. o 5 t n i n a plačana v gotovini TOŽILSTVO y uusum ^ 9 J> J- gì tv. io. LJUB LIANI. DNE 9. MARCA 1932 L L 1 O 45 Cena 58 Diu za celo leto. Za inozemstvo M) Din. Posamezna številka I Dm. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor "0 Din. Izhaja suko sredo. Spisi io dopisi nai se poSiliaio Uredništvu »i)oiiioliiibn<. naročnina reklamacije i» inserati Upravništvu »Domol jutvi« v Ljubljani kupuimo domate blago! ie Kar je bilo pričakovati, sc je zgodilo. Ker kmet, steber države, obubožal . . „s trpijo na posledicah tega tudi drugi stanovi: obrtnik, trgovec, tovarnar. Zadnje čase polnijo dnevni časopisi cele (olone z žalostnimi poročili o odpuščanju tovarniškega delavstva in o ustavljanju celih obratov, od katerih je odvisen obstoj tisočerih družin, ki nimajo ničesar drugega, kakor roke za delo. Tovarnarji pravijo, da izdelkov ne morejo prodati. Seveda, kako jih bodo prodali, ko je glavni odjemalec, kmet, » ■ • • ' Trgovina propada. Marsikateremu trgovcu jc gospodarska stiska že zavila vrat. Nima kupcev. Kmet, kupec, se je inoral omejiti na najnujnejše stvari. Šc najhujše pa je z obrtnim stanom. Podeželski obrtniki večinoma životarijo brez dela in zaslužka. Pred seboj imamo dopis obrtne zadruge krojačev in krojačic za okraja Ribnico In Vel. Lašče. V dopisu tožijo člani te zadruge, kako težka so njihova bremena: davki in druge dajatve in kako trpi njihova obrt vsled pomanjkanja dela. Odkar jc obnemogel kmet, ni več zaslužka. Ali je mogoče kaj pomagati? Marsikje bi se dale razmere vsaj olajšati, če že ne popolnoma ozdraviti. Vse države sveta in vsi stanovi čutijo danes težke čase. Vendar tam manj, kjer si znajo sami pomagati. Anglija je n. pr. zaprla svoje meje tujemu blagu, da s tem onemogoči konkurenco, ki bi lahko škodila domačim proizvajalcem. Skoro vse države so zgradile okrog sebe visok carinski zid, ki onemogoča tujemu, konkurenčnemu blagu dostop na domači trg. Tako je n. pr. Nemška Avstrija z eno samo naredbo zaprla svoje trge za našo živino in s tem občutno prizadela našega kmeta. Vsaka država se hoče gospodarsko postaviti kolikor le mogoče na svoje noge. Trgovinska bilanca naše države je pasivna. Mi veliko več stvari uvažamo, kakor izvažamo. Težki milijoni našega denarja romajo zaradi tega v inozemstvo. Mi uvažamo veliko nepotrebnih stvari, katerim bi se brez vse škode lahko odrekli. 0 tem smo govorili že v par člankih koncem lanskega leta. Ravno tako žalostno pa je, da mi uvažamo in kupujemo predmete, katere izdelujemo sami doma, ravno tako dobre ali pa še boljše, kot so tuji. Naše načelo mora biti: kupujmo domače blago. Ako naši sosedje nočejo kupovati naših kmetijskih izdelkov, ampak raje dajo zaslužek svojim rojakom, potem ne preostane drugega, kakor da se tega tudi mi oprimemO. Saj so naši obrtniki vešči in solidni, da se lahko zanesemo na njihovo delo. Upamo, da se bodo naši obrtniki radevolie potrudili in nam postregli z izdelki, ki bodo lahko konkurirali s tujimi in dražjimi. Kaj bo imel kmet od tega? Pred vsem sladko zavest, da je za omilje-nje svojega bednega stanja storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Omejil se je v svojih izdatkih do skrajnosti in navezal se je na svojo rodno grudo in v bratskem sodelovanju lajšal tudi bedo drugih stanov. Naloga onih, ki lahko odločajo v večjih stvareh pa je, da poizkusijo in odrede vse, kar bi moglo izboljšati gospodarski položaj našega kmeta. Po kmetu blagostanje doli, po kmetu blagostanje gori! Boljševizem in enakost Ruski komunizem ne more najti svojega pravega izraza. Velika zahteva komunizma je namreč zahteva po enakosti vseh. Vsaj uprav neenakost, ki je na svetu, žene ljudi v komunizem. A sedaj se je v sovjetski Rusiji započel «"k boj proti evangeliju o enakosti. V Rusiji so bile sedaj tri plasti: zasužnjena, brezpravna možica, nad njo delavci, vsi enaki, z enakimi Navicami in dolžnostmi ter z enakimi dohod na, vrl)u pa Stalin s svojimi izbranci. Zadnji ras (23. junija 1931) je pa Stalin oznanil preobrat. Delavstvo se mora reorganizirati. Dela-«-si ne sme več prehodno voliti delavnice, i afona svoboda je znak razpada. Potem pa je treba odpraviti enakost. Delavec mora biti odgovoren zk svoje delo, a komu? Nad njim morajo biti »šefi«, ki so bolje plačani in ki morajo skrbeti za to, da se res dela. Tudi ne sme biti več načelo: vsakemu enako, temveč le, vsakemu pa njegovem delu! Da bi Stalin dokazal potrebo te nove smeri, je namignil časopisju in vse časopisje je začelo zadnje mesece s temnimi barvami slikati razdejanje gospodarstva. Vsega so krivi delavci, ki se branijo dela in delo prebirajo (Morda Stalin hoče odvaliti odgovornost za neuspehe na delavstvo in tako odvrniti od sebe vedno naraščajoče nezadovoljstvo množice.) Neprestano se ponavljajo obtož- be za vse raznotere panoge gospodarstva. »Ni živil.« — »Ni mleka.« t- »Ni vode.« — »Ni soli.« — Krivi so delavci, ker nočejo delati, ker delajo neredno in nemarno. »Ni premoga.« — »Ni rude.« — »Ni strojev.« — Krivi so delavci. »Ni zadosti šol.« — »Ni učiteljev.« — »Ni šolskih knjig.« — Krivi so delavci. Vsega so krivi delavci, ker so enako plačani — ali ne, ker niso nikomur odgovorni; vsega jc kriv sistem enakosti. Ker so vsi enaki, jim je vse enako, to je, jim ni ničesar resno mar! Vse torej kaže na to, da se pripravljajo novi zakoni o delu. In vse kaže tudi na to, da bo ta nova zakonodaja »militaristična, despotična«, podobna suženjstvu v starem Egiptu. V Rusiji se vrača staro suženjstvo, a mnogo hujše kakor je bilo. Kje je Mozes, vprašuje znani poznavalec ruskih razmer D'Herbigny, ki bo rešil krščansko ljudstvo strašnejšega suženjstva, kakor pa je bilo suženjstvo izraelskega ljudstva v starem Egiptu? PO SVETU Italija s Bazno. Idrijska občina namerava odstraniti kip matematika Jurija Vega, ki se nahaja nad glavnim vhodom bivše državne realke. Na njegovo mesto pride kip zdravnika Skappolija, ki jo živel v Idriji v preteklem stoletju. — Nogo si je zlomil v idrijskem rudniku 50-letni Janez Gruden. — V Ledinah je umrl posestnik Janez Brence. — Na Gorab nad Idrijo je preminula posestnica Kolen« Frančiška. — Kot delovodja pri idrijski mestni občini je bil doslej nameščen Ant. Von-čina. Na njegovo mesto je prišel Cesare Ga-liuberti. — Vojaštvo bo tekom marca zavzele prostore v novih idrijskih vojašnicah. — V snegu je zmrznil 30-letni posestnikov sin Julij Vončina iz Cehoviiika. — Težko je ranila razletela granata 11-letnega Petra Vugo v Solkanu. Avstrija s Tatiče obešajo, tatove izpuščajo. V nekem industrijskem kraju na avstrijskem Štajerskem je prošlo jesen osem lačnih brezposelnih ponoči zlezlo čez plot ondotnega žup-nišča, da se naje zrelih hrušk. Župnik vpošte-vajoč težke čase se za napravljeno itak malo škodo, še zmenil ni. Pač pa je to prišlo žen-darmeriji na nos, ki je začela stikati za »tatovi« in jih tudi našla. Morali so na okrožno sodišče, do kamor jih je samo vožnja stala 64 šilingov (cirka 512 Din) vsakega. Zraven tega so bili pa še obsojeni vsi skupaj na 91 dni za- 1. maja je oni veliki dan žrebanja srcCk » zgradbo katedrale v Beogradu! Vsled velikega povpraševanja bodo srečke kmalu popolnoma razprodane. Ne čakajte torej do zadnjega irenulka, ker s tem zamudite največjo priliko za Vašo srečo! Dobitki: 2 X Din 2,500.000-, 2 X Din 500.000-, 10 X Din 100.000-, 100 X 10.000-Glavni dobitek: Din 5,000.000'-! O- •■ » ' i t > Nikako igrn na kola (razrede) I Enkratna vloga 1 Cene srečk: Dvojna srečka Din 200 -Cela srečka Din 100— Polovica srečke Din 50-Četrtinka srečke Din 25" Srečke prodajajo: vsi župni uradi, koiekiure, denarni zavodi, cerkvene in dobrodelne ustanove itd. Cenirala: Prodajna podružnica: Beograd, Ulica Jovana Rističa 20 Zagreb, Tvrtkova ulica 5 pora in 8 dni posla s trdim ležiščem. To kljub livuu, da je župnik vložil pismeno prošnjo za i:;irostitev in še svojega kaplana poslal k razpravi. da jih zagovarja. — Tako se godi tati-i. med tem ko je tatov vse polno na svobodi. > Bazno s Koro-.!»,'. Skedenj je zgorel posestniku Kuharju v Cergovičak. — Sv. misi-jou so je vršil od 14. do 21. febr. v Vovbrah. — V Melvičah v Zilski dolini so otvorili dom duhi vijjh vaj. — Desetletnico obstoja je praz-novala 20. februarja delavska zbornica V Celovcu. ■— V' svinčenem rudniku v Blcibergu so sprejeli zopet 400 delavcev, ker je pričel obrat zopet delovati. — V Št. Janžu so predstavljali igro Logarjeva sinova*. — Za dunajski trg se je prijavilo s Koroške že 12 do J'3 tisoč komadov goveje živine. — Proti je-tiki je bilo minulo leto cepljenih v 17 občinah 1411 govedi, v 19 občinah pa'5939 goved proti nožuičnemu katarju. Ozdravilo je 70—80 or1-stolkcv obolele živine. — Dne 30. januarja su poslali s Koroške rta Dunaj 29 vagonov živine. — Večina koroškega deželnega zbpra je sklenila, da bo poslovni jezik nove kmet-ske zbornico izključno nemški. Zato sla slovenska deželna poslanca glasovala proti. tako velike večine, kakor pri glasovanju o imenovanem načrtu. Nad 150 poslancem bo namreč prišel zakon o ločitvi zakona — v osebno korist. Španija s Framasoui nadaljujejo z »ureditvijo« republike. Te dui je bi! na dnevnem redu zakonski načrt o ločitvi zakona, katerega Cerkev obsoja in ga nikdar ne bo priznala, za kar se pa framazoni ne zmenijo. Zakonski načrt o ločitvi zakona je bil sprejet z 260 proti 23 glasovom. Pada v oči, da španska vlada ni dobila še nikdar v ustavotvorni skupščini Finska s I'o fasistifnein receptu. Na Finskem že precej časa ni nekaj prav. Tekom svetovne vojne se je ta dežela odtrgala od Rusije in postala samoslojna republika. Vodilni krogi ne morejo zadovoljiti državljanov. Enkrat se puntajo delavci, drugič kmetje. Je pač blizu Rusija in njeni agenti. Te dni se je zbralo nekaj kilometrov od glavnega mesta Helsing-forsa par tisoč oboroženih Laponcev, nekakih finskih fašistov. So nameravali pohod na stolna mesto kot svoj čas Mussolini s svojimi črnimi srajcami. Toda, kar se je posrečilo g. Mussoliniju, se ni posrečilo Laponcem, ker mia finska armada in finska vlada pač svojo živce. Laponski upor je bil zadušen. Amerika s Razno. V Clevelandu so umrli: Frank Zaplata iz št. Petra na Krasu, John Kastelic iz fare Dobrnič, Anton Toplak iz Celja, Anton Gole iz fare Mirna peč in Kari Pečjak iz fare Žužemberk. - V Chicagu je preminul Frank Baine iz fare Leskovec na Dolenjskem. — V Springfieldll, Mo., je dne 6. februarja duhovnica, protestantovka Elizabeth Milburn La\v-son izvršila v cerkvi poročne obrede za zelo čuden par. Za ženina je bil namreč njen bivši (ločeni) soprog, ki se je poročil z neko drugo /.eno. - V Steelton pa je odšla v večnost Terezija Petrašič roj. Malešič iz Uadovičev pri Metliki. Kitajska s Japonci »o pregnali Kitajce izpred Šan-gaja. Kitajci so se umaknili za 20 do 30 km. Manjši boji se še vr.še. Ker Japonci izkrcujejo nove četo, vojne še gotovo ne bo konec. Kitajska pravi, da ne odneha od svojih pravic in da se bo borila do konca. Časopisje piše, da nameravajo Japonci Kitajsko sploh razkosati in jo razdeliti med gotove države. Naj bo kakorkoli, eno je gotovo: S t i r i s t o m i 1 i jonskega naroda Japonci ne bodo uničili. Časopisje tudi piše, da je .Rusija poslala na kitajsko mejo. ! 00.000 dqb.ro. oborožene. vojske. Francija s Pravico zahtevajo za-se, drugim ut dajo. Na predavanjih duhovniške misijonske organizacije v Parizu so obravnavali tudi šolsko vprašanje v Afriki. Številke kažejo veliko krivico v ravnanju nasproti katoliški™ šolam. V francoski Ekvatorijalni Afriki obiskuje od 10.000 otrok 5000 misijonske šole, 4460 pa državne. V šolskem proračunu je » pouk teli otrok določeno 1,600.000 frankov, od tega so pa prejele misijon. šole samo 81-0W frankov, vse ostalo je šlo za državne sole. Cisto drugače ravna francoska država n"' sproti Judom. 43.350 domačih tuniškili Zw°v vzgaja v svojih šolah 3000 otrok, 107.500 l dov v Maroku pa 8300 otrok. Za te židovske verske Šole daje država 1,500.000 frankov o* nosno 2,450.000 frankov letno. Prav poseM» udarec pa je namerila svobodomiselna fr« ' coska vlada kakor piše >Croix«, proti k«l(f škemu srednjemu šolstvu. Poslanska zbornic je namreč brez razprave sprejela v prorac r Aristid Brinile Predsednik norveške vlade Kolstad j« pred par dnevi umrl. M», kU8,p Ton»inšek, gimnazijski ravnatelj v "»riDoru, je praznoval 4. marca 60 letnico rojstva. Nevidna zaščita Vaše nežne kože. Volna in svila varujeta Vaše telo mnogih nevarnosti vlažnega in mrzlega vremena A Vaš obraz? Dajte tudi njemu zanesljivo zaščito - Elida Creme de chaque heure! S svileno nežno tenöico pokrije kožo... jo varuje in neguje ... a Vi ste lepa vkljub dežju in neuriu! ELIDA CREME DE CHAQUE HEURE Najlepši par volov v Sloveniji. Posestnik Anton Gregorič h linsovega dola pri Am-brusu je zredil dva krasna montatonca. Pet let sta stara in tehtata 2027 kilogramov. Deset sinov r. Franceta Pirca iz Zimaric pri Sodražici, ki je umrl 21. februarja !