celotna tekstilna i%iajv usnjarska industrija od surovin do s nalnih izdelkov. Razstavljeni bočlj^ stroji, orodje, pomožna sredstva, mikalije, barve itd.	,;vpr;
Za vse obiskovalce in razstavljaW‘njj ‘ pa bo še posebno privlačna £Hri*Jitjs modna revija, pri kateri bodo so<%e,, lovale renomirane tvrdke z najnov«iba . Šimi modnimi kreacijami.	Kia j
Ker je slovenska dežela znana Ireb svetu po svojih naravnih krasotah zgodovinskih spomenikih, lahko vs^tii^ obiskovalec ob tej priliki naveže KdVršj ristno s prijetnim in sl ogleda pori’ g, zanimive razstave tudi to, sicer nrifked hno deželo, toda veliko po svojih sebnostih in posebno za tujca privl^stop nih zanimivostih.	J d
Uprava Gospodarskega razstavišč’ pj je razposlala zainteresiranim krogo^Žiitj ličen prospekt, v katerem so nakarida -ni in na kratko opisani vsi letošrridi j sejmi. Po tem prospevku sodeč pfriiaz, res lahko rečemo, da kdor mnogo n%ot( di, nudi vsakomur nekaj. Tiskan 1'bist prospekt v hrvatskem, angleškem iJ$toE italijanskem jeziku,	;
— om ^
SEDE 2. TItST . ULICA E A B t O PILE! ST. t • n. • TEL8PON tr. > * . « (
i^OVGOŠPOTARSKEGA združenja
Prijava dohodkov
ucpo Vanonijevem zakonu
' k'. Snovno opozarjamo člane, ki se bo J0 :'-n sestavo in vložitev prijave obrni-a j. lla tajništvo SGZ, da čimprej zbere-'^iini ®oc^at^e dokumente, ki so potreb
1.
2a sestavo prijave, in sicer:
osebni podatki prijavitelja ter dru * 1 družinskih članov, ki živijo z njim družinski skupnosti, t. j. datum roj j Va< kraj rojstva, očetovstvo;
?mli. Podatki o hišah in drugih zgradbah, =nW S°- *ast Prijnvitelja, t. j. število nad-'e j r°Pij in prostorov, znesek najemnin; ital' ^ davčni plačilni list za leto 1956/57; žld '1' trošarine in davek na poslovni pro 1.3%®t (IGE), ki so bili plačani v letu
j fl. Jo; li
5.	zneski drugih davkov in taks, k: se nanašajo na obrat, kot so: taksa na napisne table, za odvažanje smeti, za mere in uteži, za zasedbo javnega prostora, za obnovo upravnih dovolilnic, za prometno dovoljenje in podobno;
6.	najemnina za lokal v letu 1956 in podatki o lastniku;
7.	izdatki za kurjavo, luč, vodo, plin, industrijski tok, vzdrževanje prostorov in inventarja, reklame, prevozi blaga, potnine, provizije, poštnina, telefon, pisarniške potrebščine, zavarovanja in podobno;
8.	znesek mezd in plač uslužbencem v letu 1956 ter prispevkov za socialno in nezgodno zavarovanje;
9.	znesek izdan v letu 1956 za nabavo blaga, surovin in drugega materiala;
10.	vrednost blaga in surovin na zalogi dne 1. januarja 1956 in dne 31. decembra 1956;
11. kosmati izkupiček v letu 1956.
Naše člane prosimo, naj ne čakajo zadnjega dne in naj prinesejo čimprej omenjene podatke.
OBVESTILO. Vabimo vse člane, za katere izpolnjuje združenje prijavo prispevkov za socialno zavarovanje (IN PS), da dvignejo čimprej obrazce za plačilo dolgovanih zneskov.
IZLETI ZDRUŽENJA: V ZAGREB IN VODICE, DANE, MUNE
Slovensko gospodarsko združenje priredi za svoje člane:
1.	dvodnevni izlet v Zagreb ob nogometni tekmi Jugoslavija-ltalija v nedeljo, 12. maja;
2.	dvodnevni izlet v Vodice, Dane in Mune, za veliko noč, 21. in 22. aprila.
Vpisovanje in pojasnila za oba izleta na sedežu združenja v ulici F. Filzi 8, tel. 37-808, vsak dan od 31. marca.
ni/1 gef str« ilijc
iiar^SREDOVANJE JUGOSLAVIJE tJalrpNAšE ŠOLSTVO ((L”0 poročilu iz Beograda je jugoslo-10sJ veleposlanik v Rimu, dr. Darko 6 P°sredoval pri zunanjem mini-in0{ru Martinu glede zakonskega osnutka ntilfS Ureditev slovenskih šol v Italiji. V ‘ k)(1l e?2radu prevladuje mnenje, da vse-'tn:if,Je orrienjeni osnutek določbe na ško-le i(hi s*0venske narodnostne skupnosti, ki' i ffla °i-V s*tla^u s čl. 8 Posebnega statu-- ki je t,;] podpisan kot priloga Spo-(ji* etlici o soglasju v Londonu leta 1954. “kl%g]0slaviia	da bi čimprej pričel
"di,,. °Vati mešani italijansko-jugoslovan-
Ar
ud5 1 ttf
°dbor, ki ima nalogo nadzirati upo-londonskih sporazumov.
v1sEGNI V NEVARNOSTI. Segnijeva ada je pri glasovanju o kmetijskih i J^odbah zbrala samo 8 glasov večine. ie 41^ j® imenovala za ministra za dr-) dOji Vrie udeležbe g. Tognija, ki pripada čD3f-CS!lerttu krilu krščanskih demokratov. ffOv1' korak je zlasti med socialisti zbu-v f-j1 °gorčenje, češ da vozi vlada na des •edi|0' Tudi med socialnimi demokrati, ki drdu v vladi se je pojavilo vznemirjenje; f atteotti zahteva, naj socialni demo-. aU izstopijo iz vlade in s tem sledijo 3Republikancem. Voditelj stranke Sara-eto'.ai se obotavlja. Ko bi socialni demo-1	res izstopili, bi prišlo do nove
: ko. adne krize. Izhod bi bil v novih vo-e sF.Vah, ki jih želijo Nennijevi sociali-jbrt k ne pa Togliattijev! komunisti. amc
nelVN°Vl MINOLOVCI. Ladjedelnice CR n v Tržiču so izročile predstavnikom ."MARE iz Rima minolovca »Rovere-. „.P »Palma«.
Minolovca sta zadnja dva ~ .ji sedmimi enakimi ladjami, ki so bi aI ]grajene za italijansko vojno mor-
11 ahco v okviru naročil NATO.
-us1
redi STAVKA V TRSTU. Osebje mestne-B0|a Podjetja ACEGAT je v ponedeljek, i d£P' 'Parca pričelo ponovno stavkati za e Z-Udoločen čas. Razlog stavke je znani api«j ^Porazum med delavstvom in ravna-idijulstvom podjetja glede odpravnine in ^J^vnavanja prejemkov. Dobava vode, ^ -llria in električnega toka je zaenkrat 0 .T6 Pormalna, bolj vidna pa je stavka ^.mestnem prevoznem omrežju: zaseb-6 ir),avto^usi 80 zamenjali vozila podjetja. °'^ajna vožnja stane 30 lir.
ijaf. ERLMANJKUAJ podjetja ACEGAT za koče leto so določili v znesku 606 mi-NotA°£ov hr. Zdaj gre za to, kdo bo kril .■0T«iDllkšno izgubo: italijanska vlada
1jelJ1,'“xt,no izgubo: italijanska vlada ali a c£bi !c' Potrošniki. V zadnjem primeru sledt tržaško gospodarstvo, ki ga je moč-eteij0 Zadelo zvišanje trošarin, še bolj na 18,9|) adovalo.
^RikPRlST0JBINE NA TABLICE. Do
leta se morajo zamenjati evi-1 venčne tablice na vozilih v Trstu. No-tablice za avtomobile stanejo 860 lir,
3 ,. °uce za motorna vozila 305, za priko-< ,<L ce Pri kamionih pa 511 lir. Prošnji za v,. tPanjavo je treba priložiti potrdilo o Plačilu omenjenih zneskov.
keg8**—	------------- ■=
VELIKO JUGOSLOVANSKO NAROČILO TRŽAŠKI STROJNI TOVARNI.
»Messaggero Veneto« poroča, da so jugoslovanske ladjedelnice naročile pri tržaški strojni tovarni za 7 milijard lir ladijskih strojev.
IZ ITALIJE V KANADO pojde okoli 500 delavcev, ki bodo delali na kanad-skih železnicah. Prejemali bodo 90 stotink dolarja na uro. Iz Trsta bo danes odpotovalo v Kanado 550 istrskih beguncev z ladjo »Satumijo«.
,/»&<> Puhali
V Trstu je 25. febraurja pri 62. letu umrl znani gospodarstvenik Joso Puhal j, ki se je z velikim uspehom uveljavljal v praktičnem gospodarstvu. Ro jen je bil v Pulju. Služboval je na vidnih mestih pri podružnicah Ljubljanske kreditne banke v Gorici in Trstu. Tu je postal ravnatelj Trgovsko-obrtne zadruge, ki jo je vodil dokler jo niso med vojno zatrle fašistične oblasti in njega samega konfinirale. Po vojni se je osamosvojil ter se z velikim uspehom uveljavljal v tržaški gospodarsko-Onančni sredini. Kazalo je, da je bil težko pristopen, v resnici pa je bil velik dobrotnik, ki je podpiral razne u-stanove in tudi posamezne družine. Ob njegovi krsti se je zbrala izredna množica Tržačanov najrazličnejših poklicev in političnih pripadnosti. Zapušča vdo vo, hčerko in sina, katerim izražamo iskreno sožalje.
PRAVICE VSEM NARODOM!
Zadnjič smo omenili razsodbo vrhovnega sodišča na Dunaju, ki priznava Slovencem na Koroškem in Hrvatom na Gradiščanskem pravico do »neposrednega stika s sodiščem v slovenskem jeziku brez uporabe tolmača«. Sicer poroča »Slovenski vestnik« iz Celovca, da celovško sodišče niti po tem ukrepu dunajskega sodišča še ni priznalo te pravice slovenskim pričam med neko razpravo, temveč je dalo njihovo zahtevo po uporabi lastnega jezika samo na zapisnik.
