SLOVENSKA
Glasilo slovenskega kmečko - delavskega ljudstva
Leto ll.
Izhaja 15. in zadnjega v mesecu. — Uredništvo ta uprava: Ljubljana, Trnovski pristan 14/1. — Tisk J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren: L. Mikuš. — Kdor želi, da mu neobjavljen rokopis vrnemo, naj priloži znamke za poštnino. — Naročnina mesečno Din 3’—•, četrtletno Din 9'—. celoletno Din 36'—. — Za Ameriko Dolar 1'50 na leto. — Čekovni račun št. 16782. — Plača se lahko tudi v nerabljenih poštnih znamkah. — Oglasi po dogovoru. — Za konsorci]: Izdajatelj in urednik Pavel Kreutzer v Ljubljani, Trnovski pristan 14.
Stev. 13.
Obvestilo.
Yse skupine slovenskega kmečko-delavskega gibanja so se združile. Y zvezi s tem sta se sešla konzorcija Slovenske zemlje" in „Stare pravde" ter sta sklenila, da se strneta v enoten konzorcij, ki bo izdajal skupen list kot glasilo vsega slovenskega kmečko-delavskega gibanja. List se bo imenoval „Slovenska zemlja" z geslom „Za staro pravdo!".
Kakšen je položaj na
Jesenicah?
Splošno stanje pri KID je vedno bolj napeto. Z raznimi izgovori na račun Zenice napoveduje podjetje znatne redukcije v obratih žične valjarne, žičarne in žebljarne, to je v obratih, ki izdelujejo žeblje in material za to. Pri tem se sklicuje podjetje na zalogo 140 vagonov žični-kov, češ da ni upanja, da bi to zalogo v kratkem času izpraznila, a za prihodnje leto sprejema že Zenica vsa naročila tega materiala in radi tega je podjetje prisiljeno zmanjšati svojo produkcijo. Sedaj je podjetje uvedlo skrajšani delovni čas v omenjenih obratih, nekatere delavce je pa poslalo na prostor.
Kakor pritiska podjetje na nas kovinarje, ravno tako pritiska tudi na stavbinsko delavstvo, katerega imamo nad 300. To delavstvo je zaposleno pri raznih stavbenih in zidarskih delih v tovarni in pri stanovanjskih hišah. Vsem tem delavcem je odpovedano z izgovorom, da KID ne more nalagati tako velike investicije v negotovost, ko se na obzorju vedno bolj pojavlja Zenica. Širijo se tudi drugačne vesti — o tem pa
dTUgič.
Seveda je vse to le radi nekih namenov podjetja in pri tem mora,
kakor vedno, plačati račun delavstvo.
Vendar je razveseljivo, da se je delavstvo vsaj sedaj, ob 12. uri, združilo in je upanje, da bomo v bodoče skupno nastopali za obrambo svojih koristi in pravic. Osnoval se je na pobudo SMRJ skupen medstrokov-ni akcijski odbor (MAO), ki temelji na naslednjih zahtevah, ker so vsem delavcem skupne in se zato tudi moramo skupno zanje boriti:
1.) Proti vsaki fašizaciji del. strok, organizacij in njih razpustu.
2.) Za svobodo koalicije, svobodo tiska in govora, svobodo prepričanja in stavkanja.
3.) Proti demontaži slovenske industrije.
4.) Za popolno izvajanje socialne zakonodaje in proti njeni demontaži.
5.) Za uvedbo 40-urnega delovnega tedna ob nezmanjšani mezdi.
6.) Za mezde, ki naj zagotove obstoj delavski družini.
7.) Za popolno izvajanje kolektivne pogodbe.
8.) Za pravičen delovni red.
9.) Za splošno uvedbo plačanih dopustov, družinskih doklad in stanovanjske doklade.
10.) Za zgraditev delavskih stano-
Pred kratkim je umrl Maksim Gorki, največji ruski in slovanski proletarski pisatelj. Izmed njegovih del imamo Slovenci prevedena posebno roman „M a t i“ in dramo „N a d n u“.
vanj in za izvedbo zaščitnih in higienskih naprav.
11.) Za takojšnjo rešitev vseh spornih točk in novih akordnih postavk.
12.) Proti krivičnemu kaznovanju delavstva in za zahtevo, da se odpuščeni in premeščeni delavci zaposlijo ponovno pri svojem prejšnjem delu.
Podpisane organizacije, ki tvorijo ta MAO, se zavezujejo, da se bodo
za izvedbo tega programa borile z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Naša podružnica SMRJ se letos pripravlja, da slavi dne 15. in 16. avgusta 30-letnico svojega obstoja. Vabimo vse sodruge in sodru-žice, da pridejo tedaj na Jesenice, da se spoznamo in porazgovorimo o vseh svojih težkočah in skupnih koristih.
V zadnjem času se je začelo pri nas gibati tudi stavbinsko delavstvo.
Dr. Ivo Štempihar:
Slovenski kmet In delavec ter ustanovitev socialistične stranke
(Konec.)
Da so moje trditve pravilne, dokazuje sam Sedej, čeprav nehote. Ob koncu svojiega sestavka o zablo-oah, pravi, da se sme in mora delavstvo poli/tično organizirati le v samostojni politični skupini in da more vse to zrasti le v demokraciji.
Sestavek nas pa opozarja še na to posebnost v slovenski politiki, da neke politične skupine trdovratno zagovarjajo načela, proti katerim je vse slovensko ljudstvo. Tako n. pr. vemo, da so očetje današnjih Jugoslove-narjev“ nasprotovali uvedbi splošne volilne pravice, čeprav so se ponašali, da so narodni „naprednjaki“. Njih sinovi pa so v novi državni skupnosti zagovarjali misel o enoj-Hosti državnega naroda, čeprav tega enojnega državnega naroda ni-
kjer ni in ga pri nas nikoli ne bo. Kako navdušeno so ti gospodje zagovarjali uvedbo javne volilne pravice in obenem poudarjali svojo demokratičnost, nam je še vsem v spominu. Če vprašamo za vzroke te protiljudske politike in razloge, s katerimi jo upravičujejo, spoznamo, da so bili ti ljudje samo zato za tako politiko, ker so imeli med ljudstvom tako malo zaslombe, da so morali poseči po teh nedemokratičnih metodah, če so hoteli priti do oblasti. Ker niso imeli za sabo ljudskih množic, so posegli po takih izvenljudskih oporah, samo da pridejo do oblasti. Ce je iskreni dr. Tavčar ob uvedbi splošne volilne pravice neprikrito priznal strah pred poplavo ljudske volje, je ^a v senatu Janez Pucelj pokril to resnico s smešnim pridigo-
vanjem nekakšnega slovenskega imperializma, češ da zato ni federalist, ampak unitarist, ker je Slovenija tako majhna ...