• U postavko 10 milijonov frankov, s katerimi se ustanove po nižjih gimnazijskih razredih prosta mesta za sinove, katerih starši prebivajo v podeželju ter ne bi mogli šolati otrok na lastne stroške. Lahko si je misliti, da bodo starši pošiljali otroke študirat na državne •gimnazije, kjer jih študij ne bo nič stal, ne pa na zasebne zavode, kjer bi morali zanje plačevati. — Tudi s takimi krivicami se fra-masonerija ne bo vzdržala trajno na površju! s Aristide Briand je umrl. Dne 7. marca je v Parizu umrl od kapi zadet veliki francoski državnik Briand, ki ie bil član večine francoskih vlad v zadnjih 20 letih. Njegovo ime je postalo svetovno znano zlasti zaradi tega, ker se je po vojni kot zunanji minister Francije veliko trudil za mir med državami, posebno za prijateljstvo Francije z Nemčijo, ki je predpogoj svetovnega miru. Ob smrti velikega državnika žaluje cel svet. Orobsie novice Nasprotniki Venizeiosa so zmagali pri občinskih volitvah v grškem Pireju. Carine hoče zvišati Nemčija. Trgovinske, pogodba med Francijo in Italijo bo v kratkem podpisana. Važno! Senadonia je odgoden madžarski parlament. V ftetonn i jo pride v kratkem poljski ina; sai Pilsudški. Brezposelnemu uradnišfvu je treba po-nia-ati. je izjavil odbor za pobijanje brezpo-y?li- ;st-i pri Zvezi narejlev. Hikraf je dala svojo kri za prenos bolnikom francoska usmiljenka Marcelli., soia je zgorela v Zgornjem Lokaven v Julijski Benečiji. Hiše v ceni -o zelo palile na Dunaju. Vendar ni kupcev. Umrl je 74-letni Bernhard von H indentiti ; brat nemškega državnega predsednika Himmiburga. 24-urno stavko so proglasiti uradniki v Poljski Varšavi. Niso zadovoljni s plačo. 19-mesečnoga sina so ukradli iz zibelke f.naiifiiiu zrakoplovcu Lindberghu roparji. Zahtevajo 50.000 dolarjev odkupnine. Bivši španski kralj Alfonz izjavlja, da ni i/dal nobenega proglasa. Ure, ilatmno in srebrnino kupite poceni in dobro pri ivrdki H. SUTTNER liubljana 1 Prešernova ulica št. 4 Razpošilja se na vso Itraie Europe, Amerike, AIrike, Azije in Avstralije Lastna protokoiirana tovarna ur v Svici. Ure v vseh cenah od Din 44 — naprej, št. 120 Kovinasta anker ura Din 44' -, s sekundnim kazalci m i . , » cem DiQ 78'~- n-anlra,JiJ.en^?lar,5S'-' 9 sekundnim ka-zalcem Din 94'- št. 125. Budiina ura 16 cm visoka flin 49 - z radijem Dir, 76'-. Zahtevajte veliki iluslrovani cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 KAJ JE NOVEGA Zahvala p n upravništvu »Domoljuba*. Ljubljana. podpisani se upravi :s Domoljuba« najsrč-neje zahvalim za izkazano pomoč v znesku 1000 Din, katere mi je uprava nakazala kol pogorelcu, ker sem naročen na list : Domoljub«. Hočem biti še za naprej zvest naročnik --Domoljuba,. V Otavicah pri Ribnici, 1. marca 1932. Anton Knavs, s. r. Osebne vesti d 30 let že vestno opravlja službo nadzornika v ljubljanski pivovarni »Union < gosp. Viktor Tančic. »Večnemu mladeniču« želimo šc mnogo veselih dni na duši in telesu! d Novi upravni svetniki. V upravni svet pivovarne Union pridejo na novo: ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc, obe. svetnik g. Miroslav Ureas in inž. g. Milko Pirkmayer. d Kraljica Marija je došla v spremstvu svoje dvorne dame -preteklo soboto z Bleda v Ljubljano. Kraljica je v trgovini Krfaper, kjer se je mudila eno uro, nakupila raznih stvari, porcelana, modnega blaga in igrač za kraljeviče. d Premeščen je iz Konjic g. vladni svei-nik in okrajni načelnik Karel Tivtenjuk, Pride v isti lastnosti v Črnomelj. Ljudje so ga radi imeli. Domače novice d Kolodvorski misijon. Odkar je postala Ljubljana važno križišče s severa na jug in z vzhoda na zahod, se pojavlja na ljubljanskem kolodvoru vedno več potujočega ženstva. Kdor je opazoval pri prihedih ali Odhodih vlakov množice polnikcv, je lahko c-pnzil tu pa tam plaho dekle ali ženo, ali morebiti tudi skupino deklet,-cd katerili je ena boječe povprašala sopotnika po, tem ia enem in, da ji je ta dal mimogrede odgovor, ali pa tudi ne. Bil je morda tudi pftča sumljivega pogovora ali na» migavanja, ki mu pa kopija, p i dočakal. Tako so te malo ali slabo inffirnyirana dekleta odšla na ulico in tam tavala dolge ure, preden so se dovprašala do tja, kamor so želela. Da so temu odpo-more, bo v kratkem začel v Ljubljani : na Glavnem kolodvoru poslovati Kolodvorski : misijon. Kaj pa je to Kolodvorski misijon? : Pri nas je še to malo znana beseda in bo najbrž našo javnost nekoliko iznenadila. Nihče I naj ne misli, da bo morebiti kdo na kolodvoru ^ pridigoval in potnike izpreobračal. Kolodvor-i ski misijon je skrb za potujoče žeustvo, zlasti za dekleta, ki prihajajo v mesto, pa so tam j neznane in se ne vedo kam obrnili. Ob priho-j du vlaka pričakuje na peronu gospodična ali j gospa z belo-rumenim-helim odznakom na rokavu in se zavzema za došle potnice, ki potrebujejo kakršnekoli pomoči in sveta. V poseb-,ni pisarni Kolodvorskega miai jena — ponekod kar na kolodvoru - v Ljubljani v palači Vzajemne zavarovalnice na Masarykovi cesti nasproti kolodvora dobe vse informacije in navodila. Pisarna Kolodvorskega misijona jim Označi pol, če pridejo v mesto zaradi službe in. Jim po potrebi tudi oskrbi prenočišče ter jih varuje, da ne padejo v roke brezvestnim ljudem. s tem je na kratko označeno delo Kolo- dvorskega misijona; iz tega pa je ludi razvid-no, da je Kolodvorski misijon zelo važna so. cialna naprava, ki zasluži zanimanje in podporo vse naše javnosti. d Gospodarski nasveti za prihodnji (<.. den. Zapadli sneg jevsa dela zakasnil. pre. glejmo poljsko orodje in če ni v redu, v po-pravilo z njim! Po oziminali trosimo saj", pepel, seneni drob, da sneg hitreje skopni! Preglej krompir, in odstrani nagnitega! Zrači kleti — ne podnevi — temveč v večernih urah! Živinoreja: Za to velja še vedno vse. kar smo fdoslej povedali. Male prašičke, uà suho in na toplo! Odščipniti jim ostre zobe. datfie bb svi?»}« nemirna! — Izvaljena piščeta neJ:potf£buje}o "Stt^ur uobene- hrane. Daj jim prHfeÉ» pro-seno'ali ajdovo kašo, drugi te-deii .zdrobljeno pšenico, Peti teden lahko je-(!(.% ^'3fca*:.!^rašene'kokoši. Proti driski'je dober- kuhan riž. Pitna voda naj bo vedno sveža In čista! — Sadjarstvo: Sna/.enje in razredčanje drevja. Škropljenje in mazanje i tO-odstotnim arborinom ali dendrinoin. 1're-cepljenje Slabih, ali za kraj neprimernih vrst. Cepimo najprej črešnje, nato vrstoma hruške, češplje, slive in nazadnje jablane. Cepiče imamo že tako pripravljene v pesku. Drevja ne sadimo, ako ni živo srebro v toplomeru vsaj par stopinj nad ničlo. — Vinogradništvo: 1'ez nadaljujemo. Mlajšim trsom pustimo vef rodnega lesa, kot starejšim. Narežimo rozge za cepiče! Dokončajmo rigolanje. Pripravimo kolje in ga impregniramo. Pozor na cepilne nožel Vrtnarstvo: Ko sneg skopni, sejemo takoj korenček, peleršilj, špinačo, grah, če-buičak, češenj itd. Dobro seme je že pripravljeno. — Kletarstvo: Posebno pažnjo posvečamo še vedno mladini vinom. Dokončujemo pretakanje kislih vin. Prazno posodo redno zažveptjamo. Sode redno dopolnjujemo. Red iti snaga naj bosta v kleti! — Popravek: Zadnjič smo glede valenja napačno poročali: Pravilno je: kuri se podloži od 10 do 15, pni do 25 jajec. d Zahtevajte Gaglova erfurtska semen:.1 < d Kakšno vreme prorokujejo? Dne I» i marca (ob prvem krajcu) sneg in dež; 22. {cb polili luni) »neg in dež in 29. (ob zadnjem krajcu)-»neg-jn vihair. Po tej napovedi bom» o VelB« noči Se v kožuhih hodili! d Zelenjadsrji mesta Ljubljane so ustanovili svoje društvo. V kratkem času so zbral: nad sto članov. Društvo ima namen pomagali zelenjadarjem v gmotne.m in strokovnem ozrli, od česar bodo imeli koristi tudi konsu-menti. d V Ljubljani se je mudil te dni pomo:-nik prosvetnega ministra g. Mom-Hlo Mikse- , vi«. Ogledal si je zanimivosti in poslušal F svojo dramo jjulvilpj«, ki so jo igrali v ljubljanskem dramskem gledališču. d Novo davščino na javne vodovode s' vpeljali v Kamniku. Vse družine, ki vživaj» vodo iz teh vodovodov, bodo'plačevale na leto 48 Din. ' d 270 delavcev in 8 nameščencev hočejo odpustiti pri tovarni Trboveljske premogokop-ne družbe v Senovem. d Pozor, da ti ne uide! S 1- aprilom se P» brzili in potniških vlakih ukinejo vsa vidna t slišna znamenja pred odhodom vlakov. zjia menja pred osebje torej ne vlakov dajalo nobenih znamenj, marveč ■niško osebje torej ne bo pred odhodom teh p R^ztöfjp Radion v mnriš vd fe Kuh|} «i raztopini perilo W C Izpiraj perilo najprej v goi vodi. 3 R 2/32 železne gumbe. Otroci imajo neizmerno veliko veselja s to urd, posebno če jo sami na-rede, kar je čisto lahko. — »Vrtec« stane za vse leto Dini 15.— in se naroča pri upravi »Vrtca«, Ljubljana, Kolezijska «lica L d Nogo si je «lomil pri mÜHji čevljar^ : neupravičeno boje pritožniki. Sk ski vajenec Guzej Slavko iz Trbovelj d Uvozu slovenskega lesa se odpira velika možnost v Južni Srbiji, ki jé siromašna ravnotako na lesu kakor na žagah in iz katere bi se dali tudi oskrbovati obtnejnl kraji v Grčiji. Treba pa bi bilo prevozne cene v južno Srbijo znižati, ker je drugače konkurenca nemogoča. Pozor, kogar se tiče! d 8 konzumi se peča zadnji čas »Trgovski list« nekoliko več. kot običajno. Zavida neke davčne olajšave in postaja v tem pogledu v dopisu »Se o konzumih« zelo malenkosten. Težkega položaja, ki ne prizanaša nikomur in od katerega so nekateri trgovci primeroma še najmanj prizadeti, niso krivi konzumd. To je dokazala polpretekla doba, v kateri niti eden pošten trgovce ni prišel radi konzumov na kant. d Hrasirtiški steklarji se ogorčeno bere za svoj vsakdanji kruh. Steklarna jim hoče znižati mezde za 80 do 35 odstotkov. d Z zgradbo delavskega zavetišč» v Ljubljani prično že to spomlad. Delavsko zavetišče (azil) je namenjeno v prvi vrsti delavcem samcem, ki so stalno zaposleni v mestu. Za te bedo stanovanja na cesto. Brezposelni pa bc-do imeli stanovanje na dvorišče. Poslopje bo imelo 1000 m-' veliko dvorišče, takoda se bodo mogli Brezposelni, ln bodo ; na borzi, sestajati tam fai ne'na.ceij -ha S ini- bii daaàh 605 m». Stroški so proračuna lijone 732 tisoč Din. Poslopje bo ® Stal Kodizeja. d Kredit za nadaljnje obratovanje snad siSniee v Kamniku je nakazan.- D«t&wstv.? n,e bo odpuščeno. ,-•■»>.... d Z delom je prenehala Bonačeva tovarn na Kaličevein pil Domžalah. Prizadetih okrog 420 3ružiTiakih članov. d Vsemu svojemu delavstva Je odpore dala delo s 15. marcem kemiči. tovarna v Celju. Ob delo bo okoli 70 dela f, večinoma družinskih očetov. ■d Pa se je le vrnil. Te dni se je vrnil § Sremeko Mitrovieo Milutin Novakovi«, 10 letih ii Rusije krojač je leta 19Ì5. prišel v rusko ujetniätvo. Po raanih vojnih pustolovšči nah je leta 1920. poročil neko Riajiajo. Ve« čas je želel, da bi se vrnil domov. Toda čakati je moral 10 let, da je potom našega poslaništva v Varšavi dobil potni list. V razgovoru s časnikarji je Novakovič povedal ,da je življenje v sovjetski Rusiji za veČino delavcev zelo težko, posebno pa za ljudi, ki niso člani ko. m oni stične stranke. Ko je iskal dovoljenje za ,iak točno ob odkodaem času,: oaif. po predpisanem postori«! odpeljal. * i v i 50.000 Din državu* podpor« je dobila „rVa južnoštajerska vinarska zadruga V Celju. Vsoto hoče porabiti za zgraditev potrebnih prostorov. d Zdravniiim zbornica v Ljubljani je sprejela predlog, d» se omeji učenje za zdravniški poklic in da naj se Štiri leta ne sprejme nobenega dijaka nit medicinske fakultete v Jugoslaviji. —■ Dvomimo nad umestnostjo tega d Občinski proračun mariborske občine potrjen. Finan&io ministrstvo je potrdilo pro-ačun mariborske mestne občine, ki izkazuje 45,162.6!!9 Din izdatkov ter 42,490.372 Din dohodkov. Prav tako je tudi dovoljen kredit za gradnjo mariböfake carinarnice V ^znesku 30 milij- Din.' d Žarnice za javno razsvetljavo so proste trošarine. Ker je v kraljevini Jugoslaviji! zgrajena tvornica za žarnice, je davčni oddelek finančnega ministrstva predpisal postopek za nabavo žarnic po- občinah brez plačila trošarine za razsvetljavo nieeL Ta postopek za nabavo žarnic je ra^poeteji finančnim direkcijam, ki ga bedo 'speraHle Oddelkom finančne