Leto (Vol.) X. MAY ii, 1918 Štev. (No.) 10. & $ & $ $ $ $ m m m m m m m m m m $ & m m & $ $ » m SRCE JI DAJ! Mati Elizabeta. Si li že cul. otrok Marie? Skrjanček hvalnico drobi, akorde ljubke v venec vije, Kraljico majnika časti. Narava mlada je pripela na ])lot in grm dehteči cvet. v zelenju pora je vzbrstela, in 7. biseri je lop odet. Vse to je za Kraljico maja, za tvojo Mater ves ta kras, vse to Mariji vrt podaja, k Mariji plove slavčkov plas. Kaj boš pa ti Kraljici maja kot njen otrok poklonil v dar? Vem, da ti želja tiha vstaja: zlata bi nesel pred oltar. Zlato in bisere najdražje, in zvonki spev in pestri cvet bi nesel pred srce Najblažje. položil pred oltar bi vnet. Pa tepa ne zahteva Mati; srce želi, le to ji daj, in s čednostmi pa obopati. da lepše bo kot krasni maj! In slednji dan naj novo cvetje bo Materi v hvaležni dar, in slednji dan naj vneto petje kipi pred majniški oltar. I11 ko se cvetje maja osuje, ko bo narava praznih rok, naj naša Mati se raduje še vedno vdanih src otrok. Le nekaj dni nam majnik sije, le kratko traja cvetja raj; a tebi, sin in hči Marije, življenje celo bodi maj! . . . € € € € € € C $ m m m m m € € € € € € € <8 m m m m nnmmmg.iiiiiiiiiiiiaaiirMiiiaifiiiiiiii Srce ji daj! i6; m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m Kraljici majnika. Ni "veseli" majnik letošnji, ni naše srce pulilo onega veselja, s katerim smo bili napolnjeni druga leta, ko smo prišli zopet pred šmarniški oltar. In kako l>i naj bil "vesel", ta maj, ko pa odmeva od vseh stranih sveta strašno grmenje topov in pušk? Ko je pa cel človeški rod zavit v črno temo sovraštva! Ko milijoni vojakov more drug drugega, ko milijoni vojakov ječe strašno razmesarjeni na bojnem polju, po bolnišnicah. In te pomladne cvetice, s katerimi smo okrasili šmarniški oltar, ali se jili ne drži človeška kri? Ali niso izrastle iz tal, namočenih z nedolžno krvjo žrtev krvoločnosti in napuha? Da, kot biseri so se lesketale, na teh cveticah jutranje rose. Letos pa - - -? Kri se jili drži, kri in pa človeške solze. Da, Mati, Kraljica maja! Majnik je zopet tu. Zopet smo pri tebi ob šmar-niškem oltarju. Poda mesto veselih pesmic čuj naše globoke vzdihe, čuj srčne vzdihe bolečin milijonov in milijonov. Jok in stok, beda in gorje po celem svetu, vse na okrog. (), Mati; žalosten je letošnji maj! Marija, Mati naša, pomagaj nam, po- nngaj nam! * * * Človeški rod ima svoj veliki petek. Prevzel se je v svojem napuhu, v svojem napredku. Nove iznajdbe so ga ta- ko preslepile, da je pozabil na Onega, ki je vse te "iznajdbe", ne iznašel, temveč zamislil in vstvaril. Tisoč letja je potreboval ves človeški razum, da je samo nekatere teh stvari iznašel in še te samo deloma. Kako bi ga morale te iznajdbe to-raj potrditi v njegovi veri v vsemogočnega Stvarnika, v njegovi ponižnosti, da bi bil moral spoznati, kako majhen, kako omejen je, in kako velik pa je njegov Bog. Toda ne! Kot poreden otrok je raje zašel v težave. In zdaj? Cesar še ni gledalo svetlo solnce, to mora gledati sedaj. Zato, Mati, solze nam kapajo iz oči. Druga leta smo se veselili, letos zdihuje-mo. Zato pa, Mati, letos ne moremo premišljevati za mesec maj Tvoje časti in slave, ne tvojega veselja ne tvoje sreče. Ne. Mati, naše srce je preveč polno boli. Tja pod križ nam letos uhaja pogled. Ne, srečna mati, temveč žalostna, trpeča nam bo letos v tolažbo. Da, tolažbe nam letos treba! Poguma ! Junaštva, da ne omagamo, da vstra-jamo! Zato, rojaki, za letošnje šmarnice vas vede Ave Maria — na križev pot, na pot trpljenja in žalosti vaše nebeške Matere Marije.—Za trpečo materjo trpeči otroci! Mali Janezek se je igral s tovariši pred hišo. V veselo igro so bili zatopljeni celo popoldne. Toda sprli so se in Janezek jih je dobil. V bolečini zajoka in — pozabljena je vsa igra, pozabljeni vsi prijatelji, samo ene tolažbe si želi — materine. Jokaje teče v hišo k materi in ji toži svojo nesrečo in jo prosi pomoči. In le poslušaj ! Kako hitro je potolažen. V materinem naročju se ovije ljubi mamici okrog vratu, par materinih ljubeznjivih besed, par poljubov in — posušene so solze, jok se je ustavil in Janezek je zopet vesel, vsaj je pri materi. Ali ni vsak človek v svojem življenju tako podoben temu malemu Janezku? Zatopljen v igrače tega sveta se veseli in žaluje s svojimi sotrpini. Toda ali se ne ponavlja zgodba Janezkova, morda samo v malo drugačni obliki, dan na dan v življenju vsakega človeka? Da, kolikokrat človek zajoka v svojem življenju, v srčni boli! Koliko nesreč se mu zgodi! Koliko grenkih solza se mu potoči iz oči! Človek, kje najdeš edino pravo tolažbo? Ali ne — kakor mali Janezek — pri materi — pri Mariji? V stiski smo!—Zatoraj, nazaj k Mariji! Začnimo zopet ljubiti Marijo, ljubiti po otroško in — blagor nam. KER JO LJUBIM. Mati Elizabeta. Ker Marijo vneto ljubim, draga mi je nje svetinja, saj prisege najsvetejše me pogled na njo spominja. Ker Marijo srčno ljubim, mi je nje podoba draga, saj na nji ugledam mater, ki je najbolj mila, blaga. Ker Marijo vroče ljubim, vsaka misel nje le išče, in od dela srce moje k nji uhaja mi v svetišče. Ker Marijo vneto ljubim, srečna v njeni sem bližini, tam porajajo se meni najprijetnejši spomini. Ker Marijo- srčno ljubim, rada zanjo venec spletam, pred oltar jih njen pokladam in zvestobo ji obetam. Ker Marijo vroče ljubim, rada pesmice ji pojem. Kako skrita bi ostala vsa ljubezen v srcu mojem? Ker Marijo vneto ljubim, nji povem skrivnosti svoje, nji odprto je svetišče zvesto vdane duše moje. Ker Marijo srčno ljubim, dull vzhiteva mi v višave, solncu, zvezdicam naročam zanjo vdanostne pozdrave. Ker Marijo vroče ljubim, hrepenim po hipu srečnem, ko jo prvikrat zagledam v blaženem veselju večnem. Uslišana prošnja. F. V. P. ERNO si sledita eden drugemu veselje in žalost. To jc moral okusiti Andrej Kolar, trgovec v malem trgu Lesičju že prve dni lepega meseca maja. Sicer sta bila nesreča in težke poskušnje neredki gost v imenovani družini. Razne bolezni so požrle prihranjeno imetje in trgovina jc vslcd tega komaj životarila. Andrej Kolar je bil sin revnega čevljarja in je po očetovi smrti prevzel zadolženo hišico in nekaj zemljišča. Da je svoje stariše podpiral, je služil v bližnjem mestu v neki trgovini. Ko je pa oče umrl. jc prišel domov in začel v trgu na svojo roko trgovino. ?.q od začetka so ga po strani gledali premožnejši tržani in kakor je pač navada, mu vse najslabše proroko-vali. Toda vklub temu je njegovo podjetje vslcd njegove neumorne delavnosti jako dobro uspevalo. Mati, ki mu jc gospodinjila, je kmalu sledila očetu — in Andreju ni kazalo drugega, kakor poiskati si tovarišico. katero je dobil v bližnjem Prevorju, mali vasici, ne daleč od l.osič-ja. Vračunova Tončika je bila revno, toda vrlo dekle in vsi. ki so jo poznali, so govorili, da si je Kolarjcv Andrej prav dobro ženko izbral. Tako sta živela v srečnem zakonu dobrih deset let. Imela sta dvoje otroči-čev, Andrcjčeka in Tončko, katera sta prav skrbno vzgojevala in sta jima že v zgodnji mladosti vcepila v ne/na srčeca ljubezen do nebeške matere Marije. Toda, kakor smo povedali /<• v začetku povesti. prišle so razne bolezni in britke jposkušnjc na srečno družinico J V otekli mesfc jc zasijalo, kakor so- lnčni žarek veliko veselje v Kolarjevo hišo. Starejša Tončka je bila pri prvem svetem obhajilu. Le veren član svete katoliške cerkve ve, kako neizmerno veselje vlada na takšen dan v dobri katoliški družini. Veselje je pa še bilo večje, ko je stric Janez iz Amerike poslal mali Tončki lepo darilo — zlato uro in verižico. Materin brat, Vračunov Janez jc bil že deset let v Ameriki in se je le malokdaj oglasil s kakim pismom. Kako je izvedel, da gre Tončka k prvemu sv. obhajilu, je bilo obema zakonskima iz po-četka uganka. Toda kmalu jima jc bilo vse jasno. O tem dogodku so mu pisali Vračunova stara mama in namignili, da bi se naj stric spomnil vnučke, katero so tako radi imeli. "To jc preveč dragoceno za naš stan", je rekla mati in shranila uro, "gizdavosti se tako otrok preveč hitro nauči." Samo nekaj dni za tem, se je pa naselila v Kolarjevo hišo skrb in žalost. Devetega maja je potekla vestnemu trgovcu menica v znesku 800 kron. Od po-četka si ravno ni veliko glave belil s tem, ker je imel obljubljeno pri neki drugi tvrdki imenovano svoto, toda že prvega maja je dobil od sodnije obvestilo, da je dotična tvrdka napovedala kon-kurz. Kdor je imel kdaj z menicami opraviti, ta zna. kaj se to pravi, ob gotovem času ne imeti pripravljenega denarja. Kakor strela i/, jasnega neba, je bilo to poročilo za prizadeto družino. Kje si izposoditi denar? — ()če Kolar je le predobro vedel, da v celi