Kar velja za meščanske „narodno-napredne“ politike, velja na žalost tudi za socialno-demokratske. Tudi teh je v Sloveniji nasproti drugim političnim skupinam malo in po pravici sodimo, da so zato unitaristi, ker se boje številčne malopomemb-nosti v Sloveniji in žele povečati svoje število s pomočjo unitarizrpa. Nekako megleno pove to tudi Sedejev sestavek tam, kjer pravi, da ni
v	korist delavskega razreda, če bi se delil in cepil še na slovenske, hrvaške, črnogorske in dalmatinske organizacije, temveč je dolžnost socialistične politike, da brani koristi delovnega ljudstva vse Jugoslavije, najsi je država organizirana unitaristično, avtonomistično, federativno ali konfederativno. Potemtakem mora delavstvo imeti vse svoje organizacije unitaristično urejene, čeprav bi bila država federativno
urejena; zakaj sicer preti nevarnost, da se delavstvo „cepi po plemenih". Radovedni smo, kaj poreče Sedej, če postavimo temu strahu nasproti misel svobodnega tekmovanja pokrajinskih organizacij po kulturni stopnji vsake pokrajine. Ali se mu zasveti, da je to veliko bolj uspešna pot k uspehu za vse delavce v državi kakor da visoko kulturni de-zravna s stopnjo slovenskega kmeta lavec v Sloveniji čaka, kdaj se kulturna stopnja macedonskega kmeta in delavca zviša vsaj za toliko, da se in delavca, kadar ta dovolj pade kulturno, gospodarsko in družbeno. Toda recimo, da je delavstvu koristnejša unitaristična ureditev strokovnih organizacij; zakaj naj bi pa slovenski delavec prisegal samo na unitaristično urejeno politično organizacijo, ni mogoče uvideti, saj nima unitarizem pri nas prav nobene politične upravičenosti, ker nima v ljudskih množicah niti zaslombe niti osnove. Opozoriti moramo pa pri
Sedaj je organiziranega že nad 200. Podrtje je všem otjj^evedalo, češ da se na 'splača nalagati kapitala v to negotovost, fco je v gradnji Zenica. Zajio rai^če delavstvo na cesfe). N$ ramo stajVbince, tudi kovinarji $o pAnussgni in se jim nič boljše ne obeta. Zato združimo se in borimo se skupno! Ravno tukaj se vidi, kako skupne so naše koristi in zakaj se ne bi potem tudi skupno in enotno borili. Tudi za stavbince bo potreben skupen akcijski odbor, kakor smo to dosegli kovinarji.
Dne 29. junija smo imeli javno zborovanje mladine. Obisk je bil precej dober. To je menda prvo mladinsko zborovanje v zadnjih letih. Mladina je poročala o svojem bednem in brezupnem položaju in videlo se je, da gleda na življenje stvarno in s skrbjo v bodočnost. Sklenila je, da se oklene pobude ..Strokovne komi-
sije“ v Ljubljani, za osnovanje mladinskega odseka ter da delo ^e ko* misije podpre s stvarnimi, pjpdlogi. Sprejeta je bila tudi resolucija in poslana Strokovni komisij*. V glavnem vsebuje naslednje to)«c: popoL noma samostojna organizačiia, kate-ro Y»aj vodi in upravlja mladina sama; sodelovanje z vsemi ostalimi mladinskimi organizacijami in društvi; vsestranska možnost delovanja, tako na strokovnem, kulturnem in športnem področju; nizka članarina itd.
Tudi mi pozdravljamo pobudo Strokovne komisije, da osnuje mladinsko organizacijo in apeliramo nanjo, da mladini da res tako organizacijo, kakršno mladina zahteva in potrebuje.
Jesenice, dne 1. julija 1936.
Kovinar.
Politični razgled po svetu
1. Izreden politični dogodek je bil osebni nastop abesinskega cesarja v Ženevi. Pojasnil je stališče svoje države in prosil pomoči. Povedal je, da se je ob no-gajanjih z Italijo zanašal na ..Društvo narodov14, ker bi bil sicer lahko od-stonil nekaj abesinske zemlje, a je tako tvegal vse. Ugovarjal je kršit-
vi	mednarodnih nogodb.
Italijanski časnikarji so zagnali hrušč in trušč, da }ih Je moralo predsedstvo zborovanja odstraniti in izročiti sodišču.
Nevušev nastop ni nomaval. Sankcije proti Italiji so bile odpravljene in abesinski predlogi odklonjeni; vendar spor ni bil končno rešen. Dva doeodka sta bila značilna za presojo položaja. Prvič aneksija Abesinije ni bila naravnost nrizn,ana in je abesinske ^redloge odklonila nekako samo polovica držav, a druga polovica se je vzdržala glasovanja, oziroma odšla iz dvorane; drugič so začeli abesinski uporniki nove boje in praske iz zasede, ker imajo Italijani v oblasti le večje kraje, a ne vse države. Nasprotno je abesinski cesar napovedal vojno do konca in se je abesinsko poslaništvo v Londonu obrnilo na angleško javnost za denarno pomoč, kar odobrava angleška opozicija (socialisti in liberalci).
2. Komaj so za silo potlačili abesinsko vprašanje, že se je morala Ženeva baviti z novim: z gdan-s k i m. Da dobi Poljska izhod na morje, so dali po svetovni vojni Gdanskemu, ki je bilo preji del Nem-
čije, položaj samostojnega mesta s komisarjem ..Društva narodov44, a obenem so dovolili poljski državi določene pravice. Upravo mesta so dobili pri volitvah v roke nemški narodni socialisti, ki hočejo Gdansko združiti z Nemčijo; zato terjajo sedaj izpremembo mestne ustave in ljudsko glasovanje (plebiscit), ki naj odloči o bodoči pripadnosti mesta.
Tako se zopet nemški fašizem postavlja po robu »Društvu narodov44. Ni še urejeno vprašanje o zasedbi Porenja, že preti nevarnost, da Nemci novič nasilno uničijo mednarodne pogodbe. Demokracija zboruje, diktatura udarja, a vendar ima prva veliko večino prebivalstva za seboj...
3. Na Finskem so bile parlamentarne volitve, ki so tudi tukaj prinesle napredek levici. Medtem ko sp pridobili socialisti še enkrat toliko mandatov kakor so jih imeli doslej, so druge stranke prav neznatno napredovale ali celo nazadovale, n. pr. nacionalisti. Polagoma se svet preobrača, ker politična zavest in osebna samostojnost rasteta počasi v boju z gospodarskim in duševnim pritiskom.
