GLAS SVOBODE, SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Delavnega Ljudstva. W Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SLOV'ENI O WEEKLY Devoted To Tum Interests Or Tue Labohing Clahhbo. OD BoSdO^MAGE”! ‘KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. »12. “Ent«redas Second-Class Matter . July 8.*03 at i he Pont « > li at » irl-cagO, Jll. under Act of March 3 1S79 - Chicago, 111., 7. augusta 1908. Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto. Leto YU. Tri na nonJo 'Ostano-iOljena društ'Va. Razgled po svetu. AmeriKa.. George Pettibone, umrl. Denver, Colo., 4. avgusta. Geo Pettibone, član Western Federation of Miners, je včeraj v sv. Jo žefa bolnišnici vsled operacije umrl. Pettibone je bil že delj časa 'bolan, a zdravniki si niso bili gotovi, je li bolezen na jetrih ali na vranici. Zdravniki so se za o-peraeijo odločili, toda dokazalo se je, da rak drob razjeda in da je ozdravljenje nemogoče. Kanada. Coal Creek, B. C.. 1. avgusta. V Crows Nest Pass, ob kanadski *pa-cifični železnici je v premogokopu 23 radarjev zasulo: delajo 400 čevljev dolg predor, da bi do po-nesrečeneov prišli, toda se dvomi, da bi še žive rešili. Dragi brzojav' poroča, da so 20 rudarjev žive rešili in se nadjajo da tudi ostale tri rešijo. — Winnipeg, Man.. 31. julija Pater V. kovaes, specijalni komisar papeža Pfja X. in cesarja Fran Josipa- je 31. julija sem do spel. da se priuči o naravi in stanju zapadne Kanade. Namerava se 200.000 kmetov iz Ogrske v zapadni kan adi naseliti. Pater Kovača je pojasnjeval, da cesar in papež želita, da se struja, naseljevanja od Združenih držav odvrne in v zapadno Kanado napelje, ker se revni sloji Ogrov v Ameriki od kon traktor je v nečloveško izkoriščajo. (To se da vsestransko po, misliti.' Op. ti.} Winnipeg. Man., 3. avgusta. Mesto Fernie. B. C. je vsled gozdnega požara popolnoma uničeno. 14 milj oddaljena vas Michel je v ognju, tisto je z vasmi TJosmer Olsen in Sparwood: čez 100 ljudi je smrt našlo, samo v Fernie j,ib je 74 zgorelo, kolikor se je do sedaj dognalo. Požar obsega nad 1O0 štirjaških milj, v katerim okrožju se več sto farmarjev, drvarjev in prospek tarjev nahaja za ko.jo usodo se še ne vé. V Crows Nest distriktu je čez 350 ljudi vsled požara smrt storilo in škoda na imetju se ceni nad deset milijonov dolarjev. Ako se preveč jé. Iz New Haven, se poroča, da je William H. Taft za navadno tele-fonično eelieo preobširen oziroma predebel : tako je upravitelj tele-, fonične centrale George Bush. iz Hot iSPringR. Virginia, poročal. Gosp. Taft je stopil v Hotelu Ilot Springs v telefon ično celico,, a je v njej zagvozdnjeh obtičal, dokler so mizarji steno izrezali in Tafta rešili. Sedaj so mizarji novo eelieo v podvojeni opširnosti naredili in sicer, kakor poročilo dostavlja, so se mizarji po obsežni meri republikanskega predsedniškega kandidata ravnali. Bogati “klatež”. Evgen Daly, iz Clevelanda in Chieage je bil v Buffalo. N. Y aretiran in pod obtožbo, da je klatež pred policijskega sodnika priveden. Sodnik je nameraval Da-lya obsoditi, ia ta izvleče' iz žepa več bančnih knjižic s katerimi jo dokazal, da ima. v cbikaškib in clevelandskih raznih bankah $27,-000 shranjenih. Se ve. da je bil “klatež” takoj izpuščen. $5.000 000 škoda. San Joaciuin. je reka na 200 čevljev daljave jez prodrla, ter otok Jersey popolnoma preplovila. 4000 akrov obdelane zemlje je uničene ; 300 akrov je bilo z zeleno obsejane. Šcieka se ceni na $5.000.000. Čudeži starega zakona. Profesor Herbert Willet, v Chi-cagi, je v vseučiliščui dvorani o takozvanih “čudežih starega za kona” predaval, osobito je obsojal staroveški uk o “čudežih” Rekel je med drugem: “ Edino naravni — prirodni — zakoni vzdržujejo tek in vrtenje svetov, in vsi pojavi so na nespremenljivih zakonih vtemeljeni. Oni netmorejo otroke v javnih šolah u-čiti, božji zakoni tvorijo soglasnost in skladnost, da potem y nedeljskih šolah zopet v toliko popravljajo, da so bili oni zakoni po nekem vsegamogočnem bitju nenadoma uničenj. (Na primer: ve-solni potop, Sodoma in Gomora. Lotova žena solbati steber itd. Op. ured.) Prehod Izraelcev skozi rudeče morje, je nekaj čisto naravnega, samo da takratno ljudstvo si ni znalo “oseko in plimo” tolmačiti” (Izraelci so pač morje prebredli, ko je plitvo — oseka— bilo Op. uedr.). Za življenje in smrt. Odločni nastop duhovnika O’-Callaghana. da na. smrt obsojenega Hermann Billeka, vislic reši. je zbudil veliko pozornost in zbudilo se je pereče vprašanje, smejo sodnik in porotniki samo na podlagi okoloostnih dokazil, smrtno obsodbo izrečti. To vprašanje se mora enostavno zanikati, in v slučaju Billeka se mora O’Callag* hanova teorija ravno tako upoštevali. kakor so se in se še upoštevajo, one od državnega pravdni-ka. policijskega, načelnika in mrt-voogleda.Duhovnik je stavil vprašanje, ni li mogoče, da bi bila žena Henry Niemanna svojega tasta zastrupila, da si zavarovalnino prisvoji. On je to vprašanje odločno zatrjeval, kar je dalo povod. da so truplo Niemanna izkopali ter drob kemično preiskujejo. Ako se bo dognalo, da je bil Nie-mann s arzenikom zastrupljen, potem se vse proti Billeka sestavljene teorije v nič zrušijo. Niemann je pod tistimi znaki umiri, pod katerimi je umrla rodbina Vrzal. toda. in to je glavna točka. Niemann je umrl. ko je bil Billek v zapora. Koroner pravi. Billefcova krivda je izven vsakega vprašanja • državni pravdnih Healv. je tiste misli in policijski načelnik Shippi. kteri je stvar “preisfeaval”. se strinja, z mislijo onih dveh. Policijske' teorije so predobro znane, da bi se. kar v en dan za gotovi denar vzele: torej je potreba počakati, kaj da kemična preiskava na svetlo spravi. Billek je iz ječe duhovnika pismeno prosil da naj na, mrliču izvzete organe strogo pazi, kjer je možno, da se prikrijejo, kar za njega smrt ali žjvljene pomeni. O’Callaghan je državnem pravd-niku maščevanje prisegel, ter mu hoče dati v približnem času pos-kušn.jo, katero ima zanj pripravljeno in sicer potoni javnega zbo> rovanja. Duhovnik trdi. da ima dokazila v rokah, da je Healy guvernerja Deneena “iz političnih vzrokov” pregovoril, da ni Billeka. pomilostil. Arzenik v želodcu. Pri sklepu lista, smo dobili obvestilo, da je profesor Haines našel pri kemični preiskavi v želodcu Henry Niemanna arzenik. S arzenikom je bilo vsili pet članov družine Vrzal zastrupljenih in sedaj se je v želodcu ¡Henry Niemian-na, tasta Eme Niemann. kateri je pred tremi loti umrl in je koroner takrat za vzrok smrti “srčno kap’ navedel. O’Callaghan, pravi da njemu se gre za to, da se dokaže Billekova VABILO NA NAROČBO. Obračamo se do naših somišljenikov in gg. naročnikov, kojim je potekla naročnina, PROSIMO, da se v najkrajšem času odzovejo Stavec, tiskar vse zahteva denar! Odkod naj ga dobimo, če nam ga ne pošljejo gg. naročniki? — Nikakor ne moremo vspevati z listom ako se nam celo tistih par centov za naročnino odteguje. Vsako delo je svojega plačila vredno, tako i to. Upamo, da ta opomin ne o-stane brez vspefca in da bo storil v bodoče vsak naročnik svojo dolžnost. — Uprava “Glas Svobode”. 665 Blue Island Ave. Chicago. nedolžnost in pa da se dokaže, da se v politično gonjo celo umori u-pletavajo. Izrek kemikar,ja se glasi: “V truplu se je našel arzenik. Je li umor, je stvar koronerja, da razsodi.” O’¡Callaghan trdi. da ko se je trudil, v prilog Billeka,, mu je državni pnavdnik Ilealy razne zapreke delal in je1 prepričan, da ako bi se truplo Niemanna v Cook Oounty preiskavalo, bi bilo vse potlačeno. Ko se je v truplu strup našel, je to težka obtožba, in posledice ne izostanejo, ter bodo zadele krivce, kateri so nameravali politični umor izvršiti. Trgovina z jetniki. Atlanta. Ga., 28. julija Ostudni sistem o postopanju z jetniki v Georgia, katerega legislatura v vsej ostudni nagoti ^a^Hva. presega vse meje človeštva'. Louis Yanery, sin tajnika jetniške ko-mesije, je preiskovalnem odboru pripovedoval, da sta. jetniški ravnatelj Jake Moore in vrhovni najemnik dela kaznjencev W. Umri-by, pogodbo sklenila, -vsled katere je njima bilo 560 jetnikov izročenih. Moore, kteri je $1000 plače. kot .jetniški ravnatelj, dobival, si je s to pogodbo $50.000 postransko pridobil (!) in ¡tudi Ham-by je v kratkem času 'obogatel. Predsednik jetniške komesije. A. Turner. in W. ¡S. West, prejšni predsednik državnega senata, sta bila tudi tega ‘“švindla” udeležena; še celo vratar jetniške komesije, neki črnec, si je znal iz tega “Bar-gairna” $10.000 “zaslužiti.” Državni senator Broek je bil od “graf ter jev” podkupljen, da bi bil preprečil, poročilo na pododbor odposlati v katerem je bilo nečloveško postopanje z jetniki o-značeno. Več mladih delavcev je bilo prišlo iz severa dela iskat, toda bili so kot hudodelci prijeti, k prisilnem delu obsojeni in v že-jlezje zakovano, ter polagoma s lakoto in tepenjem umorjeni. — Wilkesbarre, Pa, 1. avgusta, Reading Oompany, je odločila, da v vsih ondotnih premokopih se bo v bodoče čase samo pol časa delalo i-n pričakuje se, da bo ta odredba trajala naj manj do kone septembra t. 1. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ..............v. 50 kron, za $ 20.45 ................ 100 kron za * -*0.90 ............... 200 kron, za $ 102.25 ............... 500 kron, za $ 204.00 ............... 1000 kron. za $1018 00 ............... 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne nošiljatve izplačme c.kr.poštno hranilni n ra d v 11. do 12. dneh. Denarje nam nosi a ti je najprilične-je do $25.00 v gfotovini v priporočenem ali reari stri ranem pismu, večje zneske tw~-Vnctal Money Order alipa New York Draft: PRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., Hew York 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio Dne 4. t. ni. je imelo “Slovensko Narodno Podporno Društvo št. 1.” v Ohicagi^Ill., svojo redno ■sej». Oglasila in prosila so za .sprejem v zvezo, trina novo vstali ovijena društva,- Katera so se sprejela, ter se jim sprejem in zaporedne šiteVilke 2. 3 in 4 naznanijo. Nadalje se je 11 posamnih članov za sprejem oglasilo, 5 se jih je sprejelo, 2 sta zavrnjena in 4 so do pribodAje seje odloženi. Konečuo so se došla pisma pre-čitala in rešila. •Na veo vprašanj odgovarjamo, da zasedaj se bolniške podpore kakor tudhusmrtnine še. ne izplačujejo, ko je to vendar nemogoče, ker nobeden član rednih prispevkov ne plačuje in se tudi v tein ni ničesar uktfenilo. V “Glas Svobodi” št. 31 z dne 31. julija t. 1. smo natančno razglasili, kit j da 'se je na društveni seji dne 2*3. m. m. sklenilo. 's V. odstavek se glasi : Kakor hitro je zadostno število članov prijavljenih, kakor tozadevni zakon zahteva, se bo takoj glavno zborovanje sklicalo, k kateri bojo društveni zastopniki povabljeni, da se pravila in vse potrebno vkrene, in da se zveza inkorporira. Tedaj “se bo vse potrebno ukrenilo”, kar se zastopi. da *e bojo prispevki določili in ‘določila še bode bolniška 'podporaria- usmrtniiia. To je jasni rečeno iu ni dvoma, .da.tiebi 'kdo Lj&eppbad«]. . ^ 'Ppd točko IV. označenih oOe, je vpisalna pristojbina, katere se za sedaj plačujejo, enkrat za vselej, da se tekoči stroški pokrivajo; kajti mislimo, tla ga ni naivneža, kateri bo zahteval, da vstanovalni odbor, oziroma njega člani, raz-ven truda in zamude ča^s-a tudi vse izdatke v gotovini iz svojega žepa plačajo, fecer pa se bo v tem gvoječasno natančni račun položil. Nada je najboljša, da ne bode dolgo tega, da bo vse vrejeno in da se bo zamogla glavna seja sklicati. pri kateri se bo konečna in glavna stvar posvetovala in u-kreuila. da se potem prične s rednem delovanjem. Vse to bi bilo vže zgotovljeno, toda 'ta preklicana kriza zapreke dela. ko denarja ni. Kopica pisem nam «vedoči, da rojaki bi radi pristopali, toda momentno ni mogoče, ko zopet ni denarja! In res je: ako ni denarja je to občutljiva zapreka, toda ravno ta skušnja nam daje pogum, da se nadjamo najboljega uspeha im da bo naš trud obilen sad rodil. V času krize smo trudapolno delo pričeli, a vslic krize štejemo danes v zvezi štiri društva s 148 člani in 4 čakalcev! To govori več. kot razločno, kaj da hočejo naši napredni i-n svobodnomisleči. rojaki i meta. To nam «vedoči za u-spe-h, napredek in svobodo! Nam pa tudi jamči, da je med našimi rojaki edinstvo i-n kjer je e d bistvo je napredek čez rvse zajamčen! Rojaki! ‘Poživljamo Vas. da si v našem “Slovenskem Narodnem Podpornem Društvu” roko v roko sežete in da se pobratimo! ‘Bratski pozdrav Jos. Ivanšek, tajnik. 