okolici ni niti enega človeka, ki bi se lahko nanj obrnil po pomoč. Nekateri, ki so bili že odprej polni zavisti do podjetnega čevljarjevcga sina. so še itak ved- no prorokovali propad njegove trgovine. Da, ko bi bil svak, V računov Janez kje bliže, bi še bilo kaj upanja. Toda on js daleč za morjem. — Njegova pomoč bi itak prišla prepozno. Oče in mati sta bila čedalje v večji i skrbeh. To sta opazila tudi otroka. Vedno sta ju nadlegavala z vprašanji, zakaj sta tako resna in če sta ju kaj razžalil i. Zadovoljiti sta se morala dobra otroka z enoinistim odgovorom: "Molita in prosita Mater božjo, kajti le ona edina lahko pošlje pomoč." Otroka sta slušala in z gorečnostjo. ki je lastna le otročičem, molila in prosila Marijo, toda senca skrbi ni izginila raz čela starišev. Bilo je 5. maja zvečer. Kolar je sedel do polnoči za trgovskimi knjigami in zraven njega je sedeli njegova žena, ki mu je * samo njej lastno zgovornostjo dajala poguma in ga bodrila k zaupanju. "Vse nič ne pomaga", je rekel mož, "mi smo uničeni." "Koliko smo iztržili zadnji teden?" je vprašala žena. "Niti dvesto kron," je bil odgovor. "S tem nam ni pomagano! Kakor sem rekel, — uničeni smo! —" "Vse svoje zaupanje stavim na Marijo", je izpregovorila žena. toda ni mogla zatajiti težkega vzdiha, ki se ji je izvil i/ prsi. Spomnila se je, da bo morda kmalu morala zapustiti hišo in dom. v katerem je toliko srečnih ur prežita. ?.ivo so ji stopili pred oči njeni otročiči. Kaj bo z njimi ? V težke skrbi utopljena pač nista slutila, da ju nekdo prisluškuje. Y spalnici se je zbudila Tončka. Dober otrok je molil za ata in mamo in v tem zaspal. Toda kmalu se je zopet zbudila in opazila je v sosednji sobi luč in slišala je zamolklo govorjenje. Tiho je stopila k napol priprtim vratom in slišala je vse. "Ako ljudje ne morejo pomagati, poma gala bo Marija"—je šepetala deklica. "Ju- tri bom šla v Zagorje, kjer je Marijina cerkev. Mati me bodo gotovo pustili. Sveta Devica, pomagaj mojim starišem", je v-zdihnila in se zavila v odejo in zaspala. Cerkev Marije Zagorske je sloveča božja pot. Od Lesičja je kako dobro 11-ro pešpoti do veličastne romarske cerkve. Nekako ob četrti uri popoldne je bilo drugi dan, ko je Tončka stopila v cerkev, ki je bila prazna, kar je deklica tudi želela. Hitela je k oltarju, pokleknila in opravila kratko molitvico. Potem je vstala, vzela iz žepa nekaj leskečega — zlat ) uro — dar strica Janeza, stopila je na oltar in hotela je obesiti Mariji na vrat uro z verižico. Toda premajhna je bila. da bi mogla doseči tako visoko. Posrečilo se ji je doseči roko Jezuška in 11a njo je obesila darilo in stopila z oltarja. "Ljuba Mati Hožja, prosim te, ne pusti obupati mojim starišem. Jaz ti darujem svojo uro, ti pa daj mojim strišem oscni-: to kron, da ne bomo zabredli v nesrečo!" je prosila jokajoča deklica. Med tem je pa vstopila v cerkev neka črno oblečena gospa. Videla je celi prizor in tudi slišala otroško prošnjo. Tiho je stopila k njej. "Otrok moj, ti hočeš Mariji uro darovati?" jo je nagovorila. Tončka je v zadregi dvignila oči. Kako lepo nI leko ima ta gospa. Kako čuden je naglas njenega govorjenja! "Moji stariši so v hudih stiskah", je odgovorila Tončka, "zato prosim Marijo, da bi nam stala 11:1 strani in dal* pomoč." Kmalu je izvedela tuja gospa vse. kaj se je ubogi družini pripetilo. Sočutno je poslušala otrokovo pripovedovanje. "Otrok moj." je izpregovorila gospa, "tvoja ura ni primerno darilo za okras Marijine podobe. Prodaj jo meni. Jaz ti dani za njo toliko, kolikor potrebuje tvoj oče denarja. Na, tukaj imaš, pa do bro shrani, da ne izgubiš," in stisnila je deklici v roke zavitek bankoYCVV. Potem Daj ji cvetja, Kraljici maja! jc snela z Jezuščekove roke uro. "Dragocena ura", je izpregovorila gospa, "kje si jo pa dobila?" "Stric so mi jo za dan prvega svetega obhajila poslali iz Amerike." "Iz Amerike?" Kako pa jc ime tvojemu stricu in v katerem kraju biva?" "Stricu je ime Janez V račun in bivajo v New Orleans." "Toraj vendar" — je izpregovorila gospa in se nasmehljala. Zopet je odprla listnico in si je zapisala naslov strica v Ameriki in tudi naslov Tončkinih stari-šev. "Tako, sedaj pa le prav pridna bodi, o-trok moj! Morebiti ti Marija še tvojo u-ro pošlje nazaj." Poljubila je otroka i ti odšla je iz cerkve. Ne bomo popisovali veselja, ki je zavladalo v Kolarjevi hiši. ko je prišla Tončka vsa vesela domov. Bankovcev io bi- lo za dvesto dolarjev. Dobrotnica je brez dvoma bila Amerikanka, toda kje je in od kod je prišla — ni vedel nihče, kakor Bog, ki jo je poslal, da je prinesla trpeči družini pomoč. Meseca septembra je prišla zopet od strica Janeza iz Amerike pošiljatev. V zavoju je bila poleg drugih reči tudi Ton-čkina zlata ura. Dobrotnica je bila Slovenka in je veliko let bivala v New Oredansu. kjer je bila omožena. Obiskala je staro domovino in tako tudi njej priljubljeno Marijino božjo pot. Vrnila se je potem v Ameriko in tam poiskala Tončkinega strica Janeza, ki jc bival v istem mestu, kakor ona, v New Orleansu. Tako je Marija uslišala zaupno otrokovo prošnjo: saj pa tudi Marija ne more nikdar nobene reči odreči, če jo zaupno prosimo. SPOMNI SE. Marko Šuklje, Anaconda, Mont. Spomni sc. Mati Devica premila, Kot Te je klical že sveti Bernard, Nikdar še nisi ga ti zapustila Kdor prišel je k tebi otroških poln nad. Poln zaupanja k Tebi i jaz se zatekam Grešnik pred Tebo nesrečni stojim, Svoje britkosti le Tebi izročam, V sili najhujši le k Tebi zbežim. Mati ti večne besede. Marija, Prošenj teh mojih zavreči nikar! Milostno temveč me čuj in usliši Hvalo ti pel bom, o Mati, vsikdar! i7i Mati. ZGODOVINSKA POVEST. Po Bolandcnu priredil K. (Dalje.) Bilo je že precej pozno zvečer, ko je prišel v hišo za goste pater prijor in vprašal za Žida Brauna. "Tu v sobi je", odgovori gostilničar Štefan. "' Toda kolne, da je groza. Sel sem parkrat v sobo. pa sem moral zbeža-ti. Posebno vas duhovnike preklinja, da je groza!" "Stefan, povej, kdaj je tat hvalil tistega, ki mu je prepečil bogato tatvino? Da, sovražijo nas vse moči teme, ker je naša dolžnost, da jim stopamo na prste." "Da, to je res! Zato pa vas vsi dobri ljubijo, ko vidijo v vas svoje zaščitnike in pomočnike." P. prijor je vstopil v sobo. Slaba svetloba voščene sveče, ki je gorela v kotu. je le slabo razsvetljevala veliko gostilniško sobo. Zid Braun je razburjen hodil gori in doli po sobi. Ko je pater prijor vstopil, se je hitro ozrl, kdo je prišel. Temen, sovraštva poln pogled je I il pozdrav, ki se je v pol temi videl še strašneji. Pater Janez ni bil strahotepec. bil je cel vojak, vendar ta pogled ga je nekam odurno zadel. "Posvetovanje je končano," začne resno in mirno redovnik. "In . . . ?" seže v besedo Braun. "In sklenili smo, da si ti obdolžen velikega zločina uropanja krščanskih dečkov in plemenite deklice katere si hotel gnati na semenj, da jih prodaš. Za oboje je po državnih postavah določena smrtna knren knkor «nrn veš " Zidov obraz se je še bolj otemnel. Bil je razburjen in globoko je sopel. "Pravica je toraj na strani ubogih dečkov in na strani deklice. Ti so po nedolžnem preganjane in zatirane sirote. Katoliška cerkev je pa mati zatiranih in po nedolžnem preganjanih sirot in zato nam, svojim služabnikom nalaga dolžnost, da se v njenem imenu za nje zavzamemo. Sklenili smo toraj, da ti ne dobiš več Bro-nislave, ne dečkov v svoje roke." Zid grdo zakolne. "Prokleti fanatiki!" vsklikne. "Ubogega trgovca oropajo njegovega imetja, pa si še upajo trditi, da se potegujejo za pravico!? — Razburjeno je premeril parkrat sobo. Pri tem so se mu pa kletvice kar vsipale iz ust. Dvigal je pesti. "Potolaži se, človek! Ne mi, smo tebi krivico storili, temveč ti si storil velikansko krivico ubogemu dekletu in ubogim dečkom, da si jih oropal prostosti in jih sedaj ženeš, kot neumno žival na semenj in sicer, kakor si sam povedal, jili hočeš prodati v strašno mohamedansko sužnost. Ali nimaš nič srca? Kaj ko bi te! e kdo tako-le gnal na semenj!" "Norec!" zakriči Žid nad duhovnikom, ki je ostal celi čas miren in ga pustil, d • • a je zmerjal in preklinjal . • "Da, mi te imamo pravico sedajle zapreti in obsoditi po državnih postavah. Sam veš, da si kriv, kakor to vemo mi vsi. Zato bodi vesel, da smo sklenili, da tega ne bomo naredili, temveč te prepustimo usmiljenju in pravici božji." "Hinavci! Roparji! Tatovi!" je kričal Žid, tako da je gostilničar Stefan prestrašen pritekel v sobo pogledat, v strahu za patra Janeza. "Maščevanje, maščevanje ! Le počakajte, fanatiki, ne bom tega mirno odpustil! Kri. kri mora teči v Bistri! Takoj grem na Ig in naščuval bom ižanskega graščaka zoper vas. C) njem veste, da je