4. Dosegel se je sporazum med Avstrijo in Nemčijo, po katerem prizna Nemčija neodvisnost Avstrije, a Hitlerjevci stopijo v avstrijsko vlado in »domovinsko fronto44. S sporazumom sta se obenem približala drug drugemu italijanski in nemški fašizem.
vsem tem na okolnost, da je organizacijski temelj delavske strokovne povezanosti v Jugoslaviji — konfederacija, ker je delavstvo že danes organizirano v slovenskih, hrvat-skih in drugih organizacijah in je malo čudno samo to, da vladajo nad temi organizacijami ljudje, ki trdijo, da takih organizacij ni treba, da se delavstvo ne bi »plemensko cepilo44.
Sklep:
Našemu gibanju, ki hoče biti gibanje slovenskega kmeta In delavca in ostati zvesto slovenski politični misli, je edina politična namera odločen boj za dosego potreb in zahtev slovenskega delovnega ljudstva in za svobodo in demokratično gospodstvo nad samim seboj. Podtikajo nam predvsem dvoje: da s svojim zavezništvom s Hrvati izdajamo Slovenim Hrvatom in da smo del hrvatskega fašizma.
Tisti, ki nam očitajo prvo, se neprenehoma trudijo, kako bi sami privabili istega dr. Mačka v svojo
sredo in namenoma pozabljajo, da dr. Maček danes ni le predstavnik Hrvatov in predsednik hrvaške kmečke stranke, ampak tudi predstavnik prečanske opozicije, v kateri so zastopani Slovenci, Hrvati in prečanski Srbi.
Tisti pa, ki nam podtikajo drugo, ne morejo najti dosti hvale za Srbi-janca Davidoviča, ki pa sam sledi dr. Mačku in ki ga smemo šteti med redke srbijanske politike, ki razumejo, kje je rešitev našega težkega notranjepolitičnega položaja.
Ce se slovenski kmet in delavec tega zavedata, lahko sprevidita, kako jima hočejo nekateri zmešati pojme in izrabiti današnjo politično negotovost, ki je nasledek dolgoletnega trpljenja, izkoriščanja in diktature. Spoznati morata, da so vse slovenske in ljudsko misleče politične skupine danes dolžne za nekaj časa odložiti svoje posebne strankarske programe in se strniti v boj za dosego popolne demokracije in pravilne notranje ureditve države.
Domača politika
Očitno razkrivala prave namegfc
»Mariborski veče^nik44 se navdušuje za zedinjenje vseh -južnoslovanski narečij (tudi bolgarskega) v skupen književni jezik!
Tako je prav, da nacionalisti očitno odkrivajo svoje namene. Ne mislimo na dolgo zavračati tega predloga; samo toliko rečemo, da je zastarel že več stoletij. Danes nimamo skupnih narečij, ampak tri književne jezike (slovenski, hrvatsko-srbskf in bolgarski), od katerih ima vsak svoja narečja. Drugič se pa takšne zgodovinsko in življenjsko utrjene potrebnosti ne menjajo čez noč z vladnimi odredbami in strokovnimi obravnavami, kakor si to misli imenovani list.
Takšni predlogi so mogoči v Sloveniji po 350 letnici Trubarjeve smrti!
„Slovenec“ |n »Slovenska ljudska fronta".
»Slovenec" prepušča »ljudskim frontam" zmerom več prostora v svojih predalih. Oči-vidno ima »ljudsko fronto" za svojega glavnega nasprotnika. S sredstvi, ki po navadi niso drugega kot zavajanje in ovajalstvo, skuša njegov referent „za levičarstvo, kakor ga imenuje »Delavska pravica", pie-pričati bralce »Slovenca", da so ljudske fronte povsod po svetu in tudi pri nas doma »komunistične iznajdbe". Zaradi tega »slovenska ljudska fronta" našemu ljudstvu ne more prav nič koristiti, kvečjemu mu lahko vzame še to, kar ima — njegovo vero. Tako misli »Slovenec".
Naši krščanski delavci, njihova strokovna organizacija in njihov tisk pa niso tega mišljenja. O ljudski fronti na Francoskem n. pr. in o odnosu francoskih katoličanov do nje prinaša njih glasilo »Delavska pravica" prav nasprotna poročila. Ta poročila so večkrat podprta z izjavami uglednih voditeljev francoskih in belgijskih katoličanov! Tako n. pr. beremo v letošnji 26. številki imenovanega Usta uvodnik pod naslovom »Jasne besede44, kjer je zanimiv naslednji odstavek: »Francoski katoličani niso vsi odklonili sodelovanja v novem ljudskem političnem gibanju. Razdelili so se ,pač po svojem političnem naziranju med desnico in ljudsko fronto.
In kfšč a,u,sk l de 1 a v cf 90 sedanji p r o g ra td in d^lovapie ljudske fronte podprli t Program ljudske fronte je konkreten: kolektivna p o *o d b e, 40, urni d e 1 a,v n i tede.4, plačani do-pusti, zvišanje mezd delavcem in nameščencem, podržavljen je oboroževalne industrije, ureditev financ s podržavljen jem Narodne banke, konkretni načrti za zboljšanje položaja kmetov in jodohno. In kako naj bi sedaj krščanski delavci nastopili proti tem konkretnim upravičenim zahtevam, katere so leta in leta sanji branili in se zanje borili? Kako naj bi krščanski poslanci v parlamenta glasovali proti zakonom, ki so jih že sami predlagali? Ali naj bi mar imeli tako zakonodajo za sprejemljivo samo takrat, če i9 sami izvojujejo? Ali naj bo njih načelno stališče glede teh konkretnih vprašanj sedaj drugačno zatp, ker je te zakone priuesel pred zbornico Leon Blum, in zanie glasujejo tudi socijalisti drugih skupin?
»Delavska pravica" pa nima samo toliko poguma, da brani francosko ljudsko fronto ■pred napadi »Slovenca", ampak prinaša tudi o osnovanju slovenske ljudske ironte objektivna. poročila, ki so v velikem nasprotju s pisanjem »referenta za levičarstvo v »Slovencu". Krščanski delavci dobro vedo, da je boj za vero predvsem zadeva verskih organizacij in da njih vera ni prav nič v nevarnosti, če se v gospodarski in politični borbi pridružijo ostalim skupinami, ki hočejo ljudstvu resnično pomagati.
Naročajte
„SloDensko
zemljo
ker s tem podprete naše gibanje
Gospodarski vestnik
Zaupnikom!
Občinski zadružni zaupniki, okrajni zadružni zaupniki, skličite vsak mesec seje zadružnih odborov! Na teh sejah obravnavajte delo za organizacijo »Sloge44 v svojem okolišu, obravnavajte gospodarske prilike in zahteve svojega kraja ter o korakih, ki bi jih morala »Sloga" storiti, da ljudem pomaga. Stavite predloge načelstvu in poročajte o sejah.
