AÑO (LETO) XXIX (23) No. (štev.) IS Zahodna Evropa se združuje • Skupni evropski trg se bliža stop -nii razvoja, ko se bo mogla Zahodna Evropa spremeniti v svetovno velesilo, enakovredno Združenim Ameriškim dr žavam ali Sovjetski zvezi. >Po uspešnem zaključku vrhunskega zborovanja SET-a v Haagu lanskega decembra so se zadevna ministrstva še stih članic te zahodnoevropske gospodarsko organizacije začela resno ba-viti z vprašanjem končne integracije, na kar še pred dobrim letom dni splon ni bilo misliti. K problemu zahodnoevropske gospodarske integracije spadajo vprašanja trgovinske in finančne unijo z morebitno enotno sahcdnoevropsko valuto, dalje vprašanje politične unije in, kar je morda najvažnejše, vprašanje razširitev SET-a z vključitvijo Anglije in drugih zahodnoevropskih držav. Skoro noben od omenjenih problemov ni izvršnemu svetu SET-a, ki ima sedež v Bruslju, neznan. Razlika med današnjim stanjem v SET-u in onim v letih prod veliko krizo leta 1965, ko je Francija grozila izstopiti iz organizacije in jo raz -biti, je ta, da ce z omenjenimi problemi sedaj spoprijemajo bolj stvarno in manj idealistično, kakor doslej. Prej so v SET-u določili cilj in nato brskali ra sredstvi, kako bi ga mogli u-resniči i, medtem ko sedaj nameravajo postopati previdno, korak za korakom, s trdnih temeljev. Ta taktika jo razvidna iz načrta, ki. ga- je SET prod kratkim objavil za ustanovitev, finančne in gospodarske unijo. Načrt obsega devetnajst strani predlogov, to.da v njem ni besedice o načinu ustvaritve enotne evropske valuto. Edini stavek, ki se nanaša na to vprašanje, se glasi: „Tako bodo izpolnjeni pogoji za ustvaritev evropsko 1 fiiiančno unije.“ Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da bo mogočo ta končni korak storiti šele potem, ko bodo vse evropske valute imele -določeno stalno medsebojno vrednost, zaščiteno z gospodarstvi, ki bodo tekla po vzporednih tirnicah in z enakimi davčnimi sistemi. Medtem ko skupna evropska valu • ta za sedanje članice SET-a verjetno no ho predstavljala večjih praktičnih problemov, pa bo njena stvaritev naletela na močan psihološki odpor predvsem v Angliji, ki je bila doslej vajena, da je bil njen funt sterling tradicionalno svetovna menjalna valuta. Prve previdne korake k finančni liniji je SET naravil v prvih tednih letošnjega leta ter je bila v organizaciji ustanovljena delovna komisija, ki ima nalogo proučevati različne zadevne načrte, ki jih je bil predložil izvršni organ SET-a, ki ga sestavljajo Zahodna Nemčija, Belgija in Luksemburg. Druga delovna komisija, ki so jo pred nekaj tedni sestavili iz šestih zunanjih ministrov, pa se Pavi z vprašanjem ustanovitve politične združitve Zahodne Evrope. Tudi tega cilja še ni-, so dokončno definirali. Za začetek se nameravajo države članice med seboj redno posvetovati o koordinaciji zunanjo politike. To samo po sebi ne Bo delalo velikih težav niti takim državam, kakor je npr. Francija, ki se je doslej najbolj upirala načrtom za povezavo Zahodne Evrope v federativnem smislu. Toda strokovnjaki menijo, da bo po vzpostavitvi rednih medsebojnih posvetov sleherni članici praktično nemogoče opustiti naslednji logični korak — koordinirati zunanjo politiko s sklepi na skupnostni ravni. Anglija je ena izmed največjih zagovornic politične unifikacije' zahodne Evrope. V Londonu so namreč prepričani, da je to edina možnost, da bo evropski glas imel veljavo v jutrišnjem ' svetu. ■ Toda njeno stališče do gospodarske in finančne unije je manj jasno. London trdi, da sprejema določila rimske pogodbe v celoti, vendar je bil Wilson izjavil, da, njegova vlada ne bo izpustila iz rok vodstva svoje gospodarske BUENOS AIRES 2. aprila Í97Ó KAMBODŽA SE SPREMINJA V VIETNAM AMERIŠKA POMOČ NEGOTOVA Komunistični gverilski pritisk na Kambodžo in Laos je bil minuli teden vedno večji ter se je predvsem v Kambodži za novo protikomunistično vlado generala Lon Nola položaj močno poslabšal. Gverilski oddelki Vietkonga so se glavnemu mestu Kambodže Phnom Penh približali na 45 kilometrov, medtem ko je odstavljeni levičarski kam-boški princ Šihanouk preko pekinškega radia pozval Kamboščane na oboroženo vstajo proti novi vladi. Siha-nouk je iz Pekinga tudi objavil formiranje kamboških komunističnih gverilskih oddelkov, ki jih namerava oborožiti s pomočjo Kitajske in ZSSR. Obe komunistični velesili je pozval, naj mu preskrbita orožje in drug vojaški material za boj proti Lon INolu. Kamboška vladna vojska šteje trenutno ok. 35.000 mož. Lon Nol je izjavil, da bi potreboval vsaj 10.000 mož več za uspešen boj proti komunistični gverili. Z vsemi sredstvi pa se njegova vlada trudi, da ji ne bi bilo treba za- prositi za ameriško vojaško intervencijo v Kambodži, zlasti ker iz Washing-tona še ni zagotovila o pozitivnem odgovoru ameriške vlade, če bi se to zgodilo. Kambodla je zaprla pristanišče Di-hanoukville za vse ladje iz komunističnih držav. To pristanišče je služilo sovjetskim ali kitajskim ladjam za izto-varjanje orožja komunističnim gverilcem v Laosu in Južnem Vietnamu ter je bil zadevni dogovor sklenil pobegli princ Šihanouk z Moskvo in Pekingom. Poljsko veleposlaništvo v Phnom Penhu pa je dobilo iz Varšave ukaz, da zapre svoje poslopje ter se bo poljsko osebje v kratkem vrnilo v Varšavo. ■Poljska vlada za ta korak ni dala pojasnila. Opazovalci menijo, da je Poljska storila ta korak na zahtevo Moskve, ker ta hoče preprečiti, da bi se sestala mednarodna mirovna komisija, ki jo po ženevskem dogovoru iz leta 1954 sestavljajo za Kambodžo Kanada, Indija in Poljska in katere sklicanje je Lon Nol pred kratkim zahteval. líalijse lima spet vlad® Malo sprememb Minuli teden je Italija dobila svojo 31. vlado po drugi svetovni vojni ter so je tako končala 48 dnevna politična kriza, ki je grozila državo pognati v nove splošne volitve, ki so so jim vse stranke,. razen komunistov, izogibale. Novi vladni predsednik je spet 54 letni krščanski demokrat Mariano Ru-mor. Po štirih dneh razgovorov z vodstvi socialistične, social-demokratske in republikanske stranke se mu je posrečilo sestaviti koalicijsko vlado, ki se bo 7. aprila predstavila italijanskemu parlamentu za zaupnico. Položaje v novi vladi, ki jih je 27, je Rumor razdelil v sorazmerju s številom poslancev posameznih strank v parlamentu. Krščanski demokrati, imajo 17 ministrstev, socialisti 6, socialdemokrati 3 in republikanci ono mini- strstvo. Rumor je sedaj že tretjič predsednik italijanske vlado. Rumor ni v vlado pritegnil novih moči. Zunanji minisCcr jo ostal 53 letni krščanski demokrat Aldo Mero, ki je imel ta položaj že v prejšnji vladi. Tudi državne. finance so ostale v rokah krščanskega demokrata, 40-letnega Emilia Colomba, ki je bil doslej zdržema že šest lot italijanski finančni minister. Povprečna starost novo italijanske vlade je 58 let. Samo pet c d 27 ministrov niso bili‘člani prejšnjih dveh Ru-morjevih vlad. Kontinuiteta dosedanje italijanske notranje in zunanjo politike je tako zagotovljena.. Podpredsednik vlade jo postal 52 letni socialist Francesco do Martino, ki je moral opustiti svoje mesto tajnika Socialistične stranke, da jo mogel .prevzeti položaj v vladi. Kongres sovjetskih pisateljev Kultura socialistične stvarnosti V Moskvi so pretekli teden organizirali kongres sovjetskih pisateljev ter sta se otvoritve udeležila Brežnjev in Kosygin. Kongres je zasedal v Kremlju ter je bil sklican tretjič, odkar je bila ustanovljena leta 1958 sovjetska pisateljska zveza. Zadnji tak kongres je bil pred petimi leti. Na kongresu so s posebnimi vabili zbrali 522 delegatov. Zahodni časnikarji v dvorano niso imeli dostopa. Iz uvodnikov v partijskem časopisju in iz nastopnega govora predsednika sovjetske pisateljske zveze Leonida Soboleva, ki je zavzemal ta položaj vso dobo njenega obstoja, je razvidno, da je bila glavna téma kongresa partijska zahteva po popolni lojalnosti pisateljev v ZSSR sovjetski KP ter so napadli vse /■.WAV.VAV.VWAV.V.WAW politike, z, izgubo suverenosti, ki jo to predstavlja. V vodstvu SET-a pa izjavljajo, da bo Anglija na dolgo dobo morala pristati na gospodarsko unijo, ki je eden temeljnih kamnov zgradbe SET-a. Tesno povezan z razvojem skupnosti. je tudi problem njene, razširitve. Praktično ni več ovir za začetek pogajanj za včlanjenje Anglije ter Norveške, Danske, in Irske, ki šo tudi vložile zadevne prošnje. Po mnenju britanskega ministra za .evropske zadeve Georga Thompsona ne gre pri vprašanju razširitve SET-a samo za bodočnost Anglije, tudi ne samo za bodočnost SET-a, temveč za bodočnost vseh zahodno-evropskih držav. Vsled utopičnega marksističnega samoupravi jalskega gospodarskega sistema pa je komunistična Jugoslavija obsojena v tabor nerazvitih dežel, čas je že, da se tega sistema znebi čim prej. tiste pisatelje Sovjetske zveze, ki ne sledijo zahtevam od partije določeno tkim. socialistično stvarnosti. V nastopnem govoru, ki ga je v izvlečku objavila sovjetska agencija Tass, je Sobolev omenjal „oster ideološki boj med komunizmom in mednarodnim imperializmom“ in dodal: „Noben pošten pisatelj modernega sveta se no moro skriti v slonokoščeni stolp. Čas je namreč prišel, da je treba delati odločneje kakor doslej, da bomo vnesli leninistična načela v sovjetsko literaturo.“ Partijsko glasilo Sovjetskaja Rosi-ja, ki je barometer razmer v sovjetskem udejstvovanju,, je objavila uvodnik, v katerem poroča o namenu sedanjega pisateljskega kongresa v Kremlju, ki da je „ideološka jasnost sovjetske literature“. Na kongresu je Sobolev „vsled starosti“ (71 let), odstopil kot predsednik sovjetske pisateljske zveze ter je njegovo mesto zasedel Sergej Mihalkov, pesnik in dramatik, ki stoji strogo na partijski liniji. Mihalkov je bil doslej eden najcdloJnejših nasprotnikov sovjetskega pisatelja iSolženicina, ki je bil lansko leto izključen iz sovjetske pisateljske zveze. Nasprotno pa je pisatelj .Aleksander Tvardovsky o katerem smo pred kratkim poročali, da je odstopil kot glavni urednik literarne revije Novi mir, ohranil svoje mesto kot član vodstva sovjetske pisateljske zveze. Opazovalci menijo, da so Tvardovskaeg obdržali v odboru zveze vsled njegove splošne priljubljenosti med sovjetskim prebivalstvom ter nima nobenega političnega pomena. Tvardovsky je bil za svoje pesništvo odlikovan z Leninovo nagrado. América Latina y la prensa Soviética Los intereses que la Unión Soviética tiene puestos en el continente latino-' americano, se ven claramente en la manera en, que reacciona la prensa rusa ante hechos destacados, que ocurren en el Nuevo Mundo. En su campaña, Moscú cuenta manifiestamente con dos medios principales, para reforzar la “lucha: antiimperialista” en América latina. i El primer medio, que concierne a la política exterior y a las reacciones entre los países latinoamericanos, tiende a la reintegración de Cuba a la comu-' nidad de los Estados de este continente. Para ello destaca todo, cuanto se refiere a declaraciones de funcionarios y estadistas latinoamericanos, o actos qué .podrían facilitar el restablecimiento de relaciones diplomáticas de Cuba con los demás países del continente. Todas estas actitudes son reproducidas inmediatamente y comentadas en forma favorable. '. El otro medio, que se refiere a la política interna y a los regímenes de los países, es, cambiar la actitud hacia los regímenes militares, que cada vez más influencia tienen en Latinoamérica. Tal es el caso peruano y boliviano-, que cuentan con un aval de la prensa soviética, la que los presenta como fruto de „los movimientos de liberación nacional“. Con esta campaña la prensa soviética trata de influir en la opinión pública, para, de ese medo, aumentar la influencia moscovita en este continente y por esc medio, facilitar la ascensión al poder de las dictaduras comunistas. Latinska Amerika in sovjetski tisk Razni interesi, ki jih ima Sovjetska zveza v Latinski Ameriki, so vidni v načinu, kako moskovski tisk opisuje dogodke v Novem svetu. V svoji kampanji skuša Moskva vplivati na „protiimperialistično borbo“ zlasti na dva poglavitna načina. Prvi način zadene zunanjo politiko, in se nanaša na razmere med diržavami, Tu skuša'pospeševati vrnitev Kube v družbo ameriških držav. Vsaka deklaracija državnikov, vsak dogodek, ki naj bi pomagal pri vzpostavitvi stikov med Kubo in ostalimi državami, najde odmev v ruskem tisku, ki ga registrira in pohvalno komentira. Druga pot pa je zadeva notranjo politike in se tiče režimov različnih držav. Sovjetski tisk je tu spremenil stališče do vojaških režimov, ki imajo vedno večji vpliv v Latinski Ameriki. Tak jo primer perujske in bolivijske, vlade, ki ju, Moskva prikazuje kot sad „narodno osvobodilnih gibanj“. ■S te- kampanjo pa sovjetski tisk skuša vplivati na javno mnenje jn -ppver čati moskovski vpliv na tem kontinentu,' da bi po tej poti pripomogla k' zavzemu oblasti od strani komunističnih diktatur. , > /■ IZ TEDNA Papež Pavel VI. je v velikonočnem nagovoru na katoliške vernike vsega sveta pozval naredo na mir. Vsak po-, sameznik naj bi postal glasnik miru, ki: ga je svet tako željan in potreben. „Kljub velikim kulturnim in tehničnim dosežkom je moderni človek poln dvomom v samega sebe. Strah pred bodočnostjo mu povzroča dvome v vse, kar je dosegel in kar je napravil.'* Opozoril jo modernega človeka, da „bo sam sebe uničil“, če ne bo duhovnih vrednot postavil na prvo mesto. V Iraku so je pred kratkim končal devetletni boj Kurdov proti zapostavljanju in preganjanju, ki so ga trpeli od centralne bagdadske vlade. Bagdad je sedaj priznal Kurdom svojo narodnost tor jim podelil najširšo avtonomijo. v t e D g M V razširjeni bagdadski vladi .so.Mur.di dobili pet položajev, v parlamentu pa jim bodo dodelili število sedežev y sorazmerju z njihovim: številonf prebivalstva v državi. Irak šteje 8;5’ milijonov prebivalcev, od tega .je Kurdov 'Blizu dva milijona. Romunija je znova opozorila 'Sovjetsko zvezo, dabo „še bolj razvila sVoje vojaško sodelovanje z Varšavskim paktom“, da pa ni spremenila .svojega, odklonilnega stališča do manevrov te organizacije na romunskih tleh. Prav. tako jo objavila, da smatra, da. je Varšavski pakt „defenzivna organizacija samo proti napadu iz Zahodne, Evrope in nikjer drugje“, Kakor znano, hočejo sovjeti vplesti članice Varšavskega pakta v svoj boj proti rdeči Kitajski. Iz življenja in dogajanja v Argentini TEROR Z ROKAVICAMI Gotovo so javnost v Zadnjem času najbolj pretresli dogodki velikega tedna, ko se je „diplomatski teror“ razpasel v Buenos Airesu. Dalj časa so bili vladni organi že na sledi za večjim številom, dobro organiziranih prevratnih skupin, ki se sicer niso preveč pogosto pojavile v javnosti, so pa domnevali, da pripravljajo večjo akcijo proti obstoječemu redu. Predigra temu, kar se je godilo na veliki teden, naj bi bilo odkritje prevratnega skladišča v Lujanu, 60 km iz Buenos Airesa. Policija je v torek, 24. marca popoldne vdrla v galpOn v eni izmed lujanskih zakotnih ulic in tam odkrila večjo zalogo orožja, močno radijsko postajo, prevratne tiskovine, ter (zanimivo) dve kamioneti, ki sta bili maskirani kot vozila vojaškega letalstva. To so smatrali kot hud udarec za FAL (Argentinska, osvobodilna fronta), za katero so domnevali, da ji pripada zaklonišče. Še preden se je ta udar proti prevratnikom izvedel (policija je vzpostavila obroč že v petek, 20.), pa je FAL izvedel eno izmed akcij, ki so, kot izgleda, postale priljubljene latinskoameriškim prevratnikom: ugrabili so paragvajskega konzula Waldemara San-cheza, ter zahtevali v Zameno zanj svobodo dveh svojih pristašev, Carlosa Dclla Nave ter Alcjandra Rudolfa Bal-duja. Vlada na to nikakor ni 'pristala kljub temu, da se je istočasno, nahajal v Argentini paragvajski predsednik gen. Stroessener. Policija pa , je' zatrdila, da Della Nave noče biti zamenjan, medtem ko se Baldu ne nahaja v zaporih, temveč ga policija sama išče. Po