PROBLEM »LAŠKE SKUPINE« V NAŠI POZNOROMANSKI ARHITEKTURI Marijan Zadnikar, Ljubljana O b zb ira n ju in u reja n ju sp o m e n išk e g a g r a d iv a za štu d ij rom an sk e a rh ite k tu r e n a S lo v e n sk e m so se g le d e n a tlo risn e p o seb n o sti in k o n ­ str u k c ije o b o k o v p r ič e le sa m e p o seb i g r u p ir a ti za o k ro žen e tip sk e sk u ­ p in e sp o m e n ik o v , k i tv o rijo v č a sih tu d i g e o g r a fsk o v e č a li m a n j z a k lju ­ č en e en o te. T o ne v e lja to lik o za »visok o« a rh itek tu ro , k i so jo v n a še k ra je p o sr e d o v a li r a z lič n i re d o v i a li p a z v e z e s šk o fijs k im i sto lic a m i (P tu j) in k i je o sta la k o t sta v b n i tip tu jk a m ed n a m i in k ot p o ja v o sa m ljen a , kot za m n o žico že k a r d o m a čih a li v sa j u d o m a čen ih sta v b n ih o b lik , k i se jih je lju d stv o o p r ije lo in n a v a d ilo in je g ra d ilo z n jim i sv o je m a le p o d e ž e lsk e c e r k v ic e še v ča su , ko je v v iso k i u m etn o sti g o tik a s la ­ v ila že sv o jo p o p o ln o zm ago. Za večino osrednjega slovenskega ozemlja so v podeželskem cerkve­ nem stavbarstvu romanske dobe značilni zlasti trije osnovni tipi, ki jih določa oblika oltarnega prostora, medtem ko je pravokotna, redoma ravno krita ladja vsem trem skupna. Prezbiterij kot oltarni prostor je v tlorisu lahko 1 . polkrožna apsida, ki je z malimi izjemami redno obokana s polkupolo, lahko je 2. v tlorisu kvadraten ali pravokoten in pri tem ravno krit ali pa obokan z vzdolžnim banjastim ali s križnim obokom in končno 3. je nad istim kvadratnim ali nekoliko pravokotnim tlorisom z vsemi tremi možnostmi prekrivanja včasih pozidan še zvonik in je prezbiterij nameščen v njegovem pritličju. Medtem ko se cerkve s polkrožnimi apsidami pojavljajo pretežno na Kranjskem, so cerkve s kvadratnimi prezbiteriji ter one z opisanimi »vzhodnimi zvoniki« poleg Koroške zlasti pogoste na Štajerskem. Tako je Sava v vzhodnem delu dežele nekaka meja med »severnim« in »južnim« polom v naši ro­ manski arhitekturi. Poleg te specifične razširjenosti posameznih tipov pa se pojavljajo vzporedno s pravilom tudi izjeme, od katerih so pol­ krožne apside na Štajerskem mnogo manj izjemne in nenavadneTcot na primer pojav vzhodnih zvonikov na Kranjskem ali pa kvadratnih prez­ biterijev južno očTlmenovane reke. Kakor se specifična razširjenost po­ sameznih označenih tipov v slovenskem merilu dobro sklada s splošnim evropskim razpoloženjem, kjer so polkrožne apside dediščina juga in kvadratni prezbiteriji s svojimi ravnimi zaključki delež evropskega severa ter so s tem podana že tudi izhodišča obeh stavbnih tipov za A R . H I D I A XON A T _/ S A V A SI. 107. Ozemlje p rafare Laško v m ejah Savinjskega arhidiakonata po cerkveni razdelitvi Štajerske tik pred letom 1218 (po Pircheggerju) ?ODJONSi l W t c _ m .u .rjiA a tu J i *eliqu£X3 eff« kane " S c .- * » ^ ^ . « m * m A Sl. 110. Cerkev sv. E gidija v Zidanem mostu (po sliki v G ajšnikovi župnijski kroniki iz prve polovice 18. stoletja) iV*lorttiA eft facYÄt* • . k o c , m odi ,» c x i i Y td e tru Ki» in UcUfdUV**^ *Ä» fin j^ Ä a .« -Is > m ttV n e v « o Ue«J l; on«,um p.-JTu*, I v * s • . x t n a t t v a i O lavvum Sl. 111. Radeče, župiia cerkev (risba v Gajšnikovi kroniki iz prve polovice 1 8 . stoletja) kostnica na Gor. Mokronogu (sl. 124, 130, 125. 127, 129, 128). Razen zadnje, ki je rotunda s polkrožno apsido in v tej obliki odvisna od funkcije, so vse ostale stavbe enoladijske cerkve s prvotno ravno kritimi pravokot­ nimi prostori za vernike in s kvadratnimi, križno rebrasto obokanimi prezbiteriji. Nad temi se ponekod pojavlja tako imenovani vzhodni zvonik (Laško, Zidani most in Radeče; sl. 131. 124. 