1517 S. 43rd Ave. Tz uredništva se s tem potrjuje, da g. R. Feigel -ni poslal in ne pisal dopis tikaj? se zadev v So. Lo-rain, Ohio. — Govori se, da je ‘Samuel Gom-pers prisostvoval Heanstovi konvenciji v Chicagi 27. m. m. kjer j't tudi poskušal flikati novoustanovljeno Tlearslovo platformo s svojimi anti-iiijunction plankami. Avstrija. lomnost 31. julija. Vsled plaza je vas Mehrbach do cela poražena: 16 ljudi je ubitih. Ljubljana — Senf. ovsa in dragih pridelkov bo ldtfcs na kranjskem vied suše ‘komaj polovica, v vččib kraje-h pa niti polovica v primeri dragih let. Cena živini je znatno padla. ‘Budapešt — V 1’dbida: Hrvatsko, je prišlo med kmeti in orož-' nrki.do spopada 2 jamet i sta bila takoj ubita velikana več ali -manj ranjenih. Povod temu je bil, da so se kmef je graščinske ikrme. polastili, ko vsled sfjše lastne sima- j°' I , NemS|a. Strasburg, 2. aygusla, Katoliški župnik Mansttj^v Arts. Lofarin gia je bil od službe odstavljen in sedaj po končani obravnavi, je na štiri--.tedne trdnjavske ječe in denarno globo po, paragrafu 130 a, obsojen. Na cesarjev rojstni dan je svojini vernim nastopno pridi-goval: “Pridni katoličani nimajo nobenega povo'da se o rojstvu cesarja veseliti, oni (katoličani) so h* za to. da davke plačujejo in da vojaško službo odpravljajo; pri zasedanju .viših, uradov ^morajo na strani stati. Edino kar more katoličana bogo^užnega storiti je. da Boga nrUŠb d;i-bi cesarja z boljše- -razsodnostjč razsvetlil. Francija. Pariz. 2. avgusta. Odbor delavske zveze je 24 urni protestni štrajk napovedal v znak sožalja za tovariši, kateri so bili pri stavki v Vigneux ubiti. Vse ljudstvo v Parizu je razburjeno. ko se boji izgredov, ka-koršni so bili leta 1006. Pariška, 25.000 mož broječa gar-nizaeija., stoji pod orožjem. Nad 100.000 organiziranih delavcev se štrajka udeleži, i-n 15 časnikov je že sedaj izostalo. Turčija. Carigrad. 1. avgusta. Vzlic te' mu, da je'sultani svojemu “vernemu ljudstvu” ustavo dal in na “koran” prisegel, da jo bo zvesto izpolnjeval in čuval, niso mladi turčini zadovoljni. Zahtevajo, da so nazadnjaški prvi ministr odstavi in še več drugih reformaciji katerim zahtevam pa sultan le deloma odgovarja. Položaj v Turčiji je skrajno kritičen. Srbija. Dunaj -— Rusko časopisje poroča. da srbski kralj Peter namerava svoje razdrapane finančne zadeve na ta -način okrepiti, da do bi v Ameriki 'bogate neveste zn svoja dva sina. in sicer za. preste« ltanaslednika Jurija, rojen 1887 in princa Aleksandra, rojen 1888. Ruski car je ta načrt odobril, ter obljubil, da bo prvemu sinu iz teh zakonov, kivmoval. . 'General Arthur Tseherep 'Spiri-flowits-b iz Moskve se je baje v New York že odpeljal, da poišče bogate neveste. ' • Rusija. Petrograd. 1. avgusta. Včeraj je ‘bilo 21 oseb na smrt obsojenih: 16 od teh je L do u deleženih, ko so nameravali iz ječe v Simferopolju pobegniti. Listnica upravništva. G. J. P. v M'ilwaukee, Wis.. naslov za Ljubljanski Zvon je sledeči : “Narodna knjigama”, Ljubljana, Krain, Austria. Martin Kačur. --.—-- ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA. Spisal Ivan Cankar. Prvi del. “(V kakšno škodo sebi?” se je smehljal. “(Prestavili me bodo, to je vsa 'bridkost! Spoznal sem Za-poljee, do dobrega sem jih spcu znal, jutri bom spoznal morda Za« gorce in pojutrišnjem Zaplane e. Tako 'bom preromal s culo- in palico vso to lepo domovino in ne bo ga rodoljuba, ki bi poznal narod tako natanko 'kakor jaz. Časib sem si iiudo želel, da bi prepotoval domovino iz kota v kot, no, zdaj jo bom prepotoval na deželne stroške. Ne žene n,imam, ne otrok; fant svoboden!” In v istem hipu mu je šinila senca preko lic. (Nlikoli še ni mislil na Minko dru gače, kakor na dekleta v rdeči bluzi, z belim obrazom im črnimi očmi, na lepo hčerko bogatega krčmarja — kakor sedata sama v izbi in 'kakor ji poljublja male, o-krogle roke in ji pripoveduje zaljubljene belsede. Nikoli še mu ni prišlo na misel, da bi moglo bi 11 kdaj drugače in da bi morda stopil nekoč v črni obleki, zardel, plah ita trepetajoč pred debelega gospoda Sitarja. — Zamahnil je z roko. da bi prepodil misel, ki mu je bila zoprna. “Budal ost! Saj je še otrok! In jaz. kaj sem drugega? To je . . . nizkotna misel; sam vrag mi jo je poslal, da bi me zmotil ...” Na pragu je stala gospa. “Minka je v parku!” «a je pozdravila smehljaje, “Zdaj v parku? V megli in mraku?” “Rekla je; morda ni v parku! ¡Poglejte! — Kaj pa ste počeli v Zapolju zadnje čase?” “‘Nič posebnega, gospa!” “Nie|l’'; se je posmejala. “Vsi pravijo, da Vas ;zapode stran; strašne reči da uganjate!' “A, tisto! -—■ No, stepli so se v krčmi in jaz, ki se nisem tepel, Iborn prenašal kazen. Nič drugega se ni zgodilo ! ’ ’ Gospa je požugala s prstom. “Še vse druge reci pripovedujejo! Nikoli bi si ne bila mislila, da morete biti tak, ko kažete tako nedolžen obraz!” “Kaj pa sem storil?” Zasmejala se je naglas. “(Kako lepo ste .prašali! Kakor devica! — No, poiščite Minko! Saj stopite potem v izibo na kozarec vina? Žejni boste!” Zasmejala se je še glasneje ; Kačur se je prestrašil njenega smeha in ga ni razumel. “'Pridem!” 'Park je bil tih, samoten: zmerom niže je legala megla na golo, črno. vlažno drevje; pesek se je mešal z blatom in se vdiral globoko. “Kako bi jo iskal tod?” je pomislil Kačur in je hodil križem po peščenih stezah. Blizu lope. ob plotu, je ugledal senco in bel o-braiz. 'Prišla mu je hitro naproti, postala je troje korakov pred njim. pogledala mu je v obraz in se je zasmejala. “Martin Kačur!” “ Jaiz sem!” je odgovoril Kačur, kri mu je šinila v lica in vztrepetal je. “Kako pa ste našli sem?” “Gospa mi je povedala, da. ste v parku ! ’ ’ “Zalkaij pa. niste ostali pri ma-etri. v gorki izbi? Tema je in mraz. ’ ’ In resnično je zaizeblo Kačurja po životu1. Pogledal je v njen o-braz in zdel ,se mu je' ve« izpre-men jen; hladan je bil, tuj in prezirljiv. Okrenil se je počasi; pred očmi se mn je zazibalo. “Zbogom!” “Pa kam? čemu pa ste prišli? iSafj Vas ne gonim nikamor! Še malo ostanite!” Stopila je k n jemu in ga je prijela za roko. “Kako ste čuden! Kakor o-trok! No ? ’ ’ Stisnala se je k njemu in mu je ponudila ustnice. Objel jo je z o-'bema nerodnima rokama, pritisnil jo je trdno k sebi in jo je poljubljal na ustnice im na lica. Šumelo mu je v glavi in dihal je težko. Izvila se mu jo počasi iz rolk. “Kako ste vroč! — Rada Vas imam, ker ste ¡tako hudo neumen ! Kačur je stal pred .njo in je molčal in strmel. Minka se je smejala, ‘ ‘ Zares! Ker ste tako hudo neumen ! Vsaka Vaša beseda — če se spomnim nanjo, se smejem do solz!” “Ne smejte se! Ne bodite veseli!” je prosil Kačur. “Nii mi veselo pri srcu, kadar je smeh na Vaših ustnicah! Nocoj. Minka, nocoj ne bodite veseli! Poslednji-krat Vas vidim — zdaj vem v svojem srcu. kakor da bi mi bil Bog razodel!” “Kako bi se ne smejala, ko govorite tako čudno? Pa če nećete, se ne bom smejala! Ali je tako prav?” IStrnila je obrvi, stisnila ustnice. nabrala Obraz v resne gube in bruhnila v glasen smeh. “Kdo bi bil resen, če stoji pred Vami ?” Prijel jo je za roko in se je nasmehnil sam, toda v njegovem nasmehu ni bilo radosti. “Bolj Vas ljubim, nego smem. Prevelika je moja ljubezen, zato je smešna. Toda smejte se! Ou-dolep je Vaš obraz, kadar je vesel in nikoli se 'bolj ne Iblešče Vaše oči . . .” Takoj se je zresnil njen obraz., “Čemu govorite tako modro, počasi, slovesno — kakor duh o-polnoči? To ni lepo, k večjem da je smešno. Enkrat je lepo — tako kakor je pesem lepa. če jo bere človek enkrat. Ampak zmerom : bu . . . ‘bu . . . bu . . . — kaj je tisto? Človek objame, poljubi, in ,se 'zasmeje — konec ! ’’ “Ne bodite hudi name! Rekel sem, da Vas ljubim preveč. 'Pozabite na tisto, “preveč” in mislite samo, da Vas ljubim!” Trepetal je, njegove oči so bile rosne im so prosile. Minka je bila raizmišljeua; ne, vesel ni bil njen pogled in ne zlovoljen. “Kdaj pa mislite odtod?” “Odkod?” se je prestrašil Kačur. , “No. iz Zapolja! Saj pojdete metoda stran? Pravijo.” “Ne vem še. Kmalu!” “■No! Kamor pač pojdete . . . ne mislite nič hudega o meni! — Saj pridete mo Ida še k nam?” (Ponudila mu je roko. “Kaj je to slovo, Minka?” je vzkliku il Kačur. “Kaj pa še drugega?” se je za» čulida in se je takoj zasmejala. IJlprla je roke ob boke. vzdignila je 'obraz in je napela ustnice. “No?” 'Poljubil jo je im je stal trepetajoč pred njo. “In —ničesar več. Minka?” “Kaj pa še? — Kako ste sitni! Torej še enkrat!” “Nič več!” Pogleda! ji je v obraz z globokimi. plahimi očmi in se je počasi okrenil. “Zbogom. Minka!” ‘ ‘Zbogom ! ’ ’ “Ni mogoče! Ni mogoče tako!” je mislili in je postal in se jo ozrl. 'Privzdignila si je bila krilo in se je vračala po blatni stezi -prot) lopi. “Hej, gospodična. Minka!’.’ je zaklical. “Kaj ne pričakujete nekoga ? ’ * “iSeveda !” je odgovorila z glasnim smehom in ga je pozdravljala z roko; njen beli obraz se je s ve. til iz sence, od nevidne luči obžarjen. Kačur je omahnil, zaječal je in je hitel iz parka. Ne misli, ne čuvstva; do blatne poti, do velika ceste. Hitel je sključen, pot mm je oblival obraz. “Tam- — kakšen kraj je tam?” Dospel je v Zapelje. Kučme so bile še razsvetljene; tam so sedeli gostje, v gorki izbi, v svetli luči; smejali so se in: so se razgovarjali in niso poznali žalosti. Odprl je duri; v gospodski izbi, za belo pogrnjeno mizo je sedelo samo troje gostov ; učiteljica, mlada okrogla ženska z živahnimi, prekanjenimi očmi im lepim podbradkom; zaspani, nerodni in neobriti davčni praktikant iu učitelj Ferjan. “Odkod pa ti?” je skočil Ferjan izza mize. Svetil se mu je rdeči obraz in oči so se mu lesketale. “Kakšen pa si? Ali ti je slabo? Ves bled! Ves blaten! Odikod pa prihajaš ? ’ ’ Stiskal mu je roko in ga je vlekel k mizi. “Kam sem prišel?” je prašal Kačur. Ferjan se je za grobo tal. “Pijan je, bratci, pijan! Kam si prišel? V Mantovo si prišel! V Ikraj svoje slave in časti! No, sedi. idealist! — Kaj? Kam pa?” Kačur se je bil okrenil, da bi šel. “Nikamor! Pil boš z mano! Saj si obljubil, da bova pila, preden pojdeš!! — No. praktikanče ti zasipano ! To je Kačur: saj se še ne poznata ne! Vseeno je. če se poznata ali ne! Spi dalje!” Kačur je slekel suknjo in je sedel za mizo. “Ostal sem, ker si me vabil, Ferjan ; drugače pa bi bil nocoj rajši doma!” Kačur je gledal v mizo in je naslonil glavo ob dlan. “¡Saj res ni vseeno!” je izpre-govorila učiteljica. “Zaradi take malenkosti ni treba človeka preganjati ! Tudi meni bi ue bilo blago pri srcu!” “To je vse lepo in ti dela veliko čast. gospodična Matilda —” je govoril Ferjan slovesno, “ampak stanovske reči ne sodijo v kremo! — Poznam te, Kačur! Tista komedija te ni razdražila — kaj te je torej razdražilo?” Kačur sc je ozrl nanj z mirnim, globokim pogledom in ni odgovoril. “No, torej pustimo ! Kar je pod sodom, za to se ne brigamo ! Vsak ■človek ima svojo zakristijo; in tam nima ljudstvo nič opraviti! Tudi jaz jo imam!” Učiteljica se je ozrla smehljaje na Kačurja. “Pravijo, da ste imeli radi Minko iz Bistre?” “Rad sem jo imel!” “In še?” “Rad jo imam!” “To je moška beseda!” je vzkliknil Ferjan in je udaril s pestjo ob mizo. “Zdaj ima tistega, iniženerja?” je prašal a učiteljica. “Ne vem!” je odgovoril Kačur in ustnice so mu trepetale. “Če se imata rada. je zelo lepo. •Jaz jo imam rad, kakor sem jo imel!” Ferjan je izpil na dušek poln kozarec in je vzkipel. “Ti, Matilda, baba! Če ga ne boš talkoj pustila ¡n,a miru, te vržem na cesto ! Kaj pa tebe briga, koga ima rad in koga ne? Ali gledaš sama za nljim? A? Ali ¡gledaš za njim? 