kontrole in občinam. Občina, ki bi Si. rada nabavila žarnice za razsvetljavo mesta od domače tovarne, naj naroči te žarnice naravnost pri domači tovarni fri naj v naročilnici navede, da bo žarnice raMU* samo za razsvetljavo mesta. Nadzorstveni organ v tovarni žarnie bo dovolil določeno število-žauflic bfež plačila trošarine in bo o tem ttfkoj obvestil oddelek finančne kontrole, ki je pristojen za občino, katera si je žarnice nabavila. Oddelek finančne kontrole si bo zabeležil te žarnice in bo vršil strogo nadzorstvo nad njih uporabo. Te žarnice ne bodo opremljene s trošarinskim trakom, pri prevozu pa bo na kolku označeno, da je to blago prosto trošarine-in namenjeno pbčinski uporabi. " ;'.. . .. '-' i d Kaj pa pri nos? Kakor smo že poročali, je v Nemčiji nim>goitttilijMiov brezposelnih, ki dobivajo seveda peflpteite. Majhne so, atnpak so pa vendarle! Samski človek, ki je brezposeln, dobiva na mesec 24 mark podpore (le nekaj nad 300 Din za ves mesec). Družina brez otrok dobiva 40 mark na mesec (520 dinarjev). Družina z dvema otrokoma dobiva na mesec 60 mark (780 Din). Družina z več otroki dobiva po 100 mark (1300 Dfn) na mesec. - Koliko je pri nas družin » številnimi otroci, ki nimajo niti 700 Din mesečnih dohodkov, se manj pa toliko podpore! d Nora zadruga je bil« te dni Ustanovljena v Kočevju, namreč: Ljudska kuhinja. Namen zadruge je razviden i» njenih pravil, namreč podpirati gospodarske koristi delavskega, meščanskega in kmefekega stanu s 'eni, da jim po ugodnih pogojih nudi hrano, mleko; dalje, da posreduje nakup in prodajo živinorejskih in poljskih pridelkov ter komč-110, da jim oskrbuje cenena stanovanja in pre-«šča. Za načelnika zadruge |e bil izvoljen «aPlan g. Studen Pranc. üntanovitev take za-US® je bila potrebna, d Dnevno «avetlšče svojim delavcem ho-«e zgraditi podjetnik Hutter v Mariboru. V pompili bo tudi delavska 'kuhinja. Cast mu! <1 Ob 12. uri vas pozivljemo, da se vpišete :"koi m«d naročnike Mohorjeve družbe, fe se niste. cl »Vrtci» ima v t. številki natančen po» I !,'„ ,*ako naredite sami imdiiko na atensko ! i.hi ~,reb* ni dru«e*« kakor dve deščici, nekaj Moiuckov in žice kolešček od sukanca in sta.-; Schicht ov ADION pere sam Hittler p» zaprisegi. Hittler je bil te dni imenovan za tajnika braunsehweig&kega poslaništva v Berlinu in je « tem pridobil nemèko državljanstvo, da bi lahko kandidiral za predsednika nemške republike. Bivši kitajski cesar Puji, ki je sedaj star 27 let, je postal po japonski milosti predsednik mandžurske republike, ki je velika kot pet Jugoslavi). Sedaj se bo imenoval Čingženg. *** Don Alton» Burboaski, vodja öpan«luh l™1'10'^' HHhhII • MmüMül m je i» Pariza izdal na španski narod poziv, v Katere® » je^r* ' 4 izjavlja, da se vladarska rodbina Burbonov ni oa- ""■^MWM^fcsmÄ«"« -Agf^n^^Zilff■\tfgh & ' rekla ovojih pravic do Španskega prestola in se ]>» •••^•^^uusMa^msmsm tudi v bodoèe ne bo. Poziva špansko ljudstvo, "JJ * iK,mbnr"irani" Ute** deh Sa"ghaiaavrmohiilb.iaP0,18ke f8le V «*■ v oklopnih ^ sedanjo H-S^v narobe General Ma - umorjen? Kitajski general Ma Ca Canv ki je bil poveljnik kitajskih «et ob reki Isoin v severni Mandžuriji, in ki so ga Japonci baje podkupili, da so lažje zmagali, je bil po ruékih vesteh zahrbtno umorjen. Tajna kitajska organizacija je sklenila umoriti tudi vse one častnike, ki eo cbdolženi, da so v zvezi z Japonci. Hyinaiius, belgijski zunanji minister. Iii predse, duje izrednemu zasedanju Zveze narodov, ki i» bilo sklicano na zahtevo Kitajske zaradi imperialistične vojne Japoncev. Tudi ženske na (muto. V obrambo 6voje dežele se je dvignil ves kitajski narod. Na bojišče v Šanghaju je odšel tudi prvi bataljon ženskih prostovoljcev. domov," so mu sovjetske oblasti veli,!,, «.ozile, da Ka b°d0 Pognali v Sibirijo, to. * ž jfi bil vztrajen. ,1 Umestna odredba in posnemanja vre-, V zadnjem času se je zelo razpaslo be-laüenje in pobiranje milodarov. Ker ia način življenjske preskrbe zlorabljajo v veliki meri nepotrebni delemrzneži, je okrajno načel s Ivo v Kamniku izdalo vsem županstvom strogo naredim, naj po svojih organih iu po orožaištvu nl;oj < dslovijo iz svoje občine vsakega tujega mbiialca miilcdarov. Namen te odredbe je pač ta da l>i občani pomagali in podpirali samo reveže iz domače občine, katere poznajo in lahko njihove potrebe sami presodijo. d Rimska uprava je imenovala komisarja za kmeti,sko eksportno zadrugo v Mariboru. Zadruga se bo razšla. d Kdor se reveža usmili... Vincencijeva konferenca na Jesenicah ima v svojem zavetišču 12 otrok v, popolini osJcriii s prenočiščem vred. Najmlajši od teli je star 5 let. 40 otrok ima v dnevnem zavetišču. Okoli 40 Selškim olrckcjn daje kosilo po nizki ceni po 2 Din. 32 : biezpfcselttili dobjva v Ljudski kuhinji brez-; plačila kosila. 15 eseb pa je zunanjih pedpi-rancev. Da mere vse te, potrebe še nadalje vzdrževati, prosi Vincencijeva konferenca do-lira ia socialno čuteča srca za primerne prispevke. Med brati Hrvati d Škofovska konferenca je bil« te dni v Zigrebu, kamor so dospeli belgrajfiki nadškof dr. Ivan Rodič, ljubljanski škof dr. Gregorif Rozman, splitski škof dr. Kvirin Bonefačič in križevski škof dr. Dionizij Njaradi. Vsi cerkveni knezi so bili za svojega bivanja v Zagrebu gosti zagrebškega nadškof« dr. Baùerja. d V Zagrebu so nstejiovili poseben odbor, k: naj vzdržuje zvezo s Hrvati izven mej naše države. d En liter vin* za 1 dinar dobiš v Ba- ranji. d Veliko novo tovarno za klobase in druge mesne izdelke bodo zidali v Novem Sadu. d JSplit se oživlja. Odkar se zopet vrši reden promet na liško-dalinatinski progi, je oživel promet v splitskem pristanišču. Posebni vlaki dovažajo. pšenico in koruzo, katero odpošiljajo v oke%p, pa tudi v inozemstvo. Zadnje dni so pripeljali v Split nad 400 vagonov pšenice in koruze. Panjik Jadran -t je vkrcal M vagonov pšenice za Grčijo, motorna jadrnica Ilirija- 40 Vagonov pšenice za Italijo, motorna jadrnica . ->Tereza« 20 vagonov pšenice za Italijo, velika jadrnica »Vila« 54 vagonov pšenice za Italijo. V pristanišču je dobilo zaslužek večje število brezposelnih. d V tovarni za krtače je gorel», namreč I ii Emilu Weiß v Zagrebu. V bližini se nahajajoče hleve 6. kavalerijskega poika so izpraznili, ker so bili v nevarnosti. Škode 1 milijon dinarjev. d Pa le še zidajo. Novo šolo za 500.000 dinarjev bedo zidali v Novem Vrbasu. Banska «prava je vsoto že postavila v proračun. Za grgranje 1'ri bolečinah v vratu, za bolečine pomirjajoča masiranja in obkladke vzemite staro m preizkusno domače sredstvo in kozinetikum— Fellerjev «agodišeči Elzafluid. Hvaležni bodete! Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod, '.o pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri ■ekarnarju Feller, Stubica Donja, Elzatrg 16. Savska. d Zelo trdne so cene konoplje in se morda še zvišajo, poročajo iz Vojvodine. d Novo hanovinsko bolnišnic« so (dvorili te dni v Zemunihu v Dalmaciji. d V šibeniški bolnišnici je preminul znani hrvatski književnik Vladimir Čirina. d Nov« stanovanjsko zgradba kapitlja so dovršili v Splitu. Ima 21 stanovanj. d Hripa se zelo širi v Subotici. Zbolelo je že veliko ljudi, umrlo pa le pet. Iz naše prestolice d Za 4 milijone Din si je znižal iet.no državno plačo naš kralj. d Iz našega parlmenta. Gospodje narodni poslanci sedaj debatirajo o našem bodočem proračunu. V glavnem so za proračun že glasovali. ' Sedaj pretresajo proračunske postavke posameznih ministrstev. V proračunski debati sta se k besedi oglasila tudi slovenska poslanca gosp. Urek in gosp. Paviič. Govora obeli gospodov poslancev je slovenska javnost vzela z veliko pozornostjo na znanje. d N(A'« volitve poslanca za narodno skupščino v okraju Otcčac se bodo vršile 20. marca. Tako je sklenila parlamentarna komisija. d Žitni monopol lx> najbrž v kratkem odpravljen z zakonom. Pričakuje se, da bodo po uvedbi novega zakona cene moki znatno padle. d Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je izdal o živinoreji v Jugoslaviji 48 strani močno brušuro, ki obravnava na podlagi številnih podatkov govedorejo, prašičerejo, konjerejo, ovčjerejo in kozjerejo Jugoslavije, nadalje izvoz klavniških izdelkov itd. d Nove družbo se ustanovili v Belgradu. Imenovala se bo >Jugcškoda d. d-«- Pečala se bo z razprodaj« čeških izdelkov. d Občirtfen padee suaafijc trgovine v Jugoslaviji izkazuje letošnji januar: lavoz 188 tisoč ton in 218 milijonov Din (lani 255.000 in 381 triiiijoncv) ; uvez 55.000 ton in 228 milijonov Diu (80.000 in 410 milijonov). d Izvoz iz Jugoslavije v Grčijo izkazuje v preteklem letu 424 milijonov drahem, izvoz iz Grčije v Jugoslavijo pa samo 31 milijonov drahem. d Ali smo kaj aH nismo. V pretek leni letu je bilo ustanovljenih v Jugoslaviji 69 delniških družb z osnovno glavnico 280,600.000 Din. Številne ^gospodarske * družbe so zvišale glavnico za 162,500/100 l>iu. Nesreče d Hiša je pogorela posestniku Zupancu v Gotovljah pri Žalcu. d Ogenj je uničil tovarno Jurjovič v Sarajevu. En milijon škode. d Požar je uničil hišo, hlev, skedenj in kozolec Francetu Petriču, posestniku v Zalesu pri Blokah. d Stanovanjsko hišo in vse druge je upe-pelil požar posestniku Matevžu Fuksu v Cir-kovcih pri Ptuju. d Drvarcšca je zgorela železničarju Lavri-niču na Jesenicah. d Zgorela je hiia z vsem, kar je bilo v njej Marijani Prušnik na Medvedjeku pri Tržišču na Dolenjskem. d Skedenj so uničili plameni posestniku Antonu Roparju v Goriški vasi pri Škocijanu. d Ni bil zavarovan. V vasi Golešu pri Ba-njafaki je po neprevidnosti petlelnega domačega sina Štefana nastal v hlevu posestnika Moconje ogenj, ki se je hitro razširil. Hlev je zgorel do tal, ž njim vred pa tudi 4 voli, 4 krave, 2 juniri in 2 teleti. Zgorelo je tudi veliko žita iu krme. Škodo cenijo na 400.COO Din. Po-, sestnik M t con ja ni bil zavarovan. d Zmrznjenega so našli v gozdu pri Sp. Vodalah Alojzija, 56lelnega brata Marijane Prušnik z Medvedjeka pri Tržišču. d Nogo si je zlomil pri smučanju lOIetni Valentin Justin iz Rečice pri Bledu. d Pisker vrele vode je zlil na sebe šestletni sinček šolskega upravitelja g. Deškoviča v Bakovcih v Slov. krajini. Dolgo ne bo zdrav, revež! d Ker ni bilo ograje. Te dui se je peljal občinski sluga občine Stanišič iz vasi Kastine čez polje proti K ruše vi ju. Na polju Ježe fa Fla-scha sta padla oba konja v vodnjak, ki je bil brez ograje. Enega konja se je posrečilo rešiti, drugi konj je pa poginil. Flasch je pretekla Uelo dvakrat napravil ograji? okrog vsjd-ujakafpä '-so'.mit'jèi'bbWirat odnesti.- '.;d;N<>ge si jt; zlomil ^ ; devet- letni Mar Oskar kcrbiis iz PObrežja pri Mariboru. d K« je sekal v gozduštorovje, je zafdela sekira v nogo viuičarja Franceta Siekovca iz Sovjaka pri Ljutomeru. Nevarna poškodba. d Z vrelim mlekom se je oparil enoletni Anton Avsec iz Starega trga pri Rakeku. Močno opeče«. d Je bil že mrtev. V Srbobranu je 20-letui posestiiikov sin Nedeljko Šarič na zmrznjenem kanalu Kralja Petra s sekiro napravil štirioglato luknjo v' ledeno ploščo. Nenadoma so mimoidoči zagledali, dia je padel v vodo in izginil -pod - ledom. Zaklicali so na pomeč iu pegununi možje so takoj začeli razbijati led, da bi. rešili mladeniča. Ko so ga našli, je bil že mrtev. ' d Pri smučanju si je zlomil nogo desetletni Ivan Stankovi« z Dobrave pri Jesenicah. d Avto neznanega lastnika je povozi! v Žabnicl; 23 na Öorenjskem krošnjarja Janka Pečka iz Putkovca pri Rrapini. Zlomljena de-sna noga. d Tri nesreče. Dlan de*ue roke je mučne raztezala okrogla žaga 20 letnem« Janezu Šli-bilu iz Bistrice pri Pcdnartti. — Levo roko si je zlomil pri padcu Franc Ovseuek iz Zgornja Dobrave pri Pcdnartu. — Mazinec leve roke je »dirgala slamorezuica 6 letnemu Lachi Pav» lihi iz ilotiča pri Litiji. d V gozdu so našli zmrznjenega. Pred pa v tikevi je prišel v Novo mesto zamenjat dya ii-'sočaka, ki še nista bila žigosana, Medic Franc s Tolstega vrha pri Čnnošnjicah. Ko je v ijje-siu vse odpravil, se je popoldne odpravil peš proti domu. Domov ga pa ni bilo. Domači :so ga šli iskat in ga iipSii v gozdu med vasmi Seč in Nova gora zmrznjenega. Nedvomno je moža dolga in slaba pot utrudila, da je sedel, zadremal in zmrznil v hudem mrazu, kakršen je bil zadnje dni. Pri njem pa so našli še ves denar, tako da jè izključena vsaka misel na kako nasilje. d Dve nesreči. V rudniškem okolišu Hrastnika je pa vedno dovolj nesreč. Oni dan se je od gorečih plinov v štedilniku vnela Priporoča se prvi slovenski zavod fzalema zavarovalnica