130), vse ostale pa imajo kvadratni prezbiterij sam, nižji in ožji od ladje. Ob enotnosti tlo­ risnega tipa in obočnih konstrukcij, ki vse te stavbe povezujejo v posebno skupino in ki nas tu prvenstveno zanimajo, je pojav značilnih romanskih vzhodnih zvonikov pri treh med njimi razložljiv s poprej omenjenim razpoloženjem posameznih slovenskih pokrajin. Domovina teh zvonikov je sever, za nas neposredno Koroška, od koder prihajajo po dolini Sa­ vinje proti jugu, kjer se vežejo s spomeniki naše skupine severno od Save v Laškem in v Zidanem mostu ter posežejo na njen desni breg le v Radečah, kjer dosežejo tudi skrajno jugovzhodno mejo svoje evropske razširjenosti. Dalje proti jugu pa se cerkve naše skupine v skladu s »kranjskim« razpoloženjem odpovedo vzhodnim zvonikom in se njih »severna« posebnost izraža le še v značilnem oboku nad več ali manj kvadratno talno ploskvijo prezbiterija, ki ima v tem času na vsem ozemlju, katerega še danes deželno štejemo li Kranjski, redoma obliko polkrožne apside. Ze iz doslej povedanega sledi, da je treba izhodišče te arhitekturne skupine verjetno iskati severno od Save, nikakor pa ne južno od nje, kjer je ta stavbni tip v svojem času popolnoma osamljen. Odgovoru na vprašanje, od kod torej ta arhitektura, se bomo deloma približali že s primerjanjem spomenikov med seboj, kjer večja kvaliteta izvedbe go­ tovo bolj govori za bližino izhodišča kot pa rustikalno ponavljanje osnovnih oblik in konstrukcijskih posebnosti, ki pričajo o časovnem in teritorialnem izzvenevanju. Gotovo na tem mestu ne bi bilo primerno -l>as jsVnlUa,x.tht i R a t s c h a c h ~ HL ^r\.cid criC 4 ~ G Sl. 112. Pogled na Radeče po Valvasorju podajati podroben topografski opis posameznih prizadetih spomenikov, temveč naj zadošča splošna karakteristika in opozoritev na tiste poseb­ nosti, ki te spomenike med seboj družijo ali pa ločijo (sl. 107, 108, 109). Vsem našim objektom, ki so v skladu s srednjeveško tradicijo bolj ali manj očitno orientirani proti vzhodu, je skupna pravokotna, ravno krita ladja, ki .se v prostoru skozi polkrožni (Loka, Rodež) ali šilasti (Laško) slavolok (drugod je že barokiziran) odpira v prezbiterij, ki je v llorisu skoraj popoln kvadrat (Laško, Svibno, Šenčurski hrib), ali pa nekoliko vzdolžni pravokotnik (Loka, Rodež, Tržišče). Za Zidani most tega tlorisnega razmerja zgolj iz baročne prostoročne risbe zunanjščine ni mogoče rekonstruirati, ker je stavba od sredine 19. stol. podrta (sl. 110). Radeče pa danes v prvotni obliki tudi niso več ohranjene in jih poznamo po obeh Valvasorjevih grafikah1 ter po risbi baročnega umetnostnega topografa nadžupnije Laško J. B. Gajšnika.2 Za Radeče se Črnologarjev tloris iz leta 18983 ne sklada več s prvotnim stanjem, vidnim na obeh omenjenih grafikah, pa tudi ne z opisom cerkve, kot jo je še pred le­ tom 1881 videl L Orožen.4 Na obeli grafikah je namreč stari vzhodni Sl. IH. Laško, obok pod zvonikom župne cerkve Foto: Dr. M. Zadnikar zvonik ožji od ladje, na tlorisu iz leta 1898 pa, ko je bil ta zvonik že podrt, sega ladja v vsej svoji širini do gotskega prezbiterija. Nedvomno se je morala tu med leti 1881 in 1898 izvršiti neka prezidava v tem smislu, da so ladjo po porušenju starega zvonika v dolžini 5.60 m podaljšali p roti vzhodu. Prvotno stanje torej pravilno kažeta obe stari grafiki in se v tej obliki cerkev edino lahko veže na Laško, po katerem je bila nedvomno prevzeta tudi njena obočna arhitektura pod zvonikom, s ka­ tero pa se stavba uvršča v obravnavano skupino (sl. 111, 112). Najvažnejši skupni element vseh tu obravnavanih spomenikov »laške« grupe pa je rebrasti križni obok (sl. 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119,120,121, 122, 123rTtebra kvadratnega profila imajo posnete robove in v svojem vidnem delu povprečni prerez 25 X 25 cm. Večinoma so iz leh­ njaka, ki je tipičen material romanskih konstrukcij v tein delu Slove- Sl. 114. Loka pri Zidanem mostu, obok v prezbiteriju župne cerkve Foto: Dr. M. Zadnikar nije. Nad prostorom se bočijo v polkrožnih lokih in se križajo brez sklepnika. V kotili slone rebra ponekod na konzolah (Laško, Svibno, Tržišče) ali pa prehajajo v steno brez njih. Posebnost teh obokov je tudi ta, da jih ob stiku s steno spremljajo obstenski loki (Laško, Loka, Rodež. Svibno), ki se v višini konzol oziroma zaključkov reber ob njih izgube v steni. Kljub nekaterim razlikam in različni kvaliteti izvedbe je osnovna sorodnost teh spomenikov tolikšna, da se z opisanimi značilnostmi raz­ likujejo od vseh ostalih arhitektur romanske dobe pri nas. Poleg tega jih veže med seboj tudi zaokroženost ozemlja, na katerem se pojavljajo, nekatere med njimi pa celo ožja delavniška sorodnost. Slednje velja za oboke v Svibnem in na Gorenjem Mokronogu, katerih konzole z značil­ nimi geometrično okrašenimi prednjimi ploskvami so med seboj domala identične. Ce velja, da so na splošno kvalitetnejši spomeniki izhodišča Sl. 115. Jnrklošter, obok v nekdanji sam ostanski cerkvi Foto: Dr. M. Zadnikar in vzori za mnoge