'Saj te še ne vidi ne; preveč je pameten.” “Pameten je! Pameten!” Takoj sc je razsrdil Ferjan nad njim. “Ali boš tiho. ti, ki te nobeden nič ne p naša ? Spi!” Praktikant je zasipal. iFranijka!” je klical Ferjan. “'Zakleni vrata, da ne bo vsak smrkavec poslušal, kaj počne gospoda !” “Jaz pojdem, Ferjan!” sc je vzdignil 'Kačur. Nenadoma se je izpremenil Ferjanov obralz; zaupen je bil in skoro plah. Prijel je Kačurja za ro-- ko in ga je posadil poleg sebe. “Ti! Ti! Kaj misliš, da si ti sam ? Kaj misliš, da nisem bil celo jaz nekoč, kakor si ti nocoj iln kakor si bil v nedeljo zvečer? Veš, jaz sem drugače pijanec — jaz sem ti lagal, ne moj nos — ampak to verjemi, da bi ti ne bil mogel talko govoriti v nedeljo, če bi mene ne bilo na svetu. Ti misliš o-zdraviti svet naenkrat, kar pavšalno — jaz pa pijem in dam samo časih kakšen homeopatičen prašek, zdaj temu, zdaj onemu; vzame ga i'n še ne ve ne, kaj je dobil. To ni moja metoda, ne! Kaj metoda! Moja natura je! Nečem. da bi me kdo motil pri pijači ! In tudi krčem ne maram menjati! Zdaj dolenjca, zdaj vipavca nazadnje celo Štajerca — ne! Za take reči nisem Ustvarjen! . . “(Pa čemm to?” je prašal Kačur začuden. ‘ ‘ Res! Nepotrebno je! ” Ferjan se je sklonil še niže in mu je položil' glavo na ramo. čisto nekaj drugega sem ti mislil povedati, pa sem popolnoma pozabil. — Tl, ali bi rad denarja?” “Kaj?” “No, jaz ga itak. zapi jem ! — E. pijan sem!” Ozrl se je z meglenim očesom na učiteljico. “Kaj pa ti?” “Pijanec!” “Bog te bo še kaznoval, da boš moja žena!” Kačur se je bil naslonil na- stol in je zakril oči z dlanjo. Kako grdo. kako grdio je vse to!” “Kaj je grdo?” se je začudil Ferjan. Kačur je vstal in se je oblekel hitro. “Ne zameri, Ferjan ! Glej, bolan sem! — Lahko noč ! ’ ’ Šel je hitro, omah-ova je. Prišel je domov, leigel je na posteljo, luči ni upihnil. Kakor v vročici so se mu svetile oči. Pozabil je popolnoma, da je sedel v krčmi in da. je pil in govoril — videl je pred sabo bel obraz, ki se je smejal' in zdelo se mu je, da je prišel naravnost od tam. še to minuto, in da bi se morda še lelhko vrnil. “Saj je vse izgubljeno! Za zmerom ! ’ ’ Ofi Pomislil je na. svoje smešno delovanje in se je zasmejal naglas. čemu je bilo tega- treba? Čemu tega ? Jaz. siromak, ki nimam, kamor bi potožil glavo, ki nimam človeka na svetu! Jaz bi daroval drugim od svojega uboštva! Nisem užil še (kapljice ljubezni, drugim bi točil polne korce! O! Pomagaj sebi! -— so rekli Kristusu! — O Bog!” Zaspal je potem in je sopel hropeč in je kričal v sanjah. (Dalje prihodnjič). Gouldov siromašni sorodnik. Iz Dos Angeles, Ca-1. se poroča, da loži v onidlotni bolnišnici s smrtjo se boreč Mdlviin A. Gon Id. stric umrlega milijonarja Ja.y Gould. Bil je nekdaj premožen pa je vsled nesrečne špekulacije ob vse prišel. Njegova bolezen iizvira iiz pomanjkanja živil. — ali zdrugi-mi besedami : Onemogel je 'višled lakote: ko njegovi sorodniki ne Vejo, kako bi milijone zapravili. Rooseveltov — spomenik. Iz Minneapoliisa, Mitom, se poroča, da se je vat a n ovilo -ondokaj društvo za Rooseveltov spomenik. (Roosevelt Monuiment Associia-tio-n) Društvo bolde prostovoljne prispeivike nabiralo. Spomenik bode izdelal norveški podobar Gu-sitiaf Vigelaind, ter bo postavljen v mestnem parku Abererombia. Hm. seve, da bodo delavci tudi prispevali! — — 'Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareuinatizmom in neuralgijo, a ko rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Paiir Expeller, ko čutijo prve -pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu. F. AD. RICHTER & C0., 215 Pearl St., New York. Moderna gostilna. HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA. Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči MARTIN NEMANICH 813—-22 St., blizu slov. cerkve, CHICAGO. Zrnje angleščine je moč! Vsakdo, kdor hoče zvedeti, kako ! se angleški jezik hitro in lahko na-l uči.into brez vsakih knjig, strojev ! iu brez učitelja, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi, naj posije lOc na THE STEISE6 AC4EEIR DE LIMES Slov.Dpt. G. 431 W. 26th St.. Chicago, III. in slehernemu se bo na to važno-nprašanje odposlal nemudoma odgovor. s katerim bo tako zadovoljen. da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. Pri poznejši uaročitvi blagovoli naj se teh lOc odtegniti. GUNAP.D “s LINE _ Iz_Yorlca_v Sredozertisl*° morje iu Adrijatička pristanišča. V REKO potom ...GIBRA VJARJ *^EAPEL J A in TRSTA. Novi, moderni parniki s dvema vijakoma. Slavonia. Fannonia, Carpathia, Ultonia (Težki 10,000 do 13,000 stotov) Parnika “Caronia” in ‘‘Carma-nia”. dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita. CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD. F. G. WHITTNG, ravnatelj. 67 Dearborn St., Chicago VACLAV DONAT izdeluje neopojne pijače, so-dovieo in mineralno vodo. 756 IN. 1J St. Tel, Canal 8296 & ffc * WISCONSIN PHONE 4l3 if Š .6, RO/. 3 S LO° $EL $ W if J Dvorana za društvene seje ¡JI * in veselice. Popotniki do- jjj * bro došli. Postrežba s sta- man,iral in slep rnora biti kdor tega ne vidi. Mr. Bryan, je sestavil demokratsko platformo, katero so popravili tudi ne miljon mil od Wall ulice v New York. Toda v nobeni teli platform ne najdemo odgovora na stavljeno vprašanje moža, z praznim želodcem in stradajočo družino. In vendar se more na to vprašanje odgovoriti. Ljudje ne bojo večno na odgovor čakali! Oglejmo si stvar podrobneje: Znano, je, da je Taft dober go-1 vomik, in tega se on sam zaveda, sicer nebi bil obljubil, da bode na vsako njemu stavljeno vprašanje i odgovoril. Toda, v tiretnutiku, ko mu je bilo gorenje vprašanje stavljeno, ga je logika zapustila. “IBog ve, jaz ne”, to je fraza, katera je imela Tafta iz zadrege rešiti. Bi bil Taft, brezobzirno in logično odgovoril, bi si bil vse kapitaliste, grabeže, pred vsem pa truste na glavo nakopal in njegova dvomljiva izvolitev za predsednika bi stopila v še dvomljive jši stalili. Iz tega je razvidno, da Taftov “'Bog ve, on ne” je bil jalov izgovor, s katerem je pošten odgovor prikril. Sedanja kriza ni samo v Ameriki, teni več seže malone ipo vsem kulturnem svetu: povsod so delavci prizadeti, tu bolj, tam manje: širnim svetom so bauke pokale in še pokajo, in ko se je pa vzroku izkalo. prišlo se je do zaključka : ameriška kriza je kriva. Delavci so bili povsod iz dela odpuščeni, češ ni dela, ko ni naročil, | surovo blago se iz Amerike ne dovaža. mednarodna trgovina počiva itd., kdo je tega Ikri v? odgovor je en ostavu : Amerika je kriva! Potom se ne more oporekati, da se mi vse zlo v Ameriki porodilo in se še danes neguje. Toda Amerika je dežela, «na ni kriva; krivce treba le v deželi iz-kati. No, kdo pa je .tedaj ? V prvi vrsti: vlada in postavo 'dajalci. Tukaj je izvir vsega zla iskati in ako se to p redni gač i, — temeljito predrugači, potem je, za Tafta zagonetno vprašanje, v enem tre-notiku rešeno. Kdo je vlada? Kdo je postavo da.ja Is ti v o ? Dolar, dolar in zopet dolar! Ti dolarji tvorijo kapital, in ta je Bog. pred katerim se vse vklan-ja. kateri vse zamore. In to je tisti “Bog”, katerega Taft. v njegovem jalolvim odgovoru misli! “IBog-dolar” ve, keda.j bo prosperiteta krizo ¡spodrinila. Pred ne davnim, se je bil Roosevelt v hruste zaletel. Najiv človek bi bil mislil: Ta, pa, ta! Ako se trusta uničijo, potem zarja zasveti! Kaj pa še! Trust i tvorijo kapital in kapitalisti so trust jami. ti so pa Bog-dolar: tedaj močneji, kot vlada. In iz tega se zopet vidi. da Rooseveltov “antiitrust-vr-išč” ni bil druzega. kot pesek v oči — proletarijatu! Ako bi mi o moči in dalekosež-nosti truistov hotli p pati, bi nam prostora primanjkovalo, torej se moremo omejiti in naj zadostuje samo nekaj prilik. Lansko leto so trust ja ni nad 50.000 bal bomibaže-vine sežgali, koliko sio kave, žita uničili, nam natančno ni znano, v Oalifouniji se je veliko tisoč železniških vagonov sadja vnnčilo; letos je sadja in drugih pridelkov na izobilju, a vsUie temu je jako občutna draginja.. Cena mesa je na umetni način znatno poskočila. Kdo je vsemu temu kriv? Tresti! Tresti računajo takole: Več, da se na tntr poštaivi. bolj cene padajo: več da se producira več stanejo delavci in transporti. Da se pa to prepreči, se nadlproducirano bla,go, da. se vzdržuje “poprašau-V” in ne “poraudek”. cena se to-v.vp vigje postavi in buisiness je «Majin, Icagi'n tresti jan i z maliim hipo-nm. a vašimi cenami več dobička naredijo, kot pa z velikim blagom ib mlskimi cenami. K>ip:f«i’^H unije j o,, da podrare-va.nje živil in vsega, kar človek potrebuje, so delavci krivi, ko več ie plače zaihltevajo. To je nesramna laž1 Ako mora delavec vse dražje plačevati 'kar kupi. tedaj ie enostavno, da ima pravico do bbljše nb'če! Ako tresti ogromne dobičke, v žeto u,tikajo, medtem. ko blago uničujejo iin sled tega cene umetno kviško ženejo, reorre vende,” vsak slepec viditi. kip je krivd« beda in revščina in kedo da je povzročitelj vsega tega ! Vorašamn: (los.nod Taft! Vam ie lii mo e-če sedaj odgovor dati. ¡na ono. Vam stavljeno vprašanje. kojega n iste vedeli odgovoriti? — Ne? Še zmerom samo “Bog |,ve”? — Dobro! Pojdimo bližje k stvari im govorimo jasneje: Poslušaj trpin! Dokler bode pos t avoda j alst v o v kapitalističnih rokah; dokler bojo uradniki, — 'od natjivišjega do •najnilžjega — uradniki po milosti kapitala — in ne po neposredni izvolitvi ljudstva: — dokler se moč kapitalla in trustov ne zlomi; dokler ne bo delavec deležen pro-liizVodov njegovih rok: dokler ne bojo delavci znali samostojno misliti ; dokler se bo duhovščina — brez izjeme ali ozirov na veroiz-povedanj — v politiko vmešavala; dokler ho ljudstvo reklo: “bo že Bog pomagal”; dokler ne bojo delavci do spoznanja prišli, da niso psi kapitalistov, temveč da so oni gosnodarji veso in ega sveta; dokler bo med delavstvom topa, nerazsodna brezbrižnost; dokler jim bo “gospod” “oznanjevalce božje besede” toliko časa smo na ledeni poti in prav za prav nimamo pravice do boljšega ker hočemo sami tako! Ako hočemo pošteni biti, tako moramo Taftu prav dati. ko je na stavljeno 'vprašanje odgovoril “Bog ve; jaiz ne”. On kot “kapitalistični uradnik” mi mogel drugače odgovoriti. Odgovor bi 'k večjemu drugače izpadel, ako bi bil nekaj besedi dodjal; ko pa je Taft iz znanih razlogov opustil, hočemo mi odgovoriti: “Pravočasno se spametovati, se združiti: spoznati, da v jedinstvu je moč, potem ti bo pomagano z lastno močjo, dokler tega ne bo. toliko časa tudi naše mnenje velja “Mi ne vemo, kdaj se bo delavec spametoval, to Bog ve, mi ne. Atlas in Pilzen pivo, likerji, smodke, prost prigrizek. Zastopnik najboljših parobrodnih črt Pošiljatev denarja na vse dele sveta po najnižjem kurzu in točno. Mohor 572 Blue Island Avenue blizu Loomis St. Telephone Canal 3214. Chicago, Illinois John 0. Hruby TRGOYFC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs 589-591 Centre Avenue Chicago, 111. TELEFON CALUMET 1678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Sclineider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. MATIJA RIHAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 777 ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, 111 JOE FIALA JOE BOCEK “THE TWO JOES” Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . . 578 Blue Island Ave. Šivanje oblek Je naéa posebnost. CHICAGO, ILL. ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence........30.000 HP La Lorraine........22.000 HP La Savoie..........22.000 HP La Touraine........15.000 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAI RICE W. K0ZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111, A. 0. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. M. A. WEISSKOPF, M. D. ------ ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -------- 885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1—3. ure popoludne in od 6.—8:30 ure večer. ure (lopoludne doma in to le V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri »Sr NAS as. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. PROSTA POSTREŽBA DO OZDRAVIM! ŽENSKE PLACA SE PO OZDRA-VLENJU. ELEKTRIKA IN NJE PRIPOMOČKI nui ODLOŽI TAKOJ SVOJE TRPLENJE. MOŽKI Obiščite me ako trpite na Dozorele sti, prsni bolezni, padanji maternice belim toku, mesečnini, obistnih jetrnih bolezni. Dr. Otto E. Meyer je edini zdravnik in kirurg v Chi-cufzi. ki daje prosto postrežbo do ozdravljenja. Na stotine ljudi, ki so bili bolni ti lahko povejo, kako jih je lečil in plače nezahtevni do ozdravljenja. Bre-zozira na kaki bolezni trpiš zateci se takoj na zdravnika Meyer, in ako te ozdraviti ne bode mogel ti bode to tudi povedal. OTTO E. MEYER, M. D. Rooms 53-54 (5 nadstropje) Dexter Bldg. 84 ADAMS ST., CHICAGO, ILLINOIS. Uradne ure: Od lOdopol. do 6 popol. ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer, ob nedeljah od 10 do \t Obiščite me ako trpite na Revmatismu, oslabelosti, nervoznosti in mokroti. Zastruplenje krvi Nalezljivih bolezni Bolezni na mehurju želodcu in pljučah. 4‘Glas Svobode” (The Voice of Liberty) ___W E E K L Y___________ Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement trvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek _____________in velja-------------- ZA AMERIKO: Za celo leto...........$1*50 za pol leta............750 ZA EVROPO: . , 1A Za celo leto........kron 10 za pol leta............kron 5 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 665 Blue island ave., Chicago, III, Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. »231 Pred kratkem so aretirali neko,ga delavca v državi Oklahoma radi meke malenkosti. Bil je spo ■znan krivim iin sodnik ga je obsodil v globo $219,240.000 rekoč, da je dotični k obvezan plačaiti to svoto šele potem kadar bode Standard Oiil Co. -ozir. John. D. Rockefeller plačal dosojeno nuu globo -v isti velikosti. Slon je bacnil Gompersa v Chi-eagi, osel miu je pa v Denver, Colo. ■rigal, in Gompers je bil postavljan, da mu j)omaga tnliiti. V mestu 'New York je 40,000 brezposelnih 'žena. katere nima jo druge eksistence kot razven od njih dela ali —. To je sad boga in moralne stranke. Kaka gnji loba! Stove Mounters unija se je iz rekla za Bryan a Steam Shovelers pa za Tafta, Kakp se prodajajo delavski glasovi? Olblaige in take stvari so ne;p0‘ tirebne in zastarele. Proti revmatizmu in vsled prehlajenja povzročene bolečine naj se rabi s-vetov-iiosllaivni “Sidro Pa in Expdller”. Tisti uduši posledico prehlajenja in uteši razburjene živce, kateri živčne bolečine povzročajo. 25c in 50c. KNJIŽEVNOST. Prejeli smo 7. in 8. snopič “Svobodna Mfeeil”. Vsebina je bogata im vsestransko poduičljiiva. Vsaik svobodno misij elei, kateremu je za najfredeki in duševni razvoj, -nebi smel brez “Svobodne Misel”' biti. Priporočamo izvrstno' čtivo kate ro 'stane 7, in 8.. snopič samo 40 vinarjev celo letno .pa 2.50 kr. in se naročil “Svobodna Misel” Prago-Vinogradi. Češko - Avstria. Listnica uredništva. J. J . . . oh, San Francisco. Dopise priobčujemo načeloma le od naših naročnikov in pa s popolnem naslovom in podpisom. To pogrešamo pri Vas, toda brez zamere. —- Vise cenjene "do pisovalce, katerih dopisov, še nismo priobčili, prosimo potrpljenja, — vse pride na vrsto. Ob j edinem prosimo vse cenjene dopisovalce, da pisma zadostne franku jejo, da nam ne uo treba-poštnino doplačevati, kakor se godi. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA IN NJE POSLOVANJE. Ni bil naš namen se vtikati v po|sljoVanj,e Slovenske Narodne Podporne Jednote” oziroma v poslovanje njenih uradnikov, toda ker nam je poslal naš cenjeni naročnik in član -S. N. P. Jednote, Jčdnotno glasilo od 15. junija t. 1. in list v katerem med drugem nastopno piše: “. . . In vas uprašam zakaj da ne priobčite iz glasila “Slovenske Narodne Podporne -Jednote” nekoliko tega lepega računa, ko mu . je kapitalist kosti polomil, ta’ lepa Jednota v Ohicagi mu je pa kožo slekla. In potem, še -piše. “to je ugodno za Jedri oto.” 'A-ko človek pošteno, plačuje, potem se pa gliba ž njim. Tako še ni bilo pri Jed no ti ...” Dotični stavek v Jednotmem glasilu z dne 1'5. junija t. 1. št. 6, druga stran se glasi: “Poleg tega srno izplačali br. Štefana Uzelaca, člana društva Planinar št. 57, v Black Diamond Wash. Rečeni član je prišel v Chicago, 'kjer smo ga dali zdravniško preiskati in je resnično neozdravljiv, ker ima zlomljen hrbet. Imel je dobiti od Jednote $60.00 bolniške podpore. Jedno-ten odbor se je pogodil žnjim za odpravnino $250.00, kar se mu je iz ■plačalo in se ga je črtalo. Odpravnina znaša pravzaprav le $190.00 ostali znesek je pa bolniška pod p ra — To je gotovo ugodno za Jednoto, ktera si je prihranila s tem najmanj par stotakov.” O tem “gotovo ugodnem” početju se nam niti sanjalo ni! Znano nam je bilo, da si je siromaku Uzelacu hrbtišče zlomilo in da je vsled tega neozdravljiv, a da bojo uradniki “Slovenske Narodne Podporne Jednote" s revežem, kateri je vsega usmiljenja, in pomilovanja vreden, na tak n e,čuvan in sramoten način postopali. — tega se pač nismo nikoli nadmli! Uze liac je imel -po pravilih, popolne pravico še do' $60.00 bolniške pocb pore in do odpravnine v celer« znesku $500.00. Vprašamo: Kako so uredniki Slovenske Narodne Podporne Jed-note do tega pr išli „.da so se z Uzelacom za odpravnino pogajali ko mu je celi znesek $500 pravilne pripadal? — Kdo je dal pravico uradnikom S. N. Podporne Jednote. da so sa. molastno Podporno Jednoto v o deruški zavod spreobrnili? Kako zamorejo uradniki 'S. N. Podporne Jednote se opravičiti, ko so Uzelacu $310 manj izplačali kakor pravila govore, kar znač; da- je bil Uzelac s pretvezami pre-varjen ? Ali so vsa k S. N. P. J. pripadajoča društva s tem zadovoljna, da se redno plačujočim članom prikrajša njih pravic in posebno seli društva strinjajo s početjem v slučaju navedenega Uzelaca? Na ta vprašanja pričakujemo odgovor, nakar bomo še spregovorili ; pripomniti nam pa je že sedaj, 'da ponosni odstavek: “To je gotovo ugodno za Jednoto” je vrhunec vse nesramnosti!!! ŠE JEDNA STRANKA. Kriza ne učinkuje najmanje, da nebi bilo kandidatov za predsedniški stolee na izobilje. Komaj je jeden ina “tiket” postavljen že se pojavi drugi, tretji itd. Eden ■obeiče to. drugi cbljubuje ono, vsi skupaj pa slikajo bodočnost v takih rožnatih barvah, da se človeku kar srce igra. Toda obljub je bilo že zmerom dokaj, a za v korist delavstva se ni nič. prav nič. do sedaj storilo, in v bodoče se nič. prav nič storilo ne bo. a-ko si delavec sam ne bo pomagal. Kako pravijo katoliški duhovniki ? “Pomagaj si sam. potem ti ■bo Bog pomagal 1” Vidiš, niti Bog ti hoče pomagati, ako si nočeš pomagati sam. In prav ima! Mar-siikiteri bi v lastnem Matu segnil, alko bi mu Bog pečene piščance v nista tlačil, a tako pa mora ganiti vsled ražinih vzrokov, da- se preživi. A samo, da se preživi: delati mu, — po njegovem mnenju —■ ni potreba misliti toliko manj pa delati! “Rasi trava, dokler sem osel.” To je žalostno, toda resnično. Tarnati, moledovati, ne morem. Stapam, je slabo in kdo vo kaj še vse ; to je na dnevnem redu : tudi selda.i, v tem času, ta ali oni premišljuje o položaju, toda vemo že vnaprej, da kakor -hitro se bojo bolji časi povrnili, tako hi-M'0 boe o vsi k or'stili nakloni v — kot vrženi, in reildlo se bo: “saj s; pomagamo”, vse drugo — ba! “No, kakor smo zgoraj povedali, Vstanovila se je nova “neodvisna stranka” “Independence Party” ter ljudstvo širne Amerike s “tiketom” osrečila.. Toliko hrupa in. vrišea, kakor demokrati im republikanci nis.Q “inđepemđein-cletlji” naredili — tudi jih ni bilo preveč navzročih. — a govorilo se je seim-iter-tja in kbnečno so so zjedinili kot jeden, mož. Tomaž L. Ilisgen iz Massachusetts je b'i'1 za kandidata predsednika in John Temple Graves iz Georgia (!) za kandidata podpredsednika nominiran. W. Randolph Hea-rst “oče' stranke, je bil .tudi kot kandidat za -predsednika. a dobil je samo -19 glasov, medtem ko je bilo pri tretjem- glasovanju 831 gtaso'v za Hisgeu od-dlanih. J. J. Shepard, delegat iz Kansasu, katerega so bili popoldan za člana “narodnega” odbora n o mi ni rali, je bil zbudil jezo Ilearsto-•vih 'pristašev, ko je v prilog Brva-na goiVoril. Vrgli so ‘ ‘požrtoval-ca” raz govorniškega odra, ter ■miu jih s peistmi dokaj naložili. Eni delegaltje so to početje grajali, ter s sikanjem in piskanjem duška nejevolji dali. Ako nebi bili detektivi in policaji delegata v svoje okrilje vzeli, bi se miu bilo slabo godilo. (Predokus svobodne enakopravnosti). — Platforma., med drugem, naslednje vsebuje: Obedive strank i, republikanska in demokratična se dolži, da «ti naspram ljudstvu storjene obljube zanemarjale in da siti meščanstvo ob, njim zajamčene pravice, spravili. Blagor ljudst va je iskati za-i-oraj edino in samo le v neodvisni stranki — “Independence Party.” -(B) Stranka se izreče za neposredi no nominacijo, da ima tudi ljucU s;vo -besedo pri volit vi svojih u-rajnikov, kar pri sedanjim “bos” go-.-ipodarstv-u ni v navadi. Dalje se za temelj postavi, da "1 Initiative in Referendum”, — predlogi in nasveti —posebno pri zagotovilih svob-odnice in drugih predpravic, se morajo strogo upoštevati. Tudi se povdarja. da ima ljudstvo pravico nedostojnega uradnika odstaviti. Platforma gromi proti korupi-ra.ni volilni metodi. Štedljiva uprava se odločno zahteva v vsi h javnih uradih. Postava se naj v pelja, katera bo preprečila korupcijo nadka-pitalfeacije. Bed a ju i sodnijški ovi-ralni odloki v delavskih razmerah se imajo odstranili. Podržaviti se nioiaj.o železnice in vs° druge občekoristiie naprave Priporoča sc sodna revizija ocene poštnega oddelka. Zahteva se varstvo- pred azijat-skimi in drugim nezaželenjimi priseliti iki. — O, fca!kiO‘se vse to lepo sliši, kar po ušesih segače ! Toda naivni so gospodje pri “Independence Party”. ko mislijo, da suro toliko trapasti, da bi njim verjeli, kar v | rožnatih barvah slikajo. Nam je j več, kiot dovolj dejstvo, ker so j John Temple G*ra ves iz Georgia, j za kandidata podpredsednika po-j stavili. To je: moža iiz države v i koji se z j etn iki huje nego s sužnji postopa. Jetniki se dajo pogodbeno bogatim farmarjem, tovarnarjem in drugim sličnim trinogom. za mali denar, in ako jet niik določeno delo ne stori, ga bičajo. in cesto do smrti. Jetniki so v verige okovani, obroči ob členkih so vznotraj ostri tako, da imajo siromaki neprenehoma ran- j jene noge. Prišli so mladi fantje v Georgio delo iskati, a so jih bandita prijeli, -kot “trampe” obsodili, v železja likovali in hajci ž njimi v sulžiTost. Tako ba ribarstvo se sedaj v državi Georgia godi in upi iven človek iz take kanibalske države naj bi bil podpredsednik Združenih držav ameriških?! Brrrr. pojdite vraga lovit, Vi in Vaša “neodvisna- stranka!” JAVNA ZAHVALA. -Cenjeni doktor Collins N. Y. 