Centralni komite poljske delavske (komunistične) stranke je ustanovil posebno komisijo, ki bo proučila položaj narodnih skupnosti na Poljskem, in sicer zlasti Judov, Nemcev in Ukrajincev. Proučilo bo ukrepe ministrstev in krajevnih oblastev z namenom, da se morebitne krivice, ki so se dogodile narodnim skupnostim v preteklosti, popravijo. Predstavniki narodnih skupnosti (manjšin) bodo sodelovali v komisiji. V Vroclavu je sodišče obsodilo 4 osebe na kazni do 12 mesecev zapora, ker so hujskali proti Judom in Nemcem. Doslej je prosilo za izselitev iz Poljske 25.000 Judov. Oblasti skušajo preprečiti izseljevanje in se obotavljajo glede izstavljanja potnih listov. Za
KAJ DOLOČA ZAKON ŠT. 955
Priobčujemo kratko pojasnilo o italijanskem zakonu št. 955, na podlagi katerega se bo vršilo finansiranje italijanske industrijske opreme Jugoslaviji.
V smislu tega zakona, ki je bil podpisan 22. decembra 1953, prevzame država jamstvo za finansiranje posebnih dobav, in sicer po zavarovalnem zavodu Istituto Nazionale delle Assicu-razioni. Državno jamstvo lahko obsega največ 70% višine kredita, ki je bil dovoljen izvozniku; najmanj 15% celotne vrednosti kredita mora ostati na rizik izvoznika, v smislu zakona se ustanovi posebni državni komite, v katerem je 14 članov, ki so povečini predstavniki ministrstva za zunanjo trgovino, nadalje ministrstva državne zakladnice, po en predstavnik zunanjega ministrstva, italijanskega deviznega urada, zavoda za zunanjo trgovino, zveze italijanskih trgovinskih zbornic, zasebnih zavarovalnic, zavoda Istituto Nazionale delle Assicura-zioni. Ta komite odloča o prevzemu državnega jamstva v določenih primerih. Celotno državno jamstvo ni smelo v finančnih letih 1953/54 in 1954/55 presegati v posameznem letu 30 milijard lir. Plačilni odlog lahko znaša največ 4 leta. Finansiranje na srednje roke lahko prevzame tudi Istituto Centrale per il Credito a medio termine, ki v ta namen razpolaga s skladom 100 milijard lir.
.Področje proste izmenjave*
Po objavi načelnega sporazuma o za hodnoevropskem enotnem tržišču, ki bo podpisan 25. marca v Rimu, je vprašanje tako imenovanega področja proste izmenjave (francoski: de libre echan-ge) stopilo nekoliko v ozadje. Na pobudo Vel. Britanije naj bi področju proste izmenjave pristopile države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC s sedežem v Parizu). Ta organizacija bi bila vsekakor obširnejša kakor zahodnoevropsko enotno tržišče. Francozi gledajo nanjo z nezaupanjem, ker bi iz njenega okvira izločili kmetijstvo in čezmorske dežele. Maurice Faure, državni tajnik v francoskem ministrstvu, poudarja v nekem svojem članku, da je enotno tržišče važno ne samo z gospodarskega, temveč tudi s političnega vidika, ker pripravlja ustanovitev »Evrope«. Nekateri nemški gospodarstveniki očitajo pobudnikom evropskega enotnega tržišča prav to, da se jim je preveč mudilo z ustanovitvijo tega tržišča iz političnih razlogov. Prav ta politična ost utegne vsej zamisli škodovati.
izselitev je prosilo mnogo delavcev pa tudi židovskih razumnikov, zlasti zdravnikov. Ta naval na urad za potne liste je povzročilo protižidovsko gibanje, ki se je pojavilo v zadnjem času. Neki poljski komunistični list ostro graja protižidovsko gonjo. Pred hitlerjevsko zasedbo je živelo na Poljskem okoli 3 milijone Judov; nacistično strahovlado je preživelo samo 35.000 Judov.
Preobrazba jugoslovanskega pravdnega postopka
idp1;
vrS1
' f	H.
ig^f^VNA POMOČ TUJIM SODIŠČEM ioK8-^SOšlovanska sodišča dajejo tujim euit' fiščem v primem vzajemnosti prav-3 P8,0 Pomoč, in sicer na način, kakor ga ;a t:(0,Q6a domači zakon. Dejanje, za ka-tr<Creg£! Prosi tuje sodišče, se pa lahko ao^avi tudi na način, ki ga želi tuje so-HVSce> če tak postopek ne nasprotuje ^ravnemu redu Jugoslavije.
3 ZK ce ni z mednarodno pogodbo dolo-ar)8Sj 0 kaj drugega, vzame sodišče v po-tiiiv t0Pek prošnjo tujega sodišča za prav-mef 0 Pomoč le tedaj, če je prošnja posla-
Po diplomatski poti in če so proš-j V3 ’n Priloge sestavljene v kakšnem ju-zeit^ lovanskem jeziku ali je priložen o-i	prevod v enem izmed teh jezi-
^evec*a veljajo enaki ustrezni pred-iliKv81' kadar pošUja prošnjo za pravno go^ornoč jugoslovansko sodišče tujemu v^pSču.
j1 J OBRAVNAVANJE SPORA 3ii, Ttiprave za glavno obravnavo (slo 4,.ki tekst zakona rabi izraz »obrav-iava« namesto prejšnjega »razprava«)
nega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
POSEBNI POSTOPKI
Mandatni postopek ostane še naprej v veljavi; plačilni nalog se izda na podlagi verodostojne listine, med katere spadajo med drugimi tudi menice in čeki, izpiski iz overjenih poslovnih knjig in fakture.
Posebni predpisi veljajo za postopek o zakonskih sporih, ki se obravnavajo vselej ob izključitvi javnosti, za pravde o motenju posesti, za postopek pred razsodišči in pred gospodarskimi sodišči.
O gospodarskih sodiščih v Jugoslaviji je »Gospodarstvo« priobčilo članek v svoji izredni številki od 19. 6. 1955. Tu moramo poudariti predpis člena 467 novega zakona, po katerem sodijo gospodarska, in ne redna sodišča, kolikor so za to po naravi spora pristojna, tudi gospodarske spore med domačimi pravnimi osebami in tujimi fizičnimi ali pravnimi osebami in pa medsebojne spore med tujimi fizičnimi ali pravnimi osebami. Za postopek pred gospodarskimi sodišči velja tudi, da stranke ne morejo dajati izven naroka ustnih izjav na zapisnik.
RAZSODIŠČA
Za pristojnost razsodišča se smejo stranke dogovoriti le tedaj, če gre za spor, o katerem se lahko poravnajo, in pa če je vsaj ena od strank tuja fizična ali pravna oseba. Pogodba o razso dišču se lahko sklene tako glede določenega spora kakor tudi glede bodočih sporov, ki utegnejo izvirati iz določenega pravnega razmerja. Pristojnost razsodišč v kakšnih drugih primerih se lahko določi samo z zakonom.
Pogodba o razsodišču je veljavna samo, če je sklenjena pismeno in če je v njej določeno liho število razsodnikov.
Razsodba razsodišča ima nasproti strankam moč pravnomočne sodbe, če ni v pogodbi dogovorjeno, da se lahko izpodbija pred razsodiščem višje stopnje. V povsem določenih primerih se sme pri sodišču zahtevati razveljavitev razsodbe, podobno kakor je to predvideno tudi v drugih zakonodajah.
Omeniti je pa, da ostane Zunanjetrgovinska arbitraža v Beogradu po posebni odredbi Uvodnega zakona za za-Zafadi bistvene kršitve določb pravd- kon o pravdnem postopku še naprej
z
ko' ], 1 Predsednik senata, ki preizkusi tož-).O0L ’ Pristojnost in druga preliminarna i,rašanja in po potrebi izda ustrezne t**"®6- Ce ni ovir ali če si rešitev pri-a i1!)17'1’ tahko naloži tožencu, naj v 15 ali o JVe*" dneh da odgovor na tožbo;
da je potrebno, razpiše priprav-K£r>r * narok, ki ga vodi on sam. Na pri-Lffvljalnem naroku se obravnavajo ial£iir-ra^ania' k* se tičejo ovir za nadalj-P°stopek (ugovarjane nepristojnosti, ■odf^P^dence itd.), in se lahko izda zo-avelh tozenca pod določenimi pogoji sod-H zaradi izostanka. Na naroku zahte-a Predsednik senata od strank, če je n %eba’ Pojasnila glede njihovih navedb Predlogov. Potem razpiše predsed-uol. j. narok za glavno obravnavo, ki se |0ie; n Pred senatom. mšjl(	se 'zre*»a v imenu ljudstva.
■ r°k izpolnitve znaša 15 dni, v viats,eriičnih in čekovnih sporih ter v po 8 Pred gospodarskimi sodišči fišč8 Enak Je tudi pritožbeni rok.
8 Pred gospodarskimi sodišči pa fiSC'! pl*' Enak je tudi pritožbeni rok. go^žii	(prejšnji »priziv«) ima odlo-
rn°č- Novost novega zakona je, )šnJ‘di Sttle Pritožnik navajati v pritožbi tu Dra'lta I'°Va dejstva in predlagati nove do-n4vot v revizijskem postopku pa so no-i ]fbi 6 ^0Pustne samo, če se nanašajo na i itstn ine kršitve določb pravdnega po-Pka. Revizija se lahko vloži samo
pristojna za spore, ki nastanejo iz zunanjetrgovinskih odnosov med domačimi gospodarskimi podjetji, ustanovami in organizacijami in tujimi fizičnimi ali pravnimi osebami, če sta se pravdni stranki pismeno dogovorili za njeno pristojnost. Isto velja za odločanje o pomorskih sporih.