nedosežene ponovitve in v rustikalnem miljeju za formalna posnemanja, potem bi morali od naših spomenikov po logič­ nosti konstrukcije in po bogastvu kamnoseških členov med prve uvrstiti opisano obočno arhitekturo pod zvonikom župne cerkve v Laške*n, na konec iste vrste pa kot njeno daljno in že popolnoma rustikalno pono­ vitev podružnico v Tržišču. Med obema se lahko zvrstijo ostali ohranjeni primeri, od katerih se je Loka s skromno reljefno rozeto na križišču reber morda direktno zgledovala po Laškem. Da gre v naši skupini res­ nično za enotno arhitekturno hotenje., ki je moralo biti v svojem času nekaka novost, katero je veljalo zaradi naprednosti posnemati, morda dobro ilustrira še ena potankost: na Šenčurskem hribu je bilo ob pro­ učevanju spomenika odprto v južni ladijski steni dotlej zazidano, strelni lini podobno okence. Istočasno je bila ugotovljena tudi prvotna višina Sl. 116. Rodež, podružnica sv. Lenarta, obok v prezbiteriju Foto: Dr. M. Zadnikar ladje, ko je okence tik pod njenim vrhom še služilo svojemu namenu. Težko si je zamisliti, da bi bilo to okence istočasno z okni v prezbiteriju, ki S O v skladu in istočasna z njegovo obočno arhitekturo. Razlika med njimi navaja na misel, da je ladja ostanek neke starejše cerkve, ki je imela verjetno še polkrožno apsido, katero so v duhu novega časa na­ domestili s sedanjim poznoromanskim prezbiterijem. Če ta domneva, ki arheološko sicer še ni potrjena, drži, potem bi smeli v arhitekturi novega prezbiterija in z njim v vsej naši skupini gledati pravi modni pojav časa, ki je bil naprednejši od vsega dotedanjega domačega stavbarstva in se je zaradi posebnih zgodovinskih pogojev omejil le na določeno ozemlje. Stilno bi arhitekturo naše skupine označili za poznoromansko in jo, upoštevajoč nastop prve gotike na Slovenskem (Ptuj, Kostanjevica in Sl. 117. Tržišče, podružna cerkcv Dev. Marije, obok v starem prezbiteriju Foto: Dr. M. Zadnikar Stična) okrog sredine 13. stoletja, postavili na splošno v njegovo prvo polovico, izhodiščne spomenike pa kmalu po letu 1200. Kje naj torej iščemo lityKisrcduili— szoxiov za našo zaključeno arhi­ tekturno skupino? Oboke podobnih konstrukcij s podobnimi profili reber sicer srečamo osamljene tudi drugod na Slovenskem, vendar jih vsaj zaenkrat še ne bi upali postavljati v tesnejšo zvezo z našimi spo­ meniki. Tako je v gradu Prem na Notranjskem v pritličju obokan pro­ stor z dvema polama križnih obokov z rebri kvadratnega profila s po­ snetimi robovi. Župna cerkev v Šmartnem na Pohorju5 ima pod roman­ skim vzhodnim zvonikom v prezbiteriju križni obok, katerega rebra kva­ dratnega profila 25 X 25 cm z živimi robovi slone na konzolah. Z dvema polama križnih rebrastih obokov je svodena tudi zahodna empora cerkve nekdanjega ženskega samostana v Studenicah,8 ki pa je tudi stilno ne- Sl. 1 1 8 . Senčurski hrib. podružnica sv. Jurija, obok v prezbiteriju Foto: Dr. M. Zadnikar koliko mlajša od naše skupine in zanjo tudi kol posredno izhodišče ne more priti v poštev. Od vseh sočasnih in stilno sorodnih arhitektur pa priteguje zlasti še ob upoštevanju zgodovinskih dejstev našo pozornost cerkev nekdanjega kartuzijanskega samostana v JjrrkJx»štpu,7 v skriti dolinici Gračnice, nedaleč jugovzhodno od Laškega. Čeprav se po svoji prvotni funkciji in po stavbni zasnovi razlikuje od spomenikov naše skupine, nas njena obokana arhitektura, geografski položaj in posebno še zgodovinsko ozadje njene gradnje navajajo na misel, da morda le lod preko vodi pot do boljšega razumevanja, kolikor celo ne do rešitve problema obravna­ vane »laške« arhitekturne skupine. Cerkev v Jurkloštru se je do danes edina ohranila od sredn jeveškega samostanskega kompleksa in predstavlja tipično kartuzijansko enola- S l . 