Skušajte organizirati »Slogo" tudi izven svojega okoliša. Poiščite ljudi, ki bi prevzeli zaupništvo. Pritegnite k »Slogi* tudi obstoječe zadruge. Cim bo »Sloga” bolje organizirana, bo potrebovala raznih gospodarskih zadrug pri izvajanju svojega programa.
K sodelovanju pri »Slogi" je treba nujno pritegniti socialno šibke s.loje.: delavce, bajtarje, male obrtnike. Ti so v najtežjih prilikah; zato so bolj prosti raznih starih vplivov in imajo naj večje zanimanje za to, da »Sloga" začne čimprej z delom.
Vsak član »Sloge" mora biti agitator za »Slogo". To je potrebno, ker je še marsikje ne poznajo.
Zaupniki, skrbite za redno poslovanje. iPobirajte mesečno članarino in jo redno nakazujte načelstvu. Ker je »Sloga44 v slabem finančnem položaju, pridejo prav še posebni
prostovoljni prispevki.
Gibanje ,,Sloge*1
Kljub zaprekam, ki jih stavjjajo „Sk>gi“ različni »voditelji" slovenskega delovnega ljudstva, se »Sloga44 pridno giblje. Gotove so priprave za ustanovitev »Sloge*1 na Jesenicah, v Zagorju, Hrastniku, Trbovljah, v Toplicah na Dolenjskem in v Celju. Ves gornji gorenjski del, okolica Celja, Prek-
murje in Slovenske gorice so živahno na delu, da napravijo tesno mrežo zadružnik zaupnikov, Javljajo se sodelavci iz vseh delov Slovenije, Tudi nekatere zadruge so izjavile, da bi rade pristopilo kot član k »Slogi44. To, mj saiuo želimo, ker moramo pričeti novo zadružno, stavbo.
15. julija 1936.
»SLOVENSKA ZEMLJA«
Štev. 13. stran 3.
Zelo je razveseljivo tudi to, da se je delavstvo pričelo živahno zanimati za „Sk>go‘‘. Delavci so postali živahni propagandisti m organizatorji „Sloge“. Tudi delavska kon-
„Gospodarska Sloga“ v Zagrebu je imela dne 28. pret. ra. redni občni zbor. Prišlo je 15.800 delegatov. Zadruga ie bila ustanovljena pred letom dni iu se je danes razširila po vsej Hrvatski. Iz poročila načelstva posnemamo naslednje podatke:
Na dan občnega zbota je štela -zadruga 4000 zaupnikov in okrog 100.000 zadrugar-iev. Vsaj enkrat na mesec so imeli v vsakem okraju zaupniki sestanek, kjer so razpravljali o enotnem nastopu na sejmih, pri prodaji živine, pri prodaji mleka in pri določevanju delavskih plač.
Ustanovljeni so bili strokovni posvetovalni odbori za organizacijo povišanja cene živini, mleku, volni; žitu; za znižanje. mestnih trošarin in uvoznin, za zvišanje delavskih plač; iza osnovanje osrednje zadruge za sadjarstvo in zelenjavo in za organizacijo ribištva. V odborih so sodelovali najboljši strokovnjaki in je bilo sklenjeno, da se ustanovi „Zavod za preučevanje kmečkega; in sploh, narodnega gospodarstva", ki bo nadziral in pravilno usmerjal predloge strokovnih odborov.
Zadruga je organizirala pomoč pasivnim krajem, ki so lansko leto utrpeli veliko Škodo zaradi suše. Po svojih zaupnikih je zb raj a okrog 100 vagonov živeža, katerega so podarili kmetje v rodovitnejših krajih, 60, vagonov živeža pa so prispevali ameriški Hrvatje v denarju. Zadruga je pošiljala tudi otroke iz siromašnih krajev v druge kraje, kjer so bili preskrbljeni z zadostno hrano.
Februarja meseca je začelo gibanje za dvig cene živini in že v treh mesecih je bila organizirana vsa Hrvatska in so kmetje na sejmih enotno nastopali. Po poročilih, ki Jih je nač«k»tvo prejelo- iz posameznih krajev, računajo, da .je skupni uspeh te akcije okrog 3,400.000 dinarjev. ToJiko so torej hrvatski kmetje dobili več denarja samo z akcijo na sejmih, kar je zasluga zadruge „Sloge“.
Poročilo izrecno poudarja, da je zadruga varovala tudi revne mestne prebivalce s tem, da je preprečila podraženje mesa.
sumna društva iščejo direktnih stikov z organizacijami „Sloge“ radi kupovanja kmečkih pridelkov iz prve roke.
Tudi akcija za znižanje mestnih užitnin in uvoznin je imela lepe uspehe in bodo okoliški kmetje teh mest letno za okrog 800.000 dinarjev na boljšem. Delajo pa na to, da popolnoma odpravijo trošarine na vino, ki so vinsko trgovino skoraj čisto uničile.
Tudi za zvišanje plače poljedelskim delavcem je dala pobudo zadruga „Sloga“ in so po nekaterih okrajih podpisali kolektivne pogodbe med delojemalci in delodajalci. Na enak način so urejene tudi plače gozdnih delavcev, voznikov peska itd. Ker so plače povišane skoraj za 50%, znaša dobiček kmečkih delavcev na milijone.
Ker je v siromašnih krajih mnogim kmetom stiska celo za semenje, je začela zadruga organizirati semenska skladišča, ki daiejo spomladi proti obveznicam seme za setev in ga- kmetje jeseni s primernimi obrestmi vrnejo od pridelka.
Zadruga je tudi podprla gibanje mesarskih -pomočnikov, da bi v nedeljah ne delali in jim je izbojevala nedeljski počitek.
Medtem ko je bila doslej cena volni 8 do 12 dinarjev za kg, so na pobudo zadruge kmetje v nekaterih okrajih dosegli najmanjšo ceno 15 dinarjev.
Trudijo se tudi, da bi organizirali skupno prodajo sadja in zelenjave, vina in ustanovili osrednjo ribarsko prodajno zadrugo. Prizadevanje „Sloge“ za povišanje cene mleku smo omenili že v eni prejšnjih številk ..Slovenske zemlje".
Glede oljne repice je zadruga dosegla, da bo „Prizad“ tudi od kmetov kupoval proti takojšnjemu plačilu oljno repico, če bodo skupno zbrali najmanj dva vagona.
KeV potrebuje taka velika organizacija vedno več prostorov, za katere plačuje zadruga velike najemnine, nameravajo zgraditi lastni zadružni dom, za katerega je mestna občina zagrebška že odstopila primemo stavbišče.
