Jubilejska razstava v Pragi 1908. Industrialna razstava v Pragi bo otvorjena vse poletje 1908. leta. Eazstava, ki 80 jo nameraTali prirediti na Dunaju, se je morala popolnoma umakniti velikanski praški razstavi. Cesar je obljubil svoj prihod v Prago in nadvojvoda Franc Ferdinand je prevzel protektorat. Praška trgovska zbornica je žrtvovala vse, da bi otvorila jubilejsko razstavo kot velikansko, impozatno manifestacijo trgovstva in industrije obeh narodnosti, ki sta zastopani v trgovski zbornici. Jubilejska razstava naj pokaže, kakšen vpliv je imela konkurenca obeb narodnosti na gospodarski razvoj na Geškem. V vseh komitejih so zastopani Čehi in Nemci. Glede napisov je tu vsakemu prosto dano, da se poslužuje kateregakoli jezika boče, samo napisi, ki jib preskrbi vod&tvo samo so v obeh jezikih. Kar se tiče organizacije razstave, je vredno omeniti, da bazira na mnogih novih principih. Eden najbolj važnib je, da je razstava strogo sistematiško razdeljena, zaradi česar bodo sorodni industrialni oddelki tvorili posamezne skupine; vsaka važnejša skupina ima svoj paviljon in le izjemoma so nekatere manjše skupine v enem paviljonu. Praška jubilejska razstava ne tvori torej nikake centralne-industrialne palače, nikakega velikanskega poslopja, v katerem bi bile različnejše stvari ena poleg druge razstavljene, tako da bi obiskovalec kmalu ves pregled izgubil in ves izmučen zapustil tako veliko poslopje, v kateremje pregledal mnogo interesantnih stvari. Omenjena sistematiška razdelitev razstave ter razdelitev posameznih skupin po paviljonih olajša pregled cele razstave ter da priliko obiskovalcu, da lahko bitro najde stvari, ki njega zanimajo. Da bo ta razstava zadovoljila vse obiskovalce, zato je porok velikanska industrija na Češkem. Izmed važnejših produkcij ne manjka tu skoro nobene, in mnogo tvornic, ki se bodo udeležile razstave, prekaša rsa enaka podjetja v Avstriji in mnogo tudi v vsi Evropi. Tako so zastopane tu največji mlin v Avstriji, največja tvornica za sladkor, največja tvornica za špirit, največja pivovarna, največja tvornica za stroje, za vagone itd. Prostor, ki ga zavzema razstava, je velik 400.000 m2, trg. zbornica ja postavila 22 ?elikih paviljonov, razen tega pa še okolo 100 manjšib paviljonov. V paviljonu za stroje je zastopanih 100 tvrdk, razstavljeni so tu tudi velikanski stroji za tovarne, tako na primer je eden stroj za tovarno za špirit 24 m visok. Otvorjena je bila razstava 14. t. m. Zanimanje za razstavo je velikansko, kar kaže že število obiskovaleev — od 14. t. m. do 18. t. m. je obiskalo razstavo okolo 150.000 ljudi. pripomniti pa je še treba, da razstava še niti popolnoma gotova ni, kar bo šele enkrat v začetku junija. Bazstava sama na sebi pa tudi to zanimanje zasluži, zakaj kaj tako krasnega, kaj tako fino izvedenega Praga še ni imela. Skozi glavni vhod pridemo takoj v Pergolo, prostor, ki je popolnoma od evetlic in dreves obdan in je takorekoč cvetlična dvorana razstave. Od tu vidimo že prvi veliki prostor razstave pred seboj, ki obstoja iz samib pre- krasnih nasadov, kičloveka popolnoma očarajo. Eavno nasproti glavnemu vhodu je glavna palača razstave, ki zavzema 13.000 m2. Postavljena je bila že leta 1891., kjer je bil* takrat razstavljenib največ stvari, pri letošnji razstavi pa zavzema samo stvari, ki 8e tičejo prometa, dalje socialno - politiško ekspozicijo, tekstilno industrijo in instrumente. Na levo in desno se pa razprostirajo zopet drugi paviljoni, ki zavzemajo med različnimi nasadi velikanski prostor. Vsa razstava je nekaj izrednega ia vredna, da si jo ogleda vsakdo, komur to dovoljuje čas in pa gmotno stauje.