UDELEŽBA JAVNEGA TOŽILCA
Javni tožilec lahko opravlja v pravdnem postopku dejanja, ki so potrebna, da uveljavi svoje pravice, ki jih določajo posebni predpisi. Pa tudi izven tega ima javni tožilec pravico udeležiti se pravdnega postopka, če je podan sum, da uporabljata ena ali obe stranki svoje pravice v postopku zato, da bi onemogočili uporabo prisilnih predpisov o upravljanju in razpolaganju z družbenim premoženjem ali da bi se izognili finančnim obveznostim do skupnosti ali pa onemogočili uporabo določb medna rodne pogodbe. V primerih udeležbe ima javni tožilec pravico predlagati v mejah tožbenega zahtevka, da se ugotovijo tudi dejstva, ki jih stranke niso navedle, in predlagati v ta namen potrebne dokaze ter vlagati pravna sredstva.
Javni tožilec ima tudi pravico vložiti v dveh letih po pravnomočnosti sodbe zahtevo za varstvo zakonitosti, če je bila s sodbo prekršena mednarodna pogodba, v šestih mesecih pa, če je bil z njo prekršen zakon.
IZVRŠLJIVOST TUJIH ODLOČB
Zakon o pravdnem postopku nima, kakor že prej ne, predpisov za izvršilni postopek. Že sedaj so pa imeli v Jugoslaviji za potrebno urediti začasno, dokler ne bo izdan zakon o izvršilnem postopku, vprašanje priznanja tujih odločb. Ustrezne predpise prinaša Uvodni zakon k zakonu o pravdnem postopku.
Ob vzajemnosti velja načeloma, da se tujim odločbam prizna izvršljivost. Če je tuje sodišče tudi po jugoslovanskih predpisih moglo postopati v dotič-ni zadevi, če se je mogel prizadeti udeležiti^ ustreznega postopka, če je tuja odločba po svojem pravu izvršljiva in če bi priznanje odločbe ne nasprotovalo javnemu redu Jugoslavije.
Odločbo o priznanju tuje odločbe, ozi roma sklep o dovolitvi izvršbe izda sodnik posameznik okrožnega sodišča, na čigar območju naj se izvršba opravi.
dr. d. #.
Tržaška obmejna trgovina
Italijanski devizni urad (UffiCio Ita-liano dei Cambi) je objavil, da se poravnava trgovinske izmenjave med tržaškim obmejnim področjem z ene strani in Bujami, Koprom, Sežano in Novo Gorico z druge (v smislu rimskega do govora z dne 31. marca 1955, uveljavljenega 15. januarja 1957) izvrši po »avtonomnem računu« v italijanskih lirah, ki ga je odprla tržaška podružnica zavoda Banca dTtalia na ime Jugoslovanske izvozne in kreditne banke v Beogradu. Prav tako se izvrši poravnava tudi za popravila jugoslovanskih vozil ali za predelavo jugoslovanskih surovin in polizdelkov. Tudi izplačila na račun plač osebam, ki so pristojne v eno izmed omenjenih con, za delo v teh conah se bo izvršilo po omenjenem avtonomnem računu. Italijanski devizni u rad je pozval banke in operaterje, naj v tej zadevi stopijo v stik s tržaško podružnico zavoda Banca dTtalia.
Plačila za kupčije, ki so bile sklenjene na podlagi sporazuma med Zavezniško vojaško upravo v bivši coni A Tr žaškega svobodnega ozemlja in Jugoslavijo z dne 5. septembra 1954, bo treba odslej izvršiti pp »splošnem računu« (conto generale), o katerem govori o-krožnica o plačilih v prometu z Jugoslavijo, ki jo je izdal devizni urad 15. aprila 1955.
Za poravnavo kupčij v prometu z obmejnimi jugoslovanskimi področji je torej pristojna podružnica Banca dlta-lia v Trstu z druge strani pa Jugoslo-vanska izvozna in kreditna banka v Beogradu. Ker ima izvozna banka podružnico tudi v Trstu, so dani vsi pogoji, da se bo poravnava gladko odvijala.
IZPOPOLNITEV SPORAZUMA O OBMEJNI TRGOVINI
V kratkem se sestane mešani itali-jansko-jugoslovanski odbor, ki ga predvideva trgovinski sporazum z dne 31. marca 1955, da bi proučil razvoj trgovine med obema državama. Prav tako se v kratkem prično pogajanja za re vizijo sporazuma o izmenjavi med Tr-
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiaiitiiiiiii»iiiiiiiiii»iiiiiiiiii»iuiiiiiiiniiiiiiiiiiiii»i»iiiiiiiiiiiii»ii
P&mabbtua
NAPOVEDANE JUGOSLOVANSKE LADJE Proga: Latakija, Tripolis (po potrebi), Bejrut, Aleksandrija
Sarajevo odhod 15. in 28. marca. Proga: Aleksandrija, Bejrut, Latakija, Tripolis (po potrebi)
Zagreb odhod 23. marca.
Proga: Karači, Bombaj, Rangoon, Kalkuta (po potrebi), Madras, Singapur, Djakarta, Hongkong ,Pusan, tVhampoa
Učka odhod 5. aprila; Dinara odhod 15. aprila.
Proga: Alžlr, Oran, Tanger, Kazablan-ka, Lisbona (po potrebi)
Romanija odhod iz Trsta 7. marca; Radnik (samo v Alžir in Kazablanko) 10. marca; Slovenija (v Kazablanko) 15. marca; Hrvatska 20. marca.
Proga: New York, Filadelfija, Baltlmor
Radnik odhod 10. marca; Slovenija 15. marca in Hrvatska 20. marca; vse tri ladje pristajajo v severnoafriških pristaniščih.
Proga: London, Hamburg, Rotterdam, Anvers, skandinavska pristanišča
Romanija odhod 7. marca in Pula odhod 25. marca.
Proga: Jadranska pristanišča in Grčija
Pelješac odhod 12. marca in Lastovo 19. marca.
MANJ ZEMELJSKIH LESNIKOV. Po
mnenju ameriškega ministrstva za kmetijstvo bo v Indiji v sezoni 1956/57 manj zemeljskih lešnikov, kakor so prvotno ocenili (4,480.000 ton). Letino je pokvarilo deževno vreme oktobra in novembra.
žaškim ozemljem in jugoslovanskim obmejnim področjem. Trgovinska zbornica v Trstu poziva prizadete tvrdke, naj ji sporočijo svoje zadevne predloge.
..... ..... ■ II	II" '"'i
KNJIGA O JUŽNI AMERIKI
Pod naslovom »Južna Amerika, dežela v razmahu« je Mirko Rijavec izdal svojo študijo o Južni Ameriki, ki je lansko leto izhajala v »Gospodarstvu« pod naslovom »Južna Amerika, dežela neizmernega bogastva«. Knjigo je natisnila tiskarna »Graphis« v Trstu; stane 300 lir. Kaj več o knjigi v naši prihodnji številki.
KULTURA
Ch živlleftie
NEUMORNI SPACAL. Po uspešni razstavi v Padovi se tržaški slikar Lojze Spacal pripravlja na razstavo v Parizu. V galeriji »Rive Gauche« bo v času od 5. do 25. aprila razstavljal 32 svojih del, in sicer 24 olj in 8 plastik.
»TAM GORI ZA HRAMOM« — naslov je povzet po naši znani zdravici — je knjiga enajstih črtic Antona Ingoliča, ki jo je v počastitev pisateljeve petdesetletnice izdala mariborska založba »Obzorja«. Ti kratki spisi pa niso najnovejši sad Ingoličevega nenavadno de lavnega peresa. Napisani in objavljeni so bili namreč že v letih 1935-1940. Iz tistokratne bogate pisateljeve delavno sti jih je izbral Mitja Mejak. Ingoličev svet je štajerska pokrajina med Pohorjem, Mariborom, Dravo in Halozami. Njegovi ljudje so tesno zrasli z zemljo, garajo za kruh, se borijo za zemeljsko srečo, poznajo dvige in padce. Knjiga obsega 200 strani in po mnenju kritike dobro prikazuje Ingoličevo umetnost.
PRVE DNI MARCA JE IZŠLA 1. št.
napovedane tržaške revije »Mladike«. Natisnila jo je tiskarna »Graphis«. Le pa po opremi in večjega formata prinaša nova poljudna revija na 16 straneh mnogovrstno slikarsko in besedno gradivo. Omeniti je psihološko novelo M. Jerasa »Človek se vedno poslavlja«, črtico V. Beličiča »Po visoki ravnici« in sliko o slov. izseljencih na tujem pod naslovom »Pionirji pod Kordiljere«. O-stale stvari — izvzemši pesmi — so bolj kronološkega značaja, n. pr. razne drob ne kritike, poročila ter sestavki o diu-žini. Prva številka — uredila sta jo J. Peterlin in D. Jakomin — je pokazala, da hoče biti »Mladika« katoliška revija tržaških in goriških Slovencev.
C. VIPOTNIKA PESNIŠKA ZBIRKA
»DREVO NA SAMEM«, ki je izšla konec leta 1956 v 600 izvodih in je bila odlikovana z letošnjo Prešernovo nagrado, je že razprodana. Cankarjeva založba v Ljubljani jo bo izdala vnovič. Le redko se zgodi, da bi občinstvo tako naglo pokupilo kako pesniško zbirko.
CURT JUERGENS je najbolj cenjen, najbolj zaposlen in kajpada tudi najbolje plačan nemški filmski igralec. Videli smo. ga že v filmih »Vražji general« in »Heroji so utrujeni«. Zdaj pa snemajo v Parizu film »Vohun«, v katerem igra Jiirgens glavno vlogo. Nastopil bo tudi v naslednjem francoskem filmu (»Tamango«), Nadalje se je pogodil z režiserjem Rayem za igranje v filmu »Grenka zmaga«, ki ga bodo snemali v Tripolisu. Nato pojde v Holly-vvood, potem se bo vrnil v Francijo od tam pa v Nemčijo... vedno kot igralec. Konec leta 1958 misli Jiirgens nastopiti v filmu »Marco Polo«.