LJubljana v lastni palači ob Miklošičevi In Masarykovi césti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičav trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI, pulta 22, Be»*rad, I'oincartova a r. Lindbergov otrok Amerika grozi Japonski, dajo s tem hotela Amerika ^ftÄ Slavnemu ameriškemu letalcu Lindbergu so nedavno ukradli otroka. Roparji zahtevajo od bogatega moža 50 tisoč dolarjev odškodnine. Zadnji dan. V Angliji so te dni stopile v veljav visoke zaščitne carine na razno blugo. MU» " kažo izredno velik promet z uvoženim blag»®," londonskem kolodvoru zadnji dan pred uveljavij njem novih carin. Lindberghovo posestvo Hopewell, kjer so doslej še vedno neznani razbojniki ugrabili 19 mesečnega sinčka znamenitega letalca Električna žepna »ra. da je katera prireditev umetniške-«a. zaanstvenega ali prosvetnega značaja, elu-» MtazUo prosvetnega ministrstva. S takim »«azilom se prireditelji lahko okoristijo samo I aj> se prireditev vrši brez plesa. Prav J tako se s takim izkazilom ne morejo okoristiti prireditelji kinematografičnih predstav, ne glede na to, ali je filmski program znanstvenega značaja ali ne, ker zakon o taksah za kinematografske predstave ne predvideva nika-kih oprostitev in tudi ne znižanja takse. Tako je odločilo ministrstvo. d Kako se naučim esperanto? Na članek: 2Esperanto, jezik bodočnosti«, sem dobil ne-broj dopisov, nekatere celo brez naslova odpo-šiljalca, tako da pri najboljši volji ne morem vsem odgovoriti. Vsem tistim pa, ki se žele priučiti temu jeziku, priporočam naslednji knjižici: Maruzzi-Dobravc, Esperantska slovnica, 15 Din, in Esperantski ključ (slovarček), Din 3. Ti knjižici dobite pri meni, za poštnino računajte 1 Diu več. Kdor pa nima prilike, da bi obiskoval esperantski tečaj, naj se prijavi k pismenemu esperantskemu tečaju, ki sem ga pred kratkim otvoril, h kateremu se pa lahko še vsakdo priglasi. Tečaj traja šest mesecev. Mesečni prispevek je minimalen, 15 Din na mesec. — Golobic Peter, učitelj na Jesenicah, Gorenjsko. g Pri slabem počutju je naravna »Franz-Josei« grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo tež-koče in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josel« vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz-Josef« grenčica s> dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijski! trgovinah. d Trije rokovnjafi «o se priklatili v va.si Sv. Martin na Pohorju k oknu župnišča. Zvečer je bilo. Kazali so samokrese in zahtevali od tamošnjega župnika g. Franca Sinka denar. Ves v strahu jim je župnik vrgel vse kai je imel, par kovačev skozi okno. Razbojniki s tem niso bili zadovoljni in so pričeli streljati vsevprek. Ena k regi a je župnika opras-nila na senci ter mu odrla kožo do kosti. Kc so pričeli prihajati sosedi, so razbojniki zbežali. d Povejte svoji soprogi, da se baš sedaj priporoča za vse člane obitelji, naj bodo stari ali mladi, 6—12 tedensko rpomladno zdravljenje z naravnim »Planinka-čajem Bahovec«, ki čisti kri, ureja prebavo in obnovi celotni organizem. d Vse meso velikega prašiča je pokradel neznan uzmovič posestmei Mariji Hrovat v Gotni vasi pri Novem mestu. d Z ustavljanjem lista nadaljujemo. Sedaj je na vrsti tretja partija. Na to vnovič opozarjamo vse one dosedanje naročnike, ki še niso obnovili naročnine za leto 1932. Kdor ne more poslati celega zneska, naj nakaže za enkrat vsaj četrtletno naročnino ali pa po dopisnici sporoči, ked»j mu bo mogoče poslati denar za Domoljuba. Naša uprava se bo rade volje ozirala na vse opravičene želje svojib cenjenih naročnikov. Padan'e prebivalstva v S'oveniii Glasom uradnih podatkov o popisu prebivalstva, ki se je vršil 1. aprila 1931. so našteli v dravski banovini 1,120.584 prebivalcev, to je le za 82.746 več kot leta 1921, docim bi moralo biti skoro 170.000 oseb več, ko bi prebivalstvo v Sloveniji v isti meri naraščalo kot v ostali državi. Za vso Jugoslavijo je namreč znašal prirastek dobrih 16%, za našo banovino pa le pičlih 8%, je torej več kot za polovico manjši in sploh najmanjši v državi. Kje pa je vzrok temu nezadostnemu prirastku? Brez dvoma gre precejšen del na račun izseljevanja Slovencev v južne dele naše države; do zadnjega časa tudi v inozemstvo. Ker se izselujejo v prvi vrsti moški, je tudi razumljivo, da pride pri nas na 1000 moških kar 1074 žensk, dočim jih je v vsej državi povprečno le 1020. Treba pa je iskati vzroka tudi drugod, namreč v »beli kugi«, ki tudi med Slovenci gospodari že v znatni meri. Povedo nam to zopet številke. Število rojstev namreč znaša v celi državi povprečno okrog 33 na tisoč prebivalcev. Najvišji odstotek je v Srbiji (40.85), a najnižji v Sloveniji (28.15) in v Sloveniji zopet najnižji po mestih. Evo nekaj zgledov! Župnija Marijinega oznanjenja (frančiškanska) v Ljubljani je štela leta 1931 15.000 prebivalcev, rojenih je bilo 128, to je 8.5 na tisoč prebivalcev, umrlo jih je 84. Imela je torej 41 rojstev več kot slučajev smrti. — Župnija Kamnik je štela leta 1931 4140 prebivalcev, (leta 1900 je bilo rojenih 120), leta 1930 pa je bilo rojenih le 99, torej 24 na tisoč prebivalcev, umrlo jih je 84, torej je bilo le 39 rojstev več kot smrtnih slučajev. — Župnija Kočevje je štela leta 1930 4500 prebivalcev (leta 1900 je bilo rojenih 180), leta 1930 je bilo rojenih le 107, to se pravi, na tisoč prebivalcev 24; umrlo jih je leta 1900 94, leta 1930 pa 78, tako, da je bilo leta 1930 le 29 rojstev več kot smrt-nih slučajev. — Župnija Kranj je štela 1931 5730 prebivalcev, leta 1900 jo bilo rojenih j 112, leta 1930 pa je bilo rojenih 90, to se pravi 16 na tisoč prebivalcev, umrlo jih je leta 1900 I 87, leta 1930 pa 47, tako da je bilo 43 rojenih ! več kot jih je umrlo. — Najbolj značilna pa je j župnija Krško. Šteje približno 1500 duš. Umrlo pa je leta 1929 6 oseb več kot je bilo novorojenih, leta 1930 je bilo število rojstev enako številu snnlnih slučajev, leta 1931 pa je število rojste prekašalo število smrtnih slučajev le za pičlo številce. Že te številke nam torej pričajo, da razsaja »bela kuga« tudi v Sloveniji. Nad tem pa ni zainteresirano samo dušno pastirstvo, ampak tudi državna oblast. Privatniki kakor zastopniki oblasti bi se morali živo zavedati besed sv. očeta Pija XI. iz okrožnice o krščanskem zakonu: »Iz nobenega, še tako tehtnega razloga, se ne more zgoditi, da bi nekaj, kar je v bistvu proti naravi, postalo naravi primerno in dobro. Ker pa je zakonsko dejanje po svoji naravi nameujeno za roditev otrok, zato tisti, ki mu z namenom jemljejo to naravno in svojsko moč, ravnajo proti naravi ir delajo nekaj, kar je sramotno in v bistvu ne n ravno.--- Vsaka raba zakona, pri kateri se zakonskemu dejanju namenoma vzame naravna možnost za roditev novega življenja, je proti božji in naravni postavi, in se tisti, ki kaj takega store, omadežujejo z velikim gre-hom.< GG. KATEHETE opozarjamo, da prinaša mladinski list »Angelček« pregledne slike obreda sv. maše. Otroci se z malim trudom nauče sv. mašo, če imajo pred seboj sliko, tekst, ki pojasnjuje sliko in moijtvenik. Dose-daj jc izšla prva slika »evangeliju. V naslednjih številkah pridejo še slike »darovanje«, »povzdigovanje« in »sv. obhajilo«. »Angelček« naročite pri upravi »Vrtca«, Ljubljana, Koli-zijska ulica I. - Stane Din 5.— (10 številk). V vsako hišo Domoljuba! PO DOMOVINI Tujski promet. (Davča.) Tu
  • Pp';jon«, ki ga bomo videli v Kranju, je nekaj svojevrstnega, ker je besedilo starosloven-sko, ljudstvu neznano, našim odrom pa doslej nedostopno. Pasijon v Kranju se bo igral po besedilu stare škofjeloške pasijonske procesije. Stari rokopis tega Pasijcna ee nahaja v samostanu oo. kapu-cinov v Škofji Loki in ga je napisal pred dobrimi dve isto leti (1721) neki pater Romuald. Ta rokopis pa je priredil za naše odre in besedilo tudi predelal za današnji jezik g. prof. Niko Kuret. Pasijon se razlikuje od običajnih Pasijonov tudi po tem, da ima predigro, v kateri se prikazuje potreba Odrešenja radi greha prvih staršev. Ves Pasijon pa ima 35 kratkih slik, med katerimi bo pel cerkveni pevski zbor in bosta igrala kvarteta na lok in na pihala. V celoti bo sodelovalo pri Pasijonu okrog 80 ošeb. Med izvajanjem ne bo nobenega odmora, gledalci pa se naprošajo, naj ne ploskajo. Predstava Pasijona mora biti namreč več kakor igra, biti mora za gledalce in igralce pobožnest, za kalero se je treba v svojem srcu pripraviti. Naj bi se kranjska okolica v velikem številu udeležila pasijonskih predstav, ki se bodo vršile ob nedeljah popoldne! Zveze 7. vlaki so ugodne. Prva predstava bo v soboto 12. marca ob pol 9 zvečer, druga pa v nedeljo 13. marca ob 4 popoldne. Predstave se vrše v Ljudskem domu. Naša cerkcv. (Piupa pri Kranju.) Naša vas je menda edina v okolici Kranja,.da nima gostilne. Namesto da bi šli v gostilno, opravljamo v naši podružni cerkvi ob nedeljah popoldne v postu sv. križev pot. Napravili smo nove postne podobe in sicer v velikem oltarju popolnoma novo, v stranskih pa stare prenovili. Delo je lepo izvršil g. Matija Bradaška ml., slikar iz Kranja, sin pokojnega slikarja g. Matije Bradaške, ki je lepo poslikal ekrog 40 cerkva po Slovenskem, med temi tudi kras Gorenjske, župno cerkev v Kranju. Tudi njegov sin je poslikal že več cerkva, tako v Šenčurju, Cerkljah ild. Njegovo delo hvali mojstra. Novice, (ät. Gotard.) v nedeljo 28. februarja je imela -mlekarska zadruga svoj redni občni zbor. Iz .poročila načelstva smo izvedeli, da je lani prejela od òlanoy 08.492 1 mleka in zato jim je izplačala 98.494.50 Din. Ob koncu leta je imela v zalogi 2072 kg eira in trgovci so ji dolžni 10.769 Din, Pri občnem zboru je predaval g. Ivan Benko, tajnik centralnega mlekarskega društva v Ljubljani, ki je raztolmaM pravilnik za dobavo mleka. Pravilnik je občni izbor sprejel kot obvezen za vse «Sane zadruge. — Občinski odbor občine Trojane je imel 8. marca sejo. Občinski blagajnik je predložil faSune za -preteklo leto in vsa tozadevna potrdila. Vse se je našlo v lepem redu. Zupan je poro&l, da jo bila lani občina zelo obremenjena s podporami za občinske reveže, za katere je morala plačati 11.919.50 Din. Sedaj dol-JtoUjr št. Gotardu ta v Cemšeulku «kupno 17.785 Din. Ker ni prejela celotne lanske naklade, eato ne more plačati Predavanje. Božji grob. (Mekinje.) 13. marca ob treh pop. bo v Društvenem domu skioptičiio predavanje o kolonijah» rosr-slavi, ki je lani privabila tolike množice v Pariz. 40 - večino-ma barva,lih - slik bo tistim k. niso niogj v Pa-riz, nudilo dober vpogled vsaj v večje zanna vosti te velikanske razstave. - Nov božji grob je l>il te dni dovršen in postavljen. Izdelan je natančno po prejšnjem iz leta 1761., ker ni kazalo zavreči tako znamenite oblike božjega groba, ki je čisto svojevrsten in bržkone največji v celi škofiji, saj sestoji iz 12 večjih slik in nad 50 dekoralivih kosov. Spodnji del predstavlja grob Kristusov in nekaj prizorov iz trpljenja Kristusovega, zgornji pa palačo Poncija Pilata. Vsa slikarska dela je v splosuo za-dovotjiiost in za prav nizko ceno izvršil fric Jerina, bivajoč sedaj v Mekinjah; mizarska dela pa je z veliko natančnostjo izdelal Jožko Koncilja iz Me-, kiuj. Kdor si hoče božji grob natančno ogledali, bo imel za to priliko nele Veliki teden zadnja dva dni, ampak tudi o Veliki noči in na belo nedeljo, ker bo takrat med službo božjo preskrbljeno za električno. razsvetljavo. DMi tven« življenje. (Preska.)' Ponovno vljudno vabimo, da obiščete na tiho in cvetno nedeljo ob 3 popoldne pasijonsko igro »Mati svetega veselja.:, skrivnost vstajenja v petih slikah, ki jo priredi prosvetno društvo v Preski v društveni dvorani. Igra je dobro naštud irana. Nastopi nad 40 oseb. Pelje in prizore spremlja deloma godba lin pihala, deloma tamburice Krekove mladine. Cene so znižane: po 8, G, 4 Din, otroci po 2 Din. — V zdravstvenem oziru smo prav dobro poskrbljeni, odkar deluje od maja 1981 Zdravstveni dom v Medvodah. Vedi ga zelo spretno in uspešno nadvse priljubljeni zdravnik g. dr. Bezič. Ordinacije se vrše vsak ponedeljek in četrtek od 2 do 6 popoldne, oziroma še delj, ker pride k ordinaciji skoraj vsakokrat čez 40 strank. Bolniki prihajajo iz bližnje in daljne okolice, pridejo celo iz Vodic. Vsak torek in petek pa prihajajo na obsevanje. G. zdravnik i-u postrežua zaščitna kes Ira zaslužita za njuno preobilo delo vso našo zahvalo. Ljudstvo je zelo hvaležno za to prcpolrebno ustanovo. Javno kopališče je odprto vsako sobolo popoldne in zvečer. Novice. (Moravče.) Petdesetletnico