daljši borbi komunikejev (FAL jih je izdal kar 8 na kaj originalen, način: puščal je pisma v, straniščih javnih lokalov ter o tem obvestil časnikarstvo) so končno konzula izpustili na . veliko soboto, ne da bi vlada odstopila od svojega odklonilnega • stališča 'glede, pogajanj s prevratniki. Ni se še polegel preplah; ko. so v nedeljo zvečer pristaši druge, 'podtalne skupine poizkusili ugrabiti''ruskega diplomata Jurija PiVovarbva;1 trgovskega atašeja. Policijski agent, ki se je nahajal v bližini, je :ugrabitev':preprečil: ranil je tri izmed'ugrabiteljev, msdtem ko je eden ušel. Eden i izmed : treh ranjencev je (v začudenje ihhogihy> ¡ugibanje drugih) višji' policijski'ofichViBo-godek še ni bil pojasnjen. Seveda je Moskva, takoj protestirala. V takem ozračju, nej.asp.ostj. se. je,;v torek, 31. aprila, pričel v' Bvenos. .Airesu sestanek guvernerjev vseh’provinc, ik katerega bodo izšle mnoge sprjemenibe in pa načrt dela in razvoja v državi za letošnje leto in za daljšo dobo, predvidoma prihodnjih pet let. Strain S SVOBODA 4 SLOVENIJA Bucno3 Aires, 2. aprila 1970 ZKJ PREGANJA RAZUMNIKE Dve struji v partiji Vzporedno s preganjanjem razumništva v Sovjetski zvezi gre preganjanje razumništva v sovjetskih satelitih. Tudi Titova Jugoslavija ni izjema, da-s-i jo svetovno javno mnenje šteje za „neodvisno“ socialistično republiko. Boji jugoslovanske komunistične partije proti sleherni nepartijski interpretaciji jugoslovanske stvarnosti se je znova razplamtel lanskega decembra, ko je na beograjski filozofski fakulteti tudi profesorski zbor napadel sedanji položaj v državi. Eden od profesorjev je bil med drugim izjavil: „Parola partije o svobodi samoupravljanja je samo krinka... V bistvu je naš položaj podoben tistemu, ki je vladal v Sovjetski zvezi med 1935—37. ko so ljudi masovno vozili na morišča.“ Kakor da bi zanetili požar, so se javne kritike začele širiti med srbskimi, hrvatskimi in slovenskimi razumniki ter se je razvil splošen odpor proti partijskemu poseganju v kulturno udej-. stvovanje posameznikov. Razvoj je prišel tako daleč, da je beograjska radijska postaja v eni svojih oddaj poročala o „vstaji duhov proti Zvezi komunistov“ in zagrozila: „Gre za nov poskus znanih ekstremistov, katerih dosedanji poskusi ustvaritve politične o-pozicije v državi so se bili izjalovili.“ Po tem opozorilu beograjskega radia, ki je izšel iz Centralnega komiteja jugoslovanske KP, se je začelo splošno preganjanje literatov, časnikarjev in drugih kulturnih delavcev v državi. Razvoj je šel še dalje, tako da sta tudi v partiji nastali dve struji: ena skupina partijcev je začela zagovarjati „svobodno“ kulturno ustvarjanje, medtem ko se je druga začela bari, da bi s tem partija začela izgubljati že itak zrahljano kontrolo nad družbo. V boju na dveh frontah v partiji sami je centralni komite, preko svoje politične policije, začel usmerjati tok razsoja z zaplembami posameznih knjiži t li del, časopisja, revij, s prepovedjo uprizarjanja odrskih stvaritev, s sojenjem pesnikov in pisateljev, z razpuščanjem uredniških odborov, Ted. Vsled znanega eseja proti sovjetskim okupatorjem češkoslovaške — Pet variacij na temo vroče praške p mladi 1968 — je bil, kakor je znano, glavni urednik beograjskih Književnih novin obsojen na šest mesecev zapora, revija pa ustavljena. Beograjsko sodišče je nadalje obsodilo kot „sovražnima socialistične kulture“ urednika časopisa Ras-kovnik, Dragišo Vitoševiča in Dobrico Eriča; časnikarji, ki so branili obsojena tovariša, so se nekaj dni zatem tudi sami znašli pred sodiščem. Humoristični list Čivija, ki izhaja v Žabcu, je bil zaplenjen, ker je „neobjektivno in žalilno poročal o delovanju javnih funkcionarjev“. Časopis život je bil zaplenjen, ker je eden njegovih urednikov, Vojislav Lubarde v svojem romanu Ponosen korak v prazno „nepri-jateljsko“ pisal o Titovih partizanih. Partija je tudi prepovedala nadaljnje uprizarjanje odrskega dela Ljubezen in svoboda, ker je bilo na premimi slišati iz občinstva vzklike: „Dol s ■politiko!“ Kakor je znano, je morala beograjska Drama črtati s svojega programa delo Dragislava Mihajloviča Ko je popje brstelo. Beograjski dnevnik Politika je o uprizoritvi pohvalno pisal, nekaj dni zatem pa jo je partijsko glasno Borba označilo za „politični pamflet'. Zveza komunistov Jugoslavije je tudi silovito napadla in kritizirala not „nacionalistični in protisocialistični* hrvat_ ski književni list ter je biio njegovo izhajanje končno us' avljeno. Ko lista ni hotela več tiskati nobena zagrebška ti- lista, ter eden od njegovih urednikov Branislav črnčevič, ki se je namenil, kakor je sam izjafii, „odslej nanrej pisati otroške pesmi“. Strnjeno sta odstopila uredništvi su-botiškega lista Rukov et ter slovenskega študentovskega glasila Katedra, „vsled neprestane partijske manipulacije j"av-nega mnenja“, kakor je poročala Katedra. Beograjski mladinski list Susret je izdal posebno številko, v kateri se je spustil v ostro polemiko s komunistično partijo m istočasno objavil celostransko sliko protestnega plakata, ki so ga beograjski univerzitetni študentje izobesili z univerzitetnega poslopja z napisom: „Ne verjemite tisku!“ Uredništvo beograjskega študenta je bilo po ukazu partije sredi lanskega decembra razpuščeno, toda se je od samoti, samo v samoti boš mogel spoznati samega sebe, kot da hi spoznal svojega bližnjega; in dokler ne boš spoznal samega sebe kot svojega bližnjega, ne boš videl v svojem bližnjem drugega samega sebe. če hočeš lju. biti drugo, zberi se v samem sebi.“ Španski filozof Miguel de Unamuno, „Soledad“, Colección Austral, str. 32 Ribičič in diplomacija n li ‘igr ! dr 1 WPf 1 f S» : .BI:.; ' M ti 1 £5 mm': m •NAŠTAVAK'-/DOGOVORA Kakor smo prod kratkim poročali »• naši rubriki Iz tedna v tečen, je Titova politična policija zaprla beograjskega dopisnika zahodnonemsko politično- kultudne revije Der Spiegel Hansa Petra Rullmsnna in ga obtožila oohu-njenja. Poleg njega je Titova politična policija zaprla tudi dva jugoslovanske državljana in sicer Hilmija Tacija, dopisnika prištinskega časopisa Rilindija (Priština je v Macedoniji) ter Jovana Trkuljo, uradnika v nekem beograjskem vojaškem uradu. V zvezi z Rullmannovo aretacijo poročajo, da je Rullmann bil tudi član tiskovnega. urada zahodnonemške socialdemokratske stranke. Taci, ki je že ok. 65 let star, je begunec iz Albanije, hier se je v svojih mladih letih šolal v takratnem tamkajšnjem ameriškem kolegiju. Govori perfektno angleško. Do aretacijo Rullmanna in obeh omenjenih Jugoslovanov je prišlo, kakor poročajo iz Beograda, po dolgotrajnih policijskih preiskavah tudi v visokih vladnih in partijskih beograjskih krogih, v katere si je bil Rullmann priboril dostop. viji, kakor jo je bila doživela Češkoslovaška v avgustu 1968. Nekateri od sedanjih jugoslovanskih generalov so mnenja, da bi bilo treba v slučaju nevarnosti sovjetskega posega v jugoslovanski razvoj pozvati na pomoč kot protiutež zahodne velesile, medtem ko drugi stoje na stališču, da velesile v nobenem slučaju nimajo namena dejansko intervenirati ter bi bil zato vsak vojaški odpor proti sovjetski armadi brezuspešen, Tretja struja, ki ji pripada zelo skrčeno število Titovih generalov, pa namerava v slučaju resnejše notranje jugoslovanske krize avtomatično poklicati Moskvo na pomoč za ohranitev komunistične nadvlade nad jugoslovanskimi narodi. Proti tej tret“ skupini se je baje med elani obeh prej omenjenih skupin začelo gibanje, da bi ji že 'v kali onemogočili njene pri-sovjetske namene. Sedanji stalinistični predsednik jugoslovanske komunistične vlade Mitja Ribičič, ki, kakor pravijo poročila od doma, pripada tretji prosovjetski skupini generalov, je v zvezi z Rullmanno-vim poročanjem tega osebno napadel na večerji, ki jo je priredil tujim časni- karjem in tiskovnim agencijam, akre-Rullmann je po svojih zvezah, ki si | ditiranlm v Beogradu. Rullmann je na Takole je beograjski študent