119. G orenji Mokronog, obok v kostnici pri cerkvi sv. Petra Foto: Dr. F. Stele dijsko dvorano, ki je bila že ob nastanku obokana s tremi polami križnih rebrastih obokov. JPosamezne pole dele nekoliko šilasto zalomljene pravokotne prečne oproge, rebra kvadratnega profila (32 X 32 cm) z ži­ vimi robovi"pa potekajo v polkrožnih lokili in se križajo brez sklepnikov (er počivajo na stenah sTaTpffj^ž oproganii na nekakšnih blazinastih konzolah, ki so značilne za pozno romaniko. Čeprav se ta obočni sestav v potankostih ne krije z oboki naše skupine, ga veže z njimi princip obokanja kvadratnih ali rahlo pravokotnih prostornih enot s križnimi oboki in z močnimi rebri poznoromanskega kvadratnega profila, la obočni sistem je bil pri nas kot novost prvič uporabljen ravno v Jur- Sl. 120. Laško, konzola z obstenskima lokoma v sz. kotu prostora pod zvonikom Foto: Dr. M. Zadnikar kloštru, preko katerega so se naši kraji seznanili z naprednejšo srednje­ evropsko arhitekturo. Podobni križni oboki, ojačeni po stikališčih obeli križajočih se obočnih banj z oprogami,7 “ se pojavijo že v rimski antiki, na primer v Dioklecijanovih termah v Malborghettu pri Rimu in v več stavbah iz Hadrijanovega časa. V romanski dobi je eno zgodnejših središč takih obočnih konstrukcij predvsem severna Italija. Lombardski arhitekti so omenjene in tudi ostale antične stavbe nedvomno poznali in tako je razložljiva tradicija takih križnih obokov tudi v srednjem veku, ko so ti doživeli izreden razvoj. Njihova uporaba je morala biti izredno udoma­ čena, saj se vzdržujejo in vedno znova pojavljajo še v poznem 12. stoletju celo tam, kjer je tudi v Italiji sicer evidenten vpliv naprednejše fran­ coske arhitekture. Med lombardskimi, ki jih je zbral A. Kingsley Por- Sl. 121. Gornji Mokronog, sv. Peter, konzola rebra v karnerju Foto: Dr. F. Stele ter7 b in jih je povečini datiral še v 11. stoletje ali pa na začetek nasled­ njega, so posebno znani: Asti — sv. Anastazij (1091), Milano — Aurora (1095), Rivolta d’ Adda (1100), Milano — sv. Ambrož (ca. 1100), Pavia — sv. Mihael (ca. 1100) in drugi. Kakor v Lombardiji se pod podobnim vplivom antične tradicije, ki tu nikoli ni povsem zamrla, pojavljajo križni oboki z rebri pravokotnega profila tudi v južni Franciji, n. pr. lopa v Moissacu, medtem ko so-štiri obočne pole pod prvotno samostojno stoječim zvonikom cerkve St.Hilaire le Grand v Poitiersu, svodene križno z močnimi rebri, še iz 11. sto­ letja med najstarejšimi primeri teh prvih križnih rebrastih obokov v Franciji, kjer se je drugo tako središče te arhitekture izoblikovalo po­ sebno v Normandiji. Med anglo-normanskimi spomeniki pa, kjer je poleg Lombardije in Francije v Angliji tretje izhodišče zanje in za poznejši razvoj na njih temelječih gotskih obočnih konstrukcij, je med najsta- Sl. 122. Gornji Mokronog, sv. Peter, konzola v karnerju 1 ‘oto: Dr. F. Stele rejšimi stolnica v Durham iz ca. 1100. Enostavnim prerezom oprog se tu pridružujejo tudi že profili, v katerih je pravokotni osnovi dodana bolj ali manj izoblikovana polkrožna enojna ali dvojna palica, ki jo ločijo od osnove ali od sosedne palice že plitvi žlebiči, skratka profili, ki potem v 12. stoletju v Franciji prevladujejo. Za razvoj gotske arhitekture toliko pomembna Ile-de-France prav gotovo ni pokrajina, kjer bi bili taki oboki najprej v rabi, saj so jih že mnogo prej uporabljale Poinhnrdiia. Normandija in Anglija, res pa je, da jih je ravno širša okolica Pariza r n z viTa d o n aj v i šj e popolnosti, ker Sl. 12?. Gornji M okronog, sv. Peter, konzola v kostnici Foto: Dr. F. Stele so jih tu konstruirali z največjo doslednostjo in smelostjo, vedno višje, vedno lahkotnejše in lažje in so tako neopazno prešli v gotiko. Poleg drugega se tu pojavi tudi že pravi sklepnik, ki trdneje poveže obočni vrh oh stiku raznosmernih pritiskov, ki ga starejši, še romanski križni oboki z oprogami in s težkimi pravokotnimi rebri še niso poznali. V konstruktivnem pogledu se križni rebrasti oboki v Ile-de-Franceu razli­ kujejo od starejših lombardskih, pa tudi od onih, kjer je kupolasti obok podprt z dvema križajočima se oprogaina, kar je poznala že mezopo­ tamska in armenska arhitektura in tudi Francija že v 11. stoletju (Cor- mery!), po tem, da so rebra vgrajena v obok, katerega s tem razbre- menjujejo in prevzemajo nase konstruktivno funkcijo, medtem ko so poprej omenjeni oboki in zlasti še anjouvinske in aquitanske kupole tudi v debelini preračunane na lastno težo in nosilnost in so oproge le pod­ ložene pod njimi. Kar zadeva profile reber so ti v lle-de-Franceu na splošno že bolj razčlenjeni in zato v izrazu lažji od prvih lombardskih in anglo-nor- manskih, vendar pa so med seboj tako različni, da bi bilo nemogoče samo iz njih sklepati na nastanek neke stavbe in jo z gotovostjo časovno opre­ deliti. Ponekod imata celo dve sosedni in istočasno nastali obočni poli različne profile (prim. pri nas cerkev v Špitaliču pri Žičkem samostanu, ki je primer take sočasne francoske arhitekture iz konca 12. stoletja). Na splošno pa se lahko