svoje poroke je obhajal Jožef Klopčič s svojo ženo Marijo. V krogu svojih otrok, vnukov in prijateljev, ki so mu prihiteli čestitat in katere je tako lepo pogostil, se je spominjal svojih veselih in žalostnih dni. Kakor je bil svoji družini dober in skrben oče, tako je s svojimi zmožnostmi pomagal kot odbornik pri občini in pri Ljudski hranilnici, pri kateri že deluje 25 let. Bog naj ga nam kakor tudi dobrim domačini ohrani še dolga leta. — Vodovod smo naredili. Higijenski zavod nam je šel zelo na roke iu brez njegove pomoči bi ga danes še ne imeli. A kljub temu bodo morali posestniki sami še precej globoko poseči v žep. 240.000 Din danes ni malenkostna vsota. Razume se, da se od plačila nihče ne bo mogel izmuzniti. Z vodo smo prav zadovoljni. — Zima nam je prinesla tudi mlekarsko zadrugo. Mlekarna v privatnih rokah ni uspela, zato so jo sedaj postavili na zanesljivejšo zadružno podlago. Šlo bo gotovo, če bo dovolj zadružnega smisla in varčnosti. Z veliko režijo pa nobena zadruga ne pride nikamor naprej. Mleko se plačuje posestnikom po 1.15 do 1.25 Dni. Zadrugo teži edinole previsoka najemnina za lokale in stroje. — Kmetijska podružnica je menda čisto zaspala. Lansko leto ni imela niti ene seje. Ce se kmetje sami ne bodo brigali za svoje zadeve ne bodo prišli nikamor. Članov ima podružnica premalo, pa še ti niso do srede februarja dobili prve številke »Kmetovalca«-. — Ceste, kar je bano-vinskih, so v dobrem stanju. Vse to je zasluga bivšega cestnega odbora. Bolj slabe so občinske, ker se premalo posujejo, ponekod pa celo nič. Ze par let se ni posul trg y Moravčah, zato je pa ob deževju blata - ni! koliko. - Občinski Jdbor pod novim županom se m imel nobene seje, zato tudi še m občinskega proračuna. Včasih je bilo več toS-nostj. _ Prosvetno delo se razvija prav živahno, fantje m deMeta so se ga zelo oprijeli, pogreša no P«™* r gospodarjev. V tej zimsk/ s«oTjepZ svetno društvo priredilo 5 predstav, deloma drl matičnih deloma pevskih. Pod okriljem društva vneto deluje fantovski odsek, ki je imel 13 rov z zelo zanimivimi predavanji. Udeležba iehii" vsakikrat prav lepa, do 70 fantov. Vadijo ie T ludi odbojko, nekateri so pričeli s šahovsko uisi't! nostjo. Zlata poroka. (Krka.) Krane in Agata Koželj, PolanČeva dva, 6|a .. nedeljo praznovala zlato poroko na Vrlieh 'pri sv Duhu. Dvanajst otrok se je rodilo iz tega zakona' pa so se vsi razkropili po svetu, tako da s|a na stara leta oče in mati ostala na svojem domu -sama. Vendar pa otroci lepo skrbijo za svoje «lai. še. Sin Lojze in njegova žena Ana sta xse sami preskrbela za zlato poroko. Sosed Škufca je ure. bral lepo pis-mo iz Amerike in izročil očetu a ma' Ieri dva lepa ameriška cekina od sina in sinahe iz Amerike. Najmlajši sin, David, je prijel ocela, ki ne more sam z zapečka, in ga nesel ven pred |o|„. grafski aparat upokojenega g. Erjavca iz Višnje gore. Ta je ložil, da se tudi v njegovi obrh poza;-kriza. Le smučarjev ne leži kriza, saj jih je bilo okoli Sv. Duha vse živo, ljubljanskih in vičenUkib ■Tudi zlfltopordčencema so prišli častilal. Razno. • (Tisovec pri Strugah.) Leta 1930 smo s gomočjo Higijenakega zavoda zgradili veliko vaško Sapnico, ki je celi vasi v ve. I i ko korist. Istega leta je požar enenni posestnik» uničil gospodarsko poslopje. S pomočjo sosedov si je pestavil drugo. Sicer pa ekoro sto let ni bilo ognja v naši vasi. Leta 1834 je j>ožar uničil trem posestnikom poslopja in ostrešje naši cerkvi. Predniki naši so cerkev zopet popravili. Tudi *edaj je polrebna popravila. Poprimiino vsi in uredimo, kar je treba. — V starih časih je bila naša vas pribežališče tihotapcev s tobakom. Pa tudi sedaj se včasih prikaže kak sumljiv človek, ki misli, da je pri nas varen. — Za pustni torek nas je obiskalo nekaj našemljenih maškar. Prišle so od drugod. Tudi pri njih se je poznala kriza. — Umrla je Marija Noše, roj. Hočevar. Štiri leta je bolehala n» posledicah kapi. — Nedavno je čez našo vas pripeljal dobrejx>ljski g. kaplan svoje fante na iilil-cah<. Kar fe»t so se nam zdeli ti veseli fantje. Bolje je tako, kot pa če bi popivali in se pretepali. -»Domoljuba» prav radi beremo. Komaj čakamo, da pride. — Velika nadloga so divji prešiči, ki so se zaredlli in delajo veliko škodo. Lovci za eiikral še niso imeli sreče. Prireditev ia drugo. , (Ajdovec.) Naši fantje in dekleta so zopet pokazali svoje zmožnosti, ko so v nedeljo 28. febr. priredili v za-dovoljnost vseh dobro uspelo Finžgarjevo 3 Verigo*, pod vodstom naše požrtvovalne učiteljice gdč. Urbančičeve. — Higienski zavod gradi v Ajdovcu s pomočjo vaščanov tako zelo potrebni vaški vodnjak. Delamo ga še toliko bolj z veseljem, ko.ga delamo v času, ko bi vode že potrebovali. - Borimo se z velikimi težavami, ko nam že zmanjkuje krme za živali in hrane za nas. Kar plašimo se-kajti mesto da bi nas že ogrevalo tako zelo zaželj«-no pomladansko solnce, imamo vsak dan hujšo zimo. Dal Bog skoraj kaj toplega, da namwl zraste. (iospodarske organizacije. (Šmartno pri Litiji.) Pred kratkim sla bila občna zbora naših ihti močnih in koristnih gospodarskih organizacij: «'«' niltrice in kmetijske zadruge. Slišali smo. kako sta se oba zavoda v preteklem letu kljub krizi ugod» razvijala in ne zaostajata dosti za uspehi prejšnjega leta. Vloge v hranilnice so lo malo nazadovale, posojila so se nekoliko dvignila. Vid j se, da ljW hranilnici in denarju zaupajo. Zlasti dandanes s« čuti, kakšen blagoslov je za kmetski stan b«"'1' niča, ki je zrastla iz njiiiovih vrst in jo vodijo co-lični in zavedni kmetje v korist kmetom. Da k» ki je večkrat v potrebi, more dobiti pomoč v M» minici, naj bi kmetje sami skrbeli, da bo hram®» močna in naj bi ee ves kmetski denar vlagal v <10-mačo hranilnioo. Današnji čas kliče vse stanove 1 samopomoči. Tudi uspeli zadruge je splošno voljiv. To kaže, kako zavedno je zadružno «allS"" in se tudi v krizi oklepa svoje lastne zadruge, p se ne da motiti in begati od nikogar. Članstvo » : zaveda, koliko dobrega je že storila zadruga-občnem zboru smo nadalje slišali, kako so celie;° lidne in kar najugodnejše, kajti zadruga nima » mena obogateli, zato ne i«Se dobička. Oklenln» v današnjem težkem položaju a zaupanj«» gospodarskih zavodov, ki so bili ustanovljeni V »« v fa>ri6t' (iasiluo društvo in «lrugo. (Ponikve pri Dobrepoijnb.) feorav jc sv. Matija za nami, imamo že vedno ..„volj mraza. Skoro ce o dopoldne se nc vidi skozi °?„„ lako so znineznjena. Najbrž ima sv. Matija 50 ie skrhano. Pa iie mislite, da se bojimo sne-„I Posebno naši fantje ne porajUijo, še vesolj so g da se morejo smučati. Skoro vsak fant ima fmučki' - «krog 30 jih je. To je vrvenja in padali j n smeha I — Gasilno društvo je priredilo na Svečnico burko »Trije tički«, katera je prav dobro «snela na tiho nedeljo 13. marca pa priredi igro Vedež i" "Kmet Herod-, pb 3 popoldne. Oder bo Prenovljen, ker dcsedaj je bil samo za silo. Ker je {isti dobiček namenjen /.a gasilno orodje, zato prav vljudno vabimo vse. Kovice. (Trebelno pri Mokronogu.) Dne 28- in 29. februarja je banska uprava priredila kletarski tečaj. Strokovni učitelj g. Flego z trmske kmetijske šole je ob veliki udeležbi govoril o sajenju, precepljevanju trt, o boleznih vina, o izbiranju trt, o dobrih vinskih trtah, o pomenu pretakanja vina itd. — Dne 3. marca je v ljudski Ioli nastal ogenj. Vneta se je greda pri dimniku. Ogenj je bil pravočasno pogašen. Gospod upravitelj sp je nekoliko ponesrečil. Pouka nekaj časa ne bo. _ Prosvetno društvo priredi n® belo nedeljo igro. Nekaj fantov je začelo s_ tamburaškimi vajami. Pasijim, (Novo mesto.) »Pasijcm». — Kristusovo trpljenje — bodo igrali novomeški igralci Prosvetnega društva na novem odru Prosvetnega doma na jožefovo 19. marca ob S ivečer. na cvetno nedeljo 20. marca ob 2 popoldne, na veliki čelrtek 24. marca ob 8 zvečer in na velikonočni ponedeljek 28. marca ob 2 popoldne. Obe predstavi popoldne sta namenjeni zlasti za udeležence z dežele, ki jim je omogočen dohod in odhod s vlaki i.z Belekrajine. kakor tudi na progi od Ljubljane. Gospodovo trpljenje so vprizorili že v več krajih na Gorenjskem in v Ljubljani. !Xa Dolenjskem menda dosedaj take vprizoritve Gospodovega trpljenja še ni bilo. Zato vlada za »Pasijcni že sedaj veliko zanimanje. V igri nastopi ! do sto igralcev, Prepričani smo, da bo to lepo vprizoritev poselilo mnogo ljudstva tudi z dežele. Novice. (Brusnice.) Vas GabrJo ima čez sto hišnih številk, pa skoraj tri mesece ni bilo nobenega mrliča. Prva v letošnjem letu je umrla mlada gospodinja Frančiška Jenič, roj. Božič. Bila je komaj dobre tri tedne poročena. Njena poroka je bila 3. februarja, a njen pogreb 28. februarja. Naj počiva v miru — njenim domačim pa sožalje! — Ko je deloval v Ljubljani oblastni odbor, se je vložila prošnja za zgradbo vodovoda za vas Gabrje. S pomočjo raznih podpor so načrt izvršili. Ljudstvo bo v denarju nekaj malega prispevalo, pač pa eo zmanjšali stroška za vodovod na !a način, da se je kopanje jarkov in dovažanje materijala izvršilo s kulukom. Sedaj, ko na šestih krajih v vasi teče voda, so ljudje veseli in zadovoljni, čepray od začetka nekateri o vodovodu niti slišati niso hoteli. Obiskovalci Gorjancev in Trdinovega vrha bodo odslej v Gabrju mogli dobiti dobro pitno vodo. Komu sveti metliška elektrika? (Metlika.) V nedeljo ob pol 0, ko je bilo baš luči najbolj treba, ko je skozi meglo, sneg in temo narod stopal k rani maši, pa ti je kar na lepem odbe-žala luč z metliških »placov in gast. Ce je vredno svetit dvema morebitnima potnikoma na potu k vlaku, bo menda tem bolj vredno tedaj, ko je na potu več naroda in zato prosimo mestne očete, naj bi žrtvovali svetlobo še tiste trenutke ob nedeljah in praznikih, dokler ne bo te skrbi prevzel dan. Kaj bomo videli na tiho nedeljo? (Metlika.) Seveda ne vsi! Le tisti, ki se bodo potrudili v dvorano v konzumu: Kristusovo življenje, trpljenja in smrt nam bo pokazal kino. Nikar ne zamudite ugodne prilike! Popoldne ob 3 in zvečer ob 8, v nedeljo 13. marea! . H gospej Petermanovi, ki je vedno ^kupovala" le na obroke, je prišel iztirjevalec. -Dobro jufro, gospod, vzemite si stol in sedite.-: Iztirjevalec: »Ne, gospa, danes bom vzel šivalni stroj. * Naznanila n Predoslje. Naše katoliško prosvetno društvo vprizori na tiho nedeljo in praznik sv. Jožefa ob pol 4 popoldne Slehernika. — Cene znižane. — Vljudno vabljeni. n Šoštanj. Te dai je izSel nov, vsebinsko prvi zvezek zgodovinske knjige »Mesto Šoštanj«-, ki jo piše g. Franc Hriberuik, ravnatelj meščanske šole. V zvezku, ki je izšel leta 1930, obravnava pisatelj cerkveno in šolsko zgodovino Šoštanja, sedaj pa nam podaja zgodovinski opis gradov in podložiuštva. Knjiga, ki ima tudi več lepih slik, stane 15 Din. Segajte po zanimivi knjigi! V prodaji se dobi pri g. Rudolfu Korenu. — V nedeljo 13. marca popoldne priredi naše Prosvetno društvo Materin dan. Na sporedu je igra, petje, govor, deklamacije itd. Vljudno vabljeni! n Stanga. Radi izredno hude zime in zasneže nih potov se bo slovesno obhajanje stoletnic« Mar-novega rojstva (18. marca) v ètangi preložilo na poznejši, udobnejši čas. n Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino ima svoj redni letni 25. občni zbor v Ljubljani v soboto, 19, marca v restavraciji »Zvezda«. Pričetek ob 9.30 dopoldne. Vsi absolventi kmetijskih šol, tudi nečlani, se vabijo. Za redne člane je udeležba obvezna. n Prošnja. Podpisani sem med svetovno vojno bil pri 7. lovskem bataljonu, koncem leta 1917 v tirolskih hribih. Tam so mi zmrznile noge. Ako se me kdo mojih vojnih tovarišev spominja, prosim da sporoči svoj naslov proti primerni nagradi. Zame je zelo važno, da dobim priče, zaradi invalidnine. — Franc Urbančič, Šmaver št; 8, pošta Dobrriiče. Opozorile: Posinrtninski oddelek Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani goji solidno posmrtnin-ško zavarovanje. Za male in stalno enake mesečne prispevke si lahko pravočasno zagotovite določen znesek, ki bi ob vaši smrti domačim zelo dobrodošel. Prospekte dobite pri: iKARITAS«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. Pavel: »In nato mi je žena dala mavrični poljub.« Luka: »O tem pa še nisem slišal; kakšen pa je ta poljub ?< Pavel: »I no, tak, ki pride po nevihti.