uprizoril stanje, v kakršnem se danes nahaja svoboda v Jugoslaviji. skama, so ga poskušali tiskati v Ljub- bravcev poslovilo s številko, ki jo je ljani, toda tudi tam ga je dosegla par-, ilustriralo z 62 risbami vislic in drugih tiiska roka, „ker o razmerah v Jugoslaviji ni poročal objektivno“. lih je bil ustvaril med drugim tudi v iugoslovanskem voj. ministrstvu, pred kratkim pisal reviji Der Spiegel, ca nekateri generali pripravljajo državni udar v Jugoslaviji. V zvezi s tem prihajajo iz Jugosla-vi:e poročila, da je med jugoslovanskimi generali prišlo do resnih nesoglasij zlasti v zvezi z vprašanjem možnosti sovjetske vojaške intervencije v Jugosii,- usmrtilnih naprav, Vodstvo partije skuša svoje kutike, Beograjsko sodišče je obsodilo na j ki se pojavljajo v vrstah jugosiovanske-univeizitetnega i ga razumništva, strože kontrolirati devet mesecev zapi ra profesorja Dimitrija Živkoviča, ker je pisal o problemu jugoslovanskih prometnih zvez „kapitalistično ‘. ¡Politična policija je tudi zaplenila macedonski študentovski list Fokus in ilustrirano revijo Magazin. Kaznovana je bila tpdi zagrebška revija Pop-Ex- J toda naleteva na odpor, ki se ga nasprotniki poslužujejo z zakonom o tisku ki je eden najbolj liberalnih f vzhodni Evropi. Po členu 27 zakona o tisku je v državi zagotovljena svoboda tiska in govora, dasi je njen obseg ukinjen z dodatkom, da „nihče ne sme izdajati press, dopisnik Borbe 'Savovič pa je j,;j i del z neresnično in alarmantno vsebino, ki bi motila red in mir.“ Vendai uradna pred sodiščem izključen, iz Zveze časnikarjev, ker je „predcenzura“, kakor jo ima- svojemu listu pisal o zabavan visokin > j . . jo v drugih komunističnih ch-ravah, v Jugoslaviji še ni bila znova uvedena. partijskih krogov v Apatinu. .Nekateri kulturniki so se v teh razmerah umaknili sami, predno jih je doseglo direktno partijsko preganjanje. To je storil npr. glavni urednik satiričnega lista Jež, ki je izstopil iz vodstva Vodstvo jugoslovanske partije je na -vojih zasedanjih že lanskega oktobra začelo razpravljati o „umestnosti“ vpe-.jave partijske predcenzure m o izdaji novega, strožjega zakona o tisku. Beo grajski federalni informativni urad — Informbiro — naj bi razširil svoj de lckrog, v partiji pa naj bi se znova ustanovila komisija, ki bi imela nalogo kontrolirati uredništva vsega časopisja v Jugoslaviji. Nekateri partijski vodje posameznih republik, kakor npr. šef srbske partije, Nikežič, pa menijo, da s takimi sredstvi Zveza komuniolov namerava še bolj okrniti tkim. neodvisnost posameznih republik. Do sprememb zakona o tisku doslej ni prišlo, ker se notranji boj med dvema partijskima tokovoma še večino bijo. Vodstvo partije je zaenkrat sklciu-o, da b , za kontrolo nad tiskom „mobiliziralo liudskc množice“. Z.; sedaj bodo morali delavski sveti izvajati kontrolo nad tiskom v Jugoslaviji. večerji pripomnil, da je poročilo c ‘državnem udaru’ zbral iz različnih virov, vključno od drugih tiskovnih agencij. „Sem pa tudi moledoval več kol poldrugi mesec, da bi mogel govoriti s predstavniki jugoslovanskega vrhovnega Vojaškega urada o okoliščinah in točnosti poročil o pripravljanju državnega udara,“ je Rullmann izjavil na večerji, „toda moji napori so bili brezuspešni.“ Ribičiču je zavrela kri ter je Rull-mannu vpričo vseh zabrusil: „In zato ste se hoteli mhščevati!“ Rullmann je iz protesta zapustil dvorano. Incident je med tujimi, in nekateri so poročali, tudi med domačimi časnikarji povzročil zaprepaščenje, ki pa se mu nihče ni čudil, kdor pozna Ribičičevo krvavo življenjsko pot. Dogodek smatrajo tuje agencije za toliko bolj resen »a Titovo Jugoslavijo, v kolikor se je zgodil komaj nekaj dni po odhodu zahodnonemškega ministra za gospodarstvo Karla Schillerja iz Beograda, od čigar obiska je Titov režim velik' pričakoval v zvezi z vprašanjem nadaljnjih trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. Toda Ribičič se iz morilca ne mor> spremeniti v diplomata. Spomini na dr. Milta Kreka Povzetek članka o dr. Kreku iz Ameriške Domovine Slovenska ideološka emigracija je izgubila s škofom Rožmanom svojega duhovnega, z Mihom Krekom pa svojega političnega voditelja. Več kot deset let je minilo od smrti velikega škofa in vendar je vrzel, ki jo je v naših vrstah napravila njegova smrt, še vedno takšna, kakor je bila ob njegovi smrti. Kdo je stopil na njegovo mesto? Prav tako je z Mihom Krekom. Nikogar ni, ki bi izpolnil vrzei, ki jo je zasekala v naše vrste njegova smrt. Z Mihom Krekom sva se poznala veliko let. Bil sem študent na ljubljanski univerzi, ko je on že sedel v glavnem odboru SLS. Opravljal je službo, študiral pravo in delal v politiki in društvih. Nekdo je zapisal, da je bil garač in to je Krek dejansko bil. In garač je dr. Krek ostal vse svoje dni Nikdar ga nisem slišal tožiti, da ima preveč dela, da je truden, da ne more česa narediti. Kar je obljubil, je storil. V tem je bil podoben svojemu velikemu predhodniku Janezu Ev. Kreku in v tem bi ga morali vsi posnemati. Po promociji in enoletni sodni praksi so mi ostali še 4 meseci do vojaške službe. Stopil sem h Kreku in se mu ponudil v službo. Vztrajal sem, da bom delal brez plače, a samo do ene ure, ker sem moral popoldne v službo. Vzel me je. Minilo je par tednov in ljubljanski zapori so se začeli polniti z ljudmi iz kranjskega in kamniškega okraja, zaprtimi v zvezi s tako imenovanimi šenčurskimi dogodki. Kdo jih bo zagovarjal? Dr. Natlačen in dr. Krek sta bila takrat najbolj znana politika-advokata. Razdelila sta si zapornike, vsak je prevzel obrambo približno ene polovice, številke sem pozabil. Zdi se mi, da jih je na Kreka pkdlo kakih 60 do 70. Dela je bilo z njimi dovoli. Gospa Malka je pisala na pisalni stroj predloge in obrambne spise dan in noč. Vprašal sem Kreka, kdo bo vse to plačal. Odgovor je bil značilen za Kreka: „Nihče drugi kot ljubi Bog.“ Kot odvetnik, minister, voditelj beguncev (v Ligi ali brez Lige) je Krek opravil ogromno dela zastonj. Vse za druge, zase nič. Koliko nas je prišlo v Ameriko, ker nam je Krek našel sponzorje ? Koliko jih je dobilo službe z njegovo pomočjo? Ali smo mu bili hvaležni? Verjetno bo tudi to delo moral plačati Kreku ljubi Bog. * Ko smo pod nacisti živeli v taborišču, smo imeli samo en cilj — preživeti. Ro smo bili osvobojeni, smo vedeli samo, da domov ne gremo, nisn.o pa vedeli ne kod ne kam. Zvedeli sme, da je Krek v Rimu. Napisal sem pismo in Kreku pojasnil naš položaj. Nekdo je odnesel pismo v Italijo in ga tam oddal na pošti. Bil šem že v Muenchenu, ko mi pri- de nekdo iz Dachaua povedat, da nas išče ameriška komanda. Šel sem na ampriško komando v ¡Dachauu z nekim Nemcem, ki nam jo že v taborišču pomagal tolmačiti. Na komandi so mi povedali, da je ambasador Krek pisal pismo generalu Eisenhowerju in ga prosil, naj nas zaščiti. Komanda je hotela vedeti, kje smo (dr. Bano in J. Horvat sta bila že v Avstriji, Glušič pa nekje v Italiji), kako nam gre in če se čutimo ogrožene. „Ko bi bili vi tukaj, bi Vas poslal k Eisenhowerju, ker ste pod njegovo osebno zaščito, ker vas ni, mu bom poročal, kje ste,“ je rekel oficir, „ti pa glej, da spraviš čimprej vse sem v Dachau.“ Naročila nisem mogel nikoli izvršiti. Vendar sva šla čez dva meseca z Glušičem na komando v Dachau. Tam sva našla novo komando in nove ljudi, ki niso niti o nas niti o Eisenhowerje-vem pismu imeli pojma. Kljub temu smo bili veseli in ponosni, da je imel dr. Krek, predstavnik tako majhnega naroda, tak ugled in vpliv, da ie na njegovo pismo takoj reagiral poveljnik največje vojske vseh časov general Eisenhower. In dr. Krek je bil v tem času že davno „bivši“ emDasador, * Ko sem o Krekovi smrti obveščal po telefonu njegove srbske prijatelje v našem mestu, sem videl, kako so ga Srbi spoštovali in cenili. Stara .Srbkinja je vzkliknila: „Umro je najboljši prijatelj Srba!“ Srbski politik pa: „Krek je bio pošteni političar i -velik Jugo-sloven!