Konec preteklega tedna je bila izročena prometu nova cesta med Orehkom in Zgornjim Bitnjem mimo Iskrine tovarne na Laborah. Cesto je zgradilo Cestno podjetje iz Kranja. Vrednost leto opravljenih del znaša okrog 3 milijone dinarjev — Foto: F. Perdan Kranj, sreda, 5. 6. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah za gorenjsko Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka Tržič — Izdaja ĆP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Leto XXVII. Številka 43 Odslej posluje v veleblagovnici Globus v Kranju trgovina AUTOCOMMERCE XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 9. 00 19. AVGUSTA g| Predstavniki delovnih organizacij so na petkovem občnem zboru Gorenjske turistične zveze na Bledu podpisali samoupravni sporazum o sodelovanju pri Pospeševanju razvoja turizma na Gorenjskem. — Foto: B. Blenkuš GOSTJE IZ MONGOLIJE V ISKRI — V spremstvu sekretarja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Martina Koširja je v petek dopoldne obiskal'Iskrino tovarno telekomunikacij na Laborah namestnik predsednika velikega narodnega hurala LR Mongolije Sonomin Luvsan, ki je vodil mongolsko delegacijo na 10. kongresu ZKJ. Sonomina Luvsana je spremljal tudi mongolski veleposlanik v SFRJ Dašin Abilbiš. Goste iz Mongolije je najprej pozdravil sekretar osnovne organizacije ZK Iskre, nato pa so se seznanili z glavninu značilnostmi Iskre in njene tovarne na Laborah. Po ogledu tovarne telekomunikacij so gostje iz Mongolije obiskali še farmo pitane govedi v Smledniku, Ljubljano in Bled. Namestnik predsednika velikega narodnega hurala Mongolije Sonomin Luvsan je v ponedeljek odpotoval iz Slovenije v Beograd, (jk) — Foto: F. Perdan Izhod iz slepe ulice Nekako po ukinitvi okrajev so se Jf Gorenjski turistični zvezi s sedečem v Kranju začele težave, ki so se vsako leto večale in bile nazadnje že skoraj nevzdržne. Glavni razlog za r° je bilo nerešeno financiranje dejavnosti. Nazadnje je Gorenjska turistična zveza nekako životarila le s sredstvi od izdajanja koledarja in dotacij kranjske občine. Dobro leto bo tega, ko so v Go-r®njski turistični zvezi, predvsem v nJenem upravnem odboru začeli raz-^šljati, kako in kje najti izh6d iz Nastalega položaja. Izoblikovalo se •!e nekaj predlogov in razprava o tem J® stekla tudi v svetu gorenjskih °pčin. Vendar kaj dlje kot do ugoto-v|tve, da občinski proračuni niso več v!r sredstev za različne dejavnosti, n»sq prišli. Tako so za letos na zadnji ®eJi sveta gorenjskih občin menili, da ^°do pri proračunih skušali najti tlekaj rezervnih sredstev, ki pa bodo |jekako polovico manjši od predvidenega programa Gorenjske turi-"lčne zveze. j Petkov osmi občni zbor Gorenjske /cistične zveze pa je le postavil nekatera odprta vprašanja bolj jasno, r'fia od pomembnih novosti je usta-n°vitev Koordinacijskega odbora pri Gorenjski turistični zvezi, ki bo povezoval in pospeševal delo na področju propagande, informacijske službe, izobraževanja, kmečkega turizma in varstva okolja ter opravljal še drugo delo za hitrejši razvoj turizma. Člani tega odbora so temeljne organizacije združenega dela, druge samoupravne, organizacije in sekcije zasebnih gostincev. 30 hotelskih, transportnih, trgovskih in drugih organizacij je na petkovem zboru že podpisalo samoupravni sporazum o sodelovanju pri. pospeševanju turizma na Gorenjskem. S podpisom sporazuma so se tudi obvezali za prispevek, ki ga bodo vplačali za skupne akcije. Višino prispevka so določili po ključu in upoštevali družbeni proizvod, število postelj, sedežev in nekatere druge faktor je. Z ustanovitvijo koordinacijskega odbora bo v precejšnji meri razbremenjen upravni odbor Gorenjske turistične zveze in se bo lahko bolj posvetil delu s turističnimi društvi oziroma organizacijskim • vprašanjem. Čeprav trenutno še ni jasno, kako naj bi bila v prihodnje organizirana turistična družbena dejavnost pri nas, je na zboru prevladalo-mnenje, da so področne turistične organizacije še kako potrebne za nadaljnji'hitrejši razvoj turizma. Za Gorenjsko to še posebej velja, saj je na tem področju še vrsta možnosti. Sicer pa nekateri predlagajo, da bi ustanovili občinske turistične zveze, drugi pa se zavzemajo za problemske konference pri občinskih konferencah SZDL. Ne glede na to, kaj bo pokazal čas, je ta hip pomembno, da je Gorenjska turistična zveza po večletnih težavah našla izhod iz slepe ulice in da bo delo na uresničitvi bodoče organiziranosti, zdaj ko je osnovna smer že začrtana, veliko lažje. Na zboru so za novega predsednika upravnega odbora Gorenjske turistične zveze izvolili Cirila An-kersta, direktorja veletrgovine Živila Kranj, tajniške posle pa bo tudi v prihodnje opravljal dosedanji tajnik Karlo Cej. Poleg tega so na zboru desetim najzaslužnejšim članom podelili priznanja in nagrade. A. Zal ar Zdravstvena kolonija za predšolske otroke Tudi letos organizira Center za socialno delo v Kranju skupaj z Zavodom za letovanje tritedensko zdravstveno kolonijo za predšolske otroke iz kranjske občine. Otroci od tretjega pa do sedmega leta starosti tako prežive od 14. junija pa do 3. julija več srečnih in veselih dni v letovišču Novigrad. Letos je za to prvo zdravstveno kolonijo, še ena bo septembra, če bo dovolj prijav, še precej prostora. Starši, ki bi želeli otroka poslati na morje, naj prinesejo iz otroškega dispanzerja ZD Kranj napotnico na Center za socialno delo. Posebna ugodnost tega letovanja je, da je pravzaprav dostopno za vse otroke. Del letovanja namreč plačata Center za socialno delo in Komunalni zavod za socialno zavarovanje, del pa prispevajo po svojih zmožnostih starši. L. M. Obisk iz Smederevske Palanke V petek bo prispela na dvodnevni obisk v škofjeloško občino skupina . prebivalcev iz Smederevske Palanke v Srbiji, mož in žena, ki so med zadnjo vojno nudili drugi dom izgnancem iz občine ftkofja Loka. Pred gostilno »Pri Danilu« v Retečah bodo goste iz pobratene srbske občine sprejeli predsednik skupščine občine Tone Polajnar, predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, prebivalci kraja in drugi, ob tej priliki pa bo izveden tudi krajši kulturni program. Med dvodnevnim bivanjem v Škofji Loki si bodo gostje ogledali več podjetij, kulturnih ustanov in krajev v občini, obiskali pa bodo tudi Begunje, Bled, Bohinj in še nekatere druge gorenjske kraje. V kulturnem programu, ki bo v petek zvečer v dvorani osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi, bo nastopil tudi ansambel iz Smederevske Palanke. -jg Zbrali 6 ton blaga V akciji zbiranja rabljenih oblačil, ki je bila prejšnji teden, so občani mesta Kranja darovali Rdečemu križu nad 6000 kg rabljenih oblačil, obutve, posteljnine in tudi nekaj kosov pohištva ter drugih predmetov. V akciji je sodelovalo okoli 100 aktivistov RK in mladih članov RK iz osnovnih šol. Pomagali so tudi avtomobilisti, ki so zbrano blago vozili v krajevna skladišča. AMD Kranj je dalo na voljo Rdečemu križu kar 20 avtomobilov, osemnajst kranjskih delovnih organizacij pa kombije in poltovorna vozila, s katerimi so še isti dan prepeljali vse darovano blago v občinsko skladišče. Vsem, ki so darovali blago, vsem številnim aktivistom in