reče, da so pravokotni in kvadratni prerezi in tudi še oni v kombinaciji z nanje položenimi plitvimi ali polkrožnimi pali­ cami starejši od onih, kjer je globok žleb že močno ločil palico od osnovne konstruktivne mase in je zgornji del že dobil potegnjeno mandljasto, hruškasto ali podobno profilirano obliko, kar je zlasti pogosto v zadnji četrtini 12. stoletja. Obočne pole nekega večjega prostora in obočnega sistema so redno omejene z oprogami, ki so navadno širše od reber in potekajo v polkrožnih ali pa že pogosteje v zalomljenih lokih. Rebra in oproge se podaljšujejo v služnike, ki so sprva polkrožnega prereza, po­ zneje pa dobe profil reber, ki jih nosijo in v katera se podaljšujejo. Vča­ sih nadomeščajo služnike tudi že konzole, kar je zlasti zasluga cisterci­ janske arhitekture. Ob steni spremljajo obok obstenski loki (formerets), ki se pojavijo v Burgundiji že zelo zgodaj, na splošno pa ne pred drugo polovico 12. stoletja. Ti zgodnji križni rebrasti oboki se razen v doslej omenjenih napred­ nejših pokrajinah uveljavijo z večjimi ali manjšimi zakasnitvami tudi drugod, n. pr. v vzhodni Franciji, pa tudi v Porenju, kjer so posebno' znani Speyer, Bronnbach, Maulbronn itd. Nemške primere je obdelal R. Kautzch7 ® in je med njimi naštel Murbach, Hirsau, Petersberg pri Er­ furtu, Magdeburg, Hersfeld in druge. Vsi so nastali nekako med leti 1120 in 1140 in vsi so po avtorjevih ugotovitvah kakor koli že v zvezi s clunvjci, torej posredno spet s Francijo, verjetno po posredovanju zgor­ njega Porenja in jugozahodne Nemčije. Pojav takih obokov spremlja vedno od domače bogatejša arhitektura, za katero so značilni tudi grad­ nja iz rezanega kamna, bogati portali in močno razčlenjene zunanjščine. Čeprav pot, po kateri so ti vplivi prihajali v Nemčijo, ni povsem znana, je očitno, da je tudi za nemške primere izhodišče takih obočnih arhi­ tektur Francija ali severna Italija, torej evropski zahod. Po novejših ugotovitvah avstrijskih raziskavanj je križno-rebrasti obočni sistem bil prvič v srednji Evropi uveljavljen v Klosterneuburgu okrog leta 1136 in ga je po njem prevzela vrsta nižjeavstrijskih arhitektur (Thernberg 1147, Scheiblingkirchen pred 1164, kapela v gradu Liechten­ stein pri Mikllingu okrog leta 1150), med njimi pa tudi cerkev cisterci­ janskega samostana v Heiligenkreuz pred letom 118?.8 Obstoj teh obočnih sistemov v Avstriji, ki so ji takrat vladali Babenberžani, pa je važen za pojasnitev našega problema. Na podlagi stilistične primerjave postav­ ljena domneva, da se obravnavana »laška« arhitekturna skupina preko Jurkloštra veže na nižjeavstrijske spomenike in z njimi na Heiligen­ kreuz, pa se dobro sklada tudi z zgodovinskimi dejstvi. Ozemlje,- na katerem se naši spomeniki pojavljajo, in celo nekateri spomeniki sami so tesno povezani z imenom avstrijsko-štajerskega vojvode Leopolda VI. Slavnega. Jurkloštrska kartuzija je bila ustanovljena kmalu za žičko okrog leta 1170. Zaradi slabili gospodarskih razmer pa je že leta 1199 prenehala in je njeno posestvo s cerkvijo postalo last krške cerkve, ki je tu ustano­ vila svetno proštijo. Za obnovitev kartuzije pa se je na prošnjo žičkega Sl. 124. Loka pri Zidanem mostu, Sl. 125. Svibno, tloris župnijske cerkve tloris cerkve sv. Križa priorja zavzel avstrijski in štajerski vojvoda Leopold VI., ki je leta 1209 z listino, izdano v Mariboru, to obnovo tudi formalno izvršil.0 Za naš namen pa je zlasti pomembna listina iz leta 1227,1 0 s katero isti vojvoda naznanja, da je v Jurkloštru na lastne stroške postavil novo redovno cerkev (propriis sumptibus edificavimus), ki je bila tega leta tudi po­ svečena. S tem je izpričana Leopoldova vodilna vloga pri gradnji sami, za katero je verjetno sam poskrbel tudi po tehnični plati, če je hotel novi ustanovi resnično pomagati na noge, saj dežela v tem času še ni imela primernih stavbnih delavnic. Ali-ni verjetno, da je v ta namen . poslal iz svoje ožje domovine tudi potrebne mojstre in zidarje? Le tako je namreč mogoče, da so se arhitekturne posebnosti zlasti v pogledu obočnega sistema, ki je bil v tem času v Nižji Avstriji že večkrat upo­ rabljen, uveljavile tudi v jurkloštru. Nekaj desetletij poprej v obeh žičkih cerkvah (posvečeni leta 1190) uporabljena najnaprednejša fran­ coska arhitektura za Jurklošter kot stilna primerjava ne more biti vzor. ker je slednji še ves težak in v izrazu še popolnoma romanski. Prav