Zadruga izdaja tudi štirinajstdnevnik pod imenom ..Gospodarska Sloga".
b) odločanje o odobritvi predloženih računov (bilance in računa zgube in dobička) ta o podelitvi razrešnice načelstvu in nadzorstvu;
c) določitev največjega zneska, za katerega se sme na račun zadruge načelstvo zadolžiti;
č) sprememba pravil;
d) volitev razsodišča;
e) razpust zadruge in imenovanje likvidatorjev;
f) odločanje o nabavi, odtujitvi ta zadolžitvi zadružnih nepremičnin;
g) potrditev najemninskih pogodb, do katerih je zadruga obvezana ta ki se letno obnavljajo;
h) odklanjanje in izterjevanje terjatev nasproti udom načelstva ta nadzorstva ter imenovanje pooblaščenca ali zastopnika v tožbi za ta namen;
i) odločevanje o pritožbah proti načelstvu in nadzorstvu ali uradnikom glede njih poslovanja:
j) odločanja o predlogih posameznih udov, če so bili le-ti najmanj osem dni pred občnim zborom prijavljeni načelstvu;
k) odločanje ob sporih glede tolmačenja pravil in sklepov občnih zborov.
XIII.
Zapisnik občnega zbora.
§ 15.
Zapisnik občnega zbora vodi zapisnikar, ki ga imenuje predsednik, podpišeta ga pa predsednik ta zapisnikar ter dVa oveto-vatelja, ki ju izbere občni zbor.
XIV.
Načelstvo.
§ 16.
Načelstvo obstaja iz 7 do 10 članov, ki jih voli občni zbor. Udje načelstva ne morejo biti istočasno udje nadzorstva.
Predsednika in podpredsednika izvoli načelstvo samo iz svoje srede.
Ce kak ud načelstva trikrat zaporedo-; ma' ne pride na sejo ta tega izostanka pravočasno pismeno ne opraviči, Izgubi man* dat. To se mora na seji v zapisniku ugotoviti in ga z navadnim pismom o tem obvestiti. Načelstvo ima pravico na izpraznjeno mesto kooptirati novega uda do prihodnjega občnega zbora.
Ce odpade v letu polovica udov načel*
; stva, se mora sklicati izredni občni zbor za izpopolnitev načelstva. Seje načelstva sklicuje po potrebi predsednik ali njegov namestnik. Predsedništvo mora sklicati sejo tudi tedaj, kadar to zahteva nadzorstvo ali tretjina udov načelstva. Seje načelstva se sklicujejo pismeno vsaj tri dni prej. O sejah načelstva se mora obvestiti tudi nadzorstvo, ki lahko sejam prisostvuje brez pravice glasovanja.
Veljavno se sklepa Je tedaj, če je navzočih nad polovico udov načelstva. Sklepa se z absolutno večino: ako so glasovi razdeljeni na dve enaki polovici, je predlog odklonjen.
O sejah se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, zapisnikar ta vsi prisotni udje načelstva takoj po seji.
Dolžnosti načelstva so:
a) odločevati o sprejemanju in Izključevanju udov;
b) voditi posle zadruge in izvrševati sklepe občnega zbora strogo po zakonu ta teh pravilih;
c) pri najemanju posojil v imenu zadruge držati se strogo pooblastil, katera ie dal občni zbor;
č) skrbeti, da se v redu izvršujejo zadružne obveznosti;
d) skrbeti, da se razpoložljiva imovina zadruge plodonosno naloži;
e) prijavljati trgovskemu sodišču vsako spremembo v načelstvu:
i) prijavljati trgovskemu sodišču sklepe občnega zbora, ki zadevajo spremembo zadružnih pravil prenehanje eadruge ali združitev s kakšnim društvom, zaradi vpisa v trgovski register: pred tem vpisom nimajo imenovani sklepi pravne vrednosti;
g) imenovati nameščence zadruge in določati plače;
h) ter končno izvrševati vse druge naloge, ki so določene v teh pravilih.
Načelstvo se voli na tri leta.
Funkcija udov načelstva je častna in ne sprejemajo za svoje delo nobenih nagrad.
XV.
Nadzorstvo.
§ 17.
Nadzorstvo obstaja iz treh do pet članov, katere izvoli občni zbor za dobo enega leta. Udje nadzorstva izvolijo izmed
sebe predsednika, ki sklicuje seje th jim predseduje. Predsednik sklictije seje po predpisih trgovskega zakona ta po potrebi, sejo pa mora sklicati rta pišnieno zahtevo dveh udov nadzorstva. Sklepi seje so veljavni z nadpolovično večirio. Glasuje se z večino glasov; ako so glasovi razdeljčtti ha dve enaki polovici, je predlog odklonjen. O sejah Se vodi zapisnik, katerega podpišejo takoj vsi navzoči.
XVI.
Delovanje nadzorstva.
§ 18.
Nadzorstvo mora paziti, da se posluje po zakonu, po pravilih in po skleniti občnega zbora. Pregledovati mora spise, knjige Irt blagajno ter dognane nedostaffce vpisovati v zapisnik in odrejati, d’a se odstranijo. Ima pravico prisostvovati sejam načelstva s posvetovalnim glasom.
Če nadzorstvo opazi, da kak člen načelstva, vse načelstvo ali kak uradnik ne dela po zakonu in po sklepih občnega zbora ta če spozna, da zadrugi iz kateregakoli razloga preti nevarnost, tedai je dolžno zahtevati, da se zaradi odločitve skliče izredni občni zbor.
Ta občni zbor izvoli posebnega predsednika.
Funkcije nadzorstva so častne ta ne sprejemajo udje nadzorstva za svoje delo nobenih nagrad.
§ 19.
Udje nadzorstva jamčijo zadrugi osebno in solidarno v smislu zakona za točno izvrševanje svoje dolžnosti ta za škodo, ki bi nastala zaradi njihove malomarnosti.
Za sklepe in odredbe načelstva ni odgovoren ud, ki je glasoval proti in če de to ugotovljeno v zapisniku.
XVII!
Nameščenci.
§ 20.
Načelstvo izbere ta po potrebi nastavi za opravljanje zadružnih poslov nameščence. Ti ne morejo biti niti udje načelstva niti nadzorstva, a so odgovorni z vsem svojim imetjem za škodo in izgubo, ki so Jo povzročili s svojo -malomarnostjo.
Vsako potrdilo, s katerim se potrjuje prejem denarja, mora poleg uda načelstva podpisati tudi blagajnik.
Nameščencem določa plače načelstvo.
Za nameščence so veljavni obstoječi zakonski predpisi, pogodba ta eventualna pragmatika.
XVIII.
Zaupniki.
§ 21.
Zadruga imenuje v vseh krajih svoje«* področja zaupnike, katerim določa delo načelstvo.
XIX.
Podružnice.
§ 22.
Zadruga lahko ustanavlja podružnice. Za njihovo ustanovitev je potrebno, da načelstvo:
a) to sklene;
b) odobri potrebne izdatke;
c) odobri potrebni upravni odbor ta razsodišče, ki ju Izvolijo udje podružnice.