mladim članom RK, Avto-moto društvu ter vsem delovnim organizacijam se Rdeči križ, občinska organizacija Kranj, v imenu vseh, ki bodo .darovano prejeli, toplo zahvaljuje. Naročnik: 60 plodnih let Predsednik predsedstvo SH Slovenije Sergej Kraigher je konec prejšnjega tedna slavil HO. rojstni dan. Med drugimi mu je čestital tudi predsednik republike Josip Broz-Tito, ki mu je v četrtek v Beogradu priredil slavnostno večerjo. Poleg slavljenca so bili na sprejemu še njegova žena Lidija Sentjurc, Edvard Kardelj z ženo, Petar Stambolić, Vladimir Bakarič z ženo, Kiro Gligorov, Džemal Bijedič, Dragoslav Markovič, Jakov Blaževič, France Popit in Vida Tomšič. Čestitkam se je pridružila tudi Ljubljana. Na predlog predsedstva skupščine mesta Ljubljane in izvršnega odbora mestne konference SZDL Ljubljane je predsednik mestne skupščine ing. Tone Kovič . izročil jubilantu pomembno darilo Ljubljane — kip ilegalca. Posojilo za ceste v BIH Zadnji majski dan so predstavniki naše države podpisali z mednarodno banko v Wa-shingtonu sporazum o šestem posojilu za gradnjo cest v Jugoslaviji. Po tem sporazumu bo mednarodna banka prispevala SO milijonov dolarjev za izgradnjo 150 km cest v Bosni in Hercegovini. Dražja elektrika v Crni gori Izvršni svet Črne gore je dal soglasje za zvišanje cen električne energije, in sicer za 21 odstotkov v omrežju in distribuciji. Sest odstotkov od podražitve bodo namensko usmerjali v sklad za elektrifikacijo vasi. Gospodinjstva bodo po novem plačevala za kilovat električne energije 8 dinarjev več kot doslej. Pri določanju nove cene se je izvršni svet Črne gore oslanjal na družbeni dogovor republik in pokrajin o politiki cen v letu 1974. Hkrati pa je opozoril na hudo pomanjkanje toka v Črni gori in pozval vse porabnike k varčevanju. Večji izvoz konfekcije Po podatkih gospodarskih zbornic smo v prvem letošnjem tromesečju izvozili v tujino za približno 16,400.000 dolarjev konfekcije. To je za 11 odstotkov več kot v enakem času lani. Več kot dve tretjini izvoza je predstavljala lahka konfekcija. Več kot lani smo prodali v dežele v razvoju in v ZDA, manj pa t' dežele evropske gospodarske skupnosti in Sovjetsko zvezo. Konec gostovanja Stalno slovensko gledališče je v petek zaključilo tritedensko izredno uspešno turnejo po štirih jugoslovanskih republikah: Sloveniji, Hrvatski, Makedoniji in Srbiji. Nastopilo je dvajsetkrat z delom De Fillipa Božič pri Cuppiel-lovih in dvakrat z Asturiasovo Torotumbo. Povsod, kjer so nastopili, so slovenski zamejski gledališki umetniki prikazali visoko raven svojega gledališča. O tem pričajo odlične kritike osrednjih listov v vseh štirih republikah, še posebno pa navdušeno ploskanje občinstva. Zastave do 10 odstotkov dražje Predstavniki Crvene zastave so sporočili, da je zvezni zavod za cene odobril podražitev njihovih vozil do 10 odstotkov. Prav tako so sporočili, da bodo to možnost izkoristili v celoti. Zadnjo besedo o zvišanju cen bodo imeli še delavci v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, ki se ukvarjajo z montažo vozil. Posvetovanje o strehah Gradbeni center Slovenije in Inštitut za gradbeništvo Hrvatske sta pripravila ta teden v Zagrebu strokovno posvetovanje o projektiranju in gradnji ravnih streh in teras. Posvetovanje so pripravili zato, da bi se dogovorili, kje so vzroki za pogoste okvare takšnih streh. m %Ji JtL# IfiP Sreda, 5. junija 1974 Politična šola v Gozd-Martuljku Radovljica V soboto, 1. junija, se je v Gozd-Martuljku končala politična šola, ki jo je organiziral občinski komite ZKS Kranj v sodelovanju s kranjsko delavsko univerzo. Občinski komite ZKS Kranj in delavska univerza Kranj sta pripravila politično šolo v skladu s programom izobraževanja komunistov, ki ga je izdelal občinski komite. Slušatelje politične šole, ki so jo razdelili v dva dela, so izbrali na sestankih osnovnih organizacij in sicer tiste komuniste, za katere so menili, da bodo pridobljeno znanje najuspešneje prenašali na druge. Politično šolo v takem obsegu so letos organizirali prvič, vendar jo nameravajo pripraviti odslej vsako leto. Najprej so organizirali prvi del šole — A program — in vsi slušatelji, ki so prvi del uspešno zaključili, so nadaljevali z izobraževanjem v tako imenovanem B programu. V Gozd-Martuljku je tako delalo v skupinah ali poslušalo predavanja 40 slušateljev iz delovnih organizacij, kranjskih šol in fakultet. Po izobrazbi je bilo največ slušateljev z dokončano srednjo šolo, nekaj z višjo in visoko izobrazbo. Slušatelji so pridobivali znanje v več kot 120 izobraževalnih urah, predavali pa so družbenopolitični delavci Vlado Šestan, Vinko Hafner, Vinko Kastelic, dr. Leo Premru, dr. Janez Skrjanc, Ciril Ribičič, Zdravko Troha in drugi. Prvi del politične pole je vseboval osnove marksizma, drugi del pa aktualno idejnopolitične teme. Tako, so v drugem delu obravnavali naloge slovenskih komunistov po kongresu, teme kot pot od diktature proleta-riata dd komunizma, idejno politično bistvo birokratizma, vloga znanja in znanosti v razvoju proizvajalnih sil, odnos med politiko ideologije in znanostjo, samoupravna delavska kontrola, neuvrščenost v sodobnem svetu, svobodna menja- va dela, probleme stabilizacije gospodarstva itd. Po končanih predavanjih, delu v skupinah, ko je vsaka skupina obravnavala po eno temo, so opravili slišatelji seminarsko nalogo. Kaj pravijo slušatelji? Jure Tomažič iz postaje milice Kranj: »Bil sem zelo zadovoljen, ko sem zvedel, da se bom udeležil politične šole. Taka oblika izobraževanja se mi zdi zelo primerna, seveda pa nadvse koristna, saj vsak, ki hoče uspešno delati, potrebuje vsaj osnovno znanje. Zdaj bomo tudi pri nas ustanovili mladinski aktiv, kajti do sedaj ga še nismo imeli.« Milena Regorc, študentka IV. letnika ekonomske fakultete: »V politično šolo prihajam iz organizacije ZK Kranj center in zdaj, po končani politični šoli, odhajam z najboljšimi vtisi. Menim, da je za vsakega komunista nujno potrebno, da se seznanja z ideologijo, kajti le tako lahko naprej uspešno deluje. Prvič sem se udeležila seminarja oziroma politične šole in menim, da je taka oblika izobraževanja zelo primerna, čeprav seveda ne dopušča, da bi sodelovalo še več slušateljev.« Sašo Kropar iz Komunalnega servisa Kranj: »Dve leti sem že član ZK, na takem seminarju pa prvič sodelujem. Precej sem se naučil in pridobil in zdaj bom seveda veliko lažje sprejemal in dojemal delo v zvezi komunistov in spremljal družbeno politične dogodke.« Drago Žvokelj iz osnovne šole France Prešeren: »Menim, da ima taka oblika izobraževanja precejšnje prednosti. Poslušali smo predavanja in pozneje organizirali delo po skupinah. Tako smo lahko obdelali posamezne teme zelo konkretno in temeljito. Politična šola je tako dosegia svoj namen, saj vsi slušatelji odhajamo z ugodnimi vtisi, predvsem pa z obilo novih spoznanj in znanja.