“ Naj omenim še enega tujca! Ko smo tisto žalostno soboto, ko so polagali njegovo truplo v Clevelandu v grob, stal: po maši zadušnici v veži naše male newyorške cerkvice (zunaj je bilo zelc mraz), je naenkrat stopil v vežo, da gre v cerkev, bivši poslanec češke ljudske stranke dr. Adolf Prohaska. Samo jaz sem ga poznal. Bil je bled in premra-žen. Predstavil sem ga navzočim in mu povedal, da je prišel prepozno, ker je maša že minila. Zelo mu je bilo žal, da je zamudil. Rekel je: „Že tri dni sem bolan in večinoma v postelji. Hotel sem k maši za dr. Kreka za vsako ceno. Bil je vedno tako dober do mene. Vstal sem in šel na cesto. Bilo mi ie slaba, pa sem se vrnil. Zopet sem legel. Pa me je vest začela opominjati, da moram iti. Zopet sem vstal in šel na pot. Zdaj sem pa zamudil! Ko sem kot begunec leta 1939 pribežal pred Nemci v Beograd, mi je dr. Krek pomagal, ko sem kot begunec pred komunisti prišel v Ameriko, mi je zopet dr. Krek pomagal. Dr. Krek je bil krščanski demokrat v javnem in zasebnem življenju. Čehi in svetovna krščanska demokracija so izgubili dobrega prijatelja in vodnika.“ Zopet se je zavil v suknjo in odšel v hladno zimsko jutro. Njegova zvestoba nas je globoko ganila. * Samo enkrat je dr. Krek potreboval mene, pa tega ni niti vedel. Med vojno je nekaj časa govoril Slovencem na radiu iz Londona. Mi smo njegove govore dobro slišali, v Ljubljani in okolici jih pa niso, ker imeli okupatorji v Ljubljani motilno aparate. Našel sem človeka, ki je Krekove govore stenografiral. Našel sem ljudi, ki so Krekove govore nosili v Ljubljano. Naslednja številka „Svobodne ^Slovenije“ je prinesla Krekov govor Tako so tudi Ljubljančani vedeli, kaj je povedal. * Krek ni verjel v možnost kompromisa in sožitja s komunisti. Na teni stališču je ostal trden, ko so vsi drugi okoli njega omahovali. Bile so to trpi* ure za Kreka! In ko so tudi omahljivci spregledali, se ni nikoli hvalil, da je imel on prav že od vsega početka. Krek je tudi storil vse, da bi tiste, ki so proti koncu vojne vodili tako zgrešeno politiko, spravil na pravo pot. Vst je storil, da bi rešil pred izročitvijo domobrance. Nekateri so ga posluušali ir se rešili, nekateri pa so ravnali po svoji glavi in tako zakrivili tragedijo. V politiki je bil dr. Krek realist sicer pa je bil velik idealist. Verjel je v zmago dobrega nad zlom in v zmago resnice nad lažjo. ¡Pred leti je izdaj»' v okviru Svobodne Slovenije slovens-„Pregled“ Pregledu je postavil vodih „In resnica vas bo osvobodila“. * Pred leti je v ameriškem senat» Frank J. Lausche razlagal, kaj pomen' v jeziku njegove matere beseda »J110 žak“. Upam, dragi Slovenci, da njegoV*’ razlage niste pozabili. Ljudje bozu umrl je „možak“. Ne smemo pozabit' niti možaka niti njegovega dela. iDr. Zdravko Kala" fm owvdß fat iTfC LJUBLJANA. — Odgovor bo najbrž prav enostaven: Republiški sekretariat za socialno varstvo in zdravstvo je prejel od socialnozdravstvenega zbora slovenske skupščine poslansko vprašanje, katerega naslov sestavlja kar 120 vrstic ali 4 tipkane strani. LJUBLJANA. — V stari ljubljanski Cukrarni je bila dosedaj tekstilna tovarna „Volnenka“. Že lani pa so začeli graditi na šmartinski cesti nove prostore za to tovarno. „Volnenka“, v kateri je zaposlenih nad 200 oseb, je za novo tovarno dala 10 milijonov dinarjev, za nove stroje pa 12 milijonov dinarjev. MARIBOR. — V svetu občine Maribor so 6. marca pretresali med drugim tudi predlog o preimenovanju številnih naselij v okolici Maribora. Svet je do tega predloga zavzel negativno stališče in ugotovil, da je proti preimenovanju tudi prebivalstvo teh krajev. CELJE. — Slikarja Jožeta Horvata -■Jakija je celjsko okrožno sodišče oprostilo. Umetnostna galerija v Slovenj Gradcu in organizacijski odbor razstave „Mir, humanost in prijateljstvo med mirodi“ je tožilo hrvaškega slikarja-naivca zaradi izjav, ki jih je dal „Nedeljskemu tedniku“ glede organizacije razstave v Slovenj Gradcu. Jaki je vztrajal pri svojih trditvah, o katerih pravi, da je to pač njegovo gledanje in mišljenje. Po štiriurni razpravi je senat oprostil Jakija krivde; v razlagi sodbe je citiral tudi nekatere druge kritike, ki še bolj žolčno razpravljajo o nekaterih zvrsteh kulture, pa nikomur ne pride na misel, da bi jih tožil. PODČETRTEK. — Pred petnajstimi leti so o atomskih vrelcih v Podčetrtku pisali po vseh jugoslovanskih listih. Kljub dokazani zdravilni vrednosti ni prišlo do pravega razvoja teh toplic. Kljub temu, da ni v kraju nobenega hotela, pa je lani obiskalo atomske toplice 110.000 ljudi. (Nekateri kmetje so imeli kar 80 gostov dnevno na hrani, mnogi so prenočevali kar na KOROŠKA OBČNI ZBOR KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE >f Zadnjo nedeljo v februarju je imala Krščanska Kulturna zveza svoj redni letni občni zbor. Ob lepi udeležbi ga je vodil predsednik dr. Erik Prunč. Člani odbora so podali poročila o preteklem delovanju, nakar so bile volitve. Dr. Prunč je moral, iz poklicnih razlogov, oddati predsedniško mesto. Za novega predsednika je bil izvoljen 22-letni učitelj Jožko Hudi. Ostali člani odbora pa so: 1. podpredsednik: Lovro Kašelj, župnik v Hodišah; 2. podpredsednik: dr. Pavle Zablatnik, ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu; tajnik: Nužej Tolmaire; namestnica: Nežika Piskaj; blagajnik: prof. Jože Wakounig; na-, mestnik: Jože Kopeinig; odborniki: Vinko Zaletel, Karl Samonig, Ivan Matko, Milka Hartman in Janez Hudi. Po besedah novega predsednika, ki je učitelj v Beli pri Železni Kaplji, se je razvila živahna debata o načrtih in delu KKZ v novi poslovni dobi. senikih in podstrešjih, petičnejši pa so se vsak dan vozili iz Rogaške Slatine. Za toplice v . Podčetrtku se je zanimala tudi avstrijsko-nemška družzba Viena Hospitalia, ki je bila pripravljena vložiti v izgradnjo zdravilišča kar dva milijona dolarjev, a na ta predlog ni nihče odgovoril. LJUBLJANA — Za izdelavo „Projekta Gornji Jadran“, ki obsega obalno področje od Šibenika do italijanske meje, l>o prispeval del stroškov posebni sklad za razvoj Združenih narodov, pretežni del pa država. Ta projekt obsega tudi slovenske občine Koper, Izola, Piran, Bezena, Postojna, Ilirska Bistrica, Cerknica, Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin, Radovljica in Jesenice. Slovenija mora prispevati za izdelavo urbanističnega projekta 2.500.000 din; en milijon bo prispevala republika, o-stalo pa morajo prispevati prizadete občine. CELJE — Ljuba Kragolnik je 27. februarja rodila četverčke, a pri življenju sta ostala le prva dva novorojenčka. LJUBLJANA — Na občnem zboru. Društva slovenskih likovnikov je bilo no pisanju Dela od 28. februarja precej vroče. Občni zbor je potekal v znamenju „medsebojne nestrpnosti, ki izvira iz očitno nezadovoljivega položaja likovnih umetnikov in iz nezadovoljive odmevnosti tega področja slovenske umetniške ustvarjalnosti doma in v tujini.