'Medica! Instituta: — Odgovarjajo^ na Vaše pismo Vam naznajam, da sem: popolnoma 'zdrav. Srčno lepo'se Vam zahvalim za Vaš tirad' in zdravila ter Vas hočem vsakemu priporočati naj se do vas obrne za pomoč. Vas še enkrat zahvalim in lepo pozdravim. Vaš slovenski rojak Johan, Grive. Box 236 Aurora, Minn. Nizke cene!! C* I ' 1 # 4^" Vse parobrodu e družbe £ t so znižale cene za prekmorsko vožnjo Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na: I Frank Sakser Co., ÍJ 109 Greenwich St., New York v 6104 St. Clair Ave., Y Cleveland, Ohio v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti! izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdrav-j nika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že oz- dravil. THE COLLINS N. T. MEDICU INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno iz-J kušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali j zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro I in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznjjj ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravi-j jeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in prčprič an sem, da sera le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Franc Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. Frank Polh 310 Mi dl ant Ave. Rockdalle, 111. Vefecenjem gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sera popolnoma zdrav, pa so tni še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljujem ter pripo točam roja- j kom, ako potrebujejo zdravil, naj | se na Vas ohrnejo, ker 'pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pom ago jo. Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni prdatelj Jakob Likar Box 941 West Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pis-| mu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : COLLINS N. T.UHI INSTITUTE! 140 WEST 34th STREET, NCW YORK, N. Y. DOPISI IN POROČILA ISo. Range, ^Iich. '27. julija. Cenjeni “Glas Svobode’ . Naznanjam nekaj nemavaduega, kakor se bodete prepričali iz mojega dopisa, ter Vas prosim, da ga uvrstite 'v naš cenjeni list. Kakor sem Vam poročal, da sem se ibil nameiiiil potovati na Mohawk, sem dne 25. julija to tudi storil in 'kaj se je 'Zgodilo? Gujte: Grma vojna, 300.000 mrtvih! General S. R. II. se je v vojno vplel s tremi Strankami, namreč: 1. z vojvodo J. P. O., 2. s cesarjem “Cirlibrkom’’ po imen« M. K. in s cesarjem “Pililbrkom” po imenu 51. S. B. S temi tremi se je zmagoviti general boril in tudi sijajno .zmagal. Prvi mu je bil vojsko napo vedal J. P. C. «koči dolski vojvoda, katerega je ibil po kratkem ¡boju premagal, toda le ta ni ¡miroval, nego je poklical še dinga dva cesarja na pomoč in mu takoj dne 62. julija osem in 19. stoletja napovedala vojsko in sicer na onoraivskemi polju blizo Švanperka pri Čaviču na Ilova-ctkem, odkodi so prodrli v Maio-plešni'CO breskev 'obirat in v Zgor-ni'k polhe lovit. V tem času jih je general S. R. H. obkolil in p revni agat. Sedlaj bi bil šel naš zmagoviti general -S. R. H. še naprej od zmage do ¡zmage, a ko ni imel pomoči, moral se je vrniti., kakor se je Garden, avstrijski vojsko-.vo'dlja vrnil ko je zavzel Bel grad. Sedaj Vas vprašam skočidolski vojvoda, ¡koliko Vas stane vojska, po našem kranjsikem računu .’ Cu-lilbrka. in Filibrka. sta. se precej dobro obnašala. Jaz mislim, da bbdeta odlikovana z “medalijo’ I. vrste in z zaslužnim križcom z ■zvezdo stare kučke za hrabrost. Tu imaš ti skočidolski vojvoda, mali opis od nesrečne bitke z generalom S. R. II. ■Dragi rojaki, zakaj spite? Odprite oči in ozrite se okoli selbe. ter poglejte kaj se godi po svetu Ne verujte vsega klerikalnim jezikom, 'ki si jih vsaki dan z delavskem i (žulji namažejo. Ubogi delavec, dela in se trudi, a svoj krvavo zaisluiže-ni tolar dene v pušico z namenom za cerkev. Toda cerkev ne potrebuje denarja, zatorej .ga. “revni” kaplanček pobere in si jeziček namaže, da mu urne-je leti. Dragi Slovani, mislil sem, da Vam bom moral eno mično zgodbico razložiti, toda vidim, da moram vsem Slovencem in Hrvatom, z eno besedo, vsem slovanskem rodu za vzgled tu podati. Da bodete vidili, koliko laži je v klerikalnih bulicah, 'n kteri to ¡malo premisli, bo kmalu v idil na kateri poti. da. je. Pomisli dragi sobrat, ■alko si draga,či n («moreš raztolmačiti. rutzemi ¡si pratiko v roke in pcifjledi koliko ¡svetnikov ¡bodeš našel, delavcev. Nobeden delavec ni svetnik: vsi so. papeži, škofi, patri, duhovni, cesarji, kralji, milijonarji ,itd. — Zakaj vse tako? Zato, ko delavec kteri dela. denar v cerkev meče in s tem popom žepe krpa. Ako umre in nima denarja. da si v nebesih prostor kupi, tedaj tudi v nebesih nemare biti. a. kam bo pa potem šel. ko v pekel, sej tam se nič ne dolbi za denar. Kristus je bil veliki duhoven in učenik, je ljudi učil pravo vero., ali za vse to ni denarja od ljudi jemal, nego je bil siromak in se je pobolžno in vzgledno obnašal. Zakaj se pa “sv. oče’ dragoceno opravlja skupai vleče, ko ie ja kristov namestnik na zemlji, tora j bi se mo- kati potniki v Ameriko čez Ha vre. Odprite oči dragi bratje! Amen. Vojni poročevalec. Mihvankee, Wis. 27. julija 1908 Naj nam bode dovoljeno poročati, našim sobratom po širni Ameriki o razmerah tmka.jšnega mesta. Tukaj v Mihvankee je nas precejšnje število ¡Slovencev, kateri se smemo ponašati, da nismo čisto na ¡zadnjem kraju v našem narodnem napredku. Nedavno odkar srno tukaj v Mihvankee vsta-novili samostojno društvo “Sloga”, popred spadajoča k S. N. P. J. zvano “dr. Sloga št. 16. S. N. P. J. ; ker smo pa mi člani bili zini raj, koit nekaki “pastorki” u-poštevaui od mačehe Jednote, smo si pa ustanovili samostojno društvo. Društvo napreduje izvrstno ; ko maj smo storili ta korak, že pristopajo k nam novodošli sobratje, katerim je namen in želja, sodelovati in podpirati to napredno delo. Za to napredovanje gre pa, ¡vsa hvala -trnka j snem sodrugom in pa odlbonu, kateri dela neumorno v prospeh. Ker pa. je začetek pri vsakem delu trudapoln, tako smo tudi mi imeli dosti truda, toda dokler se bodemo ¡bratje pri dr. “Slogi1’ tako podpirali m rama ob rami stali, .bodemo zniiraj napredovali. Ko ¡pa nesreča nikoli ne počiva, talko je tudi nas obiskala, ko nam je smrt iztrgala iz naše srede našega brata Anton Gregorčiča, popred spadajoč k S. N. P. J., ker se pa ona ni brigata zanj in ga izključila akoravno je 'bil plačal a-ssesment, sprejeli smo ga mi. Pogreb za tem bratom je bil nad vse sijajen, udeležili so se ga večinoma vsi člani, ter mu izkazali zadnjo čast. Poseben ut is ¡na pričujoče je naredil govor br. predsednika od dr. “Sloga” v katerem je razlagal, kako bratska vez in ljubezen da vlada pri društvu in kako teška da je ločitev. .Marsikaterem so se pojavile solze ¡v očeh. Akoravno nas je zadela ta nesreča, vendar nebode treba sodnij-1 skem potom izka.ti usmrtiline. ka-j kor smo jo morali mi od S. N. P. J. iskati: imamo namreč že lepo rezervo, da lahko takoj izplačamo. ■Sedaj ¡pa rojaki Slovenci po A-j ¡meri,ki posebno pa v Wiseon.sinul pristopajte k temu prekori st n eni j društvu, katerega namen je -v res-j niei podpirati brate v 'bolezni ne I pa jim samo prazne obljube da- j jati. Pozdrav vsim rojakom. Odbor. tva slovenskih 'listov varajo. ¡Sedaj je poslal nekak popravek v Proletarca” v ¡katerem milo toži in pretaka ikrododilove solze, s katerim bi se rad opral s ¡tem, da čveka o demokratih in o volitvah in takih stvareh o kojih za stopi ko zajec na boben. Znan je izid tukajšnjih volitev in iz tega se razvidi komičen popravek, kojega je “Ivanka” poslala v .“Proletarcu” in v katerem čveka, da so biti kandidatje sami demokrati, kar pa ni res ter ga, kot lažnika pribijem na steno. iSeveda. 'ko bi bili vsi socialisti taki kot je “Zdražbar”, ko piše •po časopisih čez duhovnike, tukaj pa zanje berači s tako silo, da morajo brezposelni delavci dati makar zadni “nikel”; na tak način pač n el bi prišli socialisti nikdar na površje. 'Socialisti se potegujejo za boljše plačo in skrajšanje delovnega časa, ta “obersoeialist” “Zdražbar”, pa “bose” nagovarja, naj bi dali delavcem več dela ali daljši delavni čas. kar je že skušal napraviti podpisanemu, toda se je zbodel, da ga še sedaj bode! .. . . . , Je li to socialist? Ne. gotovo ue! To je pravcata izdajica socialistov. Vse njegovo efijalsko zavijanje mu ne pomaga nič; neiz-bristiv .pečat si je pritisnil na svoje izdajalsko čelo. 'Kar se pa tiče volitev, nam je gosp. 51. Juštin prevel iz angleščine na slovenski jezik uradniške naslove kandidatov. Da mi bi b;i g. 51. Juslbiin izpolnil mojo glasovnico. je grda laž, ker volitev bila tajna in jaz sem izpolnil glasovnico sam. Ako pa nasprotno dokažeš, tedaj dobiš pri g. 51. Justinu 50 dolarjev nagrade. Seveda on prezira ljudi, katerim mrzi že odldaleč in prezirati jih mora. ker mu je v več hiš vhod prepovedan ! 5Ietaili in brcali so te tudi že iz salonov, kdor je čas imel in Amerikanci so te čakali z nabitimi samokresi, ko si okna popravljal in kdo te je preganjal ? — Hočeš več zvediti ? Za danes zadostuj, ter pozdrav vsim za v e d n im rojakom. Peter Kurroilk. Čitajte rojaki ! i • . . . - ---oprimemo kmetijstva Amer ■ ki. Kupimo dobro zemljo m vstano'imo sloiem-kć m seli ine lepo novo domovino, in zaUtinimo prijetno br dofnost tebi dragi rodbini svoji, m našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemlje, in imamo izvrstni svet za naselbine, z zdravim podnebjem, dob,o vodo in bhzo velikih mest kjer se vse lahke dobro proda, kjer je indus-tnja živahna in delavec n a denar, ker je njegova plača polovico višja, kot na jugovshodu. Pišite na: BRUNSHMID, ALBINA & ROVNJAK, 708 So. 10. St., M1NNEAPOLSS, RASNEM. POZOR! OZNANILO!! Vsem cenjenim rojakom naznanjam, 8@“ na 3913 St. Clair Ave tla VABILO!!! sem prevzel v CLEVELANDU, O., doloro znani S-A-LOOHNT od starosta slovenskega “Sokola” gosp. Louis Reharja. Podpisani se cenjenim rojakom najtopleje priporočam ter se nadjam, da bode vsak zadovoljen, kdor me poseti. S spoštovanjem Gabrijel Trampuš, gostilničar ^Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati sve^e, mo- goče še popolnoma zdrave zohef Pusti si jih zaliti s zlatom ali sre- jSgfc : brom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi ® BCT Wm Dr. E. K. Šimonek /JÊÊ Zobozdravnik. —— — — - 544 1ILUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon 5iorgan 433. Sheboygan, Wis. 27 I 'rednik da. “Glas J m obu- ja Cenjeni imi “Glas Svobode ': Ker je Tvoje necelo pravico zagovarjati. a ljudi po zaslugi ožigosati. posebno take, ko se kažejo socialiste.’ a ¡v resnici so vse 1908 : lipami, tla im bode».e oJs.opili malo prostora v našem delavskem Listu “Glas Svobode”: sej dopisi iz našega mesta Sheboygan so redka prikazen. Delavske razmere so tukaj jako žalostne. Ako prevdarimo. da zasluži mož za 10 ur težkega dela komaj $1.15 do $1.30. z čemur mora sebe in svojo družino preživeti, j je umevno, da si nenrore za sta-I rost in slabe čase nič pribran iti. j Kar se živeža tiče je skorej tukaj I vse dražji, kot po drugih mestih, j Vrbu vsega so si pa ¡delodajalci i lepe praznike /poslužiti, da se po j nekaterih tovarnah dela po 4 j na dan. ¡v tednu, nekateri so pa 3 tedne zaprte tovarne, slepijo in sestradavajo i £ Rodovitna zemljišča v državi Micn „inOgmuiv County pe | $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15i r i prej ascc. $ Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh oTžavah Amerike Vozne listke (šifkarte), zavarevalnir e, pcšiljirji denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18tli St., Chicago, III. ure Oregon City. Ore. konec julija.. ¡ _ ^ zoppt p(> 3 ali 4 dn imeli po S tem revnega delavca, da dela pokoro s strahom | ... . ., ’'V M in trepetom za “volilni praznik b drazega nego socialisti, Do cela i R - fci, St0.rite tudi vi,resni ko-1 sem se prepričaI. da je Glas ¡Svo- , , ,, .v t , , I ratk in nikarte se -podvreči kapita hode resnucno kateri se za j . • ; , . ’ , . , ! lizmai, karieri delavstvo bon, med tem ko izdajice in pin.kertomee po vsej pravici neusmiljeno razkrinkava. Prav. tako! — Toda k stvari: Ripley dežela. Najlepše kmetije ali gozd v največji naselbini Slovencev v Ameriki Plačilne pogoje si sam napravi. Naše sadje je bilo z prvim darilom na razstavah obdarjeno. Plačaš express, pošljem ti nzorec laj tukaj raste- FRAR3& GRAH, Baylor, Ho. Prvi ia edini samo.tojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki vam izsesava moe : v moči je zmaga in kakor se raz- j vidi.' «mo1 začeli nekoliko n-apre^“ ra' vsaj on. papež, po njem ravnati. Kadar John Rockefeller umre. 