« D. S. Prejšnjo sredo se je sestal v Kranju na svoji drugi seji upravni odbor Združenja pokrajinskih časopisov in lokalnih radijskih postaj. Seje so se kot gostje udeležili Slavko Beznik, predsednik Društva novinarjev Slovenije, Jane Rudolf, predstavnik Republiške konference SZDL, in Vlado Pohar, predstavnik RTV Ljubljana. V- obsežnem dnevnem redu je bila med drugim tudi razprava o materialnem položaju posameznih časopisov — članov združenja. Ob tem je upravni odbor ugotovil, da je položaj za »pokrajince« spričo nenehnega naraščanja cen papirja, tiskarskih storitev in drugih stroškov vse težji. Sistemskih ukrepov za Problemska konferenca V drugi polovici tega meseca bo komite občinske konference zveze komunistov Radovljica pripravil problemsko konferenco. Na njej bodo obravnavali mladinsko problematiko v občini in ocenili gospodarska gibanja v zadnjem obdobju. Sicer pa bo občinska konferenca zveze komunistov v prihodnjem obdobju posvetila glavno skrb uresničevanju stališč in sklepov obeh kongresov; predvsem povezovanju sorodnih gospodarskih panog, izobraževanju komunistov, sprejemanju novih čianov, organiziranosti in razvoju zveze komunistov, družbeni samozaščiti itd. Letos so v zvezo komunistov sprejeli že 140 novih članov: 09 v prvih treh letošnjih mesecih, 77 pa minuli teden na slovesnosti v čast desetemu kongresu ZKJ. M. Hudovernik reševanje težavnega materialnega položaja politično informativnega tiska ni in ni, dotacije posameznih občin pa ne morejo dohajati vedno večjih potreb. Lani je bil kot nadomestilo za temeljitejše sistemske ukrepe dodeljen političnorinforma-tivnim časopisom — tudi pokrajinskim — delen regres za porabljen časopisni papir, ki je nekoliko omilil stisko oz. pripomogel, da so časopisi »izplavali« brez izgub. Za leto 1974 je regres v republiškem proračunu sicer zopet predviden, toda po informacijah sekretariata za finance ne za pokrajinske časopise. Upravni odbor je menil, da takšna odločitev pomeni neupravičeno .zapostavljanje pokrajinskega tiska, ki mu sicer vsi priznavajo velik pomen v sistemu obveščanja. Zato je naslovil vprašanje na tiskovni svet pri republiški konferenci SZDL, zakaj so pokrajinski časopisi letos od regresiranja izvzeti. Dopis enake vsebine je sklenil upravni odbor poslati v vednost tudi komisiji za propagando pri CK ZKS in sekretariatu za informacije v izvršnem svetu skupščine SRS. Upravni -odbor je bil tokrat gost Iskre in so si člani odbora po seji ogledali novo tovarno telekomunikacij na Laborah. Predstavniki Iskre so jih seznanili z dosedanjo dinamično rastjo podjetja, v sklopu katerega je danes že 21 organizacij združenega dela s 56 TOZI) in prek 25.000 zaposlenimi. Iskra ima svoje tovarne v vseli območjih, ki jih pokrivajo pokrajinski časopisi in lokalne radijske postaje, razen v Prek-murju. Tako je med poslušalci lokalnih radijskih programov in med bralci pokrajinskih časopisov tudi na tisoče delavcev združenih v industrijskem gigantu Iskri. T. M. Občinska konferenca socialistične zveze in občinski svet bosta jutri in v petek pripravila v Bohinju celodnevne seminarje za delegate občinske skupščine. Na seminarju, vsak bo trajal deset ur, se bodo delegati seznanili z družbenoekonomsko ureditvijo SFRJ, z družbenopolitično ureditvijo, delegatskim in skupščinskim sistemom in s komuniciranjem v delegatskem sistemu. Pri komiteju občinske konference zveze komunistov se je v ponedeljek popoldne sestal iniciativni odbor za ustanovitev aktiva komunistov rezervnih vojaških starešin. Obravnavali so stališča in sklepe sedmega kongresa ZKS in desetega kongresa ZKJ. Govorili pa so tudi o neposrednih nalogah rezervnih vojaških starešin v ljudski obrambi. Radovljica, 4. junija — Sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir je dopoldne sklical razširjeno sejo sekretariata medobčinskega sveta. Razpravljali so o odmevih na deseti kongres zveze komunistov Jugoslavije na Gorenjskem in o ustanovitvi medobčinskega sindikalnega sveta za Gorenjsko. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o pismu skupnosti slovenskih občin o pripravah na njihovo skupščino in razprava o vsebinski usmeritvi razvoja zasebnega sektorja obrti. Govorili so tudi o pripravah na 30-letnico osvoboditve Begunj in o nekaterih kadrovskih vprašanjih. A. 2. r v i w • w / rzic Danes popoldne bo v dvorani paviljona NOB v Tržiču seja odbora Kokrškega odreda. Na seji bodo razpravljali o pripravah na proslavo ob obletnici ustanovitve odreda, ki bo na Kališču, o proslavljanju 4. julija, dneva borca, ter o prireditvah ob 5. avgustu, občinskem prazniku Tržiča. -jk Plodno delo rezervnih starešin Člani U O združenja pokrajinskih časopisov in lokalnih postaj so si ob obisku v Iskri z zanimenjeni ogledali med drugim tudi digitalni čitalnik numerično krmilnega hitrega štirivretenskega vrtalnega stroja za vrtanje plošč tiskanega vezja. —Foto: Iskra press Neupravičeno zapostavljeni Prizadevali si bomo, da bomo ob vsakem trenutku sposobni braniti smotre in cilje delavskega razreda, pridobitve revolucije in povojne graditve. Nikdar ne bomo dovolili, da bi kdo segel po naši zemlji in naših vrednotah. Skupno z zvezo komunistov in teboj smo pripravljeni žrtvovati tudi najdražje, kar imamo: svoja življen ja. Zavezujemo se, da bomo vse naloge, ki jih pred nas postavlja ZK, odgovorno in dosledno izpolnjevali. To so misli iz pisma, ki so ga minuli četrtek z druge skupščine ZRVS Slovenije, bila je v Ljubljani, poslali delegati, člani sedanjega in bodočega republiškega odbora predsedniku Titu. Konferenca mladih delavcev Danes popoldne se bo na tretji seji sestalo predsedstvo občinske konfe? renče zveze mladine Radovljica. Razpravljali bodo o poteku akcije Mladi delavci pred kongresi in delovnem programu konference. Med drugim bodo izvolili tudi delegata, ki se bo udeležil ustanovne seje konference mladih delavcev pri republiški konferenci zveze mladine Slovehije. M. Hudovernik Smernice za delo ZRVS Slovenije ostajajo iste kot so bile v preteklosti-To pomeni: nadaljevati začeto delo-Priznan je za dosedanjo aktivnost so na skupščini izrekli komandant glavnega štaba SR Slovenije za splošni ljudski odpor general-pod-polkovnik Rudolf Hribernik-Svarun, predstavnik ljubljanskega armadne; ga področja general-major Andrej Cetinski in predstavnik republiškega sekretariata za narodno obrambo Stane Kotnik! Na skupščini je bilo ugotovljeno, da so rezervne starešine v preteklih štirih letih, toliko časa je preteklo od zadnje skupščine, izredno veliko prispevali v boju za krepitev našega samoupravnega socialističnega sistema ip vseh organiziranih socialističnih sil. Delegati so menili, da številne organizacije ZRVS v preteklosti niso posvetile dovolj pozornosti idej-nopolitičnemu in marksističnemu izobraževanju in usposabljanju svo* jih članov. Prav tako pa so sklenili-da je v ZK treba pritegniti vse tiste člane, ki imajo za to pogoje. Ze dolgo je jasno, da ZRVS ni samo ozko strokovna organizacij«; ampak, da so njeni člai^i tudi aktivni družbenopolitični delavci. Udeleženci skupščine so spregovorili tudi o nepojmljivih ravnanjih in ukrepih italijanske vlade. Vsi prisotni so se soglasno opredelili za vsem dobro znana jugoslovanska stališča-J. Govekar Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Občinske skupščine Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. referenta za osebni dohodek in blagajno v oddelku za finance Pogoj: srednja strokovna izobrazba in dve leti delovnih izkušenj 2. stenodaktilografa — 2 delovni mesti v sekretariatu občinske skupščine Pogoj: srednja ali nepopolna srednja strokovna izobrazba z dobrim znanjem strojepisja in stenografije Osebni dohodek bo določen po dogovoru. 