Računi teh podružnic se vodijo posebej in se izkazujejo v zaključnih računih centrale.
Tudi njihovo delo nadzira nadzorstvo.
Njih pridobljeno imetje je last zadruge.
Njihovo delo določa poslovnik, ki ga odobri načelstvo.
XX.
Sklepni računi.
§ 23.
Poslovno leto se krije s koledarskim letom. Koncem leta se mora sestaviti sklepni račun in bilanca na tale način:
a) imetje se vpisuje v tistj vrednosti, ki jo ima na dan popisovanja;
b) zadružni deleži udov in rezervni sklad se vpisuje med dolgove:
c) vrednostni papirji se ne smejo vpisovati po višjem tečaju, kakršnega imajo zadnji dan poslovnega leta:
č) od vrednosti strojev, ostalih naprav, nepremičnin se mora odpisati toliko, kolikor so ti predmeti po uporabljanju dejansko izgubili na vrednosti, najmanj pa 10%;
d) dvomljive in negotove terjatve se bi-lanclrajo v verjetnostni vrednosti, nelztoi-JjiVe se odpisujejo;
e) čisti dobiček se ne deli nikoli med ude, temveč se vpisuje med rezervno glavnico.
PRAVILA
„Sloge“, gospodarske in podporne zadruge slovenskih kmetov in delavcev v Ljubljani, r. z. z o. z.
(Konec.)
Vabilo na občni ■zbor, v katerem mora biti označen čas, kraj in dnevni red Občnega zbora, se mora objaviti najmanj osem dni prej. Če gre za spremembo pravil, združitev ali prenehanje zadruge, pa 14 dni prej.
O zadevah, ki niso na vabilu označene kot dnevni red, ne more občni zbor niti razpravljati niti sklepati.
Izjema je predlog za sklicanje novega občnega zbora ter predlog, da se načelstvo ali nadzorstvo pokliče na odgovornost ali odstavi.
IX.
Pravica glasovanja na občnem zboru.
§ 11.
Naobanih zborih sodelujejo udje osebno Ude ki stanujejo izven Ljubljane, lahko zastopajo drugi, ki imajo od teh pod-pisano pooblastilo.
Noben zadrugar ne sme imeti več kot pet 'pooblastil.
Vsak zadruga r ima samo en glas ne glede na število deležev.
X.
Sklepi občnih zborov.
§ 12.
Občni zbor lahko veljavno sklepa, če Je na njem zastopana vsaj petina vseh udov.
O	predlogu glede spremembe pravil lahko klepa občni zbor le tedaj, če je zastopana vsaj ena tretjina. O predlogih glede
združitve ali prenehanja zadruge pa le tedaj, če sta prisotni vsaj dve tretjini vseh udov:
Običajno se glasuje ustno razen pri vo-
1	it v i načelstva in nadzorstva ta na predlog petine udeležencev. V tem primeru mora predsednik odrediti tajno glasovanje, ki se vrši z glasovnicami. Za ugotovitev oddanih glasov imenuje predsednik dva zadrugarja kot skrutinatorja. Sklepa se z absolutno večino glasov. Pri enakem številu glasov Je predlog odklonjen. Če se sklepa o zaupnici, pomeni enako število glasov nezaupnico.
Občni zbor vodi predsednik načelstva ali njegov namestnik: ako sta oba zadržana, ga vodi najstarejši ud načelstva.
če je občni zbor sklican na zahtevo nadzorstva ali zadrugarjev. si občni zbor izvoli sam predsednika.
XI.
Odgoditev občnega zbora.
§ 13.
Ako se občnega zbora ne udeleži po pravilih predpisano število udov. se odgodi za.pol ure. Nato se veljavno sklepa ne glede na število prisotnih udov, kar pa mora biti v vabilu izrečno omenjeno.
XII.
Področje občnega zbora.
§ 14.
V	področje občnega zbora pada:
a)	volitev načelstva, nadzorstva ta njih odstavitev;
Delo hrvaSke »Gospodarske Sloge"
Poleg bilance je treba napraviti tudi seznam zadrugarjev v času zaključevanja računov ter število med letom izstopivših, kakor tudi število vpisanih, oziroma odpovedanih zadružnih deležev.
Tako sestavljeno bilanco in seznam zadrugarjev morata 'pregledati načelstvo in nadzorstvo ter ju v zadružnih prostorih dati na vpogled najmanj osem dni pred občnim zborom^
XXI.
Razsodišče.
§ 24.
Spore med zadrugarji in glede zadruge rešuje razodišče, to je odbor trojice, ki se voli za tri leta na rednem občnem zboru. Razsodišče izvoli, izmed sebe predsednika, ki ga v njegovi odsotnosti nadomešča najstarejši ud in rešuje spore dokončno po najboljši vesti. V poslovanju pa ni vezano razsodišče na predpise tožbenega postopka.
Da bi se zadrugarji odvrnili od pravdanja, ki večkrat uničuje cele družine, je namenjena temu razsodišču tudi naloga, da skuša izvensodno reševati tudi take spore med zadrugarji, ki ne izvirajo iz zadružnih razmer.
Zaradi tega je vsak zadrugar dolžan, preden toži svojega tovariša rednemu sodišču, predložiti spor zadružnemu razsodišču, ki bo skušalo sprte stranke pomiriti ali v sporu odločiti.
Delavsk
Uredništvo sporoča: Ker je ..Slovenska zemlja" glasilo vsega slovenskega delovnega ljudstva, tako kmetov, delavcev kakor tudi obrtnikov, smo skien»li uvesti posebno strokovno rubriko za delavstvo. — Storili smo to iz teh razlogov, ker je število delavskih naročnikov pri našem listu zelo naraslo in so stalno prihajale iz vrst delavstva prošnje, naj se to napravi Isto bomo napravili tudi za obrtnike, takoj ko jih bomo imeli zadostno števil« med svojimi naročniki. Za obe rubriki bomo osnovali poseben urednišiki odbor: za delavstvo iz delavcev, za obrtnike iz obrtnikov. Sodelavci javite se!
Jesenice
2e od leta 1932. bije jeseniško kovinarsko delavstvo, pri Kranjsiki industrijski družbi, boj za uveljavljenje svojih gospodarskih in zaščitnih pravic in za uveljavljenje delavskih zaupnikov. Ta borba, ki je rodila tudi lanskoletno stavko, se z dneva v dan bolj zaostruje. Jasno je, da nam je ta borba vsiljena, kar lahko razsodi javnost iz naslednjega:
Z zapisnikom z dne 31. marca 1932 se je ravnateljstvo KID zavezalo, da bo izdelalo nov delovni red s sodelovanjem delavskih zastopnikov. Letos, t. j. po preteku 4 let, je podjetje »dalo delovni ted ne oziraje se na predloge zaupnikov ali zastopnikov organizacij.