« RAZNO Nov davek se napoveduje. Na davčni konferenci v ameriškem Chica-gu je bilo predlagano, da se naložita v državi Illinois dve novi vrsti davkov, ki bi prinesli v drž. blagajno okrog 50 milijonov dolarjev. Prvi teh davkov bi bil državni dohodninski davek, od katerega se pričakuje dohodkov 30 milijonov v sedanjih časih. Druga vrsta pa bi bila davek na vse vrste tobaka, ki bi donesel okrog 20 milijonov dolarjev. Dobro ga je zavrnil. -Hdečelasee plešcu: - Kaj «og ni imel v zalogi dovolj las, ko te je poslal na svet? . imei jih je že, ■«na ostali so mu bili fmo rdeči, a teli nisem hotel. Moč reklame. V vsaki ■rancoski kavami dobiva fest na zahtevo primerno araK° zajamčeno pristno Pravo uvoženo nemško Pivo«. Med tem kaže uradna statistika, da je bilo i 1 eno milijardo osem-810 iisoč litrov piva, ki jo ga lani popili Fran-jozi, samo 1,200.000 litrov Minskega, 1 minjon an. föäkega in 600.000 litrov češkoslovaškega blaga. To Pomen,, da pride na vsa- 12 Sheehan: MOJ NOVI KAPLAN »Tista? Eliza Moylan, učiteljica!« Bog se nas usmili!« sem vzdihnil. Prišel je zdravnik s pevci; vsi so imeli bele srajce, črne suknje in gladko počesane lase. Zdravnik se mi je priklonil in zaŠepetar: -Ali vam nisem rekel, oče Dan, da se boste čudili?-: Nato mi je mlad gospod, oblečen kakor punčka iz cunj z belim rokavicami iz kozjega usnja ponudil parfumirani program. »En dinar stane izvod, toda vi, oče Dan, ga dobite zastonj.;: Vljudno sem se mu zahvalil. »Kdo pa je ta olikani kavalir? sem se obrnil k kaplanu. v »Ali ga res ne poznate?« je rekel oce Lethebv m dušil smeh. »Jaz ga še nisem nikdar videl! »Saj ste ga zadnjo nedeljo nabili, ker je prekmalu pozvonil za obhajilo! Takrat sem nabil Karla Dalyja.« >No in to je on, , se mi je smejal oče Letheby. Mislil sem, da se norčuje z menoj in sem mu ze hotel odgovoriti. V dvorani je zaSumelo: Mir! Gospodična Campion je vstala, stopila na oder m se vsedla h klavirju. Vedno močnejši so postajah zvoki, nato kratek premor, nakar se je razlila po dvorani prekrasna glasba, ki je pomlajevala mojo staro kri, da se im \o hipoma zdelo, da nisem več stari očka Dan, ampak mlad kaplan, kateremu je življenje posuto z rožicami, kri mu kipi od navdušenja in oči mu žare od veselja. Drug za drugim so stopali pevci plašno in boječe na oder in se izvrstno odrezali. Končno je nastopila tudi mlada gospodična s kratko pristriženimi rdečimi lasmi, počesanim naprej in nazaj na desno in levo. Njena obleka se mi je dozdevala zelo i>omanjkljiva. Najbrže se ji je pri oblačenju zelo mudilo, ker je marsikaj pozabila. »Kaj pa je vendar to?« sem se jezil. »Le molčite!« me je miril kaplan. ; Je že taka moda. Sicer pa tudi ni iz naše župnije.« »Hvala Bogu!« sem si oddahnil in pomignil gospej Mullinovi, dobri materi, ki je sedela na robu. Prišla je k meni. »Ali nujno rabite svoje ogrinjalo, gospa Mullin, katero ste držali preje v naročju.« »Ne, sedaj ga ne potrebujem; rabila ga bom na potu proti domu, : »Potem bodite tako ljubeznivi,« sem jo prosil in ga nesite onile gospodični, da si pokrije ramena in roke. Saj se bo prehladila v tem mrazu.« : Oče Dan, za ves denar, kar ga imate v Narodni banki — in pravijo, da je precej milijončkov — bi tega ne storila. Ali ne vidite, da gleda na nas? Najbrže vidi, da govoriva o njej. Vrhutega je ona hči Julije Lonergan, ki stanuje v Piku, v Maydorski župniji.« In res!. Phoebe Lonergan, tako se je imenovala, naju je opazovala. Oči so ji žarele v modro-zeleni svetlobi kakor Orion (zvezda) v mrzli januarski noči. Njeno mater sem dobro poznal. Kadar je ona pritisnila roke k telesu in vrgla glavo nazaj, tedaj je postalo ozračje soparno in neznosno. Sklenil sem torej, da jo pustim v miru, vendar bi si ne želel videti kako P* MED BRATI V TUJIM /.rem jug. kaf. društev sv, Barbare. (Moers-Meerbeck, Nemčija.) Pred nedavnim časom se je v slovenskih naselbinah pojavil naki jugoslovanski politični begunec. ki vrši med delavstvom propagando, katera bi mogln mnogo škoditi nam in celemu našemu narodu. Naša zveza je opozorila vsa syoja društva in Clane, naj agentu brezpogojno pokažejo vrata. Dne 21. februarja je naša zveza imela pod vodstvom preč, g. Backeuama veliko zborovanje, na katerem so on, predsednik zveze g. Lindič, g. Vabič iz Hoch-lieide in g. Sapotnik razkrinkali pogubonosno delovanje takih agentov in predlagali ìesolucije, ki tako delovanje najstrožje obsojajo. Hesolucija je bila soglrsno sprejeta in odposlana g. konzulu s prošnjo, da obvesti o tein domovino. Pismo ii Oehoslovaške. (I)ečin na Labi.) Tudi tu na severnem delu češke države ob Saksonski meji, nas je bilo 12 Sloveneév, doma iz občin Fara in Banjaloka. Po starem običaju Kostel-cev se pečamo s pečenjem kostanja in s krošnja-rijo. Kakor po vseh državah, vlada tudi tukaj brezposelnost, katera povzroča gospodarsko krizo, vsled katere trpi naša obrt. Dokler smo kostanj ]>ekli in krošnjarili, se je še nekaj zaslužilo, čeravno je oboje skupaj zelo naporno delo. Toda sezona za kostanj je zdaj minula in smo navezani samo na krošnjarijo, s katero samo toliko zaslužimo, da se preživljamo. Dobro, da je že blizu poiniad in bo treba domov na delo, kajti vsi imamo doma majhne kmetije. Pa saj ni nikjer boljše, kakor nam poroča »Domoljub . katerega dobivamo redno sem. — Poročamo žalostno novico, da je našega kolega Gervazija Jurkoviča, doma iz vasi Potok, občina : Fara pri Kočevju, dne 2. svečana zadela kap. Pa- j del je takoj v nezavest. Zdravnik jo odredil pie- I voz v bolnišnico, kjer je pokojnik v 63. letu starosti umrl. Telegrafano obveščena pokojnikova soproga ! je takoj s sinom prišla sem, našla sta očeta še ži- i vega, toda v nezavesti. Intel je lep pogreb, kate- : rega se je udeležilo tudi veliko število mestnega i prebivalstva. Pogrebni obred je imel preč. g. de- 1 kan, ki je imel ob odprtem grobu govor, v katerem je rekel, da bo pokojnik počival v tuji zemlji, daleč od svoje domovine, toda v tolažbo naj nam bo da smo v sv. katoliški cerkvi povsod doma. 7a'ouščo ženo in štiri preskrbljene otroke. Nat LPlabka tüja zemlja' Njegovi družini pa naše iskreno uoialje! Pismo iz Nemčije. (Gladbeck.) Tukaj imamo okrog 180 slovenskih družin, a žalibog so v tej gospodarski krizi vsi brezposeln, in dobivajo od občine nekoliko podpore, katera pa ne zadostuje za življenje. Nemške oblasti grozno, da bodo izgnani naši ljudje v domovino. V Gladbc-cku imamo zelo močno kal. društvo sv. Barbare in ro-ženvensko bratovščino. Imamo vsak mesec slovensko službo božjo in shod, katerega vodi preč. g. duh. svetnik Teneimdern. Prosimo, da ée paéiljate Vaš časops. Ne bomo na Vas pozabili. Z narodnim pozdravom kličemo Vam: Bog Vns živi! Franc Po-kovec, predsednik, Jožef Dobrave, tajnik društva sv. Barbare. Ratfio četrtek 10. marca: 12.15 Ploščo — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Ing. Lati: Poljedelstvo — 19.00 Dr. A. Bajec: Laščina — 19.30 Dr. M. Kupel: Srbohrvaščina — 20.00 Pero Ilorn: Iz vzgojeslovja — 20.30 Prenos iz Budimpešte. -- Petek, 11. marca: 11.30 Šolska ura: Majda se pripravlja na slovensko uro (izvajata gdč. Ksenija Kukčeva in g. M. Skrbinšek, člana mu\ gledališča) — 12J5 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Gospodinjska ura, vodi Krekova gosp. šola — 19 00 Dr. Sušilik: Francoščina — 19.30 Dr. V. Hohlnec: Narodi zemlje — 19.45 Sokolska ura, prenos iz Belgrada — 20.15 Prenos iz Varšave. — Sobota, 12. marca: 12,15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 (iimr.astlčnn ura: Drago Ulaga — 19.00 Ga. Orlhaber: Angleščina — 19.30 Dr. P. Breznik: Jurij Washington — 20.00 Koncert delavske godbe »Zarja,- — 21.00 Samospevi gdč. štet Vukove —• 2145 Salonski kvintet. — Nedelja, 13. marca: 8.00 J. štrekelj: Vrtnarstvo — 8.30 J. Strekelj: Nasveti za vrtnarstvo — 9.00 Esperantsko predavanje — 9.30 Prenos cerkvene glasbe; P. Dr. R. Tomlnec: Osebnosti velikega tedna — msn bevšek: Trgovska reklama — 1100 Saliii.Či , ^ tet - 12.00 L Tijardovlč: Mala Ftoram™?^!1, na ploščah) 15.00 Franc Pavlica: Kakodvi£! U uporabo mleka in surovega masla — 1515 rn"10 ška ura: Žena in znanost (gdč. Lebarjevali«s« Koncert dveh violin s spremljevanjem mi. irtnn Pni»» Pongalo- /&. , . ""»W 17.00 Pnize Fandaje: Grožnja (St/ j^Tf 7 oder). P. Hugolin Sattner: Golgota; 8 21 pesmi za mešani zbor - 20.45 Komorna S™ Brondlov trio - 21.45 Salonski kvintet J p deliek, 14. marca: 12.15 Plošče - 1215 n*„ vesti - 13.00 Cas, plošče, borza - 17 80 S kvintet - 18.30 Prof. F. Pengov: Prel,r2 19.00 Prof. I. Burijan: češčina - 19.30 Zdra" stvena ura — 20.00 Nastop pevskega zbora >lii,l ljana« — 20.35 Salonski kvintet. _ Tortk 11 marca: 11.30 Šolska ura: Moje potovanje po Rrt tonski (gdč. Hafner Kristina) — 12.15 pt 12.45 Dnevne vesti — 18.00 čas, plošče, borza ~ 17.30 Otroški kotiček (gdč. Vencajzova) — i«m Salonski kvintet — 20.00 Esperanto, fon. m — 22.30 Prenos iz Zagreba. — Sreda, 16 marJ 12 15 Plošče - 12.45 Dnevne vesti _ 13.00 {"' plošče, borza — 17.80 Mladinska ura: Naslon zbora Ženske realne gimnazije, s peljem in vpil zorjenjem igre s petjem »Princesa Jelica in pri® Kodro»lav — 18.30 Dr. Reja: Morje — 19.00 j), Preobražensklj: Ruščina — 19.30 Literarna ura: Levstikovi zbrani spisi (F. Vodnik) — 20.00 Pre! nos iz Prage — 22.00 Napoved programa za naslednji dan. Pri malem omizju so se razgovarjali o dobrodelnosti. Pa se oglasi Jerič ter pravi s sočutnim glasom: -Ravno včeraj sem neki ženski odrekel manjšo vsoto denarja, radi česar vso aoi nisem mogel zaspati. Njen očitajoči glas me ni zapustil niti za trenutek. i Pa imate re« blago, srce,« je pripomnil Vrtačuik. »Kdo pa je bila dotična ženska?« »Moja žena,< je tiho odgovoril Jerič. Župnik svojemu faranu: »Zvedel sem, da sta s Krajnikom našla 300 Din. Upam, da s pošteno ravnala.« Cvajnar: »Seveda sva, vsak sva spravil« 150 Din.« svojo župljanko v takem oblačilu. Ko sem premišljal, je ona odpela svojo pesem in na koncu glasno zavpila, kot bi se oglasil kak Indijanec. Zakaj pa teko vpije?« sem vprašal očeta Lethe-byja. j Morda ji je postalo slabo?« ' - Ne, to se imenuje bravura.« Čutil sem se ponižanega. Nato se je zgodilo z menoj nekaj posebnega. Dozdevalo se mi je, da sem še mlad kaplan, še mnogo let pred sprejetjem Mayno-othskega zakona o polnoletnosti in podobnih naredb, ki nas tlačijo kot mene nova alba. Nekega krasnega novemberskega dne smo šli v ranem jutru na lov. Slana je pobelila travnik in vsi smo bili zelo pre-mraženi. Duh po polju, resju in suhem listju nam je prihajal nasproti in rjavci in belci so se svetili v solncu kot da so svilnati. Običajni vljudni pozdravi, nekoliko sai z gospodi in odšli smo na svoja mesta Vsi so se tresli od razburjenja in tudi jaz nisem' bil ravno miren. Kmalu smo zagledali lisico, ki je tekla preko razoranih njiv. V trenutku smo poskočili iz svojih skrivališč, lovska strast se je oglasila v naših žilah, živci in mišice so se napele in spustili smo se v boj. Vesel in zanimiv lov, katerega sem doživel v svoj t mladosti me je popolnoma prevzel in na ves glas sem zavriskal: »Halo, sapramiš fantje!« Nekdo mi je vljudno segel v roko in v hipu so ranile moje sanje. Vsi ljudje so se na vso moč sme-jali zbor pa je ravno pel besede: Halol Čarobna glasba me je zavedla v davno preteklost .J" P°tem 80 isxka" suknje in ogrinjala, se pogovarjali in me spraševali: ' ^ »Ali ni bilo lepo, oče Dan?« mo?«Lahk° StG P0n0sni na nas' ože Dan* AU ne m». »Kaj bodo Mavdorčani proti nam!« »Smo dobro napravili?« In potem je ponižno pristopila gospodična Cam-jpion: »Upam, da ste bili zadovoljni z našim prvim ^nastopom.« In kajt-sè».- mogel reči drugega, kot fin je bik) z&te lepo ip upam, da se bodo še oglasili. Ko sem izčrpal svoje občudovanje, so me obdale mlade vile, katerih obrazi so goreli od navdušenja in zvezde v njihovih laseh so žarele in se mi priklanjale. »Sedaj ste pa vi na vrsti, oče Dan. Me bi rade nekoliko plesale, predno odidemo domov.« »Kaj?« sem se skušal razjeziti. »Taki otroci bodo plesali? Iz te moke ne bo kruha. Raje zapoite »Dom, moj dragi dom« in pojdite čimpreje spat. »Oh, dovolite, oče Dank »Dajte, oče Dan!« . i Samo nekoliko...« »V pol ure bomo doma!« »Dovolite, očka Dank Vse so utihnile. Vedel sem, da me je ena nagovorila s tem ljubeznivim, dasi nespodobnim naslo-slišal prvič in zato so se vse prestrašile. Toda, ravno to e imelo uspeh. Ozrl sem se obroe Sov" ki fo venimÌ ,Vrati OP«2» nekaj mS ljenja!' ^^ 801)1 6akali »»W dovo- SÄ80 -e Wlšli domov^ sem mirno vprašal. »Ze zdavnaj; nočejo čakatil« 1 »Pa boste same plesale?« »Seveda, oče!