zaščitnik in varuh Židov, objednem pa, da je smrten sovražnik meniške sodrge. Ze vam je parkrat pokazal, da ga je jako malo za en denar za vas. Tudi veste, da ga silno skomina po lepih Bistriških gozdovih in vaseh. Kri, kri, boste dali, ker ste bili tako neumni." "Braun. vse, vse radi pretrpimo! Tu se gre za rešitev toliko ubogih sirot in ne bomo si pomišljali zanje vse žrtvovati, samo da jih rešimo." Zid je srdito zaklel. "Vendar, počakaj, da ti povem o na-"em nadaljnem sklepu. Po pravici toraj 'ii te morali tirati pred sodišče Vendar. \er bi pa vzelo dolgo časa, predno bi dobili potrebne priče sem iz Karantanije in Panonije, da bi ti dokazali tvojo hudobijo, •ato smo sklenili, da ti plačamo kakor za dekleta tako za dečke primerno odškodnino. Koliko zahtevaš?" Zidu se je obraz zjasnil. "X >. tako se pa že da govoriti! To so pa modre besede. O, Braun je dobrega srca, kadar gre za dobro trgovino. Tako morajo menihi reševati stiskane, ako hočejo res pokazati, da imajo usmiljenje z njimi. Ne pa jih kar ukrasti poštenemu trgovcu!" "Koliko zahtevaš?" Zid je bil v zadregi, "Bistra j^- bogata, jaz sem pa reven trgovec." Za Bronislavo bi dobil v Ko-rdovi kraljevsko ceno. za vsakega dečka bi pa dobil tudi najmanj po 10 denarjev. Ako bi toraj zahteval za vse skupaj deset tisoč zlatnikov, bi bilo to le del tega. kar bi dobil za nje na semnju." "Mi tega ne zmoremo in ta velikanska svota je tudi pretirana. Sklenili smo da ti ponudimo za vse skupaj 200 zlatnikov, kolikor premore naša blagajna. Če hočeš. pripravljeni smo ti dati, dasi je to samo naša dobra volja, ki je bolj tebi v korist, kakor nam. — Hočeš?" "Koliko neumnost ste sklenili! Nisem mislil, da so učeni bistriški menihi tako malo pametni. Če jaz deset tisoč zahtevam, kako mi morete ponujati dve sto?" "Povedal sem ti, da mi hočemo sam > tebi prihraniti sodnijske sitnosti, kajti ti nimaš nobene pravice do teli otrok. Ne pozabi tudi, da si zapadel smrtni kazni, ki je zažugana za ta zločin." "Ilaha! Kdo se pa dandanes še zmeni za postave. Kot predstojnik samostana, bi lahko toliko že vedeli, da je danes postava in pravica samo ta-le" — pokaže pest. "Kdor je močnejši tega je pravica, tega je postava." "To vemo vsi. Toda sklenili smo, da raje vsi poginemo, kakor bi dopustili krivici zmagati. Ti sužnji so se zatekli pod varstvo matere sirot — pod varstvo katoliške cerkve in mi kot udje te matere imamo dolžnost da jih branimo. Zato te zadnjič vprašam, hočeš dvesto zlatnikov ?" "Ne morem! Če nimate denarja, imate pa zlate posode v cerkvi, imate druge dragocene stvari, dajte mi te mesto denarja!" "Ne! Mi smo sklenili tako in toraj. hočeš ali nočeš?" "Pomislite na ižanskega graščaka! Ali se vam ne smili lep samostan ? Veste, da ima W'ikbert veliko posadko vojakov in vi nič. Hočete raje uničiti Bistro?" "Da! Raje! če nočeš, dobro! Stem sva končala. Sužni ostanejo tukaj, ti pa pojdi! Vedi pa. da si prost, da narediš, karkoli hočeš. Mi se bomo še posvetovali, ali te postavimo pred sodišče ali ne. i/3 Ako sklene kapitel, da te zapremo, potem, bodi pripravljen tudi na to. Naš samostan ima pravico lastnega sodišča in pri tem sodišču bodeš sojen. Vendar vzelo bode precej časa, predno privedemo priče, ki bodo potrdile izpoved dečkov. Ta čas bodeš moral ostati tukaj, potem pa sam ves, kaj te čaka!" "Dajte mi vsaj tisoč zlatnikov!" "Dvesto in niti beliča več! Hočeš?" "Nočem!" "Dobro. Grem nazaj in sklicem še e 1-krat posvetovanje!" "Dajte vsaj 500!" "Niti vinarja ne!" In redovnik je odločnih korakov odšel. Grdo kletev je vrgel Braun za njim in plunil na tla. "Fanatiki! Trmasti menihi! To so nesreča za svet! Poklati in pobiti vso to sodrgo! Nihče v celi državi nas ne moti pri našem poslu, edino katoliški duhovniki nas zavirajo v svojem fanatizmu!" Sel je parkrat razburjen se 1 m te rt j a po sobi. "Kaj pa zdaj ? Zaprli me bodo, to je gotovo. Obsodili me bodo tudi gotovo. Prič ne bode težko dobiti, vsaj žive še s!a-riši ukradenih dečkov. Za Bronislavo e-nako ne bode težko, v aj cela okolica ve. kaj t-e je zgodilo v Gornjem gradu!" (Dalje Ustavil se jc za trenutek. "Ne! Da bi me ti črnosuknarji »odili. mene, Brauna ben Abba? Ne!--Proč moram!" "Hahahal Izvrstna miselj. Da, na-Ig moram! Bronislava je sicer izgubljena za me. Toda lepo odškodnino pa le lahko dobim za njo. Ižanski graščak hoče samo Bistro, mar mu je samostanska blagajna, mar so mu zlate cerkvene posode ! Aha, naščuval ga bom. da je tu zaprto krasno dekle. Ižanski je pohotnež. Takoj bode pripravljen napasti Bistro. Ko bodo vojaki lovili menihe, lovil bom jaz svete posode in pa blagajno. Tudi dečke mi bode rad prepustil. Hahaha! Čakajte, vi grdi črnuhi. To boste pomnili Brauna, kdaj ste ga okradli. Vi ste njega, on bode pa vas. Takoj moram oditi, na Ig. da me tukaj ne zapro." 1 litro je pobral svojo usnjato torbo in iz ginil v črno noč. Ko se je vrnil pater Janez čez kake pol ure iz posvetovanja v gostilnico, ni našel več Žida. "()dšel je pred nekako pol ure," povedala je gostilničarka. "Sedaj se pa le pripravimo. Težke ure prihajajo nad Bistro. Toda Bog bode pomagal!" zamrmral je pater Janez in odšel v samostan. 1'rili.) To si pošteno zaslužil. Švedski kralj Karol XV. jc l>il nekoč novabil < obedu veleposestnika in kmeta Swcn Wilsons, ki je bil takrat državni poslanec in r amenit govornik. Kralj si jc hotel zagotoviti njegov rlas, da bi glasoval za povečanje topni-čarstva. Pri obedu jc bil navzoč tudi visokorodni topničarski častnik, kateri je bil pri kralju posebno priljubljen. Ta s<- jc botri s kmetom nekoliko pošaliti, zato ga je vprašal, čc jc to rc i da jc bil prej navaden vaški čevljar. "I)'t. to je res!" jc odvrnil Swcn, "toda vi gotovo 11'ste bili?" "Ne. kaj mislite s tem "prašanjem?" jc poizvedoval častnik. "Ker vi bi bili to Se danes, gospod grof", je bil Swcnov odgovor, (irof se jc vgriznil v ustnico in molčal. "To si pa pošteno zaslužili" jc rekel kralj in sc smejal, da jc odmevalo po dvarani. p m t* Pod palmami. Legenda, priredil F. V. I*. ILA je jasna in mirna noč. Na temnem nebeškem svodu je migljalo nebroj zvezdic in lahki vetrec je pihljal čez sveto mesto, ki je bilo zazibano v globoko spanje. I.c od tem-pla sem je bilo čuti me-ketanje ovac, ki so bile odločene za žgavni dar in tupatam se je cul glas trobente tempelskega čuvaja, ki je naznanjal nočne ure. Samuel, sin bogatega trgovca s preprogami, Izaharja, je stal na strehi hiše svo-ga očeta. Vzaduhli sobi ni mogel zaspati, zato jc šel na streho, kjer jc srkal sveži in hladni zrak, ki je vel nad mestom. Počasi se jc izprehajal od enega konca do drugega med umetnimi gredicami, ki so bile običajne na strehah pri bogatih Judih v Je» ruzalemu. Oleandri, rože saronske in vitke lilije so bujno cvetele in se odsevale v svetli mesečini. "Poglejte lilije, kako rastejo; ne delajo in ne predejo; povem vam pa, da Salomon v svoji časti ni bil oblečen, kakor ena izmed njih". To s > njegove besede, tega skrivnostnega Galilejca, katerega je starešinstvo prihilo na križ, njegovi pristaši pa ga pri-poznali kot poslanca božjega, od mrtvih vstalega Mesija. Ko bi le vedel, da, ko bi le nekoliko jasnosti posvetilo to temo! Ljudstvo je biJo zaradi jjjegovih naukov razdeljeno, ugled duhovstva Jehove izpodkopan. Gali-lejec je delal čudeže. Hrome in slepe je ozdravljal. mrtve obujal — in slednjič — ob njegovi smrti se je tresla narava. Kako zamore Jchova pustiti svoje ljudstvo v taki negotovosti ? Samuel se je naslonil na obzidje in zamišljeno zrl na mesto. "Sedaj vse spi, toda jutri se bo prepir po shodnicah in šolah zopet začel." Samuelov pogled je obstal na hiši Niko-dema, ki je stala na južni strani Sionskc gore. Vedel je, da se tam že nekaj let sem zbirajo privrženci Križanega. kjer imajo svoja zberovarja. Razločno se je videla svetla luč skozi odprtino na strehi velike dvorane, katero je kot deček večkrat prestopil. To je bilo ob času, ko je bilo tam še prenočišče za tuicc o veliki noči. V bližini poslopja so se prikazale poedi-ne zavite postave, ki so izginile skozi mala vratica v hišo. ..