'bo lahko šel naravnost v nebesa, ko ima, dosti denarja., polovico premoženja bo dal za. sv. maše. a za drago polovi rosi še lahko kuni ¡dober prostor v nebesih. Če ,na jaz umrem, ko nimam denarja, ako prav ¡sem pobožen in ¡bogaboječ, ne morem, kar tako v nebesa, moral bi čakati kakor morajo ea- Tukaj v naši naselbini živi člo-veče, koje 'že del j časa s svojimi nesramnimi laižrni ljudstvo vzne-mirja.Njegovega imena zasedaj ne imenujem, temveč naj mu bo ime “Zdražbar”. ¡Sicer njemu tako ni nič za pravo ime “podkreše” se kakor kdo hoče im kakor mu ka-paipež takoj že samo, da je za njega prav. Prvin bogastvo točeno četrtletje je bil poslal v Glasnik neko klohasarijo in zlorabil podpis nekega P. G.: potem je bil poslal v “Glas Naroda” neki oglas ter istiga podpisal s I-vanka Žagar, katero ime .njemu najbolj pr isto ja. ko je v resnici pravcata “baba ■ (Ako se še kaj takega, .pripeti, naznanite ga na pošti. d?, sernu jezik za vselej prikrajša. Op. ured.) S tem bi bil rad .brezposelne delavce blatil in spravil ob dobro ime. Točaj opozarjam slovensko časopisje pred take vrste ljudi, ko samo uredniš- ridi. smo zaceli nekoliko napredo Hvati tukaj v “shapu”, pa saj je tudi že skrajni čas. Rojaki čitajte “Glas Svobode”, to je naš prvi in edino pravi delavski list. kateri nas uči in se za nas bori. Prepričali so bodete, da edina pot pravice, je naša ko jo že davno kličemo k življenju, da si pridobimo ‘boljše čase, katere s? želimo. \Da je pa to možno, potrebno je dobrega, čtiva in zakaj nebi bil vsak delavec na edini delavski list “Glas Svobode” naročen, kateri prinaše toliko za delavca ¡koristnega čtiva? V socialističnem napredku postaneš šelej brat svoboidnomislečega delavca. Želim delavstvu boljših časov “Glas Svobodi” pa vrlih naročnikov. Joe 5talar. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih n popolnih niiač. g2—84 Fisk St, Tel. Canal 1407 F. A. ČMEJLA, Zastonj JVa željo rojakov poslano zastonj dobri iti resnični popis zemljišča v okolici Phillips, v okrajih J rice, Taylor in Ashland v severnem delu države Wisconsin. Varujte se prevarantov in agentov zemljišč, kateri pod napačnimi pretvezami hočejo ogoljufati. Najprej pre-čitajte našo popisno knjižico, nizke cene in ugodnih obrokih pred no, kje drugje kupile. Naš cilj je obljuditi to rodovitno pokrajino. Onim, ki kupijo od nas zemljišča, plačamo vožnjo. Za vsa pojasnila v tej zadevi obrnite sc le na našega zastopnika zemljiškega oddelka družbe Wisconsin Central Railway, Chicago, 111- 572 Blue Island Ave. Dept. D. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima leno urejeno dvorano za zah »ve in zborovanja TEL. CANAL 7041 Edward Paneli ---— gostilničar--- 663 Elue Island Avenue CHICAGO* DOPISI. Naylor, Mo. Kaj (hočem dražega poročati, kakor o letini tukajšnih krajev. Letina je precej dobra; krompir je silno obrodil, debel kot kumare, ¡žal da ga amerikankki kmetje še malo sade v teli krajih, vendar smo ga poslali v St. Louis vsaj 15 kar iz tega mesta. Kakor ¡se splošno čuje, postali bojo ti kraji v nekterih letih krompirjevi kraji, kajti tukajšnji kmetje so začeli spoznavati, da se krompir izvrstno plača. Tako ga je kmet R. IS. Jenkins, prvič letos za poskusno saldi! na šestnajstiniki akra a.li 2720 štirjaških čevljev. Izkopal ga je, kar z prisego potrdi, 47Vi» pušljev na onem prostoru Moj še ni izkopan, tora j me morem poročati kakšen uspeh da ho, vendar veni. da se ga bode drugo leto poslalo vsaj 500 kar iz tukajšnjega ¡mesta. Drugi pridelki kažejo najbolje, kajti 'vedno imamo dežja dove'lj ne preveč. Sadje, breskve so tako polne, da je polovico drevja polomljenega. Mi imamo tukaj breskve 10 — 12 col debele (drevje namreč) na obseg. Jaz sem videl razstavo sadja v San Francisco, a nikolii tac ih breskev. Jabolk je tiuldii precej, pa jih je bila slama opalila. 1. maja, a vendar jih je še toliko, da se ravno drevje ne lomi. 'Vlsakido. fcedor se zanima resno za naiseUjdvamje, naj mi piše kalkove pridelke bi raid'imel in pošljem mu košaro sadja na ogled, a on plača express. Dedo se je tukaj odprlo: žage ■režejo, tovarna za ročaje dela, tudi sekira se je zopet začela oglašati. Upaim tudi v kratkem Slovencem poročati za večje in trajno delo. Živine se je poslalo ta mesec — julija — iz ¡Naylor. Oxly in Doniphan po J. M. R. R. v St. Louis. 3'6 bar prašičev. 24 kar goveđe, 3 kare ovac, 14 kar kokoši in 3 kare jajce. Poročilo tukajšnega agenta za železnico. — Drugače pa vsaj ve'ste, kako je na kmetih. Olb nedeljah ribe lovimo v bližnej reki ali pa v kakej senc! polnega ¡drevja premišluje-mo, zakaj da tako lepa drevesa talko mali sad rodé, a buča pa tako debel. Višaj mislim, da razumite. Za letos je prepozno, a drugo leto na pravimo tukaj deželno razstavo pridelkov, z velikimi .n a g ra-daimii. v prospeh kmetijstva. Zato misel so vsi tuikajšni Amerikanci vneti, katerem je pri srcu iprpslvilt dežele. Tedaj pa. prav gotovo povabim vse Slovence semkaj. z izrekom države “We are from Missouri, you bave to show me.” In mi .bodemo dokazali, da smo lahko ponosni na našo novo domovino in da imamo kar trdimo. ' Pozdrav vsem Slovencem F. Gram. Pretečeni teden nam je poslal (gospod F. Graim iiz Naylor, Mo. košaro jabolk in breskev, in pri-poznati moramo, da id ¡kost in o-kus sadja je m cikaj izvamrednega. Jabolka tehtajo eden po % funta. To nam dokazuje da je tam dobra zemlja in ugodno podnebje. Uredništvo.) Dolenjsko sredi m. julija 1908. 'Čemdailje več ■ameidka.ncev prihaja v rojstni kraj. Ni je skoro vasi. Ida bi ne zagledal cilindra in lakastih ¡čevljev, kar znači, da se je 'vrnil zgubi jeni sin v naročje svoje matere, bodisi sam. ali z družino.. Seveda, nekateri se >že sedaj kesajo, videči revščino in nadlogo, ki zija iz vsacega. kota. Letos je namreč dolgotrajna «rSa.. Po polju je že vse suho. ¡Pridelka ne bode za ljudi, še manj pa za živino. Ljudje povsodi .zdihujejo in roke obupno vi jo! Vročina je res neznosna, da vse po polju opali in ulniei, Ni čuda, da ljudje v skrajni obupnosti prirejajo procesije za dež. To se razume, da na prigovarjanje svojih duhovnih posod. Tako na vsezgodaj se vidijo dolge vrste r omaric ¡deževnik, fco hite, glasno moleč, po prašni cesti do oddaljene cerkve. Na čelu ji seveda /gre duhovnik, ki je od “deževnic” dobro plačan, ko je pa molitev opravljena stopi “gospod” v zaprto kočijo in se odpelje domov, brez vlage, brez dežja. “Deževnice” pa romajo bose in gologlave v soparnem solncu proti domu iravtno ¡tako suhe kot prej. Amerikancem se pa vse to početje vidi nekoliko neumno, ni čuda. če žele čim preje odriniti nazaj v deželo svobode. Glasno pa se smejejo zgovornim “deževnicam”, fco 'zatrjujejo, da če ne bode* dežja v par dneh. bodejo šle ¡po golili kolenih na božjo pot k sv. Pankraciju. Za klepetave babure jim ni nič ampak eeclna, ru-dečetična dekleta bi se jim vse jedno smilila, plazeč sie po ostrem pasku z golimi koleni. V časih se pa le dogddi kak smešen dogodek. Pred par dnevi sem potoval po divni Gorenjski. Tu naletim na celo tropo “deževnic in “deževnikov”. Bilo je ravno • na kranjski in štajerski meji Kranjski romarji pridejo ma hrib glasno prašeč dež)jas z druge strani hriba so jo pridihali pa Štaja.rci. istotako glasno moleč — proiseč lepega vremena. — Kranjci so nekaj časa le poslušali, kaj regljajo Štajerci, Staj er ci ¡so pa poslušali kaj besedičijo kranjeii. Spoznali so v kratkem ¡vek položaj. Na vse strani so začeli po strani pljuvati in jezno pi bati. Bati se je bilo hudega tepeža. da nista ¡modra dušna pa sitirja pomirila razburjene duhove. Zatrjevala sta. na vse strani, da (bode Mati Božja Štajarcem odvzela mokroto in jo dala kranj cem in zopet nasprotno. Le da naj jedna procesija opravi svoj molitve in prošnje v •cerkvi, med tem ko naj druga procesija počaka zunaj cerkve. Kar se je v res niči ¡tudi zgodilo. ¡Sedaj naj se pa premisli, da že svetniki v ¡nebesih nimajo miru in jim je obstanek jako trnjev. Zato tudi “ Amerikam oi” prezirljivo gledajo zasl opij en o ljudstvo, dokler zopet ne odidejo na. svoja sta ra mesta. Šinihelisfci župnik je pa drugačen ¡mož. ¡Suša je namreč tudi pri njemu. Okroglo lična dekle se mu ¡smili, da bi nosila, vodo iz kr-be. je škoda rudečih lic. belih ročic. to je le za kmeta, da vozi tri do' štiri ure daleč z žejno in lačno živimo slabo pitno vodo. Naprosil je Ž . . . požarno hrambo, da mu je prihitela z brizgalno na pomoč. da ima nabrizga vode v njegov vodnjak. Nesreča pa nikdar ne miruje, tako tudi pri fajmoštrovi suši ne, in pri Ž . . . požarni hrambi ne. Ta čudna hramba fajmoštrove suše nima sicer dražega dela., da gleda na fajmoštrov ¡migljaj, ter gro gasit sušo. da. objedinem odpravi svojo letno vajo. Prst božji je pa segel vmes, kakor bi mignil je prečrtal “kunštnemu” fajmoštra račune gasilcem pa pijačo. Ko so na komando ena. dve tri: brizgati — brizgaj! vlačili po strmi poti nad Krko proti Šmihelu pri Ž . . . napete cevi. se voz odveže in s silnim ropotom in peklenskim šuodlrom drvi po kameniti strmi cesti nizdol, naravnost v zeleno krko. Dolge cevi so se opletale krog razkačenega dirjajočega voza. kakor s;'kajioče kač«, ob ipoletni vročini. Bog ve.nda1 ¡kar stori, prav stori. Ce bi hoteli gasiti sušo naj bi jo gasili revnim slojem in jian pomagali v revščini in nadlogi, ne pa oholim, razboritim fajmoštrom. Ce zapoje fajmošter enkrat “Do-minus ...” ima goldinar, revež pa nima kje dobiti par krajcarjev. _________ H. S. Laram. O. koncem julija. Kot zvest ¡naročnik “Gla.s Svobode” Vaim poročam, da odkar se je tukaj ustanovila slovenska fara so ve'dni prepiri med tukajšnjimi rojaki na dnevnem redu: ¡za kar ¡skrbijo razni “prečastiti” in farizejsko pobožni cerkveni odbor, Rev. Štefančič deluje na vso moč. da bi potisnil lana inske Slovence v srednjeveško temo. Ta “gospod” je tudi toliko prijazen, da -odreče krst. ako mu niso botri po njegovih misli. Le tako na- Naša velika, popolna razprodaja ?a august se prične tepe« Naš namen je vso poletno zalogo in posamezne kose, katere smo še pri inventarju našli, izprazniti. Cene so tako nizke, da v nekterih slučajih malo drugače kot za stonj; toje popolna razprodaja iz vsih oddelkov in radi tega smo prejšnje cene popolnoma prezrli. Zagrinjala za okna, bele Nottingham, pletena 3V-» yd. dolge in poL sebne širokosti, izbira raznih naj-novejših krojev nektere (Tj 1 QQ vredne do $3.00., par ... U)l,uu (Tretje nadstropje.). Teške turške brisače, velike granaste najboljše 15c.. yip sedaj po ......................u2U Fine bele ščipke in vkladke, velika izbira najnovejših vzorcev in razne širokosti nektere vredne po 20c se- P3n daj ........................• 0 4 U Velika zaloga ženskih belih mušli-nasteh korsetnih površnikov, lepo s ščilpkami obšiti izvan- lP« redna cena ...................J.UU Fini možke čevlji iz box, velour to letine ali vici kid; vse trpežno, vsak par za jaimčen velikost 6 do 11 najboljše po $2.50 par sedaj ............... (Drago nadstropje.) , Zaloga dobro ¡delanih molžkih hlač posamezne v 'vsih 'navadnih velikosti, nektere vredne $3.00 Vaša izbira sedaj par RO ................... (Drago nadstropje.) Bali Brothers Mason Fruit Jars iz porcelana s einastim pokrovom, velikost pol galona, navadna cena 9c, vsak sedaj ... Možke fine srajce gladke ali nabrane prsi, velika zaloga čednih vzorcev v oseh navadnih Q J p velikosti, Vaša izbira po .... 0"rU Zaloga čevljev za otroke vici kid ali lakiranega usnja, fino upisane, črne ali rojave, velikost 3 do 8. Vaša izbira po u rje 5iC Outing Flannel lepo pisani in kri-ižasti najboljše vrste po 9c. i 3p samo sedaj yd. po.............44U Outing Flannel navadne barve, v rožnati, modri, rudečli a.li beli, navadna, cena 10c. sedaj yd. po ....