O SLOV. ARH. MAKSU FABIANIJU
smo pred nedavnim slišali, da je umrl. A on je kljub visokim letom (aprila bo dopolnil 92 let) še vedno sredi dela v Benečiji. Zanimivo je, da smo po raznih nemških leksikonih že davno brali letnico 1920 kot leto njegove smrti. Fabiani se je rodil 1865 v Kobdilu na Krasu. Šolanje je dokončal na Dunaju. Tam je potem pomagal pri gradnji dunajske cestne železnice. Sezidal je tudi več drugih poslopij. V Trstu je projektiral »Narodni dom«, ki so ga požgali fašisti. Za Ljubljano je izdelal regulacijski načrt in sezidal vrsto pomembnih pošlo pij, med njimi tudi Jakopičev paviljon. Po prvi svetovni vojni je pomagal obnavljati Goriško in Gradiščansko; zato ponudbe za profesorja na ljubljan ski univerzi ni sprejel. Zdaj živi v Gorici. Pravijo, da človek, o čigar smrti prezgodaj govorijo' še dolgo živi. To želimo tudi arhitektu Fabianiju.
Illlllll!lll!ll!llll!lllllllllll!ll>lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllim!llll»llllllll
AUTOMOTOR
IMPORT - EXPORT
PREDSTAVNIŠTVO *a nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov xa DIESEL motorje, pampe, injektorje ter traktorje
TRIEŠTE-TRSI, Via (Uine 15
TELEFON 30-197 - 30-198
Vozni red avtobusov za Jugoslavijo
Proga: Trst - Postojna - Ljubljana
Od 1. maja do 30. septembra dnevno. Od 1. oktobra do 30. aprila vsako sredo, soboto in nedeljo.
Odhod: iz TRSTA ob 18.00 Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30
(SAP - Ljubljana) Od 1. maja do 30. septembra dnevno. Od 1. oktobra do 30. aprila vsak torek, četrtek in nedeljo.
Odhod: iz TRSTA ob 7.30 Odhod: iz LJUBLJANE ob 16.20 (SAT) Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Vsako soboto do 15. junija. Odhod; iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 13.50 (SAP) Vsak četrtek.
Odhod: iz LJUBLJANE ob 17.00 Odhod: iz GORICE ob 7.00 (SAP)
Proga: Trst - Opatija - Reka Vsak dan.
Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00
(AUTOTRANS)
Proga: Trst - Herpelje - Kozina
Vsako sredo in soboto.
Odhod: iz TRSTA ob 7.00 Odhod: iz KOZINE ob 9.00
(AUTOVIE CARSICHE)
S. A. T.
AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA Obratuje ob torkih, četrtkih in nedeljah
Odhod		Prihod
7.30	TRST	19.20
8.35	SEŽANA	18.15
8.50	SENOŽEČE	18.00
9.25	POSTOJNA	17.25
10.30	LJUBLJANA	16.20
Prevažajo se samo potniki, ki potujejo preko meje. Dnevna proga od 1. maja do 30. septembra 1957. Nadaljevanje do Bleda od 16. junija do 15. septembra.
»AUTOVIE CARSICHE« — TRST AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPELJE KOZINA
7.00 odhod TRST prihod 10.45 8.15 prih. HERPELJE KOZINA odh. 9.00 Vozi vsako sredo in soboto.
DENYS SOLOMOS je največji pesnik moderne Grčije. Konec februarja so svečano proslavili stoletnico njegove smrti. V osvobodilnih bojih je leta 1823 napisal »Himno svobodi«, ki je še danes grška državna himna. Solomos je bil sodobnik najvidnejših evropskih romantikov in sam eden izmed njih.
TRIESTE
ll&tcmouljma lata 1912
IMPORT-EXPORT
0o°
2aloya Ulaga za len&ha
in moihe obleke
in podloge
TRST - RIVA'TRE NOVEMBRE 9
'mii&jm tul. 24-863 msm
TELEGRAMll OONAGGIO
CHIESAGRBCI
TRIESTE
_ „VI$TA“ =
TRST, Ul. Cardoccl 15, tel. 29-656
Bogata izbira nuotnihov, daljnogledov, šesti/, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
Oglasi
ŠIVALNI STROJ SINGER, z okr g
hm čolničem, poglobljiv, druge roke 16.000 lir. Diamant luksuzen, nov, z leseno omaro; drugi »cikcak«, jamstvo 25 let. Sprejemamo popravila in izvršujemo predelave. Izdelava solidna. Trst, ul. Manzoni 4, tel. 96-925.
Ducati - Mondial. Izkoristite nove po puste! Vse tipe 1957 lahko občudujete pri ekskluzivnem zastopniku Piero Ostu-ni, ul. Machiavelli 28.
Ducati. S pomladjo je prispel čudovit motor 175. Prvo serijsko vozilo opremljeno s prvovrstnim motorjem. Lahko ga preiskusite pri ekskluzivnem zastopniku Piero Ostunl, ul. Machiavelli 28, brez obveze nakupa.
»GOSPODARSTVO"
izhaja vsak drugi pel ek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9f tel. 38-933. — CENA: posamezna številka Ur 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: lelna 700 lir, polietaia 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospoda stvoi št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri A D.I.T., DRŽ. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-1-2 375 — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolp'a 40 lir, za inozemstvo 60 lir.
Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu
JRANS - TRIESTE" s. a r.,.
TRIESTE-TRST V, Donota 3 - Tel. 38-82?, 31-906.95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
IZVAŽA ; vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
Aa BOLKO mr. ph.
UVOZ-IZVOZ
Farmacevtski proizvodi In kemikalijo TRST - UL. 1ORREBIANOA 21/11
TELEFON 31-315
SPL0SNA PLOVBA
Sedež Piran
Predmet poslovanja: pomorski prevozi dolge in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telex: 03185
Brzojavi PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana
/A&toS&tiUici'*.	
IMJPORT ■ liVUOIM	
Vseli vrat lesa, trdita goriv in stro-	
jev za lesno industrijo	
TRST - Sedež : ul. Clcerone 8/H - Telefon:	
ni. Cieerohc 302X4 - Scalo Legnaml 00718 i	
„Gondrand“
TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157
Telegrami : GONDRANO - TRIESTt
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali
Tbidka
SILA JOŽEF
uvoz	izvoz
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, Jamski les in za kurjavo
TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004
Kmetovalci in vrtnarji!
\
Po ugodnih cenah lahko nabavite se-menskl grah »Holandski« in vse dru-ge domače In uvožene vrste.
Vseh vrst uvožena In doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice Itd. — Poljedelske stroje In druge potrebščine.
____________________I
• srt j* •_ Strada Vecchia per ITstrla
Marmac Vladimir Tei. 4n76
Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št- 1
Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 — Milje, Ul- Roma 1
nindlmo Vam vise potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo!
__ URARNA _
£riu'u>iiti
TRST LARG0 SANT0RI0 4
PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA
Giorgio
Vitturelli
GORICA
UL. ALFIERI, 17 /1 TeloL 5004/5404
TRST
UL. M IM T(llll, 2 Telotou 24.001
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica ■ Ul. Croce 4
Telefon pisarna 34-97 „ dom 20-70
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
A. POŽAR
TRST - ULICA M OREHI ŠT. 7 Tol. 28-3/3
Prevzemamo vsakovrstno prevozu za tn In inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodno
G. M. MM li FIGLIO
UVOZ - IZVOZ
M.UTOVI5TE
in IZDELKOV
Trst, Ulica I. della Croce 4
TEL. 94-670
Tlgr. COLINTER - TRIESTE
TRŽNI PREGLED
Tržaški trg
KAVA
TRST. Na mednarodnem trgu s kavo je bilo v zadnjem času malo kupčij zaradi pičlega zanimanja. Izvedenci menijo, da so zaloge brazilske kave velike in predvidevajo, da bo trg v kratkem času zopet oživel. Uvozniki se zanimajo zlasti za indijsko kavo, ki so jo pričeli prodajati na dražbi 6. marca. Gre za vrsto Mysore »A« pridelka 1955-56, ki jo bodo vrgli na trg po nizkih cenah. Ker je ta vrsta kave zelo dobre kakovosti, bo gotovo vplivala na razvoj cen srednjeameriške in afriške kave. Za to dražbo je veliko zanimaje tudi, ker je od nje odvisen bodoči razvoj indijskega tržišča. Cene kave se sicer v glavnem niso izpremenile.
KRMA
CASALE MONFERRATO. Majsko seno z namakanega travnika v razsutem stanju 2570-2850 lir stot, z naravnega travnika 2550-2650; otava z namakanega travnika 2900-3150, z naravnega travnika 2600-2650; seno III. košnje z namakanega travnika 3000-3250; detelja I. košnje 2150-2350, II. košnje 2250-2500; triperesna detelja 2200-2350; pšenična slama stlačena 950-1050.
KAKAO
TRST. Na mednarodnem tržišču s kakavom je povpraševanje omejeno. Cene kakava na tržaškem trgu za 50 kg cif so naslednje: good fermented Gold Coast main crop 1956-57 proti vkrcanju v marcu-maju 181/3 šilingov, id. proti vkrcanju v aprilu-juniju 182/3, id. proti vkrcanju v juliju 183/9; good fermented Nigerian main crop 1956-57 7/6 šilingov ceneje od vrste Gold Coast; Superior Summer Arriba proti vkrcanju v marcu-maju 225.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 730; iz drugih krajev Lom bardije 700; čajno maslo 765; sir gra-na proizv. 1954 660-700 lir kg, proizv. 1955 580-620, proizv. 1956 510-550, 1-30 dni star 360-390, 30-60 dni star 380420; sbrinz 1 mesec star 480500, nad 3 mesece star 590610; emmenthal svež 500540, 3 me-sece star 580620; provolone 1 mesec star 480500, nad 3 mesece star 550580; gorgonzola svež 260-280, postan 430450; italico svež 380410, postan 420450; ta-leggio in quartirolo 310-330, postan 400-430; crescenza svež 280310, postan 340 do 370.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do naj-
Italijanslci trg
več 1% kisi. 820850, do največ 1,50% kisi. 780820, do največ 2,50% kisi. 750-780, do največ 4% kisi. 700750; dvakrat rafinirano tipa »A« 605-615, tipa »B« 475 do 485; semensko olje I. 380385; olje iz zemeljskih lešnikov 420425.