Čudni ljudje!" si je mislil Samuel, kakor ponočne ptice, hodijo v temi naokrog! Kaj naj to pomeni? Vsekakor pa ti ljudje niso varni svoje svobode, celo ne življenia, k a i t i starešinstvo je mogočno in sovraži Jezusovo ime hujše, kakor smrt". Zopet je hodil zamišljeno sem ter tje med oleandri. Naenkrat obstane, kakor človek, ki napravi nenadoma kak sklep Zavil se je tesneje v plašč, ki mu je visel z ramen, zavezal si opas in tiho odkorakal po ozkih stopnicah navzdol. Na dvorišču je tiho odprl vrtna vrata in v naslednjem trenutku je stal na prazni ulici, katero je razsvetljeval bledi mescc. Za trenutek je obstal, potem je pa od>el komaj slišnih korakov proti hiši ob Sior-ski gori. Ravnokar so se odprla vrata nekemu zakasnelemu gostu, kateremu je tik za hrbtom neopa-ženo sledil in prišel je v jasno razsvetljeno dvorano. Tu so klečali na eni strani možki. na drugi ženske, zatopljeni v globoko molitev. Nikdo ni opazil tujega pri-šleca, ki se je sklonil za zadnjo vrsto. Radovedno je opazoval svojo okolico. Rilo je nekaj presenetljivega, skrivnostnega na vseh teli nočnih molilcih. Se nikdar ni mladi mož videl v templu Jeho-ve kaj sličnega. Na koncu dvorane je stala med dvema stebroma podolgasta, z belimi in rdečimi prti pokrita miza, na kateri sta gorela dva orjaška svečnika. Pred mizo je stal starejši človek, oblečen v dragocena oblačila. Vklub oddaljenosti ie bistro oko trr ivče vega sina opazilo dragoceno perzijsko tkanino. Mož ob oltarni mizi se je premaknil. ter svečano mirno izgovarjal psalme in molitve, katerih pomen pa Samuel ni razumel Naenkrat se je pa obrnil proti ljudem, in razprostrivši roke, izpre-govoril /. globokim, blagodonečim glasom: "Molite, bratje!" Vsi so se globoko sklonili z obrazom proti tlom. Samuel je spoznal (ialilejcn Simona, Jonovega sina. kateri je pred leti o binko- Prijatelj otrok. — štnem prazniku govoril ljudstvu. kakor navdušen prerok o Jezusu, sinu ,,To je moje telo!,... To je moja božjem. kri!". .., Kako plemenit, kako duhovit je bil Možje in žene m- dvignili in s pre- obraz priprostega ribiča iz Galileje! Na kiižauimi rokami m* bližali mizi - ol-tančno je razločil Samuel njegove btsi'dc I Urin. Simon je podal vsakemu košček kruha in pri tem izgovarjal besede: „Telo našega Gospoda Jezusa Kristusa!" "Tako je!" so odgovarjali, in vsak je šel v globoki zbranosti na svoje prejšnje mesto. Potem jim je dal diakon piti iz zlatega keliha z besedami: ..Kri našega Gospoda Jezusa Kristusa!" „Tako je!" fo odgovarjali zopet in šel jc v globoki zbranosti vsak na svoje prejšnje mesto. Sairuel je zagledal visoko ženo. Njeno glavo je obkroževal blesk. Njen obraz jc l il bel. kakor sneg. njene noge so se komaj dotikale tal. Ali ni tr> mati Gali-lejca? Nekoč jo je že videl. Bilo je pred petnajstimi leti. ko jc stala molče ob potu. ko jc njen Sin blagoslavljal otročicc, katere so prinesle k njemu matere. Kakor v sanjah, jc padel Samuel zopet na kolena. Prej jc bil namreč vstal, da bi bolje videl po dvorani. Toda iz pred njegovih oči je izginili dvorana, izginili so možje in žene. Ni bila več noč v Jeruzalemu. Bil jc jasen sclnčni dan v Galileji. Od vseh strai so prihajali med palmovimi drevoredi otroci, držeč v rokah cvetke in palmove vršiče. Tudi sam je bil med njimi: ni bil več mladenič pri dvajsetih letih, temveč bil je otrok petih let. Na griču, v senci mogočne palme jr sedel mož. čigar obraz je nemogoče popisati. D< Igi temnorujavi kodri so mu segali do ramen. Na njegovem plemenitem čelu so se igrali solnčni žarki, ki so prodrli skozi zeleno vejevje košatega drevesa. I'< In miline je bil njegov obraz in •oči so prijazno zrle na otročiče, ki so silili k njemu. On jih je pa objemal in blagoslavljal . Matere so se zahvaljevale, otroci so poljubovali njegove roke. K temu možu, ki je bil tako mil in dober. da so ga daleč na okrog imenovali preroka, k te.niu je želel priti Samuel M(v/. gu je opn/il in razprostrl je svoje jiokr in mu namenil k ^ehi. Otrok sr jc iztrgal iz materinih rok in z veselim vskli-kom hitel k preroku in mu sedel na kolena. Prerok ga je pogledal milo in globoko v oči. Tedaj mu je pa začelo njegovo malo srčcce hitreje biti v prsih, začutilo jc tako radost, kakor še nikdar. Zahotelo se mu je biti bližje prijatelja otrok; ovil je svoje ročice okrog njegovega vratu in naslonil je svojo kodrasto glivico zaupno na njegova pr^a. Oh, kako tega moža ljubi in danes ga prvič vidi Bolj ga je ljubil, kakor svojega očeta Izaharja. iskrcnejše, kakor svojo mater Nocmo, ki ga je nekaj korakov zadaj nežno opazovala. Pri tem prijatelju bi ostal vedno in nikdar bi se ne ločil od njega. "Jaz bi", jc nežno šepetal deček, "ia/ bi---" ,.Kaj bi?" jc vprašal prerok milo i.i sklonil svojo glavo nižje k otroku. "Tako te ljubim, da bi te snedel anic ljubezni", je šepetal deček ves iz sebe. ..Zakaj to?" je vprašal prerok. Ali je bil užaljen? Ne, Samuel jc videl še vedno njegov smehljaj in neizrekljiva ljubezen je odsevala iz prerokovih oči. „Da bi te imel vedno pri sebi!" se je ojunačil deček, „da bi se nikdar ne ločil od tebe!" Prerok se je ozrl v daljavo in sam s seboj govoril : ,,Razodel si se malim", potem jc zopet pogledal otroka. "Zgodi se ti naj. kar zahtevaš! Ti me boš jedel in užival, ker jaz sem živi kruh!" Te besede je izgovoril tako slovesno, da se je malček začel skoro bati. V tem trenutku pa pride mati Noema in opomni dečka, da ne sme več nadlegovati preroka. Ta ga je pa poljubil na čelo in blagoslavljaje ga je izročil materi nazaj. + Tega prizora ni Samuel nikdar pozabil. Kolikokrat je vpraševal mater, kdaj bo dobil "živi kruh", katerega mu jc obljubil prerok. Toda mati mil jij vedela dati od Kialjica inajniku. govora. Kmalu za tem so se preselili sta-riši iz Galileje in leto pozneje je slišal, da so njegovega velikega prijatelja izročili Rimljanom, ki so ga pribili na križ. Kako grenko je takrat plakal, toda skrivaj. Če je le imenoval njegove ime, so mu ukazali molčati. Toda spomin na njega je po ostal v njegovem srcu, kakor nerešena uganka. Pozneje, ko je dozoreval njegov razum, je začel spoznavati od vseli strani pereča vprašanja o resnici, jo je začel iskati. Vse knjige prerokov kažejo na Križanega in ga imenujejo moža bolečin, ki je bil darovan, ker je sam tako hotel, vendar se bode preklinjevalo njegovo ime kot zapeljivca in bogotajca. Kakor razburkani valovi so se menjavale misli v Samuelovi glavi, iz katerih ni znal izhoda. ' Toda preko teh valov se začuje kakor od daleč jasen glas: "Jej me in uživaj, jaz sem kruh življenja !" Mladenič se je prijel z obema rokama za čelo. Se le sedaj je opazil, da se je dvorana med tem časom skoraj izpraznila. I akoj je vstal, zavil se v plašč in zapustil dvorano. Ko je korakal med stebrovjem spodnjega hodnika, je zagledal mater Ga-lilejca, ki je stala pod obokom in se pogovarjala z neko deklico. Vprašaj mater, mu je šinila misel v glavo. Kdo pač pozn i Sina bolje, kakor mati? O nji je Samuel slišal samo spoštljivo govoriti, kot o pobožni in bogaboječi ženi, ki je v svoji mladosti služila v templu iu bila tam vzgojena. ()a je bil Kristus, obljubljeni Mesija, katerega so naši očetje pričakovali!" Njene besede so bile jasne, kakor samo-obsebi umljivc, tako prepričevalne, da bi se nikdo ne upal dvomiti o njih resničnosti. Njene besede se bile pa tudi učinkujoče. Samuel je bil pridobljen in postal je učenec Galilejca, predno se jc sam zavedel, kaj se je zgodilo z njim. Ze je izustil 0110 staro, po Bogu hrepeneče vprašanje : "Povej, kaj mi je storiti?" Mati je dvignila nekoliko pajčolan in zopet je njen pogled obstal na mladeniču, pogled tako mil, tako čist, kakor odsev svetlega ognja. „Daruj mu svoje srce, tisto srce, ki si ga imel takrat, ko si sedel v njegovem naročju in so tvoje roke objemale njegovo glavo." Za trenutek je ostrmel in ni mogel nobene besede izpregovoriti. Pogledal jc le v njene mile oči, v katerih jc bral, kako dobro jc njej vse znano m tudi to, kako so ga njene besede v živo zadele. „Mati Jezusa", je povzel zopet besedo, ,.takrat sem govoril nepremišljeno, kakor otrok, hotel sem---" ,,Kar si hotel takrat in kar ti je obljubil, to hoče On na tebi izpolniti". ,,Imenoval se jc živi kruh, katerega bom jaz jedci", je pripovedoval Samuel v brezmejnem začudenju. "Ali nisi bil nocoj v dvorani pri daritvi in pri tem mislil na besede mojega sina?" Tudi to ve! Resnično, ta žena mora biti prerokinja! „Ti si rekla! Toda obreda nisem razumel". ..Poslušaj me, Samuel! Tri leta je moj Sin učil in hodil med Izraelovimi sinovi, dokler ni prišel čas njegove žrtve na križu. Ker je ljudi tako ljubil do konca, ni jih hotel zapustiti sirote. Njegova ljubezen je iznašla to, kar si ti kot otrok zahteval, to je možnost, tvojega Gospoda in LJčenika v svoje srce sprejeti in se ž njim združiti". Kakor omamljen je poslušal Samuel. Ali je prav razumel? Ona je pa z isto nepopisno mirnostjo in milino nadaljevala : "Ali ti je znano, kaj je govoril prerok? liog sam pride na svet in vas odreši." "Tedaj je Jezus resnično sin Vse-hvaljenega od vekov vekov?" je vprašal mladenič globoko vzdihnivši. „On je! Kot tak je imel moč izpreme-iiiti vodo v vino v Kani, imel je moč nasititi pet tisoč uiož broječo množičo s peterimi kruhi. Pri Rogu ni nemogoča nobena reč, otrok