“ MARIBOR — Na zborovanju komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov so nekateri predstavniki načeli vprašanje pokojnine za kmete. Ugotovili so, da bodo velike težave za končno ureditev pokojnin kmetov, predvsem ker manjka sredstev. Toda člani skupščin socialnega zavarovanja se bodo energično zavzemali za čimprejšnjo rešitev tega perečega vprašanja. LJJUBLJANA — Živinorejci ustanavljajo društva za vzajemno pomoč. Že delujeta društvi v Šmarju in Šmartnem; v Radljah in na Bizeljskem so ju že prijavili oblastem, tik pred ustanovitvijo pa sta društvi v Komendi in v Zgornjem Tuhinju. Tudi drugod po Sloveniji se živinorejci pogovarjajo o ustanovitvi podobnih društev, ki naj bi jih rešili problemov zavarovanja živine. Zavarovalna podjetja pri zavarovanju živine so doživela neuspeh; šlo jim je namreč bolj za dobiček in provizijo, kot pa za resnično pomoč živinorejcem. Ti pa potrebuje več, kot samo pomoč pri bolezni živine in se zato združujejo v novih društvih. Računajo, da imajo zasebni kmetje okrog 350.000 glav goveje živine, prašičev pa 250.000. Družbeni sektor redi okrog 1500.000 govedi in 200.000 prašičev. Umrli so: Ljubljana: Anton Štre-kelj, tiskarski korektor v p., (92), Marija Vujčič, Alojz Trampuž, Viktor Prošek, Marija Vatovec, Franc čekal, Franc Mesec, Valentin Tušek, Angela Ter-pinc, Ivan Blažič, Tomaž Plečko (80)', Stane Lavtižar, Marija Letnar r. Pirnat, Ivanka Kobal r. Jamnik, Vida En-gelsberger, Jože Fink, .Stanislav Knavs, Naša skupnost počastila „La Prenso“ Društvo Zedinjena Slovenija je ko; predstavnik naše skupnosti organiziralo počastitev argentinskega dnevnika „La Prensa“ ob priliki njegove stoletnice. V ta namen so v ponedeljek, 30. marca, popoldne obiskali prostore Prense predstavniki Društva, predsednik Božo Stariha, podpredsednika Robert Petriček in Aleksander Majhen, blagajnik Stane Mehle ter v narodnih nošah gdč. Olga Sladič, Marjetka Stariha in Piavla Andrejak. Sprejel jih je direktor lista dr. Alberto Gainza Paz. Najprej je spregovoril predsednik g. Stariha, ki je v imenu slovenske skupnosti v Argentini izrazil dnevniku v osebi njegovega direktorja našo hvaležnost, kajti La Prensa je vedno branil principe človečanstva in stal ob strani zatiranim narodom v njihovem boju. Predsednik Stariha je tudi omenil 25-letnico genocida po Komunistih. SLOVENCI V UKRAJINSKA UNIVERZA PAPEŽA SV. KLEMENTA Slovenski oddelek Sporočamo slovenskim slušateljem, da bo inavguracija letošnjega šolskega leta v nedeljo, 5. t. m. v zgornji dvorani Slovenske hiše na R. L. Falcon 4158, Bs. Aires. Začetek ob 13. uri. Nastopno predavanje bo imel p. Ro-mr.riiuk o temi: Socializem Frankoja v luči Medellina. Vabimo vse slovenske organizacije, da pošljejo svoje zastopnike na slovesnost, ki je bo udeležil tudi ukrajinski škof msgr. Sapelak. MENDOZA Na tiho nedeljo zvečer je Društvo Slovencev v Mendozi imelo v dvorani Slovenskega doma avdiovizualno prireditev „Z Gospodom na Kalvarijo“. Po kratkih uvodnih mislih, ki jih je ob primemo pripravljeni odrski sceni — s simbolom našega Odrešenja, Križem — po zvočnikih podal prof. B. Bajuk Dr. Gainza >Paz se je zahvalil za počastitev s sledečimi besedami: „Ni se treba zahvaljevati, kajti „La Prensa“, ko brani vrednote svobode in skrbi za njih trajnost, zatrjuje le eno izme.l tradicij argentinskega naroda, in prav zato se vi tudi tako dobro počutite v tej deželi. Izražam željo, da bi prenehalo zatiranje vašega naroda, ter se iskreno zahvaljujem za to počastitev.“ Nato so dekleta v narodnih nošah izročila direktorju Prense bronasto plaketo, na kateri stoji zapisano: Slovenska skupnost čestita „La Prensi“ ob njeni stoletnici in se zahvaljuje za njen stoletni boj za ideale svobode in demokracije. Zedinjena Slovenija.“ O počastitvi je dnevnik prinesel v torkovi izdaji obširno poročilo ter objavil tudi veliko sliko delegacije z direktorjem Prense. A R O C N T I N I in v njih prikazal trojno misel: Jezus — učlovečeni Sin božji — Bog z nami; Jezus — naš Odrešenik — Bog za nas; in Jezus — naše Življenje v Evharistiji — Bog v nas, je pevski zbor^ iz ozadja dvorane zapel štiri postne žalostinke: Premrl — (Na Oljski gori, Vodopivec — Pod oljkami, Železnik —• žalostna Mati božja in požun — Na križu. V drugem delu pa je sledila avdiovizualna predstava sv. križevega pota s premišljevanji francoskega pisatelja Mihaela Quoista v slovenskem prevodu. Za uvod so vsi navzoči zapeli „Kraljevo znam‘nje“. Nato pa so po zvočnikih sledile recitacije premišljevanj ob zvo kih primemo izbrane glasbe in s projekcijami slik k posameznim postajam. Bogate in sodobne avtorjeve misli so brez dvoma globoko prevzele vse navzoče, ki so dejansko z vso globoko zbranostjo in sveto spoštljivostjo v mislih hodili z Gospodom na Kalvarijo. Ves čas je v dvorani vladala — celo med našimi malčki! — sveta tišina. In tako je zares vse s prepričeval-nostjo prevzela sklepna Premrlova pesem (zadnji odstavek iz kantate „Križu povišanemu“): O sveti Križ, visoka čast, ti naša si najlepša last!“ —Bb. SLOVENCI KANADA — Toronto V župniji Marije Pomagaj že dolga leta deluje Vincencijeva konferenca. Njenemu delu za reševanje problema revščine v skupnosti se je sedaj pridružila še mladina, ki je v postu izvedla karitativno akcijo v prid bolnim, revnim in osamljenim v domovini. Otroci v višjih razredih šole so izvolili poverjenike in jim prinesli postni dar iz Ana Peterka r. Rolih, Štefan Terglav, Janez Lavrenčič. Maribor: Karel Smrekar (81), Pavlina Maher (76), Viljem Pouk, Jurij Maher (88), Alojzija Konrad (80), Er-I nest Paluc, Marija Ivčetič, Nežka Bele. | Branko Priča, Mestinje, Jakob Ur-| haniia, Žirovše, Franc Sikošek, Domža-j le, Marija Prosen r. Oblak, Laško, I Marija Ajdič r. Debevc, Radna vas, | Karmeliia Rooss r. Orehek (89), Kranj, j Janez Kožuh, Dvor pri Polhovem Grad-i cu, Viktor Eržrn (Križnar) (91), Gor-| nje BiLje uri Kranju, Angela Marolt, | Plešivec, Franc Škerjanec, škrjančevo, : Majda šoter, Slovenske Koniice, Nikita j Primožič, Idrija., Ivan Novšak, (89), I Škocjan pri Novem mestu. PO SVETU svojih hranilnikov (ne iz žepa staršev). Res plemenito delo nedolžnih src. V župniji Brezmadežne pa se že pripravljajo na novo mašo, ki jo bo 31. maja zapel g. Jože Božnar. To bo lep praznik za vso kanadsko skupnost. Slovensko letovišče je v sezoni naj-priljubljenejša izletna točka med kanadskimi Slovenci. Letos ga bodo ©tvorili v nedeljo, 24. maja. Prva večja prireditev pa bo že tradicionalna Telova procesija, ki bo to pot 7. junija. Zato so pa takoj prve dni po veliki noči začeli prostovoljci svoje delo, da letovišče po zimskem počitku kar najlepše pripravijo za novo obdobje. KANADA — Kitchener Številnim slovenskim skupnostim v Kanadi se zadnje čase priključuje nova in sicer v kraju Kitchener. čeprav je bilo pred 15 leti tam le kakih 10 družin, se je v zadnjem času to število podese-torilo, ter je zdaj tam naseljenih kar 100 slovenskih družin. Prihajajo tja deloma iz raznih krajev Kanade, deloma pa tudi novi naseljenci iz (Slovenije. Imajo svoje slovensko prosvetno društvo, ki vsako leto organizira nekaj slovenskih družabnih prireditev. Občni zbor Slovenske hranilnice V soboto, 21. marca 1970, se je vršit redni letni občni zbor članov Slovenske hranilnice z. z o. z. (C. C. „S. L. O. G. A Ltda.) v zadružnih prostorih, Bme. Mitre 97, Ramos Mejia. Predsednik g. Ivan Ašič se je v pop zdravnem nagovoru najprej spomnil v preteklem letu umrlih zadrugarjev, med njimi zlasti odbornika Slovenske hranilnice g. Avgusta Mačka. Navzoči so za pokoj duš umrlih članov zmolil: kratko molitev. Nadalje je obrazložil velik socialni pomen v preteklem letu kupljene kinte ,,Sloga‘‘ v Villa Udaondo in veliko odobravanje, ki ga je ta korak zadruge sprožil pri svojih članih. Zadruga je priredila tri gospodarsko-prosvetne večere, na katerih so predavali gg. dr. Julij Savelli, Marko Kremžar in Valentin Selan. Predlagal je, naj bi se za taki večeri v bodoče bolj pogosto vršili, morda v obliki razgovorov ob okroglih mizah. Tajnik g. Janez Amon je poročal, da je odbor imel v preteklem letu 29 rednih in 1 izredno sejo, na katerih je bilo sprejetih 200 novih članov in odo- hrenih 150 prošenj za posojila. Število članov se je od prejšnje poslovne dob" dvignilo za 29.5% in je bilo ob zaključku leta 877 članov. V zvezi z nakupom kinte „Sloga“ v Viha Udaondo se je ob lepi udeležbi vršil izredni občni zbor 11. oktobra, ki je nakup soglasno in z navdušenjem odobril. Lepo je poslovala pravna posvetovalnica za člane, katero je uspešno vodil g. dr. Vital Ašič. Upravni odbor 'e redno zastopal zadrugo na vseh naših skupnih prireditvah in proslavah. Blagajnik g. Mirko Kopač je prebral bilanco in izkaz zgube in dobička za poslovno leto zaključeno 31. 12. 1969. številke najbolj zgovorno kažejo napredek Slovenske hranilnice. Merilo zaupanja so hranilne vloge, ki so v preteklem letu dosegle višino m$n. 224,714.935.—. Tudi zadružni kapital je občutno porastel in je znašal m$n. 24,465.700.—. Posojila članom so znašala m$n. 179 mili-Vmov 432.777.