« »In ob dvanajstih boste vse v postelji?, »Vse. Do minute natančno, oček J »Dobro. Bog vam odpustil Kar pričnite otroci kili 15 tisoč vrčkov domačega francoskega pridelka, komaj en vrček angleškega, ali pristnega monakovskega ali plzeuj-skega piva. Todn gostilničarji rajši označijo svojo pijačo kot tujo, da jo dražje zarčunajo, in ljubitelji piva jim slepo * upajo. Črno leto za planini». Po podatkih švicarske tfc risfovske zveze je zahteval« pretekla planinski sezona izredno veliko žt-tev. Do srede septembra se je smrtno ponesrečilo v evropskih gorah 2ti večinoma mladih pianta' cev. Število težje in l# poškodovanih presf 1SOO. Navedeno Etevüo bo pa gotovo še nekolik« velfe, ker omenjena W; stovaka zveza gotovo m dobila podatkov o prav vseh nesrečah. . Zakaj se ga boji. - Kg ti je naredil ta človek, « se ga tako bojiš? - Cevljf. Helgoland se ruši. 0» Helgoland, ki predata»» nepremagljivo trdnjav»; k»' obvladuje SereiP morje, se počasi rusi zaradi neprestanih nnpado valov. Nedavno se je J" severnem obrežju o»«® porušilo več sto kob» metrov skale, ki soj razjedi I morski »a'ovi. Prebivalstvo je v iItM da ne bi «e rw«'5il ve A. Kušar: pavliha pred nebeškimi vrati (Konec.) Boju \ idei boni, če je le notri, ga boni videl! In za devet grošev ga boni prijel! Jaz «eni bil lačen, da bi bil pojedel kosmato vest, on je pa šel in mi ni več vrnil! Kaj pa menite.. je gostolel Pavliha, ko je videl, da se že [mehča Petrovo srce. Sv. Peter je pa izbral na svojem obroču največji ključ, iz srebra izdelan, z zlatom okovan iu z demanti posut, vtaknil ga je v ključavnico in postavil nogo tja, do kamor se ■smejo vrata odpreti. Ježeš.,;: je dejal Pavliha in vtaknil pist v špranjo. •Boš, je dejal sv. Peter in pritisnil z Mati. Ježeš, au, ga že vjdim, čisto pravi je!« Boš, boš,;: je pritiskal sv. Peter. Au, au, au, gospod sveti Peter, lepo vas grosim, uide mi!« Poglej jo nemarnost, kar notri mi je iole! uiti! Ti grda stvar ti!« V kamrici na Meni je dejalo: ein, ein, ein. Sam ljubi Bog je note! govoriti s Petrom. Pavliha, ali slišiš? Spusti! An, gospod sveti Peter, lepo vas prosim, jpset grošev lili je dolžan!« V kamrici na steni je klicalo: ein, ein, ein. Mini ljubi Bog je hotel govoriti z njim, sv. Pe-:er pa ni mogel tja. Pavliha, ali slišiš? Lepo le prosim! : Gospod sveti Peter, lepo vas prosim! «šel mi bo; bop Matjač Piskač, te že vidim, m---: V kamrici na steni je pa le klicalo: ein, ein, ein! — Sam ljubi Bog je hotel govoriti z njim. s Pavliha, ali naj bo to za mojo dobroto,« je prosil sv. Peter ves v grozi in strahu. Takrat so se pa odprla vrata in pred Petra je stopil sam ljubi Bog, sv. Petra najvišji gospod. . Sveti Peter, kje si?« : Tukajle seiri. Grešna duša mi hoče uiti v raj, ; je zasopel sv. Peter. Kakor se je prej oblastno obnašal, tako je bil sedaj čisto proč. : Kdo je ta grešna duša?« Pavliha je, ki je norce bril po svetu iz ljudi in Boga, mojega najvišjega gospoda.« ; Ali si stehlal njegova dela?« >Sem, pa so bila prelahka!« ; Ali je izpolnjeval moje zapovedi? -Sem,« je zajavkal Pavliha iz dna svoje pregrešne duše. »Ni jih izpolnjeval, še zmenil se ni zanje, in odpreti je hotel sv. Peter debelo knjigo, pa ga je zavrnil ljubi Bog z roko: le pusti to, saj jaz že vse sam vem. Ali se je zmenil za cerkvene zapovedi?« Sem, sem,« je v svoji skesanosti Pavliha komaj še spravil iz sebe. Ni se zmenil, samo norčeval se je iz njih!« Ali ni misli ali dejanja v njegovem življenju, s katerim bi si bil zaslužil raj?« Je, je, prav res da je! Poslušajte me —« : Ni je in ni ga, ki bi bilo zapisano v knjigi Boga, mojega najvišjega gospoda,« in zopet je hotel odpreti knjigo. Pa ljubi Bog je dvignil prst. Sveti Pelei- molči! Pavliha, ti govori!« •Te no, prav res da je,« je odgovarjal Pavliha z jokavim glasom; »kaj morem jaz za lo, če nima v bukvah zapisanega. Saj Matjača Piskača tudi nima, pa sem ga sam videl notri. Devet grošev sem mu posodil in mi jih ni vrnil, no —« Sv. Peter je bil ves ia sebe, a ljubi Bog se ni zmenil zanj. Kdo je bil Matjač Piskač in kdaj si mu posodil devet grošev?« >V vojakinem času sva skupaj stala na laški strani. Lačni.smo bili tam, lačni, joj, in sem mu jih posodil!« Od revščine je posodil devet grošev svojemu bližnjemu! Sveti Peter, odpri mu vrata v raj!« Tako je dejal sam ljubi. Bog, sv. Petra najvišji gospod. In kaj je hotel sv. Peter? Kislo se je držal in vrata je.odprl; Pavliha je pa smuknil \» laj. Ugoden nakup Najboljše nogavice, rokavice, srajce, ovratnike, kravate, trikoperilo, dišeča mila in vezenine, vse potrebščine za čevljarje, šivilje in krojače, itd. itd. po najnižji ceni dobite le pri tvrdki Josip PETELINC, Ljubljana Sv. Petra nasip 7 (za vodo). Brinje, fige m slive za žganjekuho prodaja po najnižji ceni tvrdka IVAN JELAČIN, Ljubljana, Emonska cesta št. 2. liailPčHe PANY, dobite samo s česanjem z našim glavnikom »Galanta«. Cena komadu 35 Din, če se denar pošlje vnaprej, Po povzetju 10 Din več za poštnino. — GALANTA COM-LJUBLJANA 4. POSTNI PREDAL 352. ilo!» in so zaprosili via-Io, naj se takoj loti jav. liii del, da ss otok zava-"iije pred razrušiluo silo nor ja. Stogo ljudi no ve, da ■o podmornico prej iz-išli kakor parnik; da je «ampanjec dober šele čez ' let (do ta let, če je pa dar nad 20 W, ni kaj lurida); tla nihče ne ve, je Krištof Kolumb >:>okopan, n vendar trdi ö mest, da je tam pokopan ; :la ženske na španskem «e hodijo za pogrebi ; dn *> »'peljali ločila šele v R stoletju. Prej so pi-■'li vso besede skupaj; 'to se škripanje podplatov Odpravi, če zabiješ I111 sredino podplata droben Idinček. Jos« i„ življenje. Iz j*««üuiji! izkušnje vemo, la«o zelo vpliva vreme "a idovekii in njegovo do-'"o ali slabo voljo. No» U>;| opazovan |a so do- ft»1«- 'i« voliva zlasti '"™o >e«-n*Vo vr< me «lo ugodno na živce. Na ?«in bolni ljudje se po-' meseca oktobra in novembra dosi i bolje ka-I vwroèih poletnih nie-'„r1:-'"-. Hal. zdravil i k. le Indi raziskoval •Piv vremena na ljudi, :. "\di< meseca novembra m™ Prav mill° ljudi, več pa jih pride 0,) J>nmel poleti. Hvala, oče Dan!« : Hvala, oče Dan!' «Hvala, oče Dan!« Šel sem domov z nemirnim srcem in prebra,l ! upravičene odredbo Maynoothskega zakona glede j plesa. To noč nisem mogel zaspati. < čez dva tedna se je zopet glasil pri meni zdrav-j nik s svojimi spremljevalci, da bi poravnali račune, j Dozdevalo se mu je, da niso preveč navdušeni. Pustili so vrata za seboj odprta in se vsedli poleg njih. Prišli smo, da se pomenimo radi koncerta, go-| spod!« je začel zdravnik. : Morda želite videti obra- I čun?« i Da, : sem dejal, in želim zvedeti, ali so stroški ! kriti?« Ni toliko kot smo pričakovali,« je rekel zdravnik in položil predse na mizo mal zavoj. Stroški so bili izredno veliki. Oglejte si najpreje to!« je rekel in zadržal mojo roko, ki se je približala zavoju. Pregledal sem seznam stroškov — strašna vrsta — in končno sem približal svoje oči še bliže k papirju in proti svojemu pričakovanju bral: Cisti dobiček: 69 Din. • Fantje I« sem rekel, ko som opazil, da si nekam sumljivo zakrivajo obraze, «vi ste vendar oškodovani!« . Zagotavljamo vas, da ne!« je rekel učitelj. Vi me niste razumeli!« sem ga prekinil. : Reci sem hotel le to: Da se mladi ljudje brez vsakega povračila žrtvujejo za vero in bližnjega, to bi še razumel, toda, da so pripravljeni dati tudi denar...« Vsi so so oddahnili. ■ Bojim se, da ste imeli velike stroške radi tega koncerta!« . . Njihovo mrmranje je izražalo farizejsko zadovoljstvo. »Toda jaz tega ne potrebujem, vest mi tega ne dopušča. V tem računu ne vidim nikjer omenjenih onih 1000 Din, katere sle porabili za obleko, pozabili ste vračunati havanke, katere je Viljem Mescal nalašč za to priliko naročil iz 'Dublins, nikjer ne vidim omenjene sodavice in drugih stvari, katere ste vtihotapili skozi zadnje okno. Res, gospodje, vi sle preveč velikodušni, meni tega ni treba! -: Ker je bilo vse tiho, sem se ozrl po poslušalcih. Izginili so. Odprl sem rujavi ovitek in dobil v njem 69 dinarjev v kovanem drobižu. IX. Ostri opomini. Izpremembe in novotarije v župniji so seveda povzročile splošno pozornost in ugovore pri duhovnih sobratih. Irci smo konservativni in slarokopitni in — hvala Bogu — naša starokopitnost nam je mnogo pripomogla do tega, da smo ohranili svojo vero in narodnost. Vsakdo bo priznal, da je težko uvideti potrebne izpremembe in časovne potrebe združene z zahtevami ljudi. Premnogokrat so nas že svarili naši voditelji, naj ne vlivamo novega vina v stare mehove in da naš narod vznemirja neki nemirni duh, ga zavaja v nezmernost in razuzdanost, proti kateremu bo treba nastopiti z novimi metodami in drugimi idejami. Nisem sam prišel do tega sklepa; počasi in s težavo je rasel kot sad bridkih izkušenj irskih duhovnikov. Ne morem trditi, da sem se zelo začudil, ko me je nekega jutra nagovoril star, zvest prijatelj in izrazil svoj strah in dvom glede važnih vremenskih izprememb. Čudovito se je ujemalo najino mnenje o tem najvažnejšem predmetu, toda takoj sem opazil, da prijatelja prav ra prav muči neka druga stvar, zato sem mu rekel: Ko smo bili še tlačani... Med Višnjo goro in Grosupljem leži v prijazni dolinici župnija 2 o 1 n n. Ime kraja je najbrž v sorodu z imenom »Žalec: kraj oz. dolina. Kjer «o pokopavali mrliče. Nekateri izmed župljanov žeio prav visoko starost. Danes naj nave-vedem dve devetdesel-letni dolenjski grči. Vsakega sem poprosil za kratek razgovor. Najprej sem se oglasil na Blatu št. 12 pri »Kukčevih«, kjer živi stari Janei Zrne. Mož je sedel na gorkem za-pečku in pripovedoval svojim vnukinjam to in ono ii mladostnih dni. Rodil se je 13. dee. 1841. V njegovi hiši je bila v prejšnjih časih gostilna, ko še ni bilo železnice in je bilo po dri cesti več prometa. Mož se še spominja tlake in desetine, ki so jo morali dajati bližnjemu gradu v Prapročah (Lichtenberg): dajali so desetino od živine, žita in čebelnih panjev. Grad je imel tudi svojega stalnega duhovnika, ki je maše val v grajski kapeli. Sem so hodili k maši tudi ljudjo iz okolice. Isti duhovnik je tudi poučeval vaško mladino v branju in pisanju. (Tedaj je bila namreč prava šola samo v Šmarju in Višnji gori.) Ko pa tega ni več bik), ker je začel grad propadati, so otroci hodili k pouku v Žalno na neki skedenj In v cerkev. — Vprašal sem ga, kaj še ve iz poznejše dobe gradu Praproče. »Ko je umrl stari grof — meni je bilo takrat približno 6 let — je grofica vzela za moža nekega Matcvžka, ki je bil v gradu zajxislen kot hlapec. Kakor so pripovedovali, ni seveda kot hlapec znal brati: nekoč, se je e kočijo peljal v Ljubljano in tam šel v neko boljšo gostilno jest. Natakarica mu prinese .bukve. (t. j. jedilni Ust) in vpraša, kaj Sai prinese. Ker ga je bilo menda sram povedali, da ne zna brati, je rekel: »Vse. kar J« RO'« napisano«. Seveda je prece dobil na mizo in je moral globoko seči v žep. - Ko sta ta dva lastnika umrla, - otrok nista nič imela - je grad kup grof Lichtenberg. Kmalu pa je začel g™d Propadati kot mnogo drugih gradov, tako da je bilo končno vse razprodano Vidite, kako hitro lahko zapusti sreča človeka!; >Kako ste pa živeli,e sem ga pobaral, sda ste tako visoko starost dosegli?« Mož mi korajžno odgovori: i Ja, veste, včasih smo vse drugače in bolj priprosto živeli. Včasih je bilo tudi hudo, včasih jih zelo prijetno. Posebno hudo je bilo nekaj let po odpravi tlake in desetino (t. j. po 1. 