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je v zadnjem tednu prevladovala ponudba. Trgovci so zelo previdni pri sklepanju kupčij zlasti s pšenico, olivnim oljem in vinom. Zaloge so se splošno povečale, medtem je pa potroš nja ostala omejena zaradi visokih cen na drobno. Za pšenico je majhno zanimanje. Koruza tudi ne gre od rok; cene so ostale v glavnem neizpremenjene. Mimo je na trgu z neoluščenim in oluščenim rižem .Manjše je povpraševanje po krmi. Predvidevajo dober letošnji pridelek. Cene živine so se ohranile precej visoko. Cene masla so se neznatno dvignile; vendar predvidevajo, da bo to kratkotrajno, ker se bliža vedno večja sezonska proizvodnja mleka.
Olivno olje se težko prodaja; cene se nagibajo navzdol. Tudi pri vinu prevladuje ponudba. Normalno se razvija trg s svežim sadjem in sezonsko povrtnino; cene rahlo padajo. Limone in poma ranče ne najdejo takoj odjemalcev. To velja tudi za suho sadje in paradižnl kovo mezgo.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 200-230 lir kg; ko renje 3345; zelje 30-34; čebula 25-29; karčofi Riviera 22-25 lir komad; koromač 30-55 lir kg; cvetača 40-70; cikorija 4045; rdeča solata Verona 90-100; solata endivija 40 60; špinača 25; grah iz Sicilije 120-140; zelena 10-30; por 16-30; peteršilj 3040; krompir Bintje 35-38; Majestic 32-36.
Jabolka Delicious 80-105; Morgenduft 60-70; mandarini navadni 40-65; Pater-no 90-120; pomaranče 50-75; rdeče pomaranče 85-100; hruške 40-55; limone 70-85.
CASALE MONFERRATO. Cmo namizno vino proizv. 1956 5350-6500 lir hi, 10-11 stop. 6570-6870; belo 10-11 stop. 6750-7680Č Barberato 11-12 stop. 6570 do 7830; Barbera extra 9580-10.100; Freisa extra 9500-10.000; Freisa sladko 8350 do 9250; beli moškat extra 13.500-14.500; Grignolino extra 11.500-13.000.
KOŽE
MILAN. Surove kože krave z glavo in parklji do 30 kg 245-255 lir kg, nad 30 kg 240-250; junci z glavo in parklji do 30 kg 280-295, 3040 kg 260-270; voli z glavo in parklji 40-50 kg 240-245, nad 50 kg 230-240; biki nad 40 kg 170-180.
Surove osoljene kože: teleta brez glave in parkljev 730-760, 3-6 kg 730-760, 6-8 kg 660-690, 8-12 kg 530-560, 12-20 kg 390 440; žrebeta do 12 kg 360-380; konji 215 do 225; mezgi 135-145; osli 100-110; jagnjeta z belim krznom 50-60 kg 100 kož 800-850 lir kg; jagnjeta s krznom drugih barv 600-625; ovni 150-180 kg 100 kož 580-600; kozlički 26-31 kg 100 kož 1750-1800; kozlički nad 31 kg 100 kož 1800-1825; koze 850-900.
Kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sierra 85/15 10-11 kg 350-370 lir kg; Buenos Aires americanos 70/30 5-10 kg 375 do 385; Capetovvn suhe kože 18-20 funtov 410420; Capetown osoljene 3040 funtov 80/20 315-330; Addis Abeba 40/50 10 do 8 funtov 355-365, 8-12 funtov 330 340, nad 12 funtov 300-310; kože iz angleške Somalije do 4 funte 690-710, 4-8 funtov 580600, 8-12 funtov 520-540, 12-16 funtov 440470; bele zajčje kože 10-12 kg 100 kož 800-825 lir kg, nad 50 kg 800-950; sivo krzno in drugih barv 10-15 kg 320-330, nad 5 kg 430450.
VINO
PADOVA, črno vino Friularo 520-540 lir stop/stot; Merlot 480-520; Raboso 520-540; Clinton 320-350; belo vino Piave 470490; Raboso Piave 510-540; belo Soave 450480; Valpolicella navadno 510 do 530; Valpolicella fino 530600.
RABLJENA VOZILA
RIM. Alfa Romeo 1900 berlina (1952) 380430.000 lir, (1953 ) 500-550.000; Giuliet-ta berlina (1955 ) 830-880.000; (1956) 1 milijon 100.000 do 1,200.000; Lancia Apri-lia (1950 ) 50-80.000; Ardea (1952 ) 200 do 250.000; (1953 ) 300-350.000; Aurelia B-10 (1952 ) 300-350.000, (1953 ) 400440.000; Ap-pia (1953 ) 520-570.000, (1954 ) 620670.000; (1955 ) 770-820.000; (1956) 1,000.000 do 1 milijon 80 tisoč lir.
Fiat 500 C (1953 ) 200-250.000, (1954) 250-300.000; Fiat 500 C Belvedere (1953) 300-350.000, (1954 ) 350400.000; Fiat 600 berlina (1955 ) 480 530.000, (1956 ) 550 do 600.000; Fiat 1100 E (1953 ) 300 350.000; Fiat 1100 »Nova« (1953 ) 450-500.000; (1955) 500-550.000 lir.
Navedene cene veljajo za 80% ohranjena vozila.
ŽITARICE
ROVIGO. Kvotacije pešnice so se zni Žale za 50 lir pri stotu; cene moke, o trobov in rumene koruze za 100 lir.
Pšenica Polesine fina 7100-7150 lir kg, dobra 6900-7050, navadna 6800-6850; pšenična moka tipa »00« 9009100, tipa »0;< 8500-8800, tipa »1« 8100-8400; rumena in bela koruzna moka 6800-7000; rumena koruza marano 5500-5600; bela koruza 5000-5100; oves 5200-5300; rž 6400-6500; neoluščeni ječmen 6400-6500; pšenični otrobi 3300-3400.
VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 5400-5700; Pierrot 5800-6100; Dalillone 5800-6200; Roncarolo 58006200; Allorio 5700-6000; Ardizzone 6400-6700; G. Rossi 6700-7200; Maratelli 65004700; Rizzotto 6600-7200; Razza 77 6900-7200; R. B. 7000 do 7600; Sesia 7100-7400; Arborio 6400-7000. — Oluščeni riž: navaden 9400-9800; Pierrot 10.400-10.800; Balillone 10.500 do 10.900; Roncarolo 11.000-11.600; Ardizzone 11.500-12.000; Maratelli 11.800-12.500; Rizzotto 12.700-13.200; Razza 77 13.400-13.800; R. B. 13.700-14.200; Arborio 13.503 do 14.100.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel)..........
Koruza (stot. dol. za bušel)............... 128—
NEW VOK
Baker (stot. dol. za funt).....................
Cin (stot. dol. za funt)............................102.50
Svinec (stot. dol. za funt)....................
Cink (stot. dol. za funt)......................
Aluminij (stot. dol. za funt).......................
Nikelj (stot. dol. za funt)..................' '	74] —
Bombaž (stot. dol. za funt)....................
Živo srebro (dol. za steklenico) ... .....	257.
Kava (stot. dol za funt Santos 2)..............
LONDON
Baker (funt. šter. za d. tono).............
Cin (funt šter. za d. tono)................
Cink (funt šter. za d. tono)...............
Svinec (funt šter. za d. tono)................. 113.—
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)
0. 2.	20.2.	0. 2.
231 V,	2327.	233®/*
128	130®/a	129.7*
34.	32—	30.50
102.50	100.-	99.25
16	16	16.—
13.50	13.50	13.00
27.10	27.10	27.10
74.	74 —	74.—
35 43	35-40	35.23
257,-	257,—	257.—
62.25	01.50	62-
2467*	243.7,	2437.
790	76B —	769
101	98-	98.7,
113,-	1137.	113.7,
491.80	405.—	500,-
ŽIVINA
REGGIO EMILIA. Klavna živina: vo li I. 330-340 lir kg žive teže, II. 280-300; krave I. 250-270, II. 220-230; slabše vrste 150-170; junci I. 350-360, II. 320-330; biki 320-330; junice 310-320; teleta 50-70 kg 430-460, 70-90 kg 460480, nad 90 kg 490-510; živina za rejo: teleta 40-50 kg 470490, 50-70 kg 490-500; voli za delo 34J do 360; molzne krave 150-170, navadne 120-150.
MILAN. Prašički za rejo do 15 kg 530 do 560 lir kg, 16-25 kg 530 550; subj prašički 40-50 kg 400430, 51-80 kg 350-370, 81-100 kg 350-360; prašiči za zakol nad 180 kg 350 lir kg, 150-18 kg 345; 120150 kg 342.
VALDOBBIADENE (TREVISO). Koze 230-290; koštruni 230-280; jagnjeta 320 340; ovce 230-290; jagnjeta za zakol 301 do 310; janjčki 340-350.
Pretekli teden se je cena bakra nekoliko okrepila, medtem ko je cin pričel popuščati. Čvrste so še vedno cene sladkorja, manj pa cena kave.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenice v tednu do 1. marca popustila od 232 1/4 na 231 1/2 stotinke dolarja za funt, proti izročitvi v marcu. Padle so cene koruzi, in sicer od 129 5/8 na 127 stotinke dolarja za funt. Gospodarski odbor britanske skupnosti ceni pridelek koruze v sezoni 1956/57 v državah izven Sovjetske zveze in Kitajske na 130 milijonov ton. Pridelek naj bi bil za 4 milijone ton obilnejši kakor lansko leto. Amerika je v enem samem tednu prodala za 23,7 milijona dolarjev pšenice. FAO računa, da bo letos okoli 121 milijonov ton pšenice po vsem svetu, to je 2 milijona ton manj kakor leta 1955/56.
izročitvi. V Liverpoolu je cena napredovala od 25,78 na 26,07 penija za funt proti izročitvi v marcu-aprilu. Volna vrste suint je v New Yorku nazadovala od 158,5 na 157,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cena popušča pod vplivom poročil o veliki proizvodnji v Avstraliji. Striža v Avstraliji naj bi za 140 milijonov funtov presegla lansko, ki je bila rekordna ter dosegla 1400 milijonov funtov. V Franciji (Rou-baix) je cena napredovala od 1350 na 1360 frankov za kg. Juta je v Kalkuti napredovala od 174 na 183-188 indijskih rupij za maund (82 funtov).