3. pisarniške moči v naslednjih oddelkih: — v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve — v oddelku za inšpekcije — v oddelku za narodno obrambo — 2 delovni mesti — v personalni službi oddelka za občo upravo in družbene službe — v oddelku za notranje zadeve — za določen čas Pogoj: srednja ali nepopolna srednja izobrazba z znanjem strojepisja 4. strojepiske v oddelku za občo upravo in družbene službe Pogoj: nepopolna srednja izobrazba z znanjem strojepisja 5. geodetski risar v geodetski upravi • Pogoj: nepopolna srednja izobrazba z opravljenim izpitom za tehničnega risarja 6. snažilke 2 delovni mesti za določen čas Pogoj: nekvalificirana delavka Kandidati za zgoraj razpisana prosta delovna mesta naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov občinske skupščine Kranj, Trg revolucije 1 najkasneje v 15 dneh od dneva razpisa. Zaradi preselitve moške in ženske konfekcije v novo poslovalnico »Moda« prirejamo od 1. junija 1974 dalje veliko ^^^^^ Boj za večjo produktivnost, višji standard in boljše gospodarjenje Občan Zane je proletarec v klasičnem pomenu te besede. Že skoraj tri desetletja, vse od dne, ko so on in njegovi borčevski kolegi odložili puške ter slekli partizanske uniforme, stoji ob stroju v veliki tovarni. Tih, skromen človek je, molčeč in navzven komaj opazen. Niti na misel mu ne pride, da bi se silil v ospredje ali da bi iz svoje medvojne aktivnosti koval kapital. Prošnja za stanovanje je bila edina reč, s katero je prišel pred skupnost — ali bolje, pred občinski odbor ZZB. On, žena in trije majhni otroci so namreč živeli v zatohli podnajemniški sobici, komaj kaj večji kot mišnica. »V redu, tovariš, uvrstili vas bomo na spisek. Ampak precej vas je in prej kot v treh, štirih letih ne smete pričakovati ključev,« so mu dejali v pisarni. Zane je zadovoljen odšel. Dobro je vedel, da ni sam in da so še mnogi potrebni boljše strehe nad glavo. Potrpežljivo je čakal, hodil na šiht, delal zdaj v dopoldanski, drugič spet v popoldanski ali nočni izmeni, neredko pa tudi v dveh zapored. Navadil se je spati ob ropotu loncev in kožic in celo kadar so razposajeni sinovi plezali čezenj, ni odprl oči. No, včasih je res stopil na sedež ZB povprašat, kako in kaj. »Ja, imamo vas v evidenci. Kar potrpite,« so odgovorili. Ravno deset let je minilo, ko sta predsednik in tajnica ZZB NOB Zanetu nekoč dobrohotno sporočila, da na listi prosilcev zavzema šesto mesto. »Kmalu bo,« sta pribila. , »Zena, kmalu bomo rešeni!« je že krepko sivi možak veselo oznanil soprogi in ji iz ust izvabil vzdih neizmernega olajšanja. Starejšega poba, vajenca, sta poslala kupit liter vina in skupaj so zalili veselo novico. Naslednjih šest, sedem mesecev se je obrnilo kot bi dvakrat okoli pogledal, a šele ob obletnici tistega nepozabnega dne, ko so si prebivalci tesne podstrešne luknje privoščili par kozarčkov cvička, je Zane spet obiskal sedež borčevske organizacije. »Zal, ničesar vam ne upamo obljubiti. Denarja manjka in do fladalnjega so ustavili družbeno gradnjo ... Da, da, zabeleženi ste pod Zaporedno številko šest.« Malo je zaklel predse Zane — vendar ne glasno- — in odkorakal. Zastoji in zamude so ga začeli jeziti, čeprav je sebe in družino vztrajno prepričeval, da dolgo res ne more več trajati.. Kako (tudi) prideš do stanovanja Ampak trajalo je. V trinajstem letu čakanja sta dobila stanovanje nekdanja štabna kurirja, samska Lojze in Gustl, v štirinajstem Zanetov bivši namestnik Tevž, v petnajstem pa so politkomisarju Jožetu, zdaj direktorju v pokoju, omogočili preselitev iz tri v petsobni aPartma vrh nove stolpnice. Vznemirjeni podnajemnik, nosilec dveh visokih odlikovanj, je jadrno odhitel pobarat odgovorne funkcionarje, če niso morda pomotoma nanj pozabili, kajti prepričan je bil, da omenjenih znancev iz neštetih bitk ni v zgornji polovici magičnega seznama kandidatov. »Nikar ne godrnjajte, prosim. Bomo koj pogledali,« je zdolgočaseno zamrmrala rosno mlada frklja, ki so ji zaupali pred kratkim lzPraznjen stol prejšnje administratorke. »Aha, tule. Sem že našla: natanko sedmi ste!« »Sedmi?« je zinil Zane. Kri mu je butnila v glavo in skorji Ponižnosti ter plahosti globoko notri v prsih sta popokali kot premaz iz posušenega blata. Sočne kletvice so napolnile lično urejen urad. čreden je krhka gospodična utegnila zbežati, sta jo dohiteli dve krepki klofuti. Zane je v navalu besa prekucnil mizo, razmetal papirje, vrgel tla pisalni stroj, posnel z omare fascikle ter nato hrupno vdrl v kabinet prestrašenega predsednika, ki se ni pomišljal slediti zgledu sekretarke. . . Pet minut zatem so pridrveli miličniki in rešilni avtomobil. Ob Presunljivem zavijanju siren je vklenjeni Zane odpotoval naravnost v Polje pri Ljubljani, v znano ustanovo za umobolne. Med vožnjo sta srd >n ogorčenje izpuhtela. Spet je postal stari, uravnoteženi državljan, voljan strppo prenašati vsakdanje tegobe. A tega zdravniško osebje ni vedelo. Dežurni psihiater je preiskujoče zrl vanj, da bi ugotovil stopnjo Mentalne motenosti nenapovedanega pacienta. »Povejte mi, kako se imenuje glavno mesto Jugoslavije!« ,Ali sem jaz trapast, ali pa dohtar,' je ugotovil Zane in že hotel reČi: »Honolulu«. Toda pomislil je na možne posledice v obliki mrzle, Zamrežene celice in raje jel zdravniku pripovedovati štorijo o Podstrešni kamri, o stanovanju, o spisku prosilcev, o kurirjih in komisarju ... »Prosti ste,« so nazadnje dejali pretreseni navzoči ter mu ob slovesu svetovali, naj vzame dopust in zadevo temeljito prespi. Tu bi novelico pravzaprav lahko zaključili. Ampak ne: dodajmo še, ^ je Zanetu pismonoša čez 48 ur prinesel ključe prelepega stanovanja l prelepem bloku. Kakor v pravljici, kajne? Dve spalnici, salon, *uhinja in kopalnica, vsa v ploščicah, so otipljiv dokaz učinkovitosti delavskih pesti, ki bi, kot kaže, morale pogosteje treskati po pultih Uradnikov. -RJ Sredi aprila je bil za novega predsednika občinskega sindikalnega sveta v Kranju izvoljen 32-letni diplomirani ekonomist Viktor Eržen. Pred tem je delal v Industrijskem kombinatu Planika kot pomočnik vodje finančno računovodske službe. Vedno je bil zelo aktiven tudi pri delu v družbenopolitičnih organizacijah v podjetju in v občini. V pretekli mandatni dobi je bil predsednik osnovne organizacije sindikata v Planiki, član občinskega sindikalnega sveta, član odbora za komercialno finančne zadeve v tovarni, je predsednik odbora za gospodarjenje s sredstvi, ki jih delovne organizacije združujejo v banki za gradnjo stanovanj, sodeloval je pri urejanju tovarniškega glasila in še bi lahko naštevali. Njegova natančnost in vztrajnost pri delu sta nedvomno porok, da bo uspel tudi na novem delovnem mestu. Pred nekaj dnevi smo ga zaprosili, da bi povedal nekaj več o delu sindikata v kranjski občini. Pogovarjali smo se o programski usmeritvi za prihodnja štiri leta, to je o osnovnih izhodiščih za delo občinskega sindikalnega sveta in osnovnih organizacij. »Dejavnost bo usmerjena na več področij in bi o vsakem povedal nekaj besed,« je začel. »Veliko pozornosti bomo posvečali razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Pri tem se bomo še posebej zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah resnično lahko odločali o ustvarjenem dohodku in vseh drugih pravicah, ki izhajajo iz nove ustave. Hkrati s tem se bo krepila odgovornost vseh delavcev oziroma vsake TOZD za uspešno poslovanje celotne organizacije združenega dela, skupna odgovornost samoupravnih organov in izvršnih teles. Da bo vse to resnično zaživelo, bomo sindikati vztrajali, da se v vseh organizacijah samoupravni sporazumi dosledno spoštujejo. Izrednega pomena za razvoj samoupravnih odnosov je tudi dobro informiranje delavcev. Informator ne more biti le oglasna deska, temveč glasilo, ki izhaja v rednih presledkih.