-•.......... Obleke za možke in mladenče prikladne delane iz srednje laškega črnega blaga, nektere vredne .po $12.50 sedaj sa- (Tl P ijP mo............... ....... U5U .uu Ženske vestje vsih krojev te sezone lepo okrašene s pletenino in «čipkami, dlolgi ¡ali kratki rokavi, nek-tere vredne $2.25. sedlaj ..................... o u Fino beli Dress Lowns za vestje in obleko, boljše vrste po 12V->c yd. sedaj ............ Spodna obleka za možke, 50 tucete v mežikih spodnjih oblek, razne barve lahke in srednje vrste, nek-tere vredne po 98c. Vaša izbira .................. (4 pa.ri meja.) Vrč za vodo s šestimi kozarci in s plaitnilbom izbira iz raznih barv navadna cena $1,59 sedaj .................utt Stoli mečni za v obed niče hrastovo Mikani, st ra gani naslonjači in usnjatimi sedeži, navadna cena 85c. skoz te raz- 10« prodaje ...................... 4Uu Oglejte si zalogo in cene v naših izložnih oknih. Obiščite našo prodajalno in prepričajte se v velikanski ponujani vrednosti. 559,561,563^565 ÂV^ ¡prej Rev. Štefančič; kadar Vam bodo postale tla. prevroča se bo-deste pa umaknili kakor Vaš prednik. Toliko za danes, drugič kaj ve,g Naročnik. Čudežna ura za $4 98 FineffH dela. dobro idoča. močna in zgleda -kot zlata. Remu-ator tečaji na rubin k a m n ib. J uničen regulator in gravirani pokrovi. Garantirana za 20 let. & uro pošljemo krasno verižico brezplačno po po-vztiu (C. O. D.) za $4 98. Oglej si*j« ako ti je po ‘>odu plačaj in tvoja je^ nasprotno io na vrni na naše stroške. Z naročilom 6. ur dobii eno uro in verižico povrh. Pri naročilu piši žeiiž li žensko ali mozko uro. FIELD 4 CO., DEP.38-163 RANDOPH Sl., CHICAGO ILL. Slovenci! Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno GOSTILNO na 680 Bine Island Ave., blizu Atlas pivovarne. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH P RVI DOLAIt r Brezplačen svet Obrnite se na izkušeniga specijalista Ml GARANTIRAMO ZA UZDRAVLJENJE SLABOTNI-BOLIM! IN NERVOZNI MOŠKI SE OZDRAVIJO HITRO, USPEŠNO IN ZANESLJIVO. Varicocele Tesnina Zastrupljenje kri Nalezljive bolezni Tajne bolezni,Zgubava semena in mokrote Za preiskavo in nasvet neračunamo. Ogledate si lahko sam svojo bolezen v voščenih sohah v naši veliki anatomični dvorani, ki je odprta brez. vstopnine vsim možkim. Kar mi zdravimo, ozdravimo. Mi ozdravimo več možkih kot katerikoli specijalist v Chicagi. Naše cene so za polovico nižje od drugih specijalistovi Ne odlašajte, in oglasite se takoj. URADNE URE od 8 do poldan do 8 zvečer, ob nedeljah od IO do 3 ure. DR. WELLS & CO., 298 State St., CHICAGO prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar pri- $ hranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s 652 Blue Island Ave. Odprto vsako soboto večer do 8 ure FOTOGRAFIJE, katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je Izkušen fotograf, -vociieL Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča. 391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place Established 1883 CHICAGO — Phone Canal 287 SEVEROVA DRUŽINSKA ZDRAVILA PRINESEJO UPANJE, MOČ IN ZDRAVJE TRPINOM IN BOLNIKOM VSEH KRAJEV. Zanesljivo Zdravilo. Najzanesljivejše zdravilo zoper vse nerede prebavnih organov, kakor: neprebav.nost, zabasanost, riganje, kruljenje v želodcu, ščipanje v trebuhu in oslabelost je SEVEROV ŽELODČNI GRENČEC. Krepča oslabeli sestav, prinese izgubljeno zdravje ter je posebno izvrstna tonika za one, katerim se že zdravje povračuje, ker daje dober okus in od-tsrani vsako slabost želodca .Cena 50 centov in $1.00 “V teh vročih dneh bi jaz nikakor ne mogel delati, ker moj želodec je slab, tako oslabel, da brez Severovega želodčnega grenčeca bi ne mogel prebaviti nobene težje jedi posebno mesa. Ne samo, to zdravilo pomaga pvebavnim organom pri delovanju pač pa tudi okrepča človeka čudežno.” John Kopecky, 13328 Buffalo Ave., Hegewisch, lil. Zdrn vi lili nasvet zhw(on j NEVRALGIJA in glavobol sta vzrok vročine krvi, pekočine po koži in žilah ter nervoznosti. Nervoznost je nevarna bolezen, zoper tako bolezen, je pa ti eba jemati dobro zdravilo, ki gotovo je: Severov Prašek_ zoper glavobol in nevralgijo. ki ozdravi in odstrani bolečine brez kakih nasledkov ali ostankov bolezni. Cena 25 centov. DOBRA TONIKA je izvrstno krepčilo za priletne ljudi; tudi za mlade in oslabele; zoper vse nasledke zabasanosti, izgube veselja in potrpnosti ter je-ternih neredov je SEVEROV__________ Življenski Balzam Najbolji. To je obsolutno najbolje zdravilo zoper vse preomenjene bolezni, ker je priporočano po onih, ki so ga že kedej rabiti. Cena 75 centov. PRODAJEJO SE V VSEH LAKARNAH. VPRAŠAJTE SAMO ZA 'SEVEROVA' Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Qistim stare obleke in izdelujem nove JJ®“ =po ja najnovejši modi in nizki ceni. JURIJ MAMEK, 581 S. Centre A v«. blizo 18. ulice Chicago, 111. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega je za polovico.., nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo nailepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za maške obleke. Hat' Oglejte si našo zalogo OBUCE.“©8 TEL. CANAL 1198. Pozor rojaki! Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v ('hieajii in drutrim pookoliri. naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljeimm salooiro “Triglav” v«»dno svež*» - Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske s m od k e na mzpolagK V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in jk>oI *" miza. Zagotavljam solidno postrežla» in se priporočam za obilen obisk. John Mladič 617 So. Center Ave., blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL. um ma*.muc/ loboučnid a obchodmd zbožim vypravnÿm »7vnvp PBÁn VFNTÏÏF «S 508-600 iázkové prači veruje se zvláStní pozornost 508-600 BLUE ISUAND AVENUE Kasparjeva držav-11 a banka. 6?3 Blue Island Ave. Chicago, III. plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN, 617 So. Center ave., Chicago, Ul. Tel. št. Canal 915 IZ STARE DOMOVINE Oče in sin. V Trstu sta se 44- letni delavec Rihard Steinbaeh in njegov 20letni sin Karel, kočijaž stepla in z noži tako obdelala, da so očeta prepeljali v bolnišnico. V prst jo je ugriznil. 291etni posestnik Franc .Stiberc v Lahoneu pri Ptuju in Ana Hanžič sta se sprla in stepla, ker je ženska dala Stiberčevi ženi denarnico, ki je njemu padla na tla. Pri pretepu je Stiher ugriznil nasprotnico v prst in ga ni preje .izpustil, da ga je Hanžič z vso silo stisnil za nos. Obsojen je bil na- 6 mesecev ječe Izseljevanje v Ameriko pojema vsled denarne krize tako, da je sklenila združena avstrijska paro-brodna družba (poprej Cosulich) pet svojih največjih parnikov za prekomorski promet popolnoma raztovoriti. Sneg je zapadel po vseh višjih gorah orenjske in Koroške. Smrtna nesreča. V Petrinji na Hrvaškem je šel trgovčev sin Bra nko Sla vrn e v skladišče po špirit. Ker je bilo temno, (prižgal je užigalico. Nastala je eksplozija in Slavnič je dobil takeopekline po vsem životu, da je v par lirah izdihnil v najhujših mukah. Sirovina. V Trstu je 34 letni elektrotehnik -Josip Japie iz Pulja 81etnega nezakonskega sima. ki ga ima s Katarino Gajek. tako pretepel. da so ga. morali oddati v bolnico. Sirovino so zaprli. , Trgovina z dekleti. Tržaška policija je zaprla neko Frančiško de Val. voditeljice javne hiše v Vidmu. Zenska, je lovila, po Trstu večinoma slovenska dekleta in jih odt[>eljavala na njih cilj. obetajoč jim dober zaslužek. Zaprli so tudi postreščka Alozija V.. . ki ji je zganjal neprevidna dekleta. , Mati in sin utonila. Pri Isoli v Istri je utonila s sinom vred 27-letna .gospa Erna Eleva. žena blagajnika tržaške generalne agenture zavarovalnice “Riunione Adriatica”. Vozila se je z majhnim čolnom zvanim “samdolo”. Radi poneverjenja so zaprli v Zagrebu Stefana Korjaniča, lastnika “Credit-Reforme”- Zaupan denar strank je pridržal zase in živel zelo gosposko. Sirov sin. Jožef Vidmar, posestnik na Zgor. Berniku, ne živi v slogi s svojim očetom Janezom. Ker je že enkrat očeta pretepal, je bil kaznovan s trimesečno ječo. Dne 20. junija t. 1. si je napravljal njegov že 77 let stari oče .strešne trte. da bi jih prodal. Sin. vi-devši to delo. mu je začel trte raz-sekavati. Ko mu je oče to hotel zabraniti, udaril ga je z ušesom sekire tako po glavi, da se je ¡na tla zvrnil im da ga je kri oblila. Sin mu je zagrozil, da ga bo razsekal. Oče je vstal, šel v hišo im se preoblekel, hoteč ,iti k zdravniku. Sirovi sin ga je pa pograbil, zvrnil na posteljo in ga jel z rokami suvati. Pri tem mu je zagrozil. da ga bo zaklal ali pa ubil. Nečloveški sin je .bil obsojen na 5 mesecev teške ječe. Zaslužil je pač več! Rodbinska drama. V Kislamgu pri Stolnem Belem gradu je kmet Toth ubil s sekiro svojo taščo, ker ga ni pustila v hišo. kjer sta bila otroka njegove ločene žene. Potem je hudo ranil še tasta in oba svoja otroka, končno pa hišo zažgal. Njegava žena je na srečo odšla- poprej v drugo vas dela iskat. Besnega moža so orožniki prijeli v trenotku, ko se je hotel vreči pod vlak. Kanibalizem. V Trstu sta dva lopova, napadla 211etnega kmeta Antona Kocijančiča iz Kropa in ga z gorjačami tako neusmiljeno pretepla, da je napol mrtev oble-žal. Vsega v ranah in bunkah so ga sprejeli v bolnišnico. Pogreša se od 2. jul. GOletni Josip Zupan iz Krške vasi št, 11 v litijskem okraju. Ko je odšel od doma, je imel pri sebi čez 3000 kron denarja. Zupan je velike postave, črno oblečen in ima u-metno desno nogo. Zver. V Trstu je 6 letno hčer delavca Antona Malusa neki moš ki zvabil v samoten kraj in jo tam oskrunil. Dal ji je za to 12 vinarjev. Ko je dekličin oče zve- del o tem, šel je z otrokom iskat divjata. V neki ulici je deklica pokazala na moškega, ki da je učinil zločin na njej Malusa se je zakadil vanj in mu zasadil nož v pleče. Ogromna množica ljudi jo hotela ranjenca linčati, ko je zvedela, za. kaj se gre. Na policiji jo mož povedal, da je 261etni natakar Fran Oolouna iz Benetk, a odločno tajil podtikano mu dejanje, dasi je deklica zrnova zatrjevala, ' da je on oskrunjevalee. Golouin* so oddali v bolnico kot jetnika, poizvedovali pa bodo, če je res on izvršil hudodelstvo na imenovanem dekletu. Nato se je v Trstu policiji javil 261etni natakar Ivan .Altan, ki je izvršil hudodelstvo, kakor že o-men jen o. Žrtev nenravnih roditeljev; Fred nekaj meseci je delavec Liber C. v Trstu spoznal mlado, lepo deklico. Njej je komaj 15 let, a v teh letih neobičajna resnoba že prešinja njen simpatični obraz Razvila, se je idila med njima in mladenič je sklenil, da postane ona mlada in otožna resna lepota njegova žena. Nekega dne pa je zaljubljenega mladeniča ustavil na cesti prijatelj, ki ga je opozoril na to, Ja on ljubimkuje s hčerjo — imejiteljice zloglasne 'hiše. Mladenič je ves potrt zahteval po* jasnila od svoje zaročenke. ¡Stvar je bila resnična. A uboga, deklica, ki je pri tem največ trpela, ga ni varala, marveč je mislila, da on že ve za sramotno obrt njene matere. Mladenič plemenitega značaja je nedolžni hčerki odpustil materino krivdo in sklenil, da se po poroki odpelje z njo tja, kjer je nihče ne pozna. Vse je bilo ‘že sklonjeno, a deklica je v zadnjem času postajala še -bolj 0-tožna in mu izjavila, .da- se ne more ž njim poročiti. Na vsiljivo vprašanje je deklica med jokom povedela, da se ne smatra- njega vredna. Ona da ni hči onega, čigar ime ona nosi, marveč sad pre-šestne ljubezni njene matere v 0-nem času, ko se je materin mož nahajal v zaporu radi goljufije. Ta jo je potem legitimiral iu potem — posilil, ko je imela deset let. Zaročenec se je v strašnem obupu podal na policijo in ovadil čin te zverine v človeški podobi A ko je policija prišla ponj, je že ušel. Bržkone je povohal, da je prišel dan