s lem svojim značajem pa je bil bliže prirojeni konservativnosti našega človeka, ki se je z njegovo obočno novotarijo še nekako sprijaznil in jo je zato uporabil tudi pri gradnji svojih cerkva. Vendar v Jurkloštru posredovalna vloga Leopolda VI. na tem ozem­ lju ni edinokrat izpričana. Po tradiciji je on ustanovitelj cerkve svete Helene v Loki pri Zidanem mostu, o čemer pripoveduje tudi že večkrat obnovljeni napis v njeni notranjščini. Pozidati naj bi jo bil dal v čast sv. Heleni zato, ker je bila patrona njegove matere, kot čas njenega na­ stanka pa se navaja letnica 1208. O tem sicer ni drugih zgodovinskih dokazov, vendar se njena že spočetka označena arhitektura dobro sklada s posebnostmi obravnavane skupine in lahko potrjuje zgodovinsko tra­ dicijo. Pa tudi danes že podrta cerkev sv. lija v Zidanem mostu, za katero domnevam »laške« arhitekturne značilnosti, je v zvezi z ome­ njenim vojvodo. Da bi povezal Štajersko s Kranjsko in povečal promet od severa proti jugu, je dal Leopold VI. na mestu nekdanjega rimskega mostu preko Save ob izlivu Savinje obnoviti okrog leta 1222 most, ki ga je leta 1224 obdaril s posebnimi privilegiji.1 1 Poleg mosta je stala že takrat cerkev sv. lija, ki se je s svojim »vzhodnim« zvonikom, katerega poznamo po Gajšnikovi risbi, nedvomno naslonila na svojo farno cerkev v Laškem in je po njej prevzela verjetno tudi značilno obočno arhi­ tekturo. Čeprav vloga Leopolda VI. pri nastanku ostalih spomenikov naše skupine ni zgodovinsko dokumentirana in gotovo pri vseh tudi ni osebno Sl. 126. Tržišče, tloris M arijine cerkve Sl. 127. Rodež, tloris cerkve sv. L enarta sodeloval, pa je še en moment, ki pojasnjuje njihovo stilno in tudi ča­ sovno zaokroženost. To je sklenjenost ozemlja, na katerem se ti spome­ niki pojavljajo in ki je bilo v tem času v upravno političnem in tudi v cerkveno upravnem pogledu teritorialna enota. Politično je to ozemlje laškega gospostva, ki je bilo enklava zase z upravnim središčem v La­ škem. Nekdanja Savinjska marka se namreč ni omejila le na geografsko Štajersko, temveč je segala tudi preko Save globoko na kranjsko stran. Ostanek take razdelitve tega dela slovenske zemlje v visokem srednjem GORENJI MOKRONOG * I I Sl. 128. Tloris kostnice pri cerkvi sv. P etra v Zg. Mokronogu Sl. 129. Šen tj ii rski lirib pri 'I ržišču, tloris podružnice veku, ki še ne upošteva Save kot poznejše mejne reke med Štajersko in Kranjsko, je imunitetno ozemlje laškega gospostva, ki je bilo okrog leta 1200 sicer last deželnega kneza, vendar upravna enota zase s sre­ diščem v Laškem. Do leta 1147 so bili njegovi gospodarji Spannheimi. nato Traungavci in od leta 1192 do 1246 avstrijski Babenberžani, deželni gospodje štajerski.1 2 Obseg tega ozemlja pa se dobro sklada tudi s ta­ kratno cerkveno razdelitvijo in se njegove južne meje krijejo z mejami savinjskega arhidiakonata, ki je prav tako segal preko Save na današnjo kranjsko stran in je vključeval ozemlje današnjih župnij Radeče in Svibno.1 3 Južne meje arhidiakonata so onkraj Save potekale od izliva potoka severno od Renk proti jugovzhodu v smeri Orleka, nato v širokem loku proti jugozahodu in spet proti vzhodu na potok pod Osredkom, vzdolž tega potoka do kolena pred Svibnim, od tu južno na razvodje nad Št. Lovrencem, dalje vzhodno proti Kladju in nato jugovzhodno nekako preko Brunka do velikega kolena Save pod Loko. Še deželnoknežji urbar iz leta 1265 je prišteval kraje v župnijah Svibno in Radeče izrecno k uradu v Laškem.1 4 Tako je ta del geografske Dolenjske v politično upravnem in v cerkveno upravnem pogledu v visokem srednjem veku pravzaprav štajerska zemlja. Z mejami tega ozemlja pa se skoraj na­ tanko krije tudi teritorialni obseg naše arhitekturne skupine. Izven označenih meja. ki pa verjetno tudi niso bile tako natančno potegnjene in v praksi upoštevane, leže od naših le trije spomeniki: Šenčurski hrib. J » M Sl. 1"0. Laško, tloris župne cerkve Sl. 131. Radeče, tloris župne cerkve Tržišče in Gorenji Mokronog. Slednji je v najtesnejši zvezi s Svibnim in so morda delavniške zveze obeh spomenikov posledica sorodstvenih vezi med lastniki gradov v njuni neposredni bližini. Iz kostniške arhitekture bi smeli morda upravičeno sklepati celo na to, da je poleg nje stoječa cerkev sv. Petra, kjer je bil do leta 1803 sedež trebelske prafare in ki ima ladjo še srednjeveško, pred barokizacijo z obokom v starem