—. Predlagal je v imenu -' ’bora razdelitev dobička in sicer 30% na vplačani kapital, ostalo pa naj sc: knjiži kot prosta rezerva. Za blagajnikom je podal kratko analizo bilance poslovodja g. Marijan Loboda. Omenjal je, da so dosežki hranilnice še posebno pomembni, če pomislimo, da preteklo leto ni bilo preveč ugodno za gospodarske podvige v Ar gentini. Procentualno so bili v primerjavi z letom 1968 sledeči porasti: vplačani kapital 100%, hranilne vloge 80%, posoiila 70%, promet 90%. Kot dokaz, kako gospodarska moč slovenskega člo---eka v Argentini stalno raste, je navedel, da je bila povprečna višina hranilne vloge v letu 1969 m$n. 230.700.— medtem ko je bila leta 1968 m$n. 165 tisoč 500.— in 1. 1967 m$n. 105.000.—. V obliki dividende na deleže in obresti n» hranilne vloge bo Slovenska hranilnica letos plačala svojim članom in vlaga-teDem lepo vsoto m$n. 33,528.351.—. Vse to je bilo mogoče doseči s sode-lovanjem in zaupanjem vseh tistih rojakov, ki so že doumeli, da v slogi je moč. Ker je bilo na lanskem občnem zboru sklenjeno, da upravni odbor na vsakoletnem rednem občnem zboru poda rosebno poročilo o Medsebojnem zavarovalnem skladu članov (Slovenske hranilnice, je istega podal poslovodja g. Marijan Loboda, in povedal sledeče: Do konca leta 1969 se je v sklad prijavilo 397 članov, kar znaša 45% vsega članstva. Povprečna starost zavarovanih članov znaša 47 let. Na vpisnini je bilo vplačanih 397.090.— pesov, za zavaic-valne premije m$n. 731.368.—. obresti so znesle m$n. 29.579.—•• Izplačana sta bila 2 smrtna primera, eden za m$n. 31.000.— in drugi za m$n. 100.000.—. Končno stanje zavarovalnega sklada je bilo 31. 12. 1969 m$n. 666.947.—. Pozval je vse člane, ki se še niso pridružili zavarovalnemu skladu, da to čimpreje store, kajti združeni v delu in blagostanju, bodimo združeni in v pomoč drug drugemu tudi v nesreči. Poročilo o kinti „Sloga“ je podal g. Nande Češarek. Podrobno je poročal o stroških, izboljšavah in dohodkih. (Navajal je, da se obratni stroški kinte kljub nizkim cenam in vstopnini zadovoljivo krijejo. V času od 14. 12. 19C9 do 15. 3. 1970 je bilo na kinti 5.700 obiskovalcev, t. j. članov Slovenske hranilnice in njihovih družinskih članov. Od 1. aprila dalje bo kinta odprta za obisk ob nedeljah in praznikih. Tam bo vedno na razpolago pijača, po prednaročilu pa tudi hrana. Vstop bo prost, a Vsak teden ena Mirko Kunčič: PIŠČALKA (Materi v spomin) Misel roma v ravno polje, v ravno polje, v gaj šumeči, kjer pastirček mlad je piskal pesmi sto o mladi sreči. Vsak potoček, vsaka ptička mi v spominu tiho poje, vsako stezo, vsako bilko še spoznajo sanje moje. Še beseda prva v duši mehko kakor zvon doni mi, bled obraz nad zglavjem verno kakor večna luč gori mi. Vidim solzo, solzo svežo — biser v školjki — lesketati; skoznjo še ob smrtni uri si se nasmehljala, mati. Misel roma v ravno polje, roma v mrak samotne koče, kjer se nad piščalko strto mlad pastirček tiho joče... WWWVW.,A\WM,.V.WAWJ Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji” 30. marca 1950. — Št. 13 Iz notranjega uvodnika „Spet govorimo o sebi“. „... Ker je list odvisen izključno od pomoči svojih naročnikov in prijateljev, čutimo dolžnost, da jim povemo, kakršno je gospodarsko stanje lista... Prvič: Koliko stane list? V letu 1949 je bilo treba tiskarni plačati za tisk in klišeje $ 22.458,90. Poštnine je bilo treba plačati $ 4.510.—. Plača urednika in pomočnika pri upravi $ 6.950.—. Razni izdatki (pisalni stroj, popravila, najnujnejši inventar, pisarniške potrebščine, papir, ovojni papir, itd.) $ 3.236; skupno je imel list v letu 1949 $ 36.154.00 stroškov. Drugič: Kako pokriti stroške? Ker list nima nikake gotovine, je, kot smo rekli, le navezan na pomoč svojih prijateljev. Ti prijatelji se dele v tri skupine: 1) Naročniki, ki so v letu 1949 plačali $ 23.848.— naročnine; 2) Dobrotniki, ki so v letu 1949 prispevali v tiskovni sklad $ 4.420.—; 3) Oglaševalci, ki so plačali za oglase $ 6.129.40. Skupna vsota vseh dohodkov je $ 34.597.40. List je končal lansko poslovno leto s primanjkljajem $ 1.557.50. Kaj nam povedo gornje številke? To-le: List ni dobičkanosno podjetje. Ni in tudi ne mara biti. Naročnina je komaj pokrila tiskarniške stroške. Oglaševalcem in velikodušni žrtvi 90 dobrotnikov, ki so vplačali polno vsoto v tiskovni sklad, se moramo zahvaliti, da je list za silo izvozil. Če bi sumljivo dolga vrsta onih, katerim smo list celo leto v redu pošiljali, pa niso nič plačali, čutila, da je dolžna poravnati svoje obveznosti do lista, pa bi bili pokriti tudi stotaki, ki so v breme lanskemu obračunu...“ v _ z izkaznico, ki ste jo že, ali pa jo lahko dvignete v zadružni pisarni v uradnih urah. Za zaključek svojega poročila je g. češarek prosil vse člane, da prezrej ’ vse, kar jim na-kinti morda ni bilo prvo! ji, naj ohranijo v spominu samo lepe trenutke, katerih je gotovo bilo največ. Vsa podana poročila so navzoči sprejeli z odobravanjem. V imenu nadzornega odbora je podal poročilo g. Božidar Fink in priporočil občnemu zboru, da sprejme bilanco in izk*z zgube in dobička tako kot ju je predložil upravni odbor, kar so člani soglasno sprejeli. Pri volitvah za dopolnitev upravnega odbora Slovenske hranilnice je bila soglasno sprejeta lista, katero je predlagal odbor. Novi upravni odbor se sestoji: Predsednik g. Ivan Ašič, podpredsednik g. Albin Kočar, tajnik g. Janez Amon, podtajnik g. Franc Pergar, blagajnik g. Mirko Kopač, podblagajnik g. Miro Oman; svetovalci: gg. Aleksander Avguštin, Anton Godec, Alojzij Boh, Anton Javoršek, Anton Krajnik; namestnika svetovalcev: č. g. Ladislav Lenček C. M., g. Ivan Žnidar; nadzornik g Božidar Fink, namestnik nadzornika g. dr. Jože Dobovšek. Poslovodja g. Marijan Loboda. SLOVENSKI DAN 5. APRILA DOPOLDNE ©Ib 11.8© sv. maša VABI ZEDINJENA SLOVENIJA POPOLDANSKI PROGRAM ob 16 GOVOR - PESEM - BESEDA ESL0VEN1A LIBRE Editor responsable: Milos Statu Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aim T. E. 69-9503' Argentina OBVESTILA SOBOTA, 4. aprila 1970: V Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 20 prijateljska večerja, na kateri obeta biti zelo prijetno. V Slomškovem domu ob 21 mladinski ples. NEDELJA, 5. aprila 1970: Slovenski dan na Pristavi. Inauguracija letošnjega šolskega leta Ukrajinske univerze s slovenskim oddelkom, v zgornji dvorani Slovenske hiše na R. Falconu 4158. Začetek ob 13. PETEK, 10. aprila 1970: V Slovenskih hiši ob pol 9 igra Matiček se ženi. SOBOTA, 11. aprila 1970: V Slovenski hiši ob pol 9 igra Matiček se ženi. NEDELJA, 12. aprila 1970: V Slovenskem domu v San Martinu deveta obletnica blagoslovitve doma. V Slovenski hiši ob šostih igra Ma tiček sc ženi. SOBOTA, 18. aprila 1970: V Slovenskem domu v Carapachayu T, . j bajeslovna igra Zlatorog. Igrajo cara- crio m Avstrijo. Zmagal je Nemec Ihle - paciiaysid otroci, pred Schmidtom (Švica). Demšar je bil j SKAD priredi ob 19 v Slovenski hiši Pet t- Dolhar 7 in Mesec 8. ! pyvj letošnji sestanek, ki bo družabnega V Iromvoodu v ZDA „o na novi smu- 1 značaja. Vabljeni zlasti letošnji peto-ški skakalnici zmagali češki skakalci šoki. Raška, iDoubček, Hubačm Rydval; Slo- venec Stefančič je bil peti, Jurman 16., NEDELJA, 19. apnla 1970. Pudgar 17. Najdaljši skok pa je dose- V Slovenskem domu v Berazateguiju gel Američan Watt, ki je s 1!’I m zase- prvi mladinski dan del seclmo mesto. V Slovenskem domu v Carapachayu ponovitev igre Zlatorog. V gornji dvorani Slovenske hiše takoj po maši sestanek zaupnikov SKD- SLS. To obvestilo velja ket povabi’o vsakomur, ki morda pismenega vabila no bi dobil pravočasno. NEDELJA, 26. aprila 1970: V Slomškovm domu velika tombola. PO ŠPORTNEM SVETU V Ljubljani je bilo od 8. do 9. marca svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju in plesih na-ledu. Tekmovalo je 121 drsalcev iz 15 držav, časopisnih reporterjev pa je bilo kar 200. Američan Wocd je obdržal prvo mesto med posamezniki; v plesnih parih sta zmagala Pahomova in Gorškov (S.Z.), v parih Rodnina in Uljanov (S.Z.), pri damah pa je bila prva Nemka Seiiertova. Na svetovnem hokejskem prvenstvu skupine B v Bukarešti je ekipa ZDA osvojila prvo mesto brez izgubljene ^točke, druga je bila Zahodna Nemčija, tretja Norveška in 4. Jugoslavija. Jugoslavija je precej slabo začela, saj je izgubila z Romunijo s 3:4, z Nemčije. 