KAVČUK
Cene kavčuka so se učvrstile; v New Torku je cena napredovala od 30,10 na 30,90 stotinke dolarja za funt, v Londonu od 25 3/8 na 26 1/4 penija za fum za vrsto RSS.
PERUTNINA
MILAN. Živi piščanci extra 820-900, I. 750-820, II. 700; zaklani izbrani piščanci 900-1000, L 850; inozemski zmrznjeni piščanci: madžarski 470-600, jugoslovanski 350450; žive kokoši 550-620; inozemske 450; zaklane kokoši 800-900; inozemske kokoši zaklane v Italiji 570650; inozemske zmrznjene kokoši 450-600; živi kopuni 800, zaklani 950-1000; zaklane pegatke 1000-1200; zaklani golobi 1000 do 1100; mladi golobi zaklani 800-850; žive pure 650, zaklane 850-900; inozemske zmrznjene pure 370-530; zaklani purani 650-750; inozemski zmrznjeni purani 370 do 420; žive race 500-520, zaklane 500-600; zaklane gosi 500; živi zajci 400 430, zaklani s kožo 550600; zaklani zajci brez kože 580-650; sveža jajca I. 20-22,50; navadna 20; konservirana jajca 15-17; ino zemska sveža jajca 16-20 lir komad po teži.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Sladkor še vedno ne popušča, nasprotno se je v New Yorku cena do 1. marca dvignila od 5,75 na 6,35 stotinke dolarja za funt. Tudi v Londonu so cene čvrste. Sovjetska zveza je na Kubi naročila kar 200.000 ton nerafiniranega sladkorja; nekateri trdijo, da ga je plačala po 5,58, drugi pa po 5,85 stotinke dolarja za funt. V Londonu računajo, da ne bo cena sladkorja to leto stalna; kava je nekoliko popustila, vendar je cena še vedno visoka. V New Yorku je kava v pogodbi »M« nazadovala od 66,25 na 66,15 stotinke dolarja za funt. Kakao je v tednu do 1. marca napredoval v New Yorku od 20,43 na 20,99 stotinke dolarja za funt.
VLAKNA
V New Yorku je bombaž v tednu do L marca popustil od 35,40 na 35,25 sto-tinke dolarja za funt proti takojšnji
KOVINE
Cena elektrolitičnega bakra se je v New Yorku nekoliko okrepila ter v tednu do 1. marca napredovala od 28,75 na 29,75 stotinke dolarja za funt. Zanimivo je, da je pričel cin popuščati, in sicer je cena v New Yorku padla od 99 na 97,50 stotinke dolarja za funt. Poročila govorijo o kopičenju velikih količin cina v Južni Aziji, in sicer zaradi zastoja prometa skozi Sueški prekop. Antimon Laredo neizpremenjen pri 33 stotinkah dolarja za funt; lito železo pri 62,90 dolarja za tono, Buffalo neizpremenjen pri 63 dolarjev; staro železo je popustilo od 53,33 na 52,17 dolarjev za tono; živo srebro neizpremenjeno pri 255-257 dolarjev' za steklenico. Cene barvastih kovin na zahodnonemškem trgu 1. marca: cin 909-910 DM za 100 kg, svinec (osnova New York) 148,38 DM, cink (East St. Louis) 125,20 DM za 100 kg.
BORZA
VALUTE V MILANU
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
	20-11-57 5-II-57		min.	maks.
Dinar (100)	83,—	83—	82—	83—
Funt šterling	6675,—	6625—	6625—	6625—
Napoleon	4925,—	4900—	4900—	5000—
Dolar	630.75	630.75	630—	631 —
Franc, frank (100)	155.25	155 5/8	154.75	156—
švicarski frank	147.25	147.25	147—	147.50
Funt šter. papir	1681 —	1680—	1680—	1684—
Avstrijski šiling	24—	24.25	24—	24.75
Zlato	719—	715—	715—	719—
ZDA (1 dol.) Anglija (1 f.št.) Francija (100 fr.) Italija (100 lir) Avstrija (100 š.) Čehoslov.
Nemč. (100 DM)
BANKOVCI V CURIHU 5. februarja 1957
4,29 Belgija (100 fr.) Holand. (100 fi.) Švedska (100 kr.) Izrael (1 f.št.) Španija (100 pez.) Argent. (100 pez.) Egipt (1 f.št.)
11,44
1,05
0,67
16,30
9,75
100,80
8.42 111,30 81,-
1.43 8,23
11,40
8,20
Južna železnica	21-11-57 1.636	22-1157 1.636
Splošne zavarov.	22.400	22.250
Assicuratrice	4.650	4.650
Riun. Adr. Sic.	6.800	6.jOQ
Jerolimič	10.425	10.425
»Istra-Trst«	555	555
»Lošinj«	12.500	12.500
Martinolič	6.500	6.500
Premuda	21.900	21.900
Tripkovič	18.400	18.400
Openski tramvaj	3.200	3200
Temi	328	330
ILVA	565	565
Zdr. jadr. ladjedel.	330	330
Ampelea	1.450	1.450
Arrigoni	1.000	1.000
Mo bi pribili več mleka
nektar in pelod. Pelod je če-belni kruhek in brez pelodi n1 mogoče, da bi se čebele razvijale. Prvo pelod dobijo čebel® na zvončkih in na lešnikovih
žem zaradi velikih težav, na ka in postanejo sestavni del žafranu in vrbovih mačicah katere je prejšnja leta zadel celičnega soka. Tudi te pri- KerTe J te vrste Jelodi mat izvoz italijanskega riža. Na mesi bi lahko bile vzrok »gla- ^ Čebelarji pomagajo z nat __ .	...	razpolago je bilo tedaj preveč ževosti« krompirja.	J 1 g J
Najprej bt rad postavil ne- sposobnosti, če bi ne imela na riža. kaj vprašanj. Ali lahko raču- razpolago ustrezajoče krme.
namo na dvig proizvodnje mle- Močno gnojenje travnikov	PfpHniignio 7Q n9Q0 IftllOtD
ka in na izboljšanje njegove posebno s Thomasovo žlindro	MulJOVullju lO lluuu Ullluiu
kakovosti v naših razmerah? ni samo povečalo pridelka se-
KAJ JE NITROFOSCA?
mestki (surogatih), in sicer * tem, da pokladajo čebelam ''h ,	. ,	satovju v bližini čebelnjak®4
izvamtT tv S° za4ele Pro' Pšenično, rženo in grahovo^
Kak^bTlahko^nr rfZ-meran'‘ ni samo P0večal0 Pridelka se- Kmečka zveza prireja po na- Pleksna gnojil^thkoti jim ^ah sfadkornttekočini™ekh ^ hen^vt	a“pak.vaseh predavanja za pov- rekU^estavijena gnojila«. Ta- doiočeno gmoto (do približno ***
ŽIVINOREJSKA PROIZVODNJA DANES
hen dvig proizvodnje mleka na stoj travne ruše. Namesto sla- ^igo kmetijstva na Tržaškem' ** gnojila ^ prodajah'pod ,nThg , (d0 Pribli: dročja?"1	* P°' T detelje0 in dobrfVatfl	ztnimajo ^ tat "“«^1^ jflet vst
r^ssiisz	“rSSr.
vin, večje hranljivosti in večje kmetijstvo modernizirali. *a’ vsebuje vse tri najvažnejše Pustimo ob strani vrednost	vsebine mineralnih snovi, po-	Takšna predavanja s skiopti	elemente rastlinske prehrane,	KRAVA — SVETA ŽIVAL	m.
gnoja m dela naše vprežne ži-	sebno apna in fosforja.	inimi siikami je imel v Dolini,	in sicer dušik, fosfor in kalij.	Tudi v jndiji kjer je bila do-J
uP°števali nlti	Kako	vpliva gnojenje na po-	na Proseku, v Sv. Križu,	Lo-	Podobno gnojilo »Kampka«,	slej krava »sveta« žival in za-'-
■ 1 5a .5°,	°	višanje	mlečnosti, nam jasno	njerju, Borštu in Zgoniku	ing.	vsebuje 12% dušika v nitratni	radi tega prepuščena sama s«- t
n™ -u kT Stanh .kraV' Pokaže sledeči primer. Kmet Pečenko, v Sv. Križu je preda- in amoniakovi obliki, 12% fo- bi, so začeli s sodobno živino- ta,
mleka k^se vsak dan	36 lmel pet mesecev ,br®j0 *lra; vai, tJudi Janko Furlan-	sf°™e kisline in 21% kalija, rejo. Petletni načrt predvideva ^
^Lšem mestu k d P ^	v0’ ki mu je dajala letn° ° ° udl KmetlJsko nadzomištvo prednost teh sestavljenih gno- tudi ustanovitev velikega sre- p '
našem mestu.	litrov mleka (13 litrov dnevno), je organiziralo na našem po- jil je v tem, da so v njih ele- dišča — prave vasi za povzdi- lar
Na osnovi uradnih podatkov Pozimi pri krmljenju s senom deželju vrsto predavanj in te- menti pomešani med seboj ■ go živinoreje V tem naselju trn smo	pridobili	na Tržaškem v	z dobro	gnojenega travnika se	čajev, tako v Sv. Križu,	na	tako, da nam ni treba mešati	bodo gojili najboljše vrste pl* p0i
letih	1953,	1954 in 1955 povpreč-	je dnevna mlečnost krave zvi-	Kontovelu-Proseku in v sosed-	raznih gnojil. Ceno gnojila iz-	menske živine Posebni dnevi j6k
no po 66.035 hi mleka na leto.	šala od 13 na 14 litrov.	Ko	je	nih vaseh. Na tečaju v Sv. Kri-	računamo s primerjavo. Obšir-	bodo določeni za predavanja-	chi
Povprečna cena mleka je bila	kmetu seno zmanjkalo,	ga	je	žu so predavali trije predava-	neje bomo obdelali to vpraša-	katera nai bi kmete navdušil®	pni
približno 46 lir liter. Povprečna kupil od soseda. Sosed travm- telji na žalost samo v Italijan- nje v posebnem članku	.,Q *iVinnrein Na kmetih še ve- dl!