prezbi­ teriju tudi pripadala naši skupini. Na Šenčurski hrib in v rl ržišče pa je obravnavana arhitektura zlahka segla, saj se od tu na široko odpira pogled proti bližnjemu ozemlju, ki je bilo v mejah laškega gospostva in tod mimo je po dolini vodila važna proinetha pot iz Štajerske ob Savinji .A 6* O S. MAfCriN ter čez Savo preko mostu, ki ga je pozidal Leopold VI., in po desnem savskem bregu do izliva Mirne ter preko Mokronoga dalje do glavne ceste proti Ljubljani oziroma proti današnjemu Novemu mestu in naprej na jug.1 5 Obravnavane spomenike imenujem po'upravnem in cerkvenem sre­ dišču ozemlja, na katerem se pojavljajo, kar »laško skupino«, saj je bila njena skupna značilnost — rebrasti križni obok — po zgledu Jurkloštra v najpopolnejši obliki uresničena prav pod vzhodnim zvonikom župne cerkve sv. Martina v Laškem. Za Loko in za Zidani most smo že pove­ dali, da sta direktno povezana z imenom imenovanega vojvode, ostale spomenike pa družijo poleg stilnih sorodnosti tudi skupne politične in cerkvene usode tega ozemlja v prvi polovici 13. stoletja. Jurklošter kot neposredni vzor je datiran z letnico posvetitve cerkve leta 1227, graditi pa so jo gotovo začeli kmalu po obnovi samostana leta 1209; v Loki spo­ minja tradicija letnico 1208 in cerkev sv. lija v Zidanem mostu je 1224 tudi že stala. Župna cerkev v Laškem se prvič omenja leta 1205,Ic jedro njene sedanje arhitekture pa dokazuje, da je morala biti znova pozidana vzporedno z Jurkloštrom v prvih desetletjih 13. stoletja. Čeprav za ostale stavbe naše skupine nimamo tako zgodnjih arhivalnih podatkov (cerkev v Svibnem se omenja šele v 14. stoletju in na Šenčurskem hribu komaj v 15. stoletju), smemo nastanek vseh postaviti še v 13. stoletje. Medtem ko so cerkve v Laškem in v Svibnem, prezbiterij na Šenčurskem hribu in obok kostnice na Gorenjem Mokronogu po svoji kvaliteti delavniško bliže izhodišču te arhitekture, je skrajno rustikalni obok v Tržišču dober primer izzvenevanja in le še formalnega posnemanja. Tako dobiva zaključena »laška skupina« naše poznoromanske arhi­ tekture v luči zgodovinskih dognanj večjo plastičnost in bolj zaokroženo podobo, kar jo vsaj po tej plati odlikuje pred ostalimi spomeniki tega časa, ki so razen redkih izjem popolnoma anonimni. Vse to pa znova dokazuje, da je tudi arhitektura v svojem izrazu in v svojih posebnostih le veren odraz okolja in življenja, v katerem nastaja. Del zgodovine postane, ko jo prekrije čas in ji doda spomeniško pričevalnost. OPOMBE 1 I. W. V a l v a s o r , D ie E h r e ... XI. II. izd., N ovo mesto 1877, 464. 2 J. B. G a y s e li neg, C om pendiosa totius archiparochiae Tyberiensis To- pographia. zaključena 1747, Škof. arhiv v Mariboru. 3 MZK NF XXV. Wien 1898. 16 sq. 4 I. Orožen. D ekanat Tüffer, D as Bistum und die D iözese Lavant, IV/2, Maribor 1881. 482 sq. 5 Prim . M. Zadnikar, Rom anski vzhodni zvoniki v Sloveniji, ZUZ, Nova vrsta III, L jubljana 1055, 88. 6 Cerkev je bila verjetno zidana po letu 1246 in leta 1277 posvečena. Prim. F. in M. Kos, Gradivo V, št. 887. in J. Graus, D ie Kirche des Nonnenklosters zu Studenitz in Steiermark, MZK NF IV, Wien 1878, XIX sq. 1 Prim. J. Graus, D ie Kirche der Karthäuse Gairach, Kirchenschm uck 26, Graz 1895, 89 sq. 7a Marcel Aubert. Les plus anciennes croisees d’ogives, leur röle dans la construction, Bulletin M onumental 93, 1934, 5 sq. 7 b Arthur Kingsley Porter: Lombard Architecture, N ew H aven, Yale U niversity Press, 1917. 7 c Rudolf Kautzcli. Die ältesten deutschen K reuzrippengewölbe, F est­ schrift zum sechzigsten G eburtstag von Paul Clemen, Bonn 1926. 304—308. H A. Schmeller, D ie Klosterkirche H eiligenkreuz und die süddeutsche Baukunst des 12. Jahrhunderts, nenatisnjena disertacija dunajske univerze, um etnostnozgodovinski sem inar; prim tudi D. Frey, OeKT XIX. D ie D enk­ m ale des Stiftes H eiligenkreuz, W ien 1926. 3 sq. ” F. in M. Kos, G radivo za zgodovino Slovencev V, št. 154. 1 0 F. in M. Kos, Gradivo V, št. 462. " Prim . G radivo V. št. 386. 1 1 M. Kos. Zgodovina Slovencev. L jubljana 1933. 140. in isti. Zgodovina Slovencev, L jubljana 1955, 253: H. Pirchegger, Die G rafschaften der Steier­ m ark im H ochm ittelalter. Erläuterungen zum hist. Atlas der österreichischen A lpenländer II. 1, Wien 1940, 192; prim. F. Vatovec, K starejši upravni in go­ spodarski zgodovini laškega okraja. O dlom ki iz inavguralne disertacije: »Kolo­ nizacija laškega okraja«, L jubljana 1927, zlasti 5—9; A. Dopsch-A. Mell. Die Landesfiirstlichen G esam turbare der Steierm ark aus dem M ittelalter, Wien- Leipzig 1910, 35—37. 