moj!" ,,Slišal sem večkrat o teh čudežih", je opomnil Samuel, in ti Marija praviš . . ." „Pravim ti, da je resnično pod podobo kruha in vina pričujoč in v hrano tem, ki vanj verujejo". Z obema rokama si j:- Samuel zakril svoj obraz, kajti to, kar je slišal, je presegalo njegov razum. "Toda povej, Marija, zakaj je to storil?" „Vprašaj svoje otroško srce, dragi Samuel! Zato. ker je ljubil svoje do konca. Rili so časi v Izraelu, ko so se Roga bolj bali, kakor pa ljubili, zato je pa Gospod s krvjo mojega sina storil novo zavezo s svojim narodom, ki, bode klical Jehova zaupno, kakor otroci: Oče naš!... Daj nam danes naš vsakdanji kruh! Ta kruh, Samuel, je On sam." ♦ * * Rilo je nekaj tednov pozneje. Zopet so gorele svetilke v Nikodemovi dvorami ob Sionski gori, zopet je mož stal v svečcni-ski opravi pred oltarno mizo. Ko je pa vzel srebrno ploščico, na kateri je bil kruh in ga pričel razdeljevati, tedaj se je dvignil mlad. belo oblečen mož v prvih vrstah in šel je spoštljivo k oltarju. Ril je Samuel. Kakor pred leti. tako so mu tudi sedaj zvenele besede: Vzemi in jej. uživaj me, ker jaz sem kruh življenja. Rolj, kakor takrat pod palmami, je občutil sladkost božje ljubezni. Po svetem obhajilu je /. >pet šel s sklenjenimi rokami na svoje mesto, kjer se je zatopil v globoko pretnišlevanjc o ljubezni Očeta, ki je poslal edinega. Sina v smrt, da j? odrešil svet. Ko je vstal, je bilo že pozno zvečer, šel je domov in izprehajal se je po strehi liise svojega očeta med cvetlicami iti lili-jan i. toda njegova duša ni bila več v dvomih, temveč jasno in zavedujoč se prave smeri, je plavala k svojemu Rogu in (Hlrešeniku. APOSTOLSTVO LAJIKOV. za mlade in stare Neki duhovnik je videl v katoliški hiši na mizi ležati nek Chikaški magacin, Začudeno ga jc pogledal, tako, da je to opazil tudi gospodar. "Kaj ne, ta list se vjam ne dopadc? Ej, pa saj ni nič tacega v njem, kar bi bilo proti veri." — V neki naselbini živi prav dobra katoliška družina, ki je pri ustanovitvi cerkve in župnije veliko gmotno pomagala, ima pa naročene poleg drugih tudi brezverske liste. In v tej družini imajo otroke od 7 — do do 20 let stare in znajo večji vsi slovensko citati. Ako se kaj tacega dogaja v vernih in dobrih družinah, kaj naj še pričakujemo od onih, ki niso ravno tako natanj-čni kristjani. Ali se naj potemtakem čudimo, da ti potem čitajo cerkvi in veri sovražne liste in kupujejo brezbožne knji-ge? K temu pa pripomore neredkokrat kolikor toliko tudi katoliško časopisje samo. Mnogokrat Paradi nekaj brezplačnih vzorcev ocenijo iz kolegijalnosti laskavo veri in nravnosti nasprotuj' če knjige in čas >-pise, k večjemu, da ob koncu ocene pristavi, da se s to ali ono točko ne strinja i. t. d. To pa seveda ne ovira, da gredo potem tudi dobri katoličani večkrat na li-mjjnce in naroče tak list ali brošuro. Tudi se premalo pazi, kake oglase pri-občujejo katoliški listi. Nek tak list v Ameriki večkrat priobči oglas neke "No-velity Co." iz New Yorka. kjer se baje dobi krasna knjiga - 1000 slikami za samo štiri cente, katere se naj pošlje v znankah. Že iz radovednosti, kakšno knjigo bo do-I il za 4 cente, marsikdo pošlje ta znesek in potem dobi pismo, v katerem se mu sporoča, da naj pošlje toliko in toliko dolarjev, pa mu bodo knjigo poslali. priredil F. V. P. Pošlje naj prvič samo polovico označene svote, drugo pa lahko pošlje pozneje, in res dobi knjigo, v kateri jc vsepolno najostudnejših podob, pred katerimi mora pošten človek zarudeti. Temu se mora priti v okom. Kupujmo zanaprej dobre in poštene knjige, naroča-jmo časopise, o katerih vemo, da so dobri in da niso dvomljive vsebine. Kupovati in naročati liste in jih tudi drugim po-sojevati, je ravnotako zaslužljivo dobro delo, kakor katero drugo bogoljubno delo. Dandanes je to ena največjih dolžno ti praktičnega katoličana. 2. Dolžnost dobrega katoličana je tudi. da priporoča tudi drugim v naročbo dobre knjige in liste. Poglejmo, kaj vse stori rijo sovražniki Cerkve, socijaiisti in prostozidarji, da spravijo svoje liste med narod. Tisočake žrtvujejo za agitacijo vsako leto in rc ne ustrašijo nobenega truda. Družine, ki bero katoliške liste, je treba nahujskati in v vsako hišo uti-hotapiti liberalen list, je njih geslo. Ženo je tre' a odtujiti cerkvi in njeno dušo zastrupiti z romani in časniki, ki predo-čujejo vero kot nesrečo in oviro blagostanja. Tako se glasita dva najvažnejša recepta Eocijalizma. Mi pa naj pri vsem tem držimo roke križem? Sedimo naj za pečjo i'i tarnamo o slabih časih? Ne, stokrat ne! Bodimo apostoli dobrega tiska! "Kdor razširja dobro berilo, ta je apostol", je rekel sloveč jezuit pater Rob. Ce nam dopuščajo sredstva, kupimo dobre knjige takim, ki so revni in jih sami ne morejo plačati. Dajmo dobro berilo v roke tudi takim, ki nobenih dobrih knjig v roke ne dobe, ali ne vedo, kje se lahko dobijo. Dandanes se za malenkostno svoto i8J dobe prav izvrstne in dobre knjige, ki zaslužijo da jih ljudstvo bere, na primer knjige Zveze Katoliških Slovencev, ki so izšle tukaj v Ameriki. V zalogi bukvarne "Ave Maria" (62 St. Mark's PI. New-York, N. V.) je veliko dobrih in zanimivih knjig 11a prodaj, katere si lahko naročiš za mal denar. Piši po cenik. Ako ti pa ne dovoljujejo denarna sredstva, da bi si kupoval knjige, tedaj išči prilike, da tu pa tam s prijaznimi besedami podučiš svojega soseda, svojega prijatelja in ga nagovoriš, da odpove slab, veri sovražen list in ga nadomesti z dobrim. Priprost zastopnik nekega katoliškega lista je vzel seboj nekaj socialističnih listov poleg lista, katerega je zastopal in šel po hišah. Cital je ljudem odstavke iz teh listov, ki so sramotno pisali o veri in cerkvi in nasprotno tudi odstavke katoliškega lista. Dosegel je, da se je v mali naselbini, ki je štela komaj 70 družin, naročilo na dober list 40 naročnikov. Veliko število je pa odpovedalo veri sovražne liste. "Ko je že sedaj pokojni Marquis D. J. Oliver iz San Francisco", tako pripoveduje nadškof (.'roke, " bil v Italiji, o-biskal je tudi staro revolucionarno mesto Rologno. Videl je tam v neki izložbi pri knjigotržcu malo brošuro, ki je imela na naslovni strani sramotivno karikaturo papeževo. Plemeniti mož je vstopil v prodajalno in vprašal, koliko ta knjižica stane in koliko je imajo še v zalogi. Imeli so jih še nekaj sto. Oliver je mirno kupil "vse, raztrgal je pred očmi stnncčega knjigotržca dvoje knjig in jib poteptal z nogami, ostale je pa ukazal sežgati." Kako lahko bi nekateri trgovci svojim odjemalcem podarili za Christmas ali novo leto, namesto drugega darili, n.aprimer "Ave Maria Koledar," Neko dekle je več let zaporedoma naročila 200 koledarjev in jih brezplačno razdelil« med rojake. Veliko je naših rojakov po nekaterih naselbinah, ki še vedo ne, kje bi se dobile ff dobre knjige ali časopisi. Ne vedo da izhajajo v Ameriki listi, kakor je Ave Maria. (ilasilo. Sloga, Amerikanski Slovenec i. t. d. Mnogokrat je tema kriva brezbrižnost. Skrbimo, da se jim pojasni, kako koristni so ti listi, koliko lepih povesti prinašajo in podučnih člankov, v katerih ni strupa in pridobimo jih, da se vsaj za poskušnjo naroče na list, vsaj za eno leto. Kdor le more, ta naj pomaga razširjati dobro berilo in škodljivega zatirati. To je najvažnejše apostolsko delo katoliških lajikov sedanjega časa. "Kdor dandanes", je rekel veliki škof Viljem Ketteler, "nima smisla za katoliški tisk. se ne more imenovati dobrega katoličana." Kdor razširja dobro berilo, je apostol. 