« »Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje postaja vse bolj trajen sistem pri povezovanju delovnih ljudi in drugih občanov pri urejanju in usklajevanju skupnih interesov. Kakšne so naloge sindikata na tem področju?« »Nov sistem povezovanja delavcev in občanov pri usklajevanju in uresničevanju skupnih potreb s samoupravnimi sporazumi in z družbenimi dogovori zahteva sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij. V delovnih organizacijah pa Še posebej sindikata, ki se bo zavzemal, da bodo v sporazumih zastopani širši družbeni interesi in interesi delovnih ljudi, ne pa, da bi v njih prevladala podjetniška miselnost.« »Kranjska občina sodi med industrijsko najbolj razvite v Sloveniji. V zadnjem času podatki govorijo o stagniranju.« »V skladu s srednjeročnim družbenoekonomskim programom razvoja občine bo sindikat podpiral dogovorjeno ekonomsko politiko, ki se zavzema za bolj dinamičen gospodarski razvoj. V zvezi s tem si bomo prizadevali za uvajanje sodobne tehnologije in s tem za večanje produktivnosti dela. S tem se bomo tudi najbolj uspešno borili proti prevelikemu zaposlovanju zlasti nekvalificiranih delavcev. Prehitro naraščanje zaposlovanja povzroča vrsto problemov od stanovanjskih do socialnih," ki imajo za posledico počasnejše naraščanje standarda vseh delavcev. V borbi proti inflaciji se bomo zavzemali za bolj gospodarno poslovanje, za bolj načrtno investicijsko gradnjo in za boljše izkoriščanje že obstoječih zmogljivosti.« »V zadnjih nekaj letih so življenjski stroški skokovito naraščali, zato je življenjska raven delavcev stagnirala, tistim z nižjimi osebnimi dohodki pa je celo padla. Kaj ima sindikat v načrtu za odpravljanje teh pomanjkljivosti?« »Sindikat se bo zavzemal za ustreznejšo politiko delitve in rasti osebnih dohodkov, ki mora biti v tesni povezavi z rezultati gospodarjenja in z rastjo produktivnosti dela. Na tej osnovi se bo tudi življenjska raven delavcev dvigala in se usklajevala z rastjo življenjskih* stroškov. Posebna skrb bo veljala delavcem z nizkimi osebnimi dohodki in v zvezi s tem za uresničevanje sprejetega programa socialne politike v občini.« »Zavedamo se pomembnosti izobraževanja delavcev in njihovega vključevanja v kulturno življenje, saj je lahko le vse- stransko razgledan delavec tudi uspešen samoupravljavec.« »Tudi pri izobraževanju bomo delovali v skladu s sprejetimi programi izobraževanja v občini. Pri tem se bomo zavzemali za uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in podpirali predvsem izobraževanje ob delu. Vse sindikalne organizacije pa bodo izdelale srednjeročne in dolgoročne programe razvoja kulture, v katerih se morajo zavzemati, da bodo kulturo približali delovnemu človeku oziroma jo naredili dostopno vsakemu delavcu.« »Kaj pa šport in razvedrilo?« »Tu bi se omejil na letovanja. Po podatkih, ki jih je zbral občinski sindikalni svet, niti polovica delavcev ne preživi letnega dopusta zunaj kraja svojeg^ bivanja. Zmanjšujejo se možnosti za delavski turizem in sploh možnosti za letovanja delavcev. Zato si bo sindikat prizadeval za gradnjo počitniških domov in kam-pov, za združevanje sredstev za gradnjo počitniških domov in hišic in s tem za to, da bo čimveč kranjskih delavcev lahko preživelo dopust ob morju ali v planinah.« L. Bogataj Organizirano varstvo v družinah? Zadnjih nekaj let v vseh gorenjskih občinah in po vsej Sloveniji pospešeno gradimo vzgojnovarstve-ne ustanove in delovni ljudje s plačevanjem samoprispevka pomagajo pri hitrejšem urejanju dnevnega varst va za predšolske otroke. Kot kaže to ni dovolj. Če pogledamo razmere v kranjski občini, za katero lahko upravičeno trdimo, da je na področju otroškega varstva naredila največ, vidimo, da niso rožnate. Kljub številnim novim vrtcem se število otrok, ki niso mogli v vrtec, še vedno suče okrog 500. Vendar v to število niso zajeti tisti otroci, katerih starši niti poskfišali niso, da bi jih pošiljali v vzgojnovarstvene ustanove, ker so vnaprej dvomili, da bi bila njihova prošnja ugodno rešena. Posebno težko je z varstvom za najmlajše — za tiste do dveh let starosti. Dva oddelka jasli za Kranj prav gotovo ne zadostujeta. Zato se je v hudi stiski za varstvo dojenčkov razvilo tako imenovano privatno varstvo ali varstvo po družinah. Izhod v sili, ki je lahko zelo dober, v številnih primerih pa le najnujnejša rešitev. Takšno varstvo obstaja in nesmiselno bi bilo zatirati oči pred problemi takšne oblike varovanja otrok. Najbrž si bomo morali priznati, da bo ob tolikšnem pomanjkanju jasli potrebno še vrsto let. Zato je našlo svoje mesto tudi v javnih razpravah o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva. Le bolje ga bo treba organizirati. Pri tem bodo veliko vlogo lahko odigrale krajevne skupnosti in pa vrtci, ki delujejo na območju posameznih krajevnih skupnosti. Zakon o družbenem varstvu otrok je takšno obliko varstva že uzakonil. Skupnost otroškega varstva lahko zaupa družinam ali posameznikom izvajanje določenih nalog varstva otrok. Tudi priprave na izvajanje zakona so že stekle. Republiška skupnost ✓ otroškega varstva je pripravila za širšo razpravo teze za urejanje družbeno nadzorovanega varstva otrok v »varstvenih druži- nah«, kot bomo v bodoče imenovali družine, ki se bodo ukvarjale z varstvom otrok. Kaj pravijo teze? Privatna oblika varstva v svetu ni več novost in je v nekaterih, zlasti pa v skandinavskih deželah zelo dobro organizirana. Ne gre, da bi jo v celoti posnemali. Pri nas bi morali marsikaj drugače urediti, v skladu z našimi razmerami. našimi možnostmi in s splošno družbeno usmeritvijo. Pri organizaciji te dejavnosti bi se združile temeljne skupnosti otroškega var-stvav krajevne skupnosti, patronaž-ne službe in vrtc i. Vzgojnovarstveni zavodi naj bi postali v prihodnje središče skrbi za varstvo in vzgojo predšolskega otroka. Po predlogu republiške skupnosti otroškega varstva bi vrtec na svojem območju prevzel ves postopek za vključevanje otrok v varstvene družine. Sklepal bi pogodbe med varuhinjami in starši in s skupnost jo otroškega varstva. Prevzel bi plačevanje oskrbnin za družinsko varstvo, pedagoško svetovanje varuhinjam in skrbel za igrače. Varuhinje bi bile vključene v delo zavoda, ki bi zanje prirejal tudi razne seminarje ali vzgojne ure. Katere ženske