1 3 Prim. F. Kovačič, Zgodovina lavantinske škofije. Maribor 1928. 93; isti. Slovenska Štajerska in Prekmurje, Ljubljana 1926. 141 in 152: L. Hauptmann. Entstehung und E ntw icklung Krains. Erläuterungen zum hist. A tlas der öst. A lpenländer 1. 4. Wien 1929. 367. 1 4 L. Hauptmann, o.e.. st r. 367. lä Prim. I. Steklasa, Zgodovina župnije Sent Rupert na Dolenjskem Ljubljana (913. 31. 1 6 A. Stegenšek, D ekanija Gornjegrajska. Maribor 1905. 218. K č s n m č LE PROBLEME DU «GROUPE DE LAŠKO» DANS I/ARCHITECTURE ROMANE TARDIVE EN SLOVENIE L’architecture romane de la Slovenie a ete soum ise, il y a quelques annees. ä une etude com plete. On fut ä meine de faire, du point de vue de la fonction des bätim ents, et suivant les particularity's des plans, le deinem brement du m ateriel en des groupes particuliers. Parmi ces groupes, il y a un groupe d’eglises nettem ent precise par son site geographique. D ’apres le centre adinini- stratif et religieux de la region, a laquelle appartiennent les m onum ents de cc groupe, centre se trouvant, en 1200 ä pen pres, a Laško, l’auteur I'a nomine «groupe de Laško». C’est que dans les environs de Laško, c est ä dire le long du cours inferieur de la Savinja et ä l’em bouchure de la Savinja dans la Suve, en haut m oyen-age. une seigneurie s’etait formee, em brassant une petite partie de la Styrie et s’etendant aussi au-delä de la Save en territoire carniolien. Entre 1192 et 1246. epoque de l’origine des monum ents du groupe en question, ce ter­ ritoire, bien qu’il füt une enclave ä part, etuit la propriete des Babenberg autri- chiens, alors seigneurs du duche de Styrie. Le due Leopold VI le G lorieux de Babenberg, fondateur de plusieurs couvents en A utriche et par ce fait encoura- geant indirectem ent les efforts architeeturaux, renouvela en 1209 la Chartreuse de Jurklošter (Gairach) pres de Laško, et fit bätir. a ses frais, aussi l'eglise du convent, eonsacree en 1227. En abandonnunt la pratique jusque-lä presqu’exclusivem ent cji vigucur, selon laquelle on couvrit de plafons meine les grandes eglises conventnelles (Stična), on couvrit toute l’eglise de la C hartreuse de Jurklošter de voütes croisees avec nervures ä profile carre. L’auteur est d’opinion que cette archi­ tecture ä voütes, progressiste ä son epoque et dans l’espace culturel en question, servait d’exemple et influeinjait un noinbre considerable d'eglises du territoire nientionne. C’etaient des eglises paroissiales et filiales, toutes ä une lief et ä presbyteres carres, couverts de voütes croisees avec nervures ä profile carre. tandis que toutes les nefs avaient des plafonds. 1 1 y a trois exeinples, oü une tour (Chorturni, tour du choeur) fut construite au-dessus du presbytere. dans un exemple, une voüte de ce genre se trouve aussi dans un ossuaire construit en rotonde. Le role d’interm ediaire qu’assum ait Leopold VI lors de l’origine de quelques-uns de ces bätim ents est prouve meine p ar des temoignages histo- riques. Les liaisons m utuelles de ce groupe allaient jusqu’ä influencer meine les p a rtic u la rity regionales, dues aux conditions geographiques de lour art. C e st ainsi que les presbyteres carres et meine les «tours orientaless (Chortürm e), representant en pays Slovene le type septentrional de l’architecture romane, ont penetre, au-dela de la Save, vers le Midi, en C arniole oü I on n’em ployait, dans les eglises moins im portantes, que des apsides hem ispheriques. Les monuments de ce groupe, com pletem ent isoles du reste du m ateriel slovene de l’epoque, s’attachent directem ent, par leur systeme de voütes, ä quelques monuments voisins en Basse-Autriclie et par l’eglise de Jurklošter directem ent ä Ileiligen- kreuz, fondation de Leopold. P a r cette voie, la Slovenie a relativem ent tard fait connaissance des systemes de voütem ent du rom an tardif, employes p ar les pays plus progressifs deja assez plus tot, p ar la Lom bardie, la France et 1'Angleterre meine dejä au l l l! siecle. Ce bref chapitre de l histoire de l’a rt Slovene temoigne, lui aussi, que le pays slovene suivait, de son m ieux, quoiqu’avec retard, les courants de l’a rt des pays plus progressifs de l’Europe O ccidentale et Centrale.