4. Apostolstvo lajikov v družini. Dva častnika, stara tovariša, ki sta slu žila oba 1 >ri enem in istem polku, se srečata na cesti. Bil je ravno praznik. Eden je ravnokar prišel iz cerkve, kjer je bil pri sv. obhajilu. "Kako je vendar to mogoče", ga je nagovoril tovariš, " ti si ravno tako vojak, kakor jaz, pa hodiš v cerkev?" "Temu se čudiš? To ni nič posebnega! Kar zadeva moje versko prepričanje, nuje izpreobrnil pridigar, ki ni nikdar o veri govoril — in to je moja soproga. Rila je pobožna in ker jo resnično ljubim, sem spoštoval njeno versko prepričanje, (lasi ga nisem delil /njo. Kot deklica je že delovala pri raznih cerkvenih društvih in podpisovala m- je vedno : ''Otrok Marijin". Ta mala besedic i se mi je sicer zdela smešna, toda dopadla se mi je, dasi >am nisem znal zakaj. Kot mlada žena mi je bila zelo udana, toda ostala je, kakor je bila, pobožna, vestna in marljiva v obiskovanju cerkve. Nikdar nisem mogel opaziti. da bi vsled njene pol ožnosti le malo zanemarjala svoje druge dolžnosti. Redkokdaj mi je omenila kaj o Rogu, toda kaj je ona v tem oziru mislila, sem ji bral v očeh. Kadur mi je ušla vsled slu- be navade kaka kletvica, je pobledela, tu-intam se ji je prikradla solza iz oči — in to je bilo vse. Toda takoj me je zopet pogledala tako ljubeznivo in udano, kakor bi se nič ne zgodilo. Nikdar mi ni očitala, da sem kaj slabega storil, toda jaz sem v njeni navzočnosti to čutil. Ko je molila zjutraj in večer — molitve ni nikdar opustila — so bile njene oči, kakor izpremenjene. Bili so trenutki, da bi se zgrudil poleg nje na kolena, da me ni zadrževal napuh. Kadar se je pa povrnila iz cerkve domov, se mi je zdela, kakor bi jo obkroževala neka nebeška blaženost. Kadar je bila pri sv. obhajilu, je bila tisti dan še posebno vesela in prijazna. Mila je angelj. Vem, da sem ji večkrat prizadeval globoko žalost vslcd svoje brezbrižnosti, toda nikoli ni tega pokazala. In glej, po šestletni taki pridigi sem postal drugačen. Zahrepenel sem po Bogu, v katerem zajema moja žena toliko potrpežljivosti in udanosti in ga začel ljubiti. Sam ne vem kako je prišlo, toda ko je prišla nekoč iz cerkve, sem nehote razprostrl roki in jo stisnil na svoja prsa. "Ivanka", sem vskliknil. " pelji me k svojemu spovedniku!" Mirno, toda iskreno me je objela, oči so ji bile polne solza. "Vedela sem. vedela. da pride enkrat ta srečni trenutek! Vedela sem, da boš tako rekel! Veliko sem za tebe premolila — ljubček." Oil takrat hodim v cerkev in k mizi Gospodovi. — Toda prijatelj — pridi nas obiskat in prepričaj se, kako srečno živimo." Tako je pripovedoval častnik. Na tisoče mož bi se izpreobrnilo. če bi imeli take žene! Resnična, prava in globoka pobožnost je prvo. kar bi naj last >-vala prava krščanska žena. Vsaki dan mora moliti za svojega moža, da gani neskončna milost božja njegovo srce. Toda to pozabi marsikatera žena, Kakor Inula ura in brez prenehanja mu trobi na ušesa, po cele ure mora mož poslušati pridige, pred katerimi nima ne po dnevi, ne po noči miru. In vspeh? Namestil, da bi se mož poboljšal, postal je še bolj zakrknjen. Kratek vzdi-hljej, kratka molitvica za zaslepljenega moža bi več koristila, kajti molitev oblake prodira in spreminja srca. Žena, ki veliko in goreče moli, bo vedno rešiteljica in apostol svojega moža. K molitvi je treba pridružiti še izpolnjevanje svojih stanovskih dolžnosti. Žena naj ne trati časa s praznimi in nekoristnimi pogovori. Njen edini smoter naj bo, ustreči svojemu možu. Čeden in prijazen dom, snažno in o-kusno pogrnjena miza, ljubeznjiva in vesela ženica, *— to so stvari, ki priklepajo moža na dom. Skrbi toraj, krščanska žena, da teh stvari ne bo manjkalo v hiši! Potrudi se pripraviti jed okusno, če pa ne znaš, se pa uči. Učiti se ni sramotno. Skuhaj večkrat, kar veš. da možu diši in 11111 gre v slast. Ne počivaj prej, dokler ni v hiši vse snažno in pospravljeno. Snažna naj bodo tla 111 stene, miza in stoli, za-grinjala pri oknih in posteljna oprava; čisto naj bo namizo orodje in namizni prt, snažna naj bo tudi obleka. Kjer vlada snaga, tam se mora mož počutiti srečnega; ostajal bo rad doma in ženo bo imel dan za dnem rajši. Neskaljena družinska sreča vlada v snažnem stanovanju, v snažni hiši. Toda tretjega, kar je bilo že omenjeno, ne sme manjkati in to je — ljubeznjiva in vesela ženica. Sveti Frančišek Šaleški je imel prav. ko je rekel: "Z eno žlico medu se ujame več muh, kakor pa s celim sodom kisa." To velja tudi za zakonsko življenje, "/.ena naredi moža", pravi slovenski pregovor. Da, ona premore vse! Žena, ki ljubi svojega moža in potrpi z njegovimi napakami in slabostmi, je junakinja. Kot junakinja naj molče prezira še grenkejša in nezaslužena očitanja, da, tudi surovost in se nikdar nikjer ne pritožuje. Taka žena vse premore, če svojo dobroto zdru- ži z gorečo molitvijo, kakor je to storila žena prej imenovanega častnika. Taka ljubeznivost je ljubezen, ki se žrtvuje, ponižnost, ki se uklanja, zatajevanje, ki se odpoveduje, potrpežljivost, ki vse prenese, moč, — ki vse, vse premaga. Ona je kakor rosa, ki oživlja rastline; kakor duh cvetice, ki napolnuje okolico v kateri cveti. Osvojite si, krščanske žene, to ljubeznivost. Ne bo šlo vse tako hitro, toda katera jo bo imela, bo pravi apostol svoje hiše, svoje družine. Ko bi imeli veliko takih apostolov v slovenskih hišah, kako bi bilo vse drugače. Tisoči mož, ki so sedaj kakor divjaki, bi postali krotki, kakor jagnjeta, postali bi zvesti zakonski možje, pridni družinski očetje in dobri kristjani. Taki stariši imajo tudi dobre sinove in hčere, ki bodo zopet v svojih krogih apostoli in še celo tam, kjer je navidezno vsako apostolstvo lajikov nemogoče. Duhovita hčerka ugledne in dobre družine, je večkrat šla v spremstvu svojih starišev na ples. Ni zanikala, da zelo rada pleše. "Toda", rekla je nekoč mlademu gospodu na nekem balu. "jaz imam zelo rada resne pogovore, kajti dekle se od izobraženih gospodov lahko veliko dobrega priuči. O takih, ki ne znajo nič dobrega povedati, ne maram slišati. Iti vi, gospod, zakaj se pa vi zanimate? Ali ste katoličan? Jaz sem katoličanka in zelo spoštujem one, ki svojo vero tudi na zunaj izpoznajo in kažejo. Upam da ste vi mož, ki hodite vsako nedeljo v cer- i <* kev--- "Oprostite gospodičina, kaj sličnega me še ni nobena ženska vprašala." "Ne?" Toraj ne hodite v cerkev? Veste kai, ali se ne sramujete biti katoličan, pa ne živite kakor se katoličanu spodobi!" In med živahnem plesom je pustila elegantnega plesalca obstati. Kdor tega noče razumeti, mu ni pomoči. Toda, čudovito dovolj, da je ostala ta odkritosrčna deklica vedno kraljica plesa, in ni steni izgubila nobenega ugleda, temveč nasprotno, spoštovana je bila povsod in se je poročila z najboljšim mladeničem njenega rojstnega mesta. Priprost delavec, priprosta dekla je lahko apostol v družini, pri kateri služi. "Bil sem edini sin svojih starišev", pripoveduje Beda Weber svojo zgodovino. Moj oče je bil precej rejen, in dober mož. Ljubil je svoje poskuse v fiziki in se je več za svojo električne poizkuse brigal, kakor za mene. Od mene ni druzega zahteval, kakor, da sem ga pustil v njegovih študijah pri miru. Moja mati, prisrčno dobra, toda slabotna žena, je vestno skrbela za mojo telesno hrano, za toplo in mehko posteljo, in to je bilo vse. Vse drugo je bilo prepuščeno služinčadi, ki se je morala mojim težnjam pokoriti. Svojo kraljevsko moč v domači hiši sem seveda kolikor največ mogoče izrabljal. Toda v občevanju s priprostimi ljudmi na vrtu ali na polju, sem izgubil takoj svojo divjost. V krogu zagorelih obrazov, katerih znojne kaplje so mi bile lepše, kakor biseri na ovratnih verižicah najimenitnejših gospa, sem se najbolje počutil Med priprostimi ljudmi, se je začela pravzaprav moja vzgoja. Pobožna kravja dekla se je posebno za mene zavzela in me je podučila o nebeškem in zemeljskem življenju. V. njo sem začel zjutraj in večer moliti k vsemogočemu Bogu, klečeč na povesnu sla-ive, katero je pod moja kolena položila i/, spoštovanja do sina hišnega gospodarja . dočim je sama klečala na trdnem ka-menu. V njenih očeh se je blestela neizrekljiva odkritosrčnost — globoka po-božnost njene duše. Pobožna dekla se je zavzela za mene. V potezah njenega obraza je bila vidna neizrekljiva prisrčnost, mogočna pobo-žnost njene duše. 7. v v pogledu na njo sem se zavedal pričujočnosti Boga, po katerem je uredila vse svoje delo. ()na ni obiskovala visokih šol, kakor profesorji in učitelji, ki pozneje z vsemi svojimi strupi niso bili zmožni izruvati korenin, katere je vcepila v moje srce ta priprosta ženska. Nikdar ne pozabim moči. ki jo je imela ta priprosta. toda verna duša na moje srce, kadar je govorila o grehu, ki umori vse rože dobre vesti in teži kot ka-menita plast nečisto dušo. Hlev je postal po priprost dekli moje vzgojevališče, in še danes nisem pozabil svoje vzgojiteljice — kravje dekle." Kolikokrat se ponavlja to, kar pripoveduje Beda Weber. Koliko jih je. ki se i-majo zahvaliti poštenemu hlapcu ali dobri dekli, da so ohranili svojo vero. svojo nedolžnost. Zgodi se pa pogosto tudi nasprotno, da služinčad zapelje otroke. Toda brezdvomno je večje število takih, " (Dalj ki so pomagali in še pomagajo starišem v dobri vzgoji otrok in so tako deležni apostolata v družinah. Najvažnejše in najvplivnejše apostol-stvo pa ostane še vedno ženi, ne le samo iz stališča kot soprogi, temveč tudi kot materi. Kdor ima dobro mater, se ne more nikdar Bogu dovolj zahvaliti za to. Koliko je mož, ki se imajo zahvaliti za svojo časno in večno srečo edinole : vojim dobrim ženam . Največji utis pa naredi, če oče z lepim vzgledom, besedo in dejanjem kaže pravo pot. Oče, ki pobožno moli, ki pogostokrat pristopi k mizi Gospodovi je najlepši vzgled svojim otrokom. Njegov spomin bo ostal dolgo dolgo časa v srcih otrok. prih.) Večerni Ave. 186 