naj bi se ukvarjale z organiziranim varstvom otrok? Mlajšim ženskam, ki bi se odločile za varstvo več otrok, bi to lahko postal poklic. Z n jim bi jim bila zagotovljena vsa socialna varnost in vse druge pravice, ki izhajajo iz dela in delovnega razmerja. Imele naj bi tudi možnost izobraževanja ob delu in bi se lahko izšolale do poklicne vzgojiteljice. V drugo skupino pa bi sodile starejše varuhinje, ki že imajo svojo pokojnino ali pa so bile le gospodinje in se odločajo za varstvo zaradi ljubezni do otrok ali pa zato, da si s tem delom dopolnjujejo družinski dohodek. Koliko otrok naj bi ena varuhinja varovala? Predlog govori, da bi bilo število otrok, ki bi jih lahko sprejela v varstvo, odvisno od števila otrok v družini, od velikosti stanovanja, ki ga ima, od higienskih razmer i ti od starosti otrok. Praviloma ne bi sme la varovati več kot pet otrok. Od zamisli oziroma do uresničitve predloga je najbrž dolga pot. Ko sem se o tem pogovarjala z direktorico kranjskih vrtcev Ančko Gašperšiče-j vo je povedala, da stvari ne bo lahko urediti in da bodo najbrž glavno1 vlogo pri Organiziranju varušk morale vsaj v začetku prevzeti krajevne skupnosti. K sodelovanju naj bi pritegnile tudi patronažno službo. Skupaj bi najprej naredili [ pregled potreb po varstvu in evidentirali varuške. Seveda bi bili s tem narejeni le prvi koraki. Potem bo treba določiti status varušk, določiti n jihov dohodek, dobiti t dodatna sredstva v proračunu vzgojnovarstvenih ustanov, določiti pogoje za delo varstvenih družin itd. Uresničevanje vsega tega pa bo nedvomno pokazalo še vrsto novih vprašanj, zato nikakor ne moremo pričakovati, da bo ta oblika varstva' kar takoj zaživela. Kolikor bodo vsi, ki lahko vplivajo na ureditev, bolj sodelovali, toliko prej bo organizirano varstvo v družinah: tudi zaživelo. L..Bogataj KRAJEVNA SKUPNOST KOKRICA obvešča vse prebivalce, da je s 1. aprilom 1974 smetišče ob koncu Grosove ulice zaprto in je tam odlaganje smeti PREPOVEDANO. Vsi prebivalci KS Kokrica pa morajo v. 10 dneh nabaviti smetnjake, kot je bilo to že objavljeno v Glasu. Po preteku tega roka bodo kaznovani vsi, ki bodo še odlagali smeti na opuščenem smetišču. O I * oH družba zavzeta, da se tudi na Soj r°Čju kulture ustvari nove po-lls|e >n da se pogledi na kulturno '^rjanje spremene. ŽelaH° je tudi ZKPO v Radovljici l^.J^ifela uveljavljati tisto smer v k* Je nakazal VII. kongres ^ ^ in potrdil pravkar končani H0 **°ngres ZKJ. Vso kulturno dejavneje So pričeli približevati delov-r^U človeku, da bi se ob njej ple-8() nitil in jo tudi soustvarjal. Zato Vsa področja kulturnega udej-|)re?vanja od gledaliških predstav, f0|, 1° pevskih, glasbenih, likovnih, Spornih in drugih nastopov sku-Približevati občanom ne samo v večjih centrih, ampak povsod tam, kjer naši ljudje delajo in prebivajo. Število prireditev v občini je v zadnjih letih močno naraslo, saj jih je bilo lani že preko 500. V zadnjih dveh letih se je v občinsko zvezo vključilo kar sedem novih skupin, med katerimi so likovna, pevski zbor na Bledu, klub kulturnih delavcev ter društvo na Bledu, pevski zbor Lipa v Radovljici, pevski zbor v Zasipu, kulturno prosvetno društvo Veriga v Lescah ter harmonikarski orkester iz Radovljice. Razprava pa je pokazala, da bo potrebno v prihodnje posvečati še več pozornosti gledališki amaterski dejavnosti, vodstvenim kadrom v društvih, vključevanju mladih, organizaciji občinskih revij, prirejanju likovnih razstav ter nastopov v delovnih organizacijah ter nadaljnje mu obnavljanju kulturnih domov. Ob koncu so prisotni izvolili nov svet in izvršni odbor zveze. N. R. Predavanje o nemški renesansi p Škofja Loka — Ob zaključku razstave reprodukcij del Lukasa ^ranacha, starega nemškega mojstra čopiča, ki so jo odprli pred štirinajstimi dnevi, bo jutri, v četrtek, 6. junija, v galeriji muzeja na gradu pttietnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin imel predavanje, posvečeno r^nachu in dobi, v kateri je živel, se pravi nemški renesansi. Gledal-£etn bo prikazal tudi več kvalitetnih barvnih diapozitivov, na sporedu je tudi krajši film. Prireditelja zanimivega večera (začetek so napotili za 18. uro) sta Muzejsko društvo Škofja Loka in društvo ^Klibris Sloveniae iz Ljubljane, medtem ko je filmsko gradivo posredo-al konzulat Nemške demokratične republike v Zagrebu, (-ig) DRŽAVNA ZALOŽBA Nova knjižna zbirka SLOVENIJE V tej zbirki bodo izhajali popularni romani, ki se odlikujejo po nesporni literarni kvaliteti, privlačni vsebini in živi človeški problematiki. V zbirko namerava založba vsako leto vključiti po eno izvirno slovensko delo, ostali romani pa bodo izbrani med najpopularnejšimi teksti evropskih in drugih literatur. Nepreklicno naročam zbirko:* — »BIOGRAFIJE« za leto 1974 (FRIEDRICH ENGELS, GIAP -GENERAL REVOLUCIJE, ROM Al N ROLLAND, CHARLES DICKENS). Prednaročniška cena vseh 4 knjig: platno 540 din, polusnje 600 din. — »AMFORA« za leto 1974 (SONCNICA NAVADNA, MOZ ŠESTDESETIH LET, SLOVO, NENAVADNA ŽENSKA, PREISKAVA, SPOMINI NENAVADNE ŽENSKE). PrednaročniSka cena za vseh Sest knjig: platno 770 din. Naročnino bom poravnal:* — takoj — v 10 mesečnih obrokih po 54 din (platno — Biografije) — v 10 mesečnih obrokih po 60 din (polusnje — Biografije) — v 10 mesečnih obrokih po 77 din (platno — Amfora) Knjige mi poSljite na:* — moj domači naslov — kraj zaposlitve (* Ustrezno, prosimo, označite!) Kraj in datum: Podpis naročnika: Ivo Zorman: SONČNICA NAVADNA Hermann Kesten: MOŽ ŠESTDESETIH LET Stanislavv Dygat: SLOVO Jules Romains: NENAVADNA ŽENSKA Jules Romains: PREISKAVA Jules Romains: SPOMINI NENAVADNE ŽENSKE (trilogija) Za zbirko 6 romanov razpisuje založba SUbskripCljO ki traja do izida knjig. Knjige bodo izšle v dveh zaporednih serijah po tri knjige skupaj. Cena celotne zbirke: platno 770 din. Založba nudi možnost plačila v 10 mesečnih obrokih po 77 din. V prosti prodaji bodo knjige dražje. Naročila za obe zbirki sprejemajo knjigarne in zastopniki založbe, izpolnjeno naročilnico pa lahko pošljete založbi. Zahtevajte prospekte s podrobnimi podatki o napovedanih knjigah! Knjižna zbirka biografije Heinrich Gemkov idr.: FRIEDRICH ENGELS Monografija o Engelsu (1820—1895) skladno dopolnjuje biografijo F. Mehringa o Karlu Marxu. Življenjska zgodba Friedricha Engelsa je v tej knjigi nadrobno opisana, znanstveno preverjena in osvetljena s številnimi biografskimi nadrob-nostmi, tako da bo delo ne samo poučno, temveč tudi izredno zanimivo branje za najširši krog bralcev. Gerard le Quang: GIAP — GENERAL REVOLUCIJE Le Quangova knjiga o generalu Giapu je tehten prispevek h globljemu razumevanju vietnamskega osvobodilnega boja. Poleg osrednje osebnosti osvetljuje pričujoča biografija tudi boj vietnamskega ljudstva, politično in vojaško strukturo revolucije, njeno strategijo in taktiko. Štefan Zweig: ROMAIN ROLLAND Biografija o francoskem književniku Romainu Rollandu (1866-1915 Nobelovo nagrado za mir. -1944), ki je dobif Victoria Lincoln: ■■■■ CHARLES DICKENS Biografski roman o velikem angleškem realističnem pisatelju Charlesu Dickensu (1812—1870). Za zbirko vseh 4 knjig razpisuje založba subskripcijo, ki traja do izida knjig. Prednaročniška cena za vse 4 knjige: platno 540 din, polusnje 600 din. Založba nudi možnost plačevanja v 10 mesečnih obrokih po 54 oziroma 60 din. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE,. Mestni trg 26, 61000 Ljubljana NAROČILNIC A vodja radio in T V servisne delavnice Pogoji: elektrotehnik — šibki tok in najmanj 5 let delovnih izkušenj na delu vodje RTV servisne delavnice. Vabimo kandidate, ki so zainteresirani za navedeno strokovno udejstvovanje, da pošljejo ponudbo z opisom dosedanjih zaposlitev in izkazilo o strokovni izobrazbi v 15 dneh od objave razpisa na TPP Zarja Jesenice — Kadrovsko socialna služba — razpisna komisija, Jesenice — Titova 1. Stanovanja ni na voljo. V EVROPI Trgovsko proizvodno podjetje Zarja Jesenice razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Industrij a-obrt naslednje delovno mesto, ki bo prosto 1. julija 1974 DIMNIK ŠT. f schiedel — YU — kamin proizvaja, prodaja, montira, uvaža in izvaža gradbeno podjetje Gradnja Žalec, v kooperaciji s Cinkarno Celje, telefon 71-783, 72-227. prodajna mesta: Kurivo Kranj, KZ Bled, Murka Lesce, ABC Napredek Domžale, Kočna Kamnik, Ljubljanske opekarne in Gra-mex Ljubljana. poslušnosti ubogljiva in mirna, Urša presneto trmasta in lena. Saj, bi rekli! Kaj vse se ne dogaja na tem svetu! Zdaj še pasji tečaj! Ampak, če natanko premislite, nobeden od tistih psov, ki jih vidite in jih občudujete na paradah, na ledenikih, okoli avtomobilov na mejnih prehodih in še kje, nobeden se ni sam od sebe naučil vseh veščin. Lahko, da sta ostrina ali izreden voh podedovana, ampak vsega drugega se je bil naučil v neskončno dolgih in številnih urah učenja in urjenja. Mesece in mesece vsakodnevne vaje je potrebno, da bo pes uhogljiv in poslušen. Ce imate psa, le poskusite z eno izmed mnogih vaj. Pes naj na vaš klic priteče, se usede pred vas in vas na povelje obide ter se ponovno usede na vašo levo stran. Pes ni le človekov prijatelj, vedno je bila" in je še vedno n jegova uporabnost precejšnja. To vedo vsi gorski reševalci, miličniki in drugi, ki jim je ob njihovem delu pomoč psa neprecenljive vrednosti. Vendar v današnjih časih ni pomembna le službena uporabnost psa: ob precejšnjem številu psov, ki varujejo naša ognjišča, je videti koristno in lepo, če je naš pes vzgojen, poslušen in ubogljiv. Popadljivi psi ali drugi, ki se vse noči »predirajo« na verigah okoli hiš v stanovanjskih naseljih in motijo lastnika in vse sosede, psi, ki zahrbtno okoljejo nekaj otrok na leto, so nam in drugim kvečjemu v napoto. Zato bi bilo najbolje, da bi z nakupom psa sprejeli in se zavedali tudi drugih obveznosti, ki smo si jih s tem naložili: psa primerno naučili vsaj osnovnih pravil obnašanja. VZGOJA IN VZREJA Zveza za vzgojo in vzrejo športnih in službenih psov Slovenije združuje devet klubov. Za radovljiško, jeseniško in tržiško občino deluje tak klub v Lescah že deveto leto. Pred petimi leti so se v leščanskem klubu začeli tudi ukvarjati s šolanjem psov, ki obsega vsakoletne začetne in nadaljevalne tečaje, ter lavinski tečaj. V te tečaje se lahko vpišejo lastniki psov, ki so člani kluba, po opravljenih tečajih pa za pse organizirajo izpite. Ce pes uspešno opravi vse izpite, dobi naziv službenega psa. Vrata pa v klubu odpirajo tudi vsem lastnikom psov, katerih štirinožni prijatelji niso najplemenitejše krvi. Vsekakor je ena izmed prvih nalog kluba vzreja čiste in dobre pasme v tem smislu, da je prilagojena normam nemškega ovčarja. Z vzrejo v klubu vztrajno odpravljajo nekatere napake prejšnjih let, ko to svojo dejavnost niso najbolje nadzorovali. To odkritosrčno priznavajo in veseli so že uspehov zadnjega leta: poleg nekaj odličnih psov imajo zdaj več psov z oceno prav dobro, medtem ko so imeli prejšnja leta precej psov z oceno dobro. Vsako leto organizira namreč Zveza klubov ocenjevanje vseh čistopasemskih psov in pod ostrimi in kritičnimi očesi sodnikov prejme vsak pes svojo oceno. Pri vzreji se ravnajo seveda po mednarodnih normah in se predvsem trudijo, da odpravijo hibe in da z novim leglom dobe čimboljše pse. Med pasmami prevladujejo nemški ovčarji, ki so kot službeni psi najbolj upoštevani. Predsednik kluba Milan Vipot-nik in vsi drugi prizadevni člani ter organizatorji: Janko Kava-lar, Stane Koren, Anton Dežman, Miran Špicar in Drago Višnar že pripravljajo letošnje mednarodno tekmovanje psov, ki ga prireja leški klub. Tekmovanje« ki bo zaradi številne udeležbe prav gotovo izredno zanimivo» bo septembra v Lescah. STRAH PRED STRELOM j KOT MERILO Na letošnji tečaj za šolanje psov V Lescah se je prijavilo 30 lastnikov psov, kar je vsekakor lepo število-Vsak torek in petek prihajajo vod' niki s psi iz Žirovnice, z Jesenic, & Tržiča, celo iz Kranjske gore. Pi"aV gotovo pa bi bila vzgoja nepopolna; če ne bi na tem tečaju preizkuša" tudi ostrino in značaj psov. Tine Cerne iz Breznice je marker, tisti, ki psa draži: »Dober pes se ne sme ustrašiti, kadar grem s palico in za' varovano roko proti njemu. Napast me mora, zagrabiti rokav in ga na povelje vodnika takoj izpustiti. skusili smo že tudi s tem, kako se ve; de pes pri strelu, kajti tisti pes, K1 pred strelom zbeži, je zahrbten in se je skoraj nesmiselno z njim še dalje ukvarjati. Tak pes vas bo zahrbtno napadel in potem zbežal.« . Pavel Jagič iz Breznice, vel'* ljubitelj psov, vodi v tečaj dve letl starega Špika. »Špik je oster, kadar je treba, vendar ni popadljiv. Čepi"aV ga imam šele dober mesec, mi je >z' redno zvest. Z njim nameravan1 obiskovati tudi lavinski tečaj.« Vesna Manfreda pripelje svoj0 psičko celo iz Kranjske gore: »V te; čaj sem se vpisala zaradi tega, ker n' rada, da se vsaj nekaj nauči. Že P° nekaj urah so se pokazali rezultat' in tečaj nameravam do konca obiskovati. « Miroslav Bergelj z Blejske D0' brave pri Jesenicah. »Zelo sem zadc voljen, saj psa doma nikoli-ne bi mj>; gel tako in toliko naučiti, čeprav se z n jim še tako trudil.« Stane Škrabar z Jesenic: tos je že drugo leto, odkar obiskuje^ tečaj. Lani sem vodil psa, let0/ psičko. Psička mi je mnogo bolj všec> ker je bolj ubogljiva.« D. Sedej — Foto: F. Perdan Dimnik schiedel je okrogel, kar daje tele prednosti: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten — varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine — enostavnost pri čiščenju ^'gSSfcllN ima samotni vložek, odporen proti kislini, zato je: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, — odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 %, — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je Samotna cev odporna proti kislini in vlagi, — temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. dimnik schiedel s samotnim vložkom je montažni dimnik in je: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije tesnilnimi fugami, — varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen, — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. Sola »Poleg, stoooj, sedi, prostor, poleg .