plačila. Pobratimstvo med Poljaki in Rusi. Praga 16. julija. Danes se je zgodil na vseslovanskem shodu velik dogodek, ki zn-a imeti neizmerno blagodejne posledice za Slovanstvo. Prišlo je namreč po navdušenem govoru delegata 'Kar-zovskega za rus-ko-poljsko slogo do očitnega pobratimstva med ruskimi in poljskimi delegati. Prvi so vstali Rusi ter šli vsi kakor en mož k Poljakom, jim podali roke ter se objeli. Homjakovu so od-Ipošlali takoj v (Petrograd pozdravno brzojavko o tem dogodku ki so jo podpisali ¡poljski in- ruski delegati. Prizor je zbudil nepopisno navdušenje med vsemi ,0-staliuni slovanskimi delegati. Strela ubila dva človeka. Trst, 16. julija. Danes ponoči je bila tu in v okolici strašna nevihta Ob 10. uri ponoči* je udarila v Kon to vel ju strela v hišo Antona Starca ter ubila njega, iu njegovo 'ženo Ano. Bil-a sta v kuhinji, kjer je žena kuhala lug. Strela je prišla skozi dimnik. Žena je ožgana, po obrazu, d-očim na moževem truplu ni vidnih sledov strele. Spijonaža s pomočjo golobov li-stonoš. V soboto 11. jul. je bila -pri kasacijskem sodnem dvoru na Dunaju z izključitvijo javnosti razprava o pritožbi tržaškega ¡namestništva proti razsodbi tržaškega deželnega sodišča, ki je namreč oprostilo obtožence, ki so bili obtoženi, da so s pomočjo golobov liston-oš špijonirali v korist Italije. Obtožba je bila naperjena proti petim Italijanom. Obtožba tržaškega namestništva je zastopal generalni guverner Schrott, obtožence pa pet tržaških odvetnikov. Razprava se je končala s tem, da se je odredila nova obravnava pri tržaškem, deželnem sodišču, kateremu je dano čisto na svobodo, da uporabi vojaške izjave. . Nočni Čuvaj. Črtica iz poljskega življenja. . .Spisal A. J. Szek. • Vsa vasiea je 'bila razburjena. Ob 4. uri zjutraj je grajski hlapec Oaisjpar Miohalelk i^aroiplo v konjski hllev planil, 'ter uipiil: “Loipovi! Tartje!” (S tistimi klici je drivil v p'oisetefco kuhin jo, y kravji hlev in ičon-cčno ped okno grajskega o-kkilbnJka. Kmalu po tem j;e zaipel valipeitov izvbnec. kaiteri .je na delo klical in ¡hitro je 'bilo ma dvorišču vse živo. Kako vi:« .drugače danes ljudje izgledaj o ! S počasnimi koraki in zatipanimi obrazi leizej'o navadno; a danes štrli raz vsakega lica radovednost; pri paklaidangu krme, na svisli, povsodi se je raznesla mesit o nocojšni tatvini in s srdito treis'oičiim glasom je Gašp-a-r že desetič'pripovedoval, kako je taitvi« irjo zasledil. '“Jaiz sem bil''’ —- je ipravil —• “preje vstal, ker sem nameraval krompir z polja domu pripeljati. Ko sem šel mimo skedn ja, ¡sem ¡videl, da. je odprt. ¡Ali kdo more moje presenečenje zapopa.sti, ko iseim našel vrata.na Svisli ulomlje-ne ! Natančneje sem povledal, ter vildiil. da manjka Od včeraj .pripeljane pšenice naj manje dvanajst, hektolitrov. ” Čeiz dan so bili še v dvomu o osdbi dopriimešene tatvine, a tri dni potem so bili vsi uverjeni, da ni niikd'0 drugi tat nego čuvaj Miha., nikid-o drugi ni mogel tatvino 'kivnšiiti kakor on. Vse se je preiskalo in rasdeldiovalo: v slami se je našel škorenj in sicer —desni, dragi 'dan se je m-ašel pri hišni .preiskavi pri čuvaju pa. — levi. Miha ni tajil, 'temveč je ravno-' dušno prijpoznal. da sta škornja njegova. .Škornja sta bila skoraj nova, takb-imenova.na “praznična obutev”, iiz česa se je sklepalo, da je Miha nameravaj -ulk-raideino pšenico takoj v mesto spraviti, ter -e praiznično opraviti. Nikdo ni ubogemu Mihu verjel, da sta mu škornja tesna, ter da sita se za inje, z Gašpairjam pogajala, in da jih je le ta celo domu, ženi pokazati nesel, — in da ¡se Miha ni spominjal, je li Gašpar škornje ¡naizaj prinesel ali ne. “Kako?” je srdito zaklical Ga-šipar — ‘ ‘ kaj — ali hočete Vi me-rre za tatu narediti ? ! — Sem- jaig morebiti škorenj v Skedenj nesel? “A, vidite — vidite,” je jezno Jakob 'zaklical: n.i dovelj na tem. da je on tait. sedaj htoč-e še druge mddolžln-e ljudi osumničiti!” Tika nejevolja ¡se je polastila vse druge hlapce in delavce, od katerih je bili vsak vsaj po enkrat “¡zaradi pomanjkanja dokazil” o- “Ni mogeč-e!" pripomni eden «koli stoječih. “Ti lopovi so .prava božja k e iz en.” je Ganpair v sveti j-ezi nadaljeval!. “Naše dobro gospodstvo! lin taki lopovi se jo po'cis‘opilo okrasi i! Lansko leto so dva konja ukradli in sedaj zopet pšenče-o! ‘ ‘Ja« ne «imin, da se niso psi o-gl-asili.” —- je pripomnil Jakob, mllald konjski hlapec. “No — ravno zato je bil neki hišni ¡tat ali pa prijatelj kakega, hišnega uslužbenca.” “Moj Bog!” se je začudila kuharica Jena, — “ako so ¡možne ta. tke tatvine, potem pač ni več daleč do pogibeij-a sveta.” Na to je prišel ¡oskrbnik. “No, Gašpar, kako je pa bilo?” “E, n-u — jaiz -sem videl. da. so vrata «lomljene in sem hitel k gospodu oskrbniku, da sem takoj poročal, fcajlti meni je gospodski iimetefc pri srcu! No — kaj bi ne, ko gospodov kruh jem?” “Že dobro. To je prav in pošteno. — Ali nisi nikogar pri skednju vidil f” •■“INe človeške duše! Bilo je še izara.no, mesec je komaj zašel.” “In kj’e pa je bil čuvaj?” “Ja, tega ni ¡bilo tu. Kako pa se tu nebi kradlo, ako za to' postavljenega čuvaja ni tukaj!" .je pri-pcimiiril Gašpar. Oskrlbbik je potegnil piščal iz žeioa ter zfipi-skail. N'iikido se ni o-glaisi'1: za -ogra jo ¡se je prikazal ve 1 .ik čuva jaki pes ‘ ‘ Z grabi. ’ ’ “No. čuvaja ni tu ? ¡Kako to. da “Z-gr.bi" še ni na verigi? — -Sedaj naprej! Marš na delo!” je, oskirlb.nilk ukazal. “Ako se čuvaj na- dvorišču prikaže, pošljite ga. k meni. ’ ’ “Jaiz sem zmerom ruke], gospod oskrbnik.” je pričel Gašpar z nova, -— “jaz sem zmerom rekel!. za čuvaja mer:* biti ¡zanesljiv človek: salj ni malo grajiščinislke- ¡živine in naše, katera je v njegovo varstvo izročeno. Dokler -sem bil jaz -v B., ’7'H čuvaja, ni bilo nikakih tatvin !' “Ti si že ibil za čuvaja?” upra-š-a cpkirbinik. “'Da. — Toda pod menoj je bil red. J>a'z nočeta o tem govoriti, a doždeva ,se mi. 'da Miha ni zmerom na dvorišču. Meni je vseeno-, toda. zalotil ga že bom.” “Milost utam Bog!” je zajavkala. Jera. “to jo prav gotovo konec sivet«,, če je .talk mirni malopridnež tat 'kakor je Miha! Kaka težka božja kazen za ¡njegovo ubogo ženi«! Talk lopov! Krasti!” Tako je postal čuvaj tat. Ubogega Mih«. Šojama bo trpinčile, ne glede na vsakdanje male neprilike, dve 'velike skrbi: doma je imel zelo bolnega otroka in .pa obidiolžiltev tata pri oskrbniku in drulžiini. Ako se mu ne posreči, da se očisti naitoleovane krivde, zamore pričakovati, da ga iz službe spolde. proseen.------- “Jaiz te bom. naznatail — ti lopov!” j-e siknil Gašpar, “jaiz nisem tak prič. kmkcTŠen si ti! Kc sam bil jaz v B. čuvaj, se niso ¡trke stvari dogajale.” "Ne -govorite tako”. — ga je Miha nejevcilin-o zavrnil, “sej ste tudi že preld sodnijo stali.” “Toda mi niso ničesar dokazali ! Ti pa, — ti boš v ječi kome® stf ril!” Ne dovelj o tem; da je Miha svoje' dobro ime izgubil, si je še prMiaše Gašpar j eve na glavo na-Ikcipal. In Gašpar jih ni malo imel, ko je bil pravcati “čirokoustnež. ” “Ta jih nilti oskrbniku ne prizanese!” se je ocl nij-ega govorilo Mogoče si bi bil Miha v drugačnih odnaša j in lažje pomagal Toda bolrfi otrok je .ječal, in žena je tarnala. Konečino je še ona zbolela — Miha je moral drva cepiti, ogenj narediti, moral je biti ¡proti ¡svoji volji gospodar in gospodinja v hiši. Pri talki priliki sije bila ono noč nesrečna tatvina, dogodila. On je vso noč vestno čuva.l. šel je od ¡časa do časa do druižinike sobe ter z,rl v okno svojega stanovanja kjer je luč brlela. Vsako uro je obšel pohištvo, vlsa.ko .hišo, grajščiino, je klical psa in dal s piščalko . Znamenje, ¡ci:-r čuva. Bilo je blizo jutra, pričela s? je zarja in ¡zvezde so zatemni,vale, ko je prišel zopet do dru-'žintike sobe. -ni vidil več luči v njegovem ¡stanovanju. Srce je si* ram-aik-u od samega strahu -sikoraj sirimo bilo. Kaj se je moralo ¡zgodili? Žena je vso noč luč imela — je-li otroku slabše? “Moj Bog” je tih-o molil, “rnloj Bog-, Ti mi ga vonder nisi uzeli! ?” Še se je po 'dvorišču ozri, ter potem hitel v danovamlj-e i,n jneld potjo šepetal: Bilo bi škoda — škoda za ubogega malega. Toda otrok je živel, a- v huldi mr žlici j-e nekako lire ■prevrnil, 'da je raiz mizo padla in ugasnila. “Dobro, da prideš”, je rekla žena. “Razcepi nekaj polene. da ?e otroku kamilični čaj siknili«..” Mih« .je pričeli cepiti, in ko je (lekomčal, naredil se je dan. D-itrujein od celotnoiSneiga ¡bdenja- in posla, se je vlekel na sivlo je ležišče in takoj trdno zaspal. Ja ni od vsega nič črni, kar se .je okoli njega godilo in tiuldi mi ¡znal, da je bil kJi°-an. Zbudili so ga orožniki, 'koje je oskrbnik poklicali. Kot dkrbljiv oče je bil zaisipal. — a kot. tata so ga zbudili. # # (Konec prihodnjič.) Srečo ima kmet Gugemos v Nie-derau. Ko je .prišel te dni enkrat zvečer ob 9. uri domu, povila mu je 'žtn-a ravnokar dva 'krepka dečka. Pol ure pozneje je vrgla- krava dva teleta, zutraj ob 4. uri pa kctoila 2 žrebeta. Torej je dobil kmet v eni noči trikrat dvojčke. Slovenci v Chicagi pozor! ¡Slovenske volilce -v Chicagi. se tem potom opozarja na prve (Primaries) volitve prihodnjo soboto t. j. 8. t. m. in sicer ob 6. nre zjutraj do 5. ure popoldan. Vsi oni, ki se teh volitev dosedaj niso Vdeleže.vali, kar se v naprej po novih ¡postavah mora goditi, kdor hoče volit. Ta ¡nova postava je hud udarec za vse stranke posebno za socialistično, ker zahteva -veliko več dela, in več za potrošit denarja, radi česar ne-more take in tolike reklame delati, kot jo delajo druge stranke, ¡naj torej vsak slovenski delavec — volile® v Chicagi prihodnjo soboto stori svojo dolžnost in gre volit. Naša obramba. Razum rudecih telesc, zavzema naša kri tudi velik» število belih telesc, katere is» jako važne, njih dolžnost je ¡braniti telo proti udretjiii ploda bolezni. Kakor ¡hitro prodrejo leti-.j plodovi v ne-•ktere organe, vname se hud boj med -njimi iin maleuni telesci, ter uspeh tega boja pa je odvisen od stanje -krvi. Ako je kri zdrava in; močna j-e boj premagan brez, d-abi dotična oseba vedela o tem; toda ako je ikri slaba plodovi zma.-.gajo. Narava Vas bode opominjala. o stanju Vaše krvi. Kakor hitro je kri slaba, bodete spoznali pri izgubi slasti, moči. bledosti in utrujen os li, ter potrebujete Tri-nerjevo zdravilno grenko vino. katero deluje -s uspehom na prebavne organe, provzroči naravni apetit, popolno prebavljen j e. čisto in bogato kri in močne -živce. V Vsa-h tozadevnih organ iičin ih boleznih je edino zanesljivo zdravilo ono. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu .T-os Trim er. 61 6 — 6-22 Slo. Ashland A Chicago. 111. Najnovejša slovanska tvrdka EMIL BACHMAN 580 So, Centre k„ Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. / Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrofcščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju poku- sil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno n* la nejevolja se počuti pred rapaclcm, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zatasanost, onemoglost ali skoiaj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar re prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala Divana bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi tili na varnim, lo pa zamorita biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodeecih žlezah jih ozdravi v najkrajšim času. S:orilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode JOSEPH TEINER’S REGISTERED pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družico močno in zdra* o, zato ker se lahko daje otrokom’kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdiav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdiav lo. UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in rfaš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih. Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. VMliHHiHH