AVE MARIA, Pozdravna Pesem. Silvin Sardenko. In sedaj stojiš pred nami! Ponos naš in naša slava, naš spomin in radost naša! Bodi zdrava! Bodi zdrava! Kak oko je željno zrlo: Kdaj? odkod? in kakšna prideš? Komaj v noči je zaspalo, da mu morda ne odideš. Kak srce je hrepenelo, da Te Mater sprejme k sebi; drugo vse je pozabilo, ko je čulo glas o Tebi. Roka pa je vence vila, Kakor še nikdar spomladi: kot skrivnosti polno Rožo venčali bi vsi Te radi. A zakaj Ti to razkrivam ! Vse je Tebi razodeto. sama vidiš, kjer prosljavlja Tvoje se ime presveto. In sedaj stojiš pred nami; Ponos naš in naša slava, naš spomin in radost naša! Bodi zdrava! Bodi zdrava! Prošnja za blagoslov. A ne smeš od nas, Kraljica, dokler nas ne blagosloviš, dokler trema si ljubezni še pri nas ne ustanoviš. Blagoslovi naše hiše, žitna polja, rožne trate; zlati klas in belo cvetje naj povsod nas spomni nate. i dokler nas ne blagosloviš, Pa ne smeš od nas, Kraljica, dokler trona si ljubezni še pri nas ne ustanoviš. Molitev za varstvo. In še ena prošnja vstaja, s tiho solzo porošena : Še za hčere, Mati mila, še za družbo prošnja ena. Bodi z nami, kadar satan s poslajenim strupom mami; da se duša ne spozabi: Bodi z nami! Bodi z nami! Z nami bodi, kadar žalost mimo duše naše hodi; da nikdar se ji ne vdamo: Z nami bodi! Z nali! bodi! Bodi z nami! Kadar bodo naše truplo nesli k jami, kje tedaj bo duša naša? Bodi z nami! Bodi z nami! Z nami bodi! Kadar Stvarnik k sodbi sede, da nas sodi, kdo obstal bi tam brez Tebe? Z nami bodi! Z nami bodi! To je tista prošnja vroča, s tiho solzo porošena: .Stori, Mati, da se Tvojih ne zavrže hči nobena! [jKiIBfiTi'/ aSMf^^jtoto^uLtžb iiiii: Vnebovzetje in kronanje Marije Device. Slavimo slavno slavo Slavo v slavnih. Kako so nas napadli ko smo pred desetimi leti začeli z listom Ave Maria naše delovanje popolnoma po načelih, katere je doma v stari domovini začrtal veliki, da, največji naš velmož, Dr. Janez Evan-relist Krek skupaj z apostolom slov. na- Mi se za to nismo zmenili, ker smo vedeli. do to ni nikak "klerikalizem", da je to samo potvara resnice od strani naših nasprotnikov, ki so našli svoje bratce tudi tukaj v Ameriki, da so razširjali tedaj gnjili in danes že mrtvi liberalizem. Mi Dr Anton Bonaventura Jeglič, knez in škof Ljubljanski, vodja jugoslovanskega gibanja. roda, škofom Jegličem. Slovenska, amer. javnost, prepojena in okužena s tedaj propadajočim sloveskim liberalizmom, nam je zaklicala skoraj cnakoglasno: "Kranj skega klerikalizma ne maramo sem y A-rneriko!" smo vedeli, da so ideje teh dveh velikih mož, kakor glede vere, tako narodnosti, tako glede delavskega vprašanja tako vzvišene, tako krasne in tudi tako zdrave, da morajo preje ali sleje zmagati po celem svetu Mi smo vedeli, do PO to samo one zdrave ideje demokratizma in narodne in razredne pravičnosti, katere je sedaj naš veliki predsednik Wilson za-kical celejmu svetu kot edina podlaga pravega trajnega miru in bratske ljubezni. Še celo nekateri am. duhovniki, ki niso bili doma veliko let, niso razumeli težkega boja. katerega je izvojevala domovina pod vodstvom teh dveh mož. Vrjeli so narodnim sovražnikom, da se gre samo za "klerikalizem", dasi ni še nobena "katoliška" stranka na svetu kdaj imela manj klerikalizma v svojem programu, kakor ga jc imela Slovenska Ljudska Stranka v Ljubljani. Klerikalizem je v ameriški v politiki sploh nenogoč. Zato smo šli mirno dalje svojo pot, ne glede ne na levo, ne na desno. Toda naši nasprotniki niso mirovali. Ne bode škodilo, ako spomnimo na pr. na ostudno in na gnusno gonjo proti škofu Jegliču. Ta navdušeni apostol bi bil rad prišel v Ameriko, da bi tukaj videl svoje bivše škofljane, da bi poskrbel za nje, kako in kar bi bilo potreba. Toda našel sc je celo mož v duhovski obleki, ki jc vrgel vanj blato in neki Valjavec je nadaljeval to gonjo. Da bi preprečili njegov prihod, so pisali vladi v Washington, Apostolskemu delegatu, zastopniku avstrijske vlade in v Rim. Najgrša pisma so pa, pisali njemu samemu. Ko je bil pisec teh vrstic pred leti doma, izrazil se je vladika, da tako ostudnih pisem šc ni v svojem življenju bral, kakor so bila ona. katera ao prihajala za čas one gonje i/. Amerike. Da, za vedno bode ostala ta gonja, sramotni madež v naši zgodovini. In kdor bode pisal našo zgodovino, omenjal bode iz tega žalostnega časa s sramoto tudi ona dva imena, ki sta to gonjo povzročila. Škofu Jegliču s tem nista škodovala. Kako velikanske koristi za nas bi pa bilo, to se bode pa vedno bolje kazalo in se že kaže. Vsaj tudi Rev. So-jar piše, i pa bilo potreba in to zato ker nas je toliko Slovencev pa nimamo svojega duhovnika. Kako je veselo čuti, kako se po družili naselbinah gibljejo in napredujejo v verskem oziru, kako se trudijo katoliški možje da bodo posušili rdeči plevel, kar se jim je že deloma posrečilo. Zato Aurorčani, tudi mi stopimo na noge, da bomo imeli kaj pokazati svojega napredka! Vsa čast zavednim katoliškim možem na Evelethu in njih dušnemu pastirju č. g. A. Leskovicu! Naročnik in opazovalec. Listnica uredništva. — J. Z. i/ Mascoutah, 111. Vaše dolgo sporočilo o krivicah, katere ste pretrpeli od strani S. N. Jednote, ne moremo priobčiti. Saj tolikrat povdarjamo, naj nikar katoliški Slovenci ne silijo v drugačne, kakor samo v katoliške Jcdnotc. Katoliška Jednota je edina jednota za katoličana. Kdor se pa med otrobe meša, ga pa.. . Da, tako je! Ako pri nekatoliški jednoti kakega zavednega katolika oropajo vse podpore, ako oropajo otročiče podpore, to ni nič! To smejo! Ako pa katoliška jednota zahteva od svojih udov spolnovanje pravil in se ravna po pravilih, potem pa gorje! To vam bo krika in vika. Da, morda bodo pa katoliški Slovenci vendar počasi spoznali, kako so se dali slepiti! Dal Bog! Cas bi tudi že bil! -O- Oakdale, Pa. — List Ave Maria se mi tako dopade, da ga težko pričakujem. Takoj ko ga dobim, ga prečitam. Želim, da bi ga imela vsaka slovenska družina v Ameriki naročenega, kajti marsikaj lepega bodo čitali v tem listu. Ali kaj ko se ravno mi Slovenci damo tako hitro preslepiti vsakemu sleparju in mu vrja-memo kar koli nam hoče natveziti. Ali ni ravno katoliški duhovnik, ki nas uči zmernega življenja? ki nas svari naj ne prepijemo vsega in naj se ne vlačimo z ničvrednimi ženskami, k čemur sem pa že tolikrat čul, da nas zapeljujejo nasprotniki vere in duhovnikov? — Kdor sovraži vero in duhovnike, jih sovraži, ker noče lepo živeti. Toda na zadnje pa vsak spozna, ko je že prepozno in vsak duhovnika kliče v stiski. — Naj povem slučaj iz starega kraja — V našem kraju je živel premožen gostilničar. Bil je spoštovan in vse ga je hodilo izpraševat za svet. Bil je tudi izobražen. Imel je srečo in premoženje mu je vidno rastlo. Ljudstvo cele okolice ga je ljubilo, ker je bil vsakemu dober in postrežljiv. Imel pa je edinega sina. ki je bil pa popolnoma nasprotnega duha. Ko mu je oče umrl, je podedoval za njim celo premoženje, katero so cenili nad 60.000 kron. Toda od slabe družbe se je navzel velikega sovraštva do duhovnikov in vere. Dostikrat sem ga slišal sam, kako je psoval vse te stvari. Večkrat sem ga posvaril, disi sem bil še le osemnajslletni mladenič, naj se nikar tako surovo ne izraža o božjih stvareh proti ljudem, ki prihajajo v njegovo trgovino. Ljudje mu iz večino niso veliko oporekali, vendar vsak si je fliislil svoje in se ga začel ogibati. Tako je imel vedno manj in manj odjemalcev in njegovo premoženje je začelo iti rakovo pot. Služil sem pri njem dokler nisem šel k vojakom. Nekoč sem pa dobil k vojakom hrzojav, da je umrl in da naj pridem na pogreb. Toda hrzojav je prišel prepozno, (ako da nisem mogel oditi. Toda nekaj tednov pozneje sem srečal v mestu mjc-govo ženo, ki jc prišla kupovat. Ta mi je začela pripovedovati eel slučaj, kako je bilo, da je tako hitro šel. Povedala je, da so ga ljudje vedno bolj in bolj opuščali, in da je trgovina šla silno nazaj. To ga je pa napolnilo še z večjo jezo, da je še bolj preklinjal duhovnike, češ oni so mi krivi vsega, ker v njih rog nc trobim, pa ljudi nI k meni. Iz jeze se je udal pijači in si s tem nakopal bolezen. Ko je bil v stiskah in bolan, prosil je svoje bivše prijatelje s katerimi je zapravljal svoje premoženje, in ki so ga še podpihovali, da je preklinjal in se jezil, naj mu pomagajo iz stiske. Toda eden za drugim so mu hrbet obrnili in ga pustili v stiski. V teh žalostnih ^ časih in stiskah se je pa zavedel in spoznal svojo neumnost. Videl je, kaj so svetni prijatelji, ki se tako radi zbirajo okrog človeka, dokler je zdrav in ima kaj pod palcem. Ko pa tega ni več, ga pa zapuste. Obrnil se je na župnika, katerega je preje tolikrat preklinjal mu toliko nagajal in nasprotoval, kjer je le mogel. Gospod župnik je takoj šel k njemu, ko so ga povabili in se ni prav nič po-mišljal. Pomagal mu je kolikor mu je le mogel. Ko je bolezen napredovala, spravil ga ie z Bogom, lepo previdel in pripravil na strašno pot v pečnost. Kako je lepo prosil ta človek gospoda župnika za odpuščanje, da ga je žalil in vse druge, da jim je dajal pohujšanje. Jokajoči ženi je pa naročal naprej in naprej, naj vsaj ona drugače živi, kakor je pa 011 dasi je bila ona dobra žena in verna. "Revež se jc prepozno spoznal." je vzdihnila žena. Ko bi ne bil poslušal svojih slabih prijateljev, bi bil lahko še sedaj živ! Kaj mu sedaj pomagajo vsi ti slabi prijatelji 1 Neumen jc bil, pa jc prepozno spoznal! Ko bi bil pameten, se držal vere. bi nikdar tako globoko ne bil zabredel. Sedaj je pa vse šlo. Vse mi jc prodano. Par tisočev mi je ostalo od celega prodanega ogromnega posestva." In žena si je obrisala grenke solze, ki so se ji vlile po velih licih. Smilila se mi je revica, toda pomagati ji nisem mogel. Slabi prijatelji, neumni brezverci so jo nesrečno naredili, možu pa prezgodnji grob skopali. Da, res božji mlini počasi meljejo, toda drobno in gotovo.