3:6 in z ZDA s 1:5; prvo točko so Jugoslovani dobili šele v tekmi z Norveško, ki re. je končala neodločeno s 3:3. Nato pa so premagali Švico s 6:3, Bolgarije s 6:0, Japonce pa s 8:2. Najbolj so razočarali Romuni, ki so na tihem upaii celo na prvo mesto (igrali so pač doma), pa so bili predzadnji pred Bolgarijo in bodo v prihodnje igrali v skupini C. F ki prvenstvu za pokal Konsberg v St. Moritzu v Švici so se slovenski smuški skakalci dobro odrezali: bili so tretji v ekipnem tekmovanju za Švico, Zahodno 'Nemčijo in pred Italijo, Fran- DRUŠTVENI OGLASNIK Zedinjena Slovenija prosi vse gospe in gospodične za domače pecivo za slovenski dan. Seja voditeljskega sveta šolskega odseka Zedinjene Slovenije bo v sredo, 8. aprila, ob 19.30 v Slovenski hiši. Lepo vabljeno vse učiteljstvo. Knjižnica je od)\rta redno v uradnih urah, t. j. od 15—20 ure. Pouk v slovenskem tečaju za otroke mešanih zakonov so bo pričel v soboto, 4. aprila, ob 15 v Slovenski hiši. Pouk v dopolnilnem učiteljskem kurzu se bo začel v soboto, 4. aprila, ob 15 v Slovenski hiši. Komisija za 25-letnico bo imela svojo redno sejo v soboto, 4. aprila, ob 18. Uradne ure ZS so vsak dan od 15— 20 ure razen sobote. Za. dobra -voli© : i Videti ali no videti Zdravnik vpraša starejšo gospo, koliko je stara; ■ ■ ‘ 1 I ; --7,,Videla šem cveteti trideset ponala- ; . TL“ odgovori ta. ’„Tako? 'del kdaj šfe pa slepi?“ Bil je večji „Ata, . dane:; rai jc neki fant rekel, .. ’da sem, kakor bi. ti bil iz obraza izre-- zan.“ ... , . ,fRes? In kaj si mu ti rekel?" („Nič, bil je precej večji in močnejši „od mene.“ 7 ' Predaleč Testno vprašanje v osnovni šoli: ..Zakaj lotijo divjo gosi na jug?“‘ Tomažek: „Ker jc predaleč, da bi teklc.‘‘ OD DOMA Poznam državo, v kateri so novinarske raco z zakonom zaščitena divjad. Živel 1. april, dan jugoslovanskih upokojencev! . Pred. vojno, smo imeli barabe in žan-darje. Hvala Bogu, žandarjev ni več. „Poprimimo za delo!“ je vzkliknil in zgrabil za stolček. Slovenska kulturna akcija Slovensko gledališče v Buenos Airesu If* A M U h FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 577S TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221 OB 25-LETNICI GLEDALIŠKEGA DELA NIKOLAJA JELOČNIRA ANTON TOMAŽ LINHART TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI Komedija v petih dejanjih Igrali bodo NATAŠA SMERSUJEVA, MAJDA VOLOVŠKOVA, LUČKA POTOČNIK, MOJCA WILLENPART in MAKS BORŠTNIK, FRANCE HRIBOVŠEK, CIRIL JAN, NIKOLAJ JELOC-NIK, MAKS NOSE, LOJZE REZELJ in JOŽA VOMBERGAR Režija: Nikolaj Jeločnik Na cdru Slovenske hiše v petek, 10., soboto 11. aprila ob po! 9; v nedeljo, 12. aprila, pa ob šestih. Vstopnico po 4.— in 3.— pese v predprodaji v dušnopastirski pisarni Naročnina Svob. Slovenije za leto 1370: za Argentino $ 2.900.— Pri pošiljanju po pošti $ 3.000.—; ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa U USA dolarjev za pošijjanje z avionslu pošto. — Evropa, ZDA in Kanada as pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol lalleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-72U SFZ Ramos Mejia vabi na MLADINSKI PLES s stereo glasbo v soboto, 4. aprila, ob 21 v Slomškovem domu NEDELJA, 3. maja 1970: V Slovenskem domu v Carapachayu celodnevne . slavnosti Dr. FRANC KNAVS ODVETNIK —Srednješolski tečaj prične s poukom v soboto, 4. aprila, ob 15.30 v Slovenski hiši. Pred poukom bo še čas za vpisovanje zamudnikov. Vabljeni vsi dijaki, predvsem prvošolci,. Drugi del predavanja v okviru Zveze slovenskih mater. in žena o temi „Odliko in težave naših šolskih prizadevanj“ v pripravi ge. Marjane Batagelj, bo dne 30. aprila ob 19 v Slovenski hiši. Vso žene in vzgojiteljico prisrčno vabljeno.' UNIV. PROF. DR. JUAN BLAZNIK specialist za ortopedijo in travmatologijo Ordmira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-6855 PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE: Branaaiski odsek v Carapaehay« priredi v soboto, 18. aprila, ob 20 in v nedeljo, 19. aprila, ob 16 igro A. P. ZLATOIOG iz slovenskega bajeslovja Scenerija: Korošec-Sušnik Režija: Petelin Vabimo starše, da pripeljejo svoje otroke gledat drugi de! igre V kraljestvu palčkov. ■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•••■■■M V mesecu aprilu zopet prične KUHARSKE TEČAJE ga. Mira Eckcrjcva V VILLA BALLESTER Callc Buenos Aires 719 V MARTINEZU Callc Ladislao Martinez 257 - 4’ B V RAMOS MEJIA Avda. Gaona 498 Pojasnila in prijave na tel. 758-5795 • proslava devete obletnice BLAGOSLOVITVE SLOV. DOMA V SAN MARTINU bo v nedeljo, 12. aprila Dopoldne ob il. sv., maša v dvorani'čloma. ¡Daruje jo msgr. A. Oreliar. Opoldne bo na razpolago kosilo po izbiri Popoldne ob pol 16 AKADEMIJA Po akedemiji: s pestrimi točkami. Govoril bo g. dr. Vinko Brumen. družabna prireditev s sodelovanjem orkestra PLANIKE • ! 5 Lavalle 12S*3, p. 12, of. 2, Capital j : T. E. '35-2271 j J Uradne ure od 17—20 I -■ ■ * Na telefonu tudi dopoldne (10—12) ; ; ! Lujan, Ate. Brown 100 \ T. E. 105 ali 516 : I • V petek in soboto od 9—13 : 5 : JAVNI NOTAR | FRANCISCO RAUU CASCANTE / !• Escribano Püblico H 5 Cangallo 1642 Buenos Aires ■ - ' Pta. bajä, ofic. 2 I T. E. 35-8827 ' Br. Tone žužek ADVOKAT Uraduje öd 17.30 do 19.30 ure. Ponedeljek, sredo, petek. Lavalle 2331, p. 5, of. 10 : ; T. E. 47-4852 ' NEDELJA, 26. APRILA v Slomškovem donan velika Vsem naj Bog bogato povrne! t Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je dne 22. marca 1970, po hudem trpljenju, zapustila v 70. letu starosti naša draga mama, tašča in stara mama TOMBOLA Nad 50 bogatih tombol, 100 kvatern, 100 činkvinov Tablice že v prodaji! Kupujte tablice — darujte dobitke! . Helena Štefe roj. Cegnar K zadnjemu počitku smo jo' položili dne 24. marca 1970 na Lepo ec zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so priskočili na pomoč v bolezni in vsem rojakom, ki so se prišli poslovit od rajne. ■Posebno zahvalo vsem čč. gg. duhovnikom za podeljeno duhovno tolažbo in molitve ob 'krsti, Za opravljeno pogrebno sv. mašo z nagovorom in molitve ob grobu. Vsem naj Bog' zadostno povrne. SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z. Bartolomé .Mitre 97 - - Ramos Mejia T. E. 658-6574 Uradne ure: torek, četrtek; sobota od 16 do 20. - Sporočamo Vlagateljem, da lahko dvignejo ali pripišejo h glavnici . obresti za leto 1969 v zadružni pisarili v uradnih urah. Opozarjamo .vse člane pa življenjsko zavarovanje. Informacije, v zadružni pisarni V uradnih urah. ..'. , Predno vzamete posojilo ali kupite- na obroke, se oglasite pri nas. Če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite.v Slov» hranilnico. - Žalujoči': ", '. ' V Hčerke:Tilka„ Micka (sestra usmiljepka), in, Ana z družino . Sinovi: Jernej in Filip z družinami; Lojze, Tine in Janez Buenos: Aires; 24. marca 1970. Buenos Aires, Ramos Mejia; Avstria, Spittal; Slovenija, Kranj, ' ' .. . Drulovka Zahvala Društvo Pristava v Castelarju sc prisrčno zahvaljuje vsem, ki so ns kakršen koli način pripomogli, da je druga tombola v nedeljo, 8. marca 1970, tako lepo uspela. Predvsem se toplo zahvaljujemo mizarskemu podjetju „Grant“ (gospodom Ef.avku Skobemetu in družabnikom) za prelep glavni dobitek, vsem drugim našim prijateljem, ki so nam darovali mnogo lepih in praktičnih dobitkov. Iskrena hvala vsem sodelavcem in vsem rojakom ter našim argentinskim prijateljem, ki ste sc letos udeležili tombole v izredno lepem številu. Pomagali ste ne samo k popolnemu uspehu, ampak tudi k uresničitvi glavnega namena tombole: postaviti na Pristavi v Castelarju lep dom.