mlečnost za celotno področje je kov ni gnojil, zato je razum- skem jeziku. Edino dr. Baša vsa nhvectue 1,	tv«ie /L'	j,,	7»-J®
‘'T “Vm611? “ 'T “T 5 Pre'?*™1 v“Se<1“P ,““1’ v m« B" Nadzomištvo zTtnm kolu krav, ki Jo tiganjajo nek«' S „.,0 nova,« S,vina -ootno . abs., kar a * p«,. ^ oo, Z, vadkr.	» uraa	tare verska sekte Hindusov. Via ,
ka
tl“vno-	25. rjajstJ? ££ szsffm,*: JLssns	svk «;
mii
vrg|
Pr«
Kmečka zveza in Zveza maliP Sl;i posestnikov v Trstu obveščat® klaj vse svoje člane, da morajo v Prei smislu Vanonijevega zakon® hp, vsi davkoplačevalci do 31. mah' di^
Ta povprečna mlečnost goto-	dneh je molznost krave padla	morala biti v slovenskem jezi-	ljam k , T/;	tor1Jev zar)reti
vo ni tako visoka, da bi se ne	od 14 na 8 litrov.	ku že iz samih praktičnih raz-	kmetov Obvestili kT oL fi
dala zvišati. Glede na to da Pravilna izbira plemenske ži- lo^ov’ da ne omenjamo pravi- njate v s ,	’ , g	OBVESTILO
imamo na našem področju pri- vine in izboljšanje krme so	uporabe lastnega jezika nadzomištvo ni noslaln
bližno 3000 krav, bi s poveča- najvažnejši posegi za poveča- ^ j° ^aJe našemu ljudstvu
njem proizvodnje za en sam nje proizvodnosti krav, vendar tondonski sporazum. Naši	« v v , ,
liter pridobili približno 3000 li- ne edini.	kmetje ne znajo italijanskih	La IlaSB 0606131*16
trov mleka več vsak dan. Ce zelo važna je tudi nega ži- strok°vnih izrazov. Po preda-	ČEBELE POTRfrtt tp in --------------------------------
računamo, da molzemo krave vine. živina ne sme biti uma- yanJih 50 še razprave, ki se jih ^££LE POTREBUJEJO ca prijaviti davčni upravi sv<r tret 300 dni na leto, bi letni povi- zana, nadlegovati je ne sme kmetje iz istega razloga ne mo-	medu, PELODI je dohodke v letu 1956. Kei vin,
šek znašal približno 900.000 li- mrčes. Tudi pravilna molža in rej.0 udeležiti. Ob zaključku te-	XN VODE	so za ^polnitev teh obveznosti stV(
trov. V denarju bi to znašalo	priprava na molžo igrajo zelo	v ®v- Križu je Kmetijsko	y teh toplejših dneh so po-	po zakonu predpisane kazni	j^
približno 43 milijonov lir.	važno vlogo. Dober molzač bo	nadzomištvo razdelilo med	nekod začele matice že leči jaj-	(kak0r avtomatično povišanj®	zim
k-akt. rt PPrnrTDTT.ATT	redno do konca izmolzil vso	udeležence v dar razne vrste	eca po satih. Kakor sem že v	dosedanje davčne osnove z®	Vaj,
KAKO BI PRIDOBIVALI mlek0( ki ga lahko proizvede kmečkega orodja.	nekem prejšnjem članku po- 40% ter denarne kazni od 5.00» Jeki
VEC MLEKA?	žival. Pred molžnjo bomo vi- v . .	.	7"anl'Je za eebelm razvoj gor- _ do 10.OOO lir in seveda vpis rad
»Kmečki glas« je nedavno me oprali in nato masirali. Ta Rmet lil Vrtnar V marCU ^ aj.vazn®Jsi čmitelj; zato kazni v kazenski list), prip* dvis
giaa« je neaavno upitui m natu inčtaiiUii. xa ------------------- '  ---------- —— ie DOtrphnn Ha	•• i t	-'n
ugotovil, da se je mlečnost v postopek draži mlečne žleze k Na njivi: Februar je za na- kor morncp	PanJ.1 ••• roeam°. da vsi prizadeti izvrši' A,
nekaterih predelih Slovenije izločanju mleka. Zato pa pra- mi in verjetno tudi zima. Ce odzun-ii in	,^CT1Jej0 3° pnJave v omenjenem času-ime
močno zvišala, in sicer prav v vijo, da mleko nastaja pod pr- še nastopi mraz, je upati, da cena gorkntn ne	Tajništva Kmečke zveze pra,
nrerlelih U-ier se ie ie nb-evann st.i. Pniep- tepe vnlivn nenrlnn „„	o..	_ gorKOta ne Uhaja. Z VZdr- Zveze malih »osestnikov bost® Ih,,.
mogla razviti svoje proizvodne no.
Jak’ prideluje se krompir najboiji“
predelih, kjer se je že ukorenl- sti. Poleg tega vpliva ugodno	ne bo poškodoval posevkov. Se-	ievaniem pnrirete , ia„Z VZdr‘	Zveze mallh Posestnikov bost®	n,ot
nilo umetno osemenjevanje ua žival tudi pravilno rezanje	daj lahko sejemo rastline, ki	ravni SP ,^,„,,,4« h.hj drimei71!	tudi letos sestavljala in vlag®'ker
krav. Osemenjevali so s seme- parkljev.	potrebujejo več vlage in so od-	meda Večin nnireh upoyaba	la prijave članom ter bosta t'1-	si0v
nom odličnih bikov. Samo ta Čistoča, zračnost in svetloba	pornejše proti mrazu. Sejali	pridobilo čebele 7 nhif *	di na razpolago za vsa zadf'	švic
ukrep pa ne bi zadostoval. Do- v hlevu so prav tako važni či-	bomo grah, lečo, bob in dete-	uživanjem meda in r!™	na p°jasnila i« nasvete. C *	v0jr
bra krava, ki ima izrazite last- nitelji, ki lahko povečajo pro- Ijo. V zaprtih dolinah bomo nožine) Za	/Jk i ' ne 0P0zarJam0» Je za sesfrt,1 ČU
nosti	dobre	mlekarice,	bi	ne	izvodnjo	goveda	precej	občut-	počakali s setvijo, ker se v	hrane v obliki neke m leč h6!1®	vo prijave	potreben	davčn	j6v
njih	zelo rada pojavi slana,	kočine ki in	C,ne,le'	Plae*lni list.	blva
Dež	v prejšnjem mesecu na-	tujo besedo »hnu^?v	S	Ker roka	Za vl0žitev	pri-)aV	v(ra
pravil skorjo na njivah (tudi	. bllusov sok« po- gotovo ne bodo podaljšali, opc- razv
na ozimnih posevkih). Tako •	T,ebefe. myda, pelodi zarjamo vse člane da se pr®' L p
skorjo razbijemo z brano ali z i	.Pn lskanJu vode se vočasno zglasijo na sedeži® A
ježastim valjarjem.	^ J T°SZ čebel’ kl S° K' Z' in Zveze malih posest' »Uč
V vinogradu: V tem mesecu ap°“3atb ze 0 dragocene po nikov v Ulici Geppa št. 9. pri V, 11 •	bolezni, škodljivcev in zajedav- moramo dokončati obrezovanje ®	, i?ra;vi u’ da velja P°letl tličje.	Reb,
Kako preprečimo izgubo kali cev. Vseh skupaj je do sedaj in vezanje trt. Isto velja za z builo , grOŠi sp05llad1 Pa	b0ra
in	krompirjeve	moči,	da	bo	poznanih,	kakor	javlja	bolonj-	kop	in gnojenje vinogradov.	®^7 č b 'a 5 grošev.	Da se iz-	KMETOVALCE/1	^
dobro za seme?	skl »Informatore fitologico«, Poleg gnoja (100 kvintalov na En n L	n 7 lskanj.u J0/*6 RATZr??™Ey,f SEMENA okril
Prvič, s hranjenjem krom- nad 80. Napredni poljedelec hektar) gnojimo še z umetni- kollkor mogoče omeji da čebe- VEČNE INTRILETNE ja . .............. •	•	lam ni treba iskati vode izven	DETELJE!	* J
pirja pri nizki temperaturi (6-7 mora biti z njimi
f-j- t--- —.................v- • ------ — - -j—- » trajni mi gnojili. Trosimo 1, 5 — 3	.	. . .	.Trs
stopinj Celzija) do časa sadit- borbi, ako hoče imeti dober stotov dušičnih, 2 — 3 stote pa7 * ,trePa vsak dan poda- Pokrajinsko kmetijsko nad blij,,
..	JI ..—IX	__1-	' 1 , . .	..	__ mri P.AnPlam r7	__-•A.i  _____* _ 1	,	_ n.
ve, ali pa, drugič, ako pusti-	pridelek krompirja. Poučiti se	kalijevih in 6— 7 stotov Tho-	jati čebelam z vodo razredčeno	zorništvo sporoča, da je v P0*	Av8t
mo semenski krompir kaliti	mora o vseh sredstvih, ki mu	masove žlindre. Na vsakih 1000	mefeno ali sladkorno tekočino	nedeljek, 4. marca pričelo &	pO(ir
na svetlobi in deloma (nekaj	jih daja znanost na razpolago,	kv. metrov damo torej 15 — 30	^ razmerJu 50 do 70% vode.	dajati nakazila za nakup ^	Avst
časa) na soncu! Takoj ko	Krompir se mora negovati gie-	kg. dušičnih (pod list ali tik	0pienJam® da je potrebno po-	mena odbrane večne in tri let-
D-r-rvm r-	era r\HViPrP. Ha o vi 4 arrT.Tr/~v rr/011»-^. .. /t^ — i.: \ ««	or» SebnO Spomladi ČUVati trote in TJ P Hpf Pl	i /9 o vi 1 /-w-v; r, ' ^
krompir poberemo,	ga odbere-	de na njegovo veliko važnost	pred začetkom rasti) 20 —	30	s^b510 sP°mladi čuvati trote in	ne detelje po znižani ceni.	(j^‘
mo za seme v treh	debelinah:	za človeštvo z ljubeznijo, ka-	kg. kalijevih (lahko takoj)	in	^Deti za njih pomnožitev, ker	Ker stane kilogram večne i»	^
droben (nekako do	jajčne de-	kor dela vrtnar z gomolji in	60 — 70 kg Thomasove žlindre	p 01zvaJaJ° kakor mnogoštevil-	triletne detelje 665 lir, mor®	8e .