1818.): vrstile so se slabe letine druga zn drugo: krompir sem lahko ves dau kopal pa ga je bilo zvečer toliko, da sem ga lahko sani domov prinesel. V Ljubljano smo hodili po otrobe, jih doma presejali in imeli tisto za kruh — lahko si mislite, kakšen je kruh iz inekin — pravzaprav smo kruha bolj malo pekli; največ smo jedli močnik in krompir. Nekaj let nato je razsajala zelo huda bolezen — kolera, vsled katere jih je zelo mnogo pomrlo, tako da so po dva mrliča devali v eno jamo. Potlej je bilo spet boljše. — Petroleja nismo poznali, kofela in »tega sladkega« tudi ne. Obleka je bila preprosta: boljši so nosili irhovino, revnejši pa domače platno, katerega smo pobarvali z neko črno prstjo, ki smo jo dobili nad vasjo; če je bil dež, je šla barva seveda preč; smo pa zopet namazali. Vžigalic nismo poznali, ampak sino rabili kresilno gobo in kamen ter žvcpleno nit; svetili pa smo z leščerbami. Naj bi bili ljudje v današnjih časih malo manj razvajeni, pa bi ne bilo tako hudo na svetu. Pa ljudje so bili včasih tudi milo bolj pošteni in niso eni tako grabili denarja, drugi pa stradali, kakor se godi sedaj, zato pa nismo poznali kakšne take bolezni, ki ji sedaj pravile gospodarska griža Mož, ki je še čil in je še lansko leto vihtel koso, bi lahko še marsikatero zanimivo storijo privlekel na dan, pa ga nisem hotel dalje nadlegovati in sem se poslovil od njega. Mchlc^Marijii" ff* auje čisto ,,a' JL£ koncu župnije „ Civici št. no. Ta je rnijstare«. izmed vseh štirih. Z prej bo niti ni htS prikazati, kakor ,7 £ di ni hotelu takoj di« fotografirati, češ £ boste lake staro J ženske ljudem kS saj vsak rajši poglej mlade in lepe«. Ufo je prišel g. ŽUpnlk fotografom iz blifnie vasi, se je dala propri siti, da so jo »gori v* li«.. — po dolgem pri. govarjanju smo jo vendar pripravili do tega h. je prišla v hišo. Takoj jo začela vzdihovati: ' .»Vedno sem sama in životarim tam v avo» čumnati. Nikamor no moreni, še skozi okno ni vidim dosti, ker je vse zamrzlo; nihče me ne obišče, jaz pn tudi ne morem nikamor, ko je taki velik sneg. Pa bo menda kmalu boljše, saj je u -rišel preljubi sveti Valentin, ki ima ključ od korenin. ; Žena je namreč pri svoji visoki starosti it vedno zelo zgovorna — kakor je bila najbrž pred sedemdesetimi leti. Rodila se je 18. dee. 1840. u Plešivici št 4, omožila pa se je na šl. 13. - Naprosil sem jo, naj mi pove kaj iz svojih dni. ;-E, kaj bom pripovedovala te stare «torij«; rajši bi mi prinesli kofeta in sladkorja: to je u stare ženske.« »Kaj imate to tako radi? Saj včasih tega niste poznali.« »I seveda nismo, pa nam jo bilo vseeno boljše,, kot pa je meni ali vam drugim danes. Sedaj je vse preveč razvajeno, vsak bi rad brez truda (ene. hi odgovarjäi® imi Cenili Otroški zbiti......Dir Otroški šivani..... „ Deški od št. 36—39 iz močnega boksa...... Moški amerikanske oblike, iz boksa .... „ Moški nizki, rujavi in črni šivani....... „ Moški visoki, rujavi in črni šivani........ 22-40-100 125 13$'-150 Nogailce Cenili OtroSke od .... Din * " naprej Moške . Din 515.415.6 »-. 12 - Ženske flor . Din 7 75. 8 50 Ženske svilene......Din 12 " Ženske |tt» f J« «&. «q. fior. Din U', 14 13-, lO- Ženske iz Bemberg svile Din 25 Ženski z zaponko in za- AK drgo............Din Ženski z leseno peto . . „ 110 Ženski Top-tarve z le- l^A seno peto.......... I&V Ženski v modnih barvah 15K z leseno ali usnjuto peto » ■«* * Domači čevlji, tisnjati ilesini trg 20 M Krispcr. Uubl jana Strltarleva 1-3 ..,.„, vfiisili pa smo jo morah kar pes v Ljub-n.»o mahniti, le smo hoteli prodati svoje pridel- L» V mojih mladih letih so morali naši fie ii«Iili na tlako v grad Bošlanj In mu desetino datoti Ko je bilo to oboje odpravljeno, si je nag kmet „to oddahnil. V tem kraju jo razsajala neko leto hidi gobavost: taki bolniki so morali iti v Golo »orico nad vasjo, kamor so jim ljudje nosili jedi. Danes tam kopljejo pesek in so dobili že ve« >krtc"-liih kosti. — Ko še ni bilo železnice, so hodili i» prenočevali jjo naših krajih soldatje, ki ' ji, iz Ljubljane ali iz Novega mesta. Od teh «no izvedeli, kaj se godi po svetu.« Ali ste tudi prej porabili toliko denarja, kakor aa mi danes?« >Kje neki, saj inuogo takih stvari sploh ponudi nismo! Kdo jo v Časih na deželi toliko denarja po nepotrebnem r »zmetal za obleko. Dunes ,ia 'vani hoče bili že skoraj vsako kmečko dekle enako našopirieno ko mestno, prej smo bile zadovoljne z večinoma platneno obleko, ki smo jo nojruile z ježicami. — V jedi smo bili tudi dosti bolj skromni: jedli smo to, kar smo doma pridelali: zeljo, krompir, kašo. žgance, močnik. Kofeta s« iuliati nismo dobro znali — mislili smo, da se da kar celega kuhati. Zganja tudi niso toliko pre-pili ko danes; hruške smo rajši posušili za zimo. Takole smo včasib živeli, vidijo gospod, ra- zen tega pa ljudje niso bili tako hudobni In brez vere, kakor sedaj, zato pa je tako hudo.- Prav lepo sem so zahvalil zgovorni starki, ki še vedno kljub visoki starosti hodi precej daleč k masi in opravlja domača dela. Ob odhodu mi jo še rekla: »Naj no vreme kaj popravijo, da bom spet mogla na gorko solnce hi k ljudem, ko mi je tako dolgčas! < Škofja Loka. -Ben Hur« — zvočni vele-film bo predvajal kino Prosvetnega društva v Škofji Loki v petek 11. marca ob 8. zvečer, v soboto ob 9 dopoldne in 8 zvečer in v nedeljo ob pol 5 popoldne in 8 zvečer. Za okoličane je posebno primerna predstava v soboto ob 9 dopoldne. Takrat tudi lahko pride okoliška šol. mladina za znižano vstopnino 3 Din. Kyffhäusar Technikum za inženerje in poslovodje tlail FrankenhaaMO, KvtTti. Zahtevajte prospekte. Elektrotehnik«. Gradu)! strojev krneti),M,> stre)« »to In letat. Letalstvo. Jekleno zgradbe, «od. !el. gradbe. Za trgovce enosemesterskl teh. tečaji. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Hože u stroi vse vrste na podplate, notranjike,črno in ru ja-vo gornje usnje, blank, kosmato podlogo i. t. d. (prejema J. La vri d, usnjariia, št. Vid pri Stični.Surove kože pošljite na postajo Stična. za zidavo, nabavo parcele, za sprovedbo že obstoječe vknjižbe v vknjižbo na cenejše obresti dobite pri Zagrebški Ktnvbeno kreditni zadrugi, zastopstvo : Te h n a , Ljubljana, Mestui trg 25/1. Iščemo poverjenike I .......... šoferska fr,|j| Ljubljana. Dunaj-11)1,1 ska cesia 36. Prva oblast. koncc9ionirana. Prospekt št. 17 zastonj Pišite ponj! - Sprejem licenco v vsak čas. 2s bravarla m domača dela sprejmem postarnega moškega za malo plačo. Upokojenci pojorl — Anton Strajhar, rosest-nik.Uniovce p. Trojane Qrtilp vajeno kmefklh UIBIB del in živine so spre,me. Nastop 1. npri-- Ponudbe upravi Uomoimbn pod „zdra- flllatilnica in gepelj naprodajLNovak .Terne] bo| Tr 47 Smlednik n.hlp vajeno kmečkih UKnie jej se sprejme v stalno službo. Plača 200—300 Din. Ponudbe upravi Domoljuba pod »služba; št. 2761 Satirico ili vso čebelarske potrebščine kupile po izjemnih cenah v trgovini Fr. Sitlplca, železu ina in zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana. Gospo-svelska cesta 1. Sena in otave 4 — 5.000kg dobro sladke njivske mrve in eta-ve proda Anton Cehun, Zavrh 1, p. Kamnik. Lepo posestvo J® ob glavn i cest i na Težki vodi pri Novem mestu pripravno za gostilno, se jiroda skupuo ali na drobno, na prostovoljni javni dražbi, ki bo na Tiho nedeljo. DUlt Oku nihÄ ohranjenih prav po ceni naprodaj. Naslov pri upravi ,Domol juba'pod št. 3133 Služkinjo Ä v upravi št. 3156 Cg. duhovnike ^žeU prosim vljudno, da priporočijo vzglednega itmečkega fanta, zdravega z odsluženo vojaščino (ne obrtnika) za hišnika pri boljši družini v Ljubljani. Zaposlitev največ na vrtu. Ponudbe z značko „Stalno mesto" 2S67na upravo lista. Hovačnicfls S1 oro- djem, stanovanjem in nekaj zemlje v prometnem kraju Slovenije se išče v najem ali poznejši nakup. Cenjene ponudbe z opisom in navedbo cene na upravo lista Domoljuba pod „Kovafi-nica št. 3083. Onoimčne sode 7001 vsebine uaitrpež-nejše izdelane, zamenjani /.a semenski krompir. Velika zaloga novih hrastovih sodov po zmernih cenah. — Ivan Piro, sodar, Dravlje pri Ljubljani. 4 koolske prsne opreme naprodaj Rožič Ivan, gostilničar Vikrče,Medvode. Velika noč Srn! vesela. Izvrši Vam jih najbolje Jernej Jeraj, Zajioge, p. Smlednik. snažno, zanesljivo vajeno boljšo kuhe in vseli hišnih ter vrtnih del, sprejme takoj tričlanska družinaGorenj-sko. Ponudbe upravi Domoljuba pod .stalna' št 2915 Kovaškega vajenca s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Zupevc Martin, Sv. Jurij pod Kumoni. Dobro molzno kravo s teličkom prodam (na izbilo izined dveh) Janez l'eterea. Dravlje 27 Sadno drevje Ä saditev imam na prodaj 200 orehov dobre sorte ter večje število jabolčnih in Iirušovihdrevesc dobre sorte, večinoma • vse iz sadnega izbora. Cene po dogovoru. — Anton Porenta,Crngrob št. 9, posta škofja Loka. ■m- 20 minut od ponigli slaje Grosuplje, za obrtnika, upokojenca itd. poceni prodam — Drobnič Al.,Spodnja Slivnica 53, Grosuplje. Uaiüiipr se 8l,reime> VajEnEG i,iana stanovanje v hiši. Štrukelj Brod p. Št. Vid nad Ljubljano. Brzoparilniki od CO do 150 1, cena od 600 do 1150 Din, kotli za žganjekuho od 30 do 75 I, cena od 520 Din dalje. — Cenik brezplačno! Kotlarka a.xo.x. Izdelovaliiica vseh vret kotlov in kovinskih predmetov !•) ubi) aria, Gregorčičeva ulica št. 5 Neki madiarski list je prinesel pred tedni vest, da je Mala antanta sklenila lajno vojaško pogod-bz, po kateri bi Cehoslo-vaška z vojaškimi četami zasedla Dunaj v slučaju, ako bi carinska zveza pied Avstrijo in Nemčijo prišla v veljavo'. velika je Vaša Korist, ako pišete še danes po novo, veliko kolekcijo volnenega blaga, svile, delena in drugih modernih tkanin za fine damske, dekliške in otroške obleke. Izbira ogromna, cene letos globoko znižane ! frgovsftt «oni Stermecki. Celfe št. 19 Vzorci in cenik zastonj! KLOBUKE 2451 za Veliko noč x lepi pestri izbiri dobito pri VINKO BOG/I TAl, Radovljico klobučar Sprejemamo popravila! Cene ni«ke! NOV POKLIC za dame in gospode z vpeljavo strojnega plolaratva v hiši. Zajamčen zaslužek ca. 1SOO dlnariev mesečno, ker prevzamemo izgotovljeno blago, placamo zaslužek 7.B pletenje m dostavimo v izdelavo prejo. PlSIte So danes po broglinone prospekte on: Domač« 1'ietnrska Industrija it. S. Josip KalU, Maribor, Trubarjeva 2. Prostovoljna javna dražba! V četrtek, dne 17. marca 1932 ob 2 popoldne se bo v Ponikvah št. 41 vršila prostovoljna javna dražbu posestva umrle Koenecke Terezije rojene Gradišar. Posestvo obsega 2 stavbni parceli z enonadstropno hišo št. 41 in 43 ter 8 zemljiške parcele; skupaj 1 ha, 83 a, 07 m». Cenilna vrednost znaša Diu 48.207, najmanjši ponudek 32.200 dinarjev, varščina znaša 5000 Din. Natančnejši podatki se izvejo v notarski pisarni v Vel. Laščah. Hanžič Ivan, notar kot sod, kom. 14. DRAŽBA DIVJE KOŽE se vrši 21. marca na Velesejinu Kože pošljite nemudoma na naslov DIVJA K02A, Ljubljana, Velesejem Najavljeno je mnogo inozemskih kupcev Gospa (novi služkinji); »Ali vam nisem rekla, da pazite, kdaj bo mleko vzkipelo?« Lenka: »Saj sem pazila, bilo je ravno ohi pol osmih.c Kmetovalec I Trudimo se na vso moč, da Tvoie potrebe po obutvi prilagodimo cenam S pridelkov. Iz usnia domačih «ovarn, z jugoslovanska, rokam, nam je ispelo napraviti za Tebe dvakrat zbite čevlje za ZA GOSPODARJA Vrsta 0767-00 Ne nosi slabih ponošenih čevlfev na delo, temveč obuj dobro, močno in ne-premočljivo obutev, da boš lahko ob vsakem vremenu in vsakem terenu opravljal poljska dela. Obišči našo najbližjo prodajalno, po domače boš sprelet in dobro postrežen. 3 krat tako dolgo kot druge slabič vrste trajajo one Strange, uzde, mi in drugo vrvarsko blago, ki imajo privezan rdeč listek s pajkom io napisom »Grosuplje« kot kaie tale slika. To blago je priporočila za kmetovalce »Kmetijska Sola m Orrau«. Zahtevajte pri Vašem trgovcu to blago samo ie ima tak listek. Ce ga nima, ne vzemite, saj to ne stane nit več kot drugo. Ta varstvena znamka garantira za najboljšo kvaliteto. - Zahtevajte vse vrvarske izdelke samo s to znamko. Strange št. ita%prociaia gramofonov, plošč, šivalnih strojev, koles ; te pri nas ni, le Cene smo globoko asnliall M\poloM Ljubljana, Miklošičeva c. 4 Palača Grafike Zahtevajte cenik! Oglejte si zalogo! Brinfe in fige * v najboljši kakovosti pri FRAN POGAčNIK-u, Ljubljana. Dunajska cesta št. 67 (nasproti mitnice) / Bolni na pliučihl Tisoči Se ozdravljeni! Zahtevajte takoj knjigo o meji novi umetnosti prehranjevanja, ki 10 že marsikoga retila. Ona more poleg vsakega Ratina življenja pomagati, da se bileze" bitro pr- maga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniike vede potrjujejo prednost te mnje metode in jo radi priporočajo. Clm prej pričnete i mojim načinom prehranjevanja, tem bolje Popolnoma zastonj in poStnine prosto dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. PiSite takoj, zadostuje tudi dopisnica. Zbiralnica za pošto: GEORG FUL0NER, Berlin-Ncnkiilln, Ringbahnstrasse 34. Abt. 488. Svetovna Jk semena so prelzkncean In nu|Doiiia Ako takih semen v Vašem kraju ni dobiti, potem se obrnile na veliko trgovino s semeni Josip UrbanlC, mmm min«»«««« cesta Met. t (nasproti hotela „UNION") Na zalogi so tudi razne evetliène čebulice »d begonij, srčkev itd. v krasnih barvah. C -nik vseh vrst semen za vrl, travnik in polje je brezplačno na razpolago, lo pišite po njega. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA gospóbanka D.D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10) Telefon št. 2057,2470, 2979 Vlose nad Din 500 000 000 P0DttUZSICE: Blc CeIje gonib4r Djab(>To gp|.> Kapital in rezer. nad Din 16,000,000 Izvršuje vse bančne posle nafKulantnefe Poslovne zveze S prvovrstnimi ««vodi na vseh trSISClh v tu- In Inozemstvu Urednik: Jože Košitek.