--- Udeležil sem se sv. misijona v Pittsburghu, Pa. Udeležba je bila velikanska, kar je samo v čast Pittsburžanom. Posebno jim je v nonos njih novoustanovljeno možko društvo Naj-svetejega Imena. — Krepko naprej po začrtani poti, možje, krepko naprej po poti, katero Vam je tako krepko začrtal misijonar P. Za-krajšek. Zares so bile krepke bodrilne besede Patra Zakrajšeka! Če je bil kak odpadnik pri pridigi navzoč, gotovo ga je morala pridiga prepričati, da ima 011, misijonar, prav s svojimi nauki in da je vse zmota, kar ga uče brezverci. — Upam, da bomo živeli po teh naukih vsi, ker to je samo nam v korist. Da, seme naukov ni padlo na skalo ali med trnje, ampak na rodovitna tla in bode rodilo stoteren sad. Čast Vam, gospod misijonar in Bog Vas blagoslovi pri Vašem tako trudapolnem delu za svoj toliko ljubljeni slovenski narod. Priloženo pošiljam . . . Želeč Vam veliko vspeha pri delu za dobro katoliško stvar, pozdravljam vse bralce in bralke lista Ave Maria. Tebi list pa želim, da bi postal skoraj tednik in dobi! veliko naročnikov. Štefan Jenko. Poizvedovalni kotiček. Vprašanje. — Nekdo jc neveljavno poročen v ccrkvi, ker jc zatajil zadržek, ki dela njegov zakon neveljaven- Stvar pride na dan. Ta zakon postane toraj javno divji zakon pred katoliško ccrkvijo. Veljaven pa ostane pred ameriško državo. Ta človek, ki živi v taken divjem zakonu, jc pa v katoliškem društvu. Društvo ga po pravilih Jednote, h kateri spada, Buspcnda, ker dotičnik noče pustiti takega grdega življenja. Ali ga ima društvo pravico suspendati? 2. Ali bode društvo opravičeno tudi pred svetno sodni jo, da je to storilo? •>. Ali se ga more prisiliti, da mora ubogati irdnntim in dru^.tvm pravila? ODGOVOR: — Slučaj je nejasen. Pošljite nam natančneje podatke: I. v kateri Jednoti jc 2. ali jc zakon tudi pred državo neveljaven? .1. v kateri državi jc to? Ako je to ud kake katoliške Jednote, ki ima vsai v imenu, "katoliška" da j«' če tudi nima natančnejih določil Rlcde verskega neveljavnega ali veljavnega zakona, imeli so li udje popolnoma prav in dolžnost, da so ga suspendali, ker sc pri taki jednoti vse sodi s katoliškega stališča, pa naj jc ta član brezve-rec ali katolik ali Turek. V katoliški Jednoti jc bil in katoliška Jednota ga jc suspendala, oziroma društvo katoliške Jednote, zato bode sodnik vedno vpošteval nauk katoliške vere glede takih le točk. Zato. edino zato so nasprotniki vere pri Jugoslovanski Jednoti tako nastopili proti katoliškemu imenu tc Jednote, ker so vedeli, koliko pomenja za celo organiza. cijo žc samo to ime. Ako jc morda to slučaj, da jc kdo doma poročen, pa jc tukaj ogoljufal kako revo, potem seveda jc ta zakon tudi pred državo neveljaven in ako ga kdo naznani, bode radi "poligamije" "mnogoženstva" zaprt in kaznjevan. Ako jc toraj slučaj tak. toraj 1 ie imelo društvo popolnoma pravico ga suspendati, da, celo dolžnost jc bila to njegova, 2 gotovo bode društvo tudi pred svetno sodnijo dobilo pravdo, kajti, je ravnalo po postavali one vere, katere ime nosi organizacija. Če bi morda tudi kak lokalen sodnik v prvi instanci drugače odločil, je gotovo, da bode druga inštanca zavrnila njegovo obsodbo. Da se more uda prisiliti, da spolnuje vsa društvena in vsa jednotia pravila, v katero spada, je jasno pokazala tožba Wauke-ganskih udov proti K. S. K. J. — Mi smo v svobodni državi, v kateri je vsak lahko ka-koršne vere hoče ali pa tudi nobene. Toda smo pa tudi v državi, ki pozna pravičnost, ki brani pravice kakor posameznika, tako organizacije. Oranizacija ima tu iste oravice braniti svoja pravila in svojo ustavo, kakor ima posameznik pravico braniti svoje življenje. Pravila in ustava vsake organicije so namreč njena duša in njemo življenje Vprašanje: Bil sem za botra prijatelju, ki je hud rdečkar. Prišli smo v cerkev s krstom, toda župnik ni hotel krstiti, češ, da nima zagotovila, da bode otrok tudi katoliško vzgojen, 2. ker je oče sovražnik cerkve in vere, 3. ker oče ni župljan župnije. Ali je imel duhovnik prav? — ODGOVOR. — Veseli nas, da niste naročnik, vsaj v imeniku vas ne najdemo, kajti sram bi nas bilo takega nezavednega naročnika! Vi pravite, da ste dober katoličan. Ali ste pa kdaj brali nauk o krstu? kaj se tam zahteva od botra? Ali je za botra dosti, da je bogat, da more dati "prezent" svojemu varovanče-ku? — Ne! Boter sprejme strogo dolžnost, ki ga veže v vesti, da bode skrbel za katoliško vzgojo otroka, katerega prinese h krstu, ako bi stariši to svojo dolžnost zanemarili. Vi poznate tega svojega "prijatelja" Veste, da nima nobene vere! Veste, da je cela hiša popolnoma brezverska. Ali morete vi dati komu zagotovilo, da sc bode ta otrok pri takih-le verskih razmerah v družini vzgoieval. v katoliški veri? Ali imate vi v rokah kako sredstvo, da bi očeta in mater prisilili k temu? Ali morete vi v tem slučajo vzeti starišem otroka proti njih volji in ga vzgojiti v katoliški veri? — Toraj bi vi, ako ste res dober katoličan, nikdar in nikakor ne bili smeli spre-ieti čast botra za tega nesrečnega otroka. Iz tega sledi odgovor: 1. Duhovnik je ravnal samo po svoji vesti in popolnoma po pravilih in postavah katoliške cerkvc. On ni naredil teh postav in jih zato tudi nismel pre- kršiti, tudi ko bi jih hotel. I11 ko bi jih prekršil, bi grešil. Da je drugi uzrok tudi pravilen, je jasno iz prvega. Glede tretjega je pa tudi ravnal pravilno, ker pravi kanonično pravo, da sme vsak župnik krščevati samo svoje župljane. Vrašanje: Ali more biti peta sv. maša ako se poje slovensko? Odgovor: Po cerkvenih predpisih se mora med peto sv. mašo na koru peti latinsko. — Vendar pa se pusti, da se sme radi stare navade peti tudi slovensko, dasi želi sv. cerkev, da se te stare navade, ki so pravzaprav "razvade", počasi odpravljajo.— Kjer se hoče imeti slovensko petje na koru, naj se pač ima vedno le tiho mašo. Za velike praznike je pa itak lepo, če se poje latinsko. — Kjer so pa škofje izdali tako stroga določila, kakor-šne veljajo sedaj na pr. za Chicago, tam pa se seveda ne da druzega, kakor ukloniti se in ubogati. Da se pa goji tudi slovensko cer-veno petje, naj bi se pa vselej pred sv. mašo in po sveti maši pele slovenske pesmi. Ljudstvo se itak začne zbirati v cerkvi že četrt ure ure pred začetkom. Ako bi videli in znali, da bode pevski zbor pel en čtrt ure pred začetkom lepe slovenske pesmi, prišli bi ljudje preje v cerkev in bi ne zamujali. Vprašanje: Pri nas nimamo nikdar sv. maše pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Zakaj bi ne imeli, kakor smo imeli doma v starem kraju? Odgovor: Pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom, bi po pravilih nikdar ne bi smela biti sv. maša. Le ob štirideseturni pobožnosti bi pravzaprav morale biti vse maše na stranskem oltarju. Da se je doma tolikrat izpostavljalo sv. Rešnje Telo, da se* je celo po-deljaval blagoslov s presv. Rešnjim Telesom pred in po sv. maši, i t. d. vse to so bile razvade. ki so proti duhu katoliške cerkve in katere so se vpeljale v takozvanem Jožefinskem času. Rim silno želi, da se vse te razpade odpravijo, ker prav nič ne povspešujejo pobožnosti in spoštovanja do presv. Zakramenta, temveč nasprotno, ga še zmanšujeje. Po Avstriji imate vse polno takih razvad. Irci jih nimajo nič. Pa so katoliki iz Avstrije zato kaj pobožnejši? Ne! Ouotidiana vileseunt? Kar je vsakdanje, to nič ne velja. - Berite o tem opazko v slovenskem ameri-kanskem molitveniku! v —rmia—Lia—K: aNBrrjswCTOMi VMMOi.'a