Z zapisnikom o zaključku lanske stavke, se je podjetje zavezalo voditi razprave za izpopolnitev kolektivne pogodbe na podlagi člena 5. in 15. kolektivne pogodbe in na podlagi vloženih predlogov. Ta pogajanja pa so se morala naravnost izsiliti in so se šele po dvakratnem razbitju delno zaključila, nekatere točke pa so še danes ostale nerešene. Značilno pri vsem tem je pa to, da podjetje vsako malenkostno spremembo v obratih in celo pri vsakem, iz Bistrice v Rožu uvoženem in v obrat stavljenem stroju (čeprav zastarelega sistema) šteje za tehnično in organizator.ično izpopolnitev obrata in se hoče na podlagi tega okoristiti s spremembo ^kolektivne pogodbe na škodo delavskih akordnih mezd, medtem ko pogajanja za mezde za novo uvedena deda zavlačuje v nedoglednost.
S finančnim zakonom za leto 1936./37. je stopila v veljavo tudi delna odprava § 219. obrtnega zakona, kar znači povečanje profita angleškemu in francoskemu kapitalu v Mežici in Trbovljah ter vsem tistim, podjetjem, ki so podrejena zavarovanju svojega delavstva pri ibratovski sklad-nici. Kljub temu, da si je delavstvo pri KID po § 219. obrt. zakona priznane prejemke zavarovalo na ta način, da jih je vključilo v
XXII.
Prenehanje zadruge.
§ 25.
Zadruga preneha delovali:
a) kadar zaključi to občni zbor;
b) kadar je razglašen nad njenim imetjem konkurz.
O prenehanju zadruge in uporabi njenega imetja zaključuje Občni zbor z večino dveh tretjin glasov in to le tedaj, če sta na tem občnem zboru zastopani vsaj dve tretjini udov. Na tem občnem zboru se morajo izvoliti likvidatorji, ki so dolžni izvesti likvidacijo po predpisih trgovskega zakona.
Preostalo zadružno imetje, izvzemši zadružne deleže, ki se morajo zadrugarjem vrniti, se ne sme razdeliti med ude. temveč se mora uporabiti v kak splošno koristen gospodarski ali dohrodelni namen, kajkor odloči to občni zbor, ki je sklenil likvidacijo.
XXIII.
Splošne določbe.
§ 26.
Za vse, o čemer nimajo ta pravila posebnih določil, so odločilni predpisi trgovskega zakona.
Pravila so bila sprejeta na ustanovnem občnem zboru dne 8. marca 1936. in vpisana v zadružni vpisnik pri okrožnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani, dne 28. marca 1936 v odd. III. zvezku XI.. str. 78.
vestnik
člen 2. naše kolektivne pogodbe, je podjetje brez vsake odpovedi kolektivne pogodbe kar z razglasom po obratih napovedalo ustavitev plačil v primeru bolezni ali nezgode.
Ob opustitvi elektrodnih izdelkov na Dobravi so se vršile večkratne intervencije glede zaposlitve dobravskega delavstva v obratih na Jesenicah ali Javorniku in se je ravnateljstvo dne 28. februarja t. 1. zavezalo, da bo to delavstvo pri prihodnjih sprejemih v delo v prvi vrsti upoštevalo. Do danes je bilo že mnogo novih delavcev sprejetih v delo, pri čemur pa niso bili dobravski delavci upoštevani.
Delavski zaupniki imajo spričo takih nekorektnosti organov podjetja pri izvajanju pogodb, zapisnikov in dogovorov skrajno •težko stališče.
Omembe vredno je tudi to, da je, ko sta delavska glavna zaupnika iz Jesenic in Javornika tov. Perko Vencelj in Kralj Ignac intervenirala pri ravnateljstvu radi odpusta
4	delavcev ter sta pri tem opozarjala na ogorčenje delavstva na Javorniku, ravnateljstvo tolmačilo to za grožnjo in s to motivacijo predlagalo glavna zaupnika banski upravi v (razrešitev. Oba imenovana sta bila na podlagi tega zaslišana pri upravni oblasti I. stopnje v Radovljici in le slučaju, da sta tej intervenciji prisostvovala dva in tako izpričala zlonamerno popačenje izjave, je pripisovati, da se nakana podjetja ni posrečila.
Navedeni primeri dovolj zgovorno dokazujejo dobro organiziran načrt podjetja, da v prvi vrsti zlomi delavske zaupnike, po zlomu teh pa bi prešlo k napadu na vse socialne in gospodarske pridobitve jeseniškega delavstva, proti čemur pa se bomo vsi z vso odločnostjo tudi borili.
Kovinar.
Ljubljana
Pri nas se vrše mezdna gibanja vsevprek, rastejo kot gobe po dežju, vse sl hoče izboljšati svoj položaj, 'ker živimo pač v siromašnih razmerah. Stavbinci, tramva-jarji, kovinarji v strojnih tovarnah in livarnah, tekstilci, vse povsod je delavstvo v boju, da si izboljša svoj boložaj. V tovarni ..Saturnus" v Mostah pripravlja delavstvo skupno z nameščenci osnutek nove kolektivne pogodbe, ker stara ne ustreza nič več današnjim razmeram.
Ko bi (bil Ivan Cankar živ, ibi rekel: Življenje se drami v nižavah ... Res je, Ljubljančani se dramimo! Vendar v eni stvari smo pa še za ostalim delavstvom Slovenije! Nimamo ljubljanskega ..Krajevnega akcijskega m edstro kov n ega odbora" sestavljenega iz zastopnikov vseh strokovnih organizacij, kakor imajo to povsod po ostalih krajih Slovenije, n. pr. Je-
senice, Hrastnik itd. V tem pogledu bo treba zadihati rokave in iti na delo, da tudi pri n'as to napravimo, ker je za nas življenjske važnosti.
Celfe
Tekstilno delavstvo se drami. Vse ženske delavke tekstilike smo se že skoraj organizirale. Res je, na delu so bile sile, ki so nam hotele preprečiti, da bi se organizirale; vendar smo premagale njihov odpor. Tudi razdvojiti so nas hoteli, da bi se ustanovili dve organizaciji, ko je vendar sedanja dovolj prostorna za vse in tudi dovolj demokratična, ker vsak (lahko pove, kaj mu ni všeč, in se mora vsak pokoravati sklepom večine, tako da je vsaka diktatura nemogoča. Dve delavki, ki sta hoteli, da bi vsi ostali poslušali samo njuno voljo, smo odstranili iz tovarne. Za takšne ni prostora med nami.