beline), katerega sadimo cele-	čebulicami georginij, gladijol.	(že jeseni).	pecice gorkoto v panju	kmetovalec ob dvigu plačati	od, ,
lino), ki ga režemo na dva ko- Veliko pažnjo mora poljede- obrezovanje.^ Sadimo mla- ^fhJa Pači^. oprošfaJ° mnogo v ceni je državni prispevek, I®1 mora
se, ki so zbite iz krepkih latvic razvita stebla.
in so 80 cm dolge, 60 cm širo- Ko krompir popolnoma do-
celo vrsto drugih vrtnin. Ne
smemo pozabiti na sajenje
sr	K ssss arssr-s
Pomni dobro, da je treba pazi- ji pokvarjeni, za prehrano ali prike> zelJ bPčke in kumar. ti, da krompir ne zmrzne, kar živinsko krmo. Ostali domnev- ce. preden posejemo vse vrtni-se zgodi pri 3 stopinjah pod no dobri krompir izorjemo ali ne bomo razkUžiii vrtno zem-ničlo. V mesecu januarju po- izkopamo ter ga ze na njivi lj0 „ 0bičainimi razkužilnimi ložimo lese na primerno pod- položimo na pripravljene lese sredstvi
lago v primerni višini od tal (velikosti 80 x 60 x 0,2 cm), v kleti. ODravimo drugl pre. in na dobro osvetljen prostor lei jih odnesemo v klet. Ker tok ^lla'	si hladen
<ZZfT lonntl0n0oh™a ieaSrU P°Stfa?e kr°mpir SiC6r Stek1"’ dan in uporabimo čisto posodo senik ali lopo. Dobro je, da nast (»glazev«), ga ne smemo in ernalke Vino se ne sme
dobi krompir nekaj sončnega saditi v ilovnato zemljo, mar- zraeiti pri pretoku vedno mo-obsevanja. Lub postane sicer več v rahlo peščeno črno ali rimo paziti da so ^df poZ nekoliko zelen, kar gomolju puhlo zemljo, dobro pognojeno do vrba enkrat poudaria-samo koristi, ker ga utrdi in z zrelim hlevskim gnojem in mo da spada v vinsko kle? siga napravi odpornega. Pod umetnimi gnojili, to je 300-400 mo' vinoPin orod)e ter vinski vplivom svetlobe in sonca uda- kg fosfornega gnojila in 60-100 stroii rijo na dam kratke in krepke kg kalijeve soli in 60-1C0 kg ap- J ' kali, ki niso belkaste marveč nenskega amoniaka na površi-
imajo po vrsti krompirja svoj- ni ene furlanske njive od 3652 Vprašanja ID OOgOVOn bafVO .f-de^astu. ze- kv. metrov.	Kmet iz Doline nas vprašu-
nnrah- llč Ih-;	Pnpor°čljivo je saditi krom- je: Ali postane krompir »gla-
hit« „	sn&s ‘noJ,“2 ume“-
bližno Ti Pd"Tepredksaditvi, m od^sd&Tcmf in^liceTzIto	dogovor: Enostransko gno-
da se urez osuši in s tem pre- da p0krije s svojo bohotno ho- Jenje1. krbrnpiria z umetnimi preči kako okuženje po kvar- moto vsa tla in s tem prenre gn0Jl11 sploh ne pride v poštev, nih glivicah.	izparevanje'^! fzTuševanTe Rr0mpi?u moramo vedn0 gn°-
Jaz sem tako ravnaj z ogr- zemlje, vlaga je za razvoj go- jim predvsem s hIevskim gno'
JUQOLINIJA
sa in debelejši, ki režemo^na tri lec posvetiti pridelovanju se- da sadna drevesa Poprej jim Čebel' da zbirai0 izven panja znaša 25% tri oči na kos Najboljše oči mora zračunati, koliko semen- Prelepfjamo TtlrT iifmTada
^^r=s feTr SoS^rrs sr—or^šks
paziti, da se odberejo samo vršina rahle, neilovnate zem- posebno n breskvah. Ce se zdravi gomolji, ves odbrani se- ije naj oo 30-36 cm globoko popje od ira ne smemo vefi menski krompir denemo v ve- preorana in dobro pognojena. škropiti> ker sicer osmodjmo iko kad ali plavmk ter zlije- Lep odbran krompir sadimo v cvetne organe. To ne velja za J™ ;ia7 primerno količino razdalji približno 30 cm. Med hruške in za jablane ter ona bordološke brozge (5-odstotne ras jo ga ob pravem času in sadna plemenJa| ki še spe. modre galice) in pustimo večkrat poškropimo proti pero- pred CVetjem bomo škropili z krompir v njej 12 ur. Nato se nospon; uničevati moramo ko- arzenskim škropivi, da prepre-brozga odtoči in krompir iz- loradskega hrošča, s palčica- čimo razvoj sadPih ’škodljivcev. pere s čisto vodo in dene na mi zaznamujemo vse krompir- Na vrtv . Ma vrh. imamo mrežo, da se odcedi in posuši, jeve grmiče, ki imajo bledično, polne	J*	sred.
Osušeni krompir položimo dru- rumenkasto ali zafrljeno, ko- nje rane sorte graha, špinačo, gega poleg drugega v polezno drasto ali krtovičasto ali dru- solato berivk Bredkvice, peso,
.."SLSSL—S? '“Je “ “*» ««.	norenj, in se
RI-JEKA - Poštni predal 379 Telegrami!	Telefoni
JDGOLIMJA - RIJ EK A	28-31, 26-32, 26-59
Teleprinter! JUGULIAI6 02526
drug
®'are
8osp(
vpliv
varoi
"Ičen
VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE
Z/NA JADRAN-SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec ORČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI
Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A D RI A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 — Telegrami: „N0RD-ADRIA‘‘ Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št.l
IMPEXPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23
Tel. 44-208 * Telegr. IMPEXPORT • TRIESTE
UVAŽA:
IZVAŽA:
vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
•»atu V0 80 aavei kalij.
Avs
‘ožiio
“tejai
fodni
je Po lelotn ^ m-'edaj na rt ®lu „ spora
fnjnc žav p]
dogov slatiiš ybe, j
,0ndo,
‘aS(
^ori.
skim rahlordečkastim krompl- moljev' velike važnosti. Tako datekvo' rjem 24 let in je krompir ostal gojijo v južni Dalmaciji krom- nnHa 1 P? T rastlin.ve-vedno dobro rodoviten in pir in tudi trte da pokriieio h -’ ida enostransko gnojenje z zdrav «inipn no crroHoti v «irn o c	te, aa poKnjejo dusikom povzroča sočnost rast-
ss/mem ,* s ui”'	.“■»»*> i«
bohotnim steblovjem, mi je rc- način ohranijo vlago v zemlji, i/.nim''r///.'/ /Z1/1/!/'/ dil po 120 stotov na eni furlan- Za dobro t riHelnvanie krom h	6 Sm° gn°jl11 Sadn°
skl niivi 13659 kv metrnvi ati •	• pndeiovanje krom- dreVje s samim dušikom, nam
do 3.3 kvnaiv mSe 1,0 ie	PraJa_. ^blra da sočne plodove, ki se v skla-
do 3,3 kg na kv. meter; šlo je kromnirieve vrste Razen že h--a-v, 16 ploaove' kl se v SKla‘
z.«»,«, h,M s=s,rl.r'Snns^r^oj'Set,“10'
krompir. Se nekaj:	ko	kali	landskLšemnererski mrski da e^lrmKK0 gojenje z dušl-
krompir na lesah ie treba od lanaskl-fmpeterskl gorski-ida kom — fosforjem in kalijem r.e° -P1 «a.;t®a_:	_6ba	0d	ah lstrskL Je priporočljiv vsa- pa ne doVede do teh nosledic.
PRIZNANO MEDNARODNO AI/TOPREVOZNlJKO podjetje
I.A GORIZIANA
60RIZIA - VIA DUCA D'A0STA H. 88 - TEL. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
»Ižiu »iihd. lahko ‘t Tu, ?>onia
Sddsk ^adl dno k(
Celo Stedišf darstv, Ce si
Kuii
, ° mo doloie|
hdJedi
straniti morebitne nagnite go- ko leto uvoženi holandski ce “e stdj^^remalo vzdrtno!
molje ali tiste, ki so pognan »esterlineen« in »hintie« nem T'!/" °aujc plc.I“i“u vzu™u'. nitkaste kali.	ško-bavamki jakobi uT Aanes Z ,gnojenje posebno s f°-
~ T.r: r
fm° za hranitey	PRIDELOVANJE RIŽA velja tudi za druge dele sad-
f,^^^Lir0nPlrJia,. Ve	OMEJENO	nih rastlin, zakaj bi ravno
* za prehramtveni krompir, Ustanova za riž Ente Nazio- krompirjevi gomolji in stebla ki®e b°.?hr.anl,1 d° kbnca ine' nale Risi> Je sklenila, naj tu- ne bili podvrženi istim poja-seca junija in lahko še več. di letos površina zasejana z vom? Poleg tega vemo da *akpr ,V-Sef drUSe, kuItu“ie rizem ostane omejena na umetna gnojila ne vsebujejo „(zlftar,icf'. korehjstvo, 140.000 hektarov. Ustanova se le fosforja, kalija ali dušika, gomoljstvo itd.) tako ima tudi je lansko leto odločila za ome- ampak tudi druge primesi. Ne-krompir silno veliko število jevanje površine posejane z ri- katere teh primesi rastlina vsr-
Rdbarič Ivan
uvoz
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
U1 V T «0, ki •‘d Ust
^ »O
»e v li
. ga
^je c »»rteo ga rešu
Her se d naj
IfJskc a 0 iz

LUl ted
Poti še
55;
&