Iz Gribell v
Iz našega kraja se malokdaj kdo oglasi v kakem listu, čeprav je tudi nam marsikaj na jeziku. Naši gasilci so lansko leto na dan cerkvenega „žegnanja‘‘ priredili veselico, ker so računali, da bo gasilno društvo pri taki množici vendarle prišlo na svoj račun. Čisti dobiček je bil namreč namenjen za zgradbo gasilnega doma, v katerem ibo tudi prosvetna dvorana. Cerkvena oblast nam je pa prepovedala veselico s plesom, čeprav je bil doslej običaj tak, da smo na dan „žegnanja“ vedno tudi plesali. Seveda gasilci niso mogli preprečiti, da bi ne bilo plesa in zato je odpadla tudi običajna služba božja pri podružnični cerkvi sv. Vida, kamor hodijo romarji od blizu in daleč, ker je ta svetnik priprošnjik za zdravje oči. Zato so morali •romarji žalostni in brez službe božje oditi in kaže, da bo ta naša romarska cerkvica
Iz Predgrada v
2e zadnjič sem pisal o težkih razmerah v naših krajih in o tem, kako napreduje pri nas zadruga „Sloga“, po kateri si bosta kmet in delavec izboljšala svoj položaj, samo če bosta res složno in pogumno nastopala. Danes se spet oglašam z nekaterimi pripombami".
Naša dolina že pred vojno ni mogla .preživljati vsega ljudstva. Zato je vsako leto odhajal vetik del malih posestnikov — zlasti mladih ljudi — v ameriške in nemške rudnike in tovarne. Danes je našim ljudem pot v tujino zapirta, ker nas tujci ne potrebujejo več, ker jim stroji proizvajajo še preveč blaga. Zato je pa doma vedno večja stiska. Skrajni čas bi že bil, da se Slovenija indu-strijalizira, da bomo začeli doma izdelovati, kar moramo sedaj uvažati. Naš mali kmet in bajtar in tista mladina, ki je domači grunt ne more preživljati, bi talko prišli do dela.
S	tem bi se tudi kmetov položaj zboljšal, ker bi lalžje in za večjo ceno prodajal svoje pridelke. Seveda je važno, da bo ta industrija organizirana po smotrnem načrtu, to se pravi po potrebah delovnega ljudstva in ne po potrebah tujih in domačih kapitalistov.
V	lanski osmi številki ..Slovenske zemlje ‘ srno brali, kako v Ljubljani nekateri podjetniki izkoriščajo nastavljence in vajence. Nič boljše ni v manjših mestih in trgih, n. pr. v Kočevju. Če hoče belokranjski kmet sina dati izučiti za mizarja, mora fantu kupovati vso obleko in še posebej plačati kakih triti-soč dinarjev za „oskrbo in pouk". Tak vajenec mora delati po 10 ur na dan in dostikrat opravila, ki nimajo z mizarstvom nič skupnega, tako da je pravega učenja v teh treh učnih letih kaj malo. Nekateri mojstri pa znajo še bolj izkoriščati. Ko je vajenec dovršil učno dobo, ga odpuste in si vzamejo novega vajenca, čeprav so tukaj jasne določbe obrtnega zakona, da mora biti vajenec po enem letu učne dobe primerno plačan in ga mora mojster po učni dobi še eno leto zaposliti.
Maja meseca smo brali v ..Domoljubu" o zbiralnih dnevih za zgraditev doma za je-
Upamo, da bo podjetje preskrbelo zanju tudi izven tovarne. Me ju v svoji sredi nočemo več!
Trbovlje
\Pri nas teče življenje naprej kot običajno, le da je kriza vedno hujša, strah za bodočnost vedno večji, a obenem tudi volja popraviti te razmere. Rudarji želimo, da se osnuje skupni „Krajevni medstrokovni odbor" vseh treh strokovnih organizacij; kajti potrebe vseh so enake in čemu bi hodili ločeni?
V	svoji sredini imamo tudi ljudi, ki sicer govore o potrebi skupnega odbora, v srcu pa niso zato in delajo ravno nasprotno; vendar upamo, da tudi pridejo kmalu na pravo pot in spoznajo, da so v zmota, da je to njihova škoda. Mi smo to že spoznali.
Rudar.
Bell Kra|lnl
ravno tako prepadla kakor se je zgodilo s cerkvijo v vasi Borštu.
V	gospodarsko zadrugo „Slogo“ se pri nas pridno vpisujemo. Čeprav so prispevki nizki, jih vendar v teh časih težko zmoremo. Toda zavedamo se, da so tudi te žrtve potrebne; kajti le, če borno združeni v enotni organizaciji, si lahko izboljšamo svoi obupni položaj. Zato vsi v „Siogo“!
Zvesti smo tudi slovenskemu kmečko-de-lavskemu gibanju in zvesti mu hočemo ostati do končne zmage. Skupno se hočemo bojevati za popolno enakopravnost slovenskega naroda in pravico do človeka vrednega življenja. Vemo pa, da Slovenci le tedaj zmagamo, če gremo vštric s hrvaškim narodnim gibanjem, ki ga vodi dr. Vladko Maček.
Š e g i n a Matija.
Poljanski dolini
tične. Vsak naj bi prispeval po en dinar v ta dober namen. Toda mi že tako plačujemo tudi za narodno zdravje velike davščine in tudi sploh nimamo nobenega jamstva in kontrole, kaiko se bo ta denar porabil, ker se dela vse za zaprtimi vrati. Sicer pa vidimo, da se skoraj vse zdravstvene ustanove grade v drugih krajih in Bela Krajina sistematično zapostavlja, menda zato, ker smo tako zavedni in si upamo misliti s svojimi glavami in ne slušamo slepo. Tudi pri nas imamo dovolj primernih krajev in prostorov za take zdravstvene domove in baje je že knez Auersperg ponudit svoj grad v Predgradu v ta namen.
Naši „Jeruzalemci“ se vedno bolj zaganjajo v nas. Ti drobtinčarji nočejo ničesai slišati o ikaki načelni slovenski in ljudski politiki in so veseli, če smejo pobirati drobtine, ki padajo z bogatinove mize, katero mu pa sami polnijo z najbolj izbranimi jedili. Kdaj nehamo Slovenci s tako pogubno politiko?	Josip Veber.
Osebna vest. V četrtek, dne 9. t. m. se
je poročil gosp. Vilko Šterk, trgovec na Vinici, s svakinjo hrvatskega narodnega poslanca g. dr. Iva Šubašiča. Poročna priča neveste je bil gospod dr. Vladko Maček. Svojemu somišljeniku želimo vse najboljše na novi življenski poti.
Iz uredništva in uprave:
Vsem dosedanjim naročnikom, ki jim je
naročnina .potekla, smo priložili položnice in jih prosimo, da nam čimprej nakažejo naročnino.
Premožnejše somišljenike prosimo, da
prispevajo v tiskovni sklad ..Slovenske zemlje". Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da podpre naš list, ki zastopa koristi slovenskega delovnega ljudstva!