•..,« povelja, ki jih je v teh dneh čuti na vežbališču, poligonu v Lescah. In potem več ali manj uspešno izpolnjevanje ukazov. Špik se komaj komaj premaguje, da ne zasadi svojih ostrih zob v plaho psičko, Učka je O JL^Jm Sreda, 5. junija 1974 Matevž in Marija še ne nameravata izpreči Svečano kot le kaj je bilo pretekli konec tedna pri hiši številka 6 na Križni gori nad Skofjo Loko. Velika, trdna kmetija je to, pravzaprav ffrunt, ki se mu pozna, da so ga vodile čvrste, neutrudne roke. Ze petdeset let namreč gori gospodarita Zakonca Marija in Matevž Košir. * krogu številnih sorodnikov sta oni dan praznovala zlato poroko. 76-letni Matevž mi je v kotu prodorne sobe, kamor sva sedla, hoteč Oapaberkovati v beležko nekaj naj-oolj značilnih sličic iz njegovega pestrega življenja, povedal, da misli ^Počasi izpreči«. »Počasi bom nehal, res. Dovolj sem garal, zdaj bi rad malo počil.« • A so sinovi in hčere skoraj v en glas povzdignili glasove in dejali, da Je ata že velikokrat mislil zlesti za zapeček, vendar dlje od obljub ni Prišel. In tudi zdaj ne bo, so pribili. »Pretrden je še, prehud kavelj. ^ koso je spreten kot menda nihče dfug daleč naokoli. In ni opravila, ki oi bilo preutrudljivo zanj.« Matevž je sicer skušal oporekati, ampak brez uspeha. Vedel je, da ne učinkuje posebno prepričljivo. Ima pač še vedno široka, polna ramena, raven hrbet, prožno hojo, prijem mladca in porjavel obraz, prekipevajoč od zdravja. Le lasje so sivi in redkejši kot pred pol stoletja, ko je zapustil rodnega Sv. Tomaža ter prevzel vajeti Marijine domačije. Mariji, bolj drobni in suhi ženici, usta spreleti hudomušen nasmeh, kadar ji spomin zajadra nazaj v razposajene mladostne dni. Čeprav sama ni marala kaj prida govoriti, sem pozneje po ovinkih izvrtal, da so ji okoliški fantje trumoma prihajali dvorit. Toda vse jih je zavrnila in izbrala najbolj zalega, postavnega in duhovitega snubca — Matevža. Potlej smo pomenek zaobrnili v resnejšo plat. Koširjev oče je jel praviti o svojih pripetijah v 1. svetovni vojni. 18 mesecev je prebil v Tirolah, na italijanski fronti, in nazadnje staknil grdo rano. A okreval je in poslali so ga v Rusijo, v Odeso. Vrnil se je proti koncu leta 1919, da bi brž nato odšel na Koroško branit pravice rojakov v krajih, ki so spričo neslavnega propada Avstroogrske monarhije dražili apetite tujcev. »Čeprav sem imel uniforme čez glavo, mi tudi nova jugoslovanska država z njo ni prizanesla. Eno leto sem moral odslužiti. Mlajšega brata so oprostili nošenja orožja, mene pa ne. Neki oficir je.izjavil kolegu: Ta bo šel, ta, ki je že star, v bitkah prekaljen borec.« Naslednja leta, do poroke, so Matevžu tekla v znamenju kmetovanja. V zakon je stopil kot izkušen mož, vešč najrazličnejših poslov. On in Marija sta potem nadaljevala skupaj. Delala sta kakor mravlji ter trikrat obrnila sleherni dinar, ki naj bi zapustil družinski mošnjiček. Časi med obema vojnama so pač terjali varčnost in previdnost, drugače bi posestvo brž zapadlo v dolgove. Tik pred zadnjo vojno so Koširjevi popravili »rušt« in streho. Seveda ni mogel nihče slutiti, da bo kmalu vse pogorelo, pogorelo hkrati z ostalimi hišami v partizanski vasi, ki je postala žrtev nemškega maščevanja. »Po osvoboditvi smo poslopja obnovili. O, ja, oblasti so nam precej •pomagale, predvsem v materialu,« dodaja Matevž. »In vi, mama Marija? Najbrž ste dosti pretrpeli,« sem poskušal slav-ljenki razvezati jezik. Komaj opazno je prikimala: »Marsikaj smo prestali, marsikaj. Ampak mene osebno je bolj kot divjanje okupatorja prizadela smrt hčerke, leta 1953. Tistikrat sem bila pa resnično čisto na koncu.« Še štirje otroci so živi: dve hčeri in dva sinova. Kadar se zberejo doma, kadar družno sedejo k mizi in ugibajo, kakšne dobrote jim v kuhinji pripravlja mati, je Marija spet kot nekdaj: vesela in srečna. I. Guzelj POMENKI O ŠENČURJU IN SOSEDNJIH VASEH (Hotemaže, Hrastje, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas, Visoko, Voglje in Voklo) Naša beseda, večdnevno srečanje amaterskih gledaliških skupin iz osnovnih šol in krajevnih skupnosti in kulturni teden, ki teče ob dnevu mladosti, sta osrednji mladinski kulturni manifestaciji v Kranju. Prvo prirejata Prešernovo gledališče in občinska konferenca ZMS Kranj, drugo zadnja sama. Zgodilo se je, da se je na recitalu mladih iz kul-turnoumetniškega društva v Naklem — pred časom ugodno ocenjenim v Glasu in vključenim v Našo besedo — zbralo v dvorani pol manj ljudi kot jih je bilo Ha odru. »Ljubiteljem« poezije Ko bi moral biti recital spet na sporedu ob odprtju mladinskega kulturnega tedna, so prišli samo štirje obiskovalci in je seveda odpadel. V prvem primeru je bilo verjeten vzrok slabega obiska prepozno obveščanje. Zal je uprava Prešernovega gledališča šele v zadnjem hipu oddala vrstni red nastopajočih, ki ga je morala mladinska organizacija še natisniti. Gledališčniki, ljudje z raznovrstnimi izkušnjami, so imeli ob tej in še drugih neobiskanih predstavah nekaj povsem upravičenih pripomb na račun mladinske organizacije. Ampak, zakaj, tovariši, zvoniti po toči? Prijateljski pogovor z mladimi, sicer zagnanimi, a v organizacijske, obveščevalske zadeve, biznis — če hočete, neuvedenimi mladinci, bi ob pravem času lahko zagotovil drugačen izid, kot je bilo tisto žalostno zazrtje v skoraj prazno dvorano. Za kulturni teden smo vedeli že dlje. Samo v Glasu smo o njem prebrali več kot dvakrat. Po mestu je bilo nekaj lepakov, žal, zaradi nesporazuma, ki bi ga v Prešernovem gledališču spet lahko preprečili, delno dezinformativnih — dve mladinski predstavi sta namreč zaradi zasedenosti dvorane morali odpasti, ena je bila prestavljena — vsi mladinski aktivi, veliko število ustanov in posameznikov je dobilo prospekt kulturnega tedna. Vendar, kot že rečeno, prvi večer so prišli štirje ljudje. Naslednji je bil namenjen osmini mladim piscem — dijakom, zaposlenim, študentom. Nanj je bilo z občinske konference ZMS posebej povabljenih šestdeset kranjskih občanov — slavistov, kulturnikov, književnikov in nekaj ljubiteljev. Prišli so trije in še okrog deset mlajših ljudi brez vabila. Zal ne vem, kakšen je bil zračni pritisk tistega večera, vem pa, da je bilo 20. maja po 19. uri v kadilnici Prešernovega gledališča precej praznega prostora. Biti prazen prostor pri dveh, treh literarnih večerih letno, je za vzgojitelje in kulturnike (če seveda niso bili neodložljivo zadržani), milo rečeno, najmanj nespodobno. P. S.: Ze vnaprej odklanjam pripombo, da so bili to pač v prvi vrsti večeri za mlade gledalce in poslušalce. Ti svoje vrstnike že berejo v šolskih glasilih, poslušajo v klubih in tudi v prazničnem tednu so se srečali z njimi na kulturnem maratonu v gimnaziji. A. Božič (6. zapis) V prejšnjem zapisu sem pripovedoval o hrabrem mladincu Janku Mlakarju, ki je kot prvi Šenčurjan padel v boju z okupatorjem. Danes pa zapis posvečam njegovemu mlajšemu (roj. 1. 1924) bratu Stanku. DVE POČASTITVI Kdo ne ve, da se kranjski športni stadion imenuje po partizanskem junaku Stanku Mlakarju? Po njem pa se imenuje tudi šola v Šenčurju — osnovna šola Stanka Mlakarja. Kot brat Janko, tako je tudi Stanko pričel z revolucionarno dejavnostjo še pred vdorom okupatorja v naše kraje. Skupno z bratom in drugimi mladimi Senčurjani je bil vključen v ilegalno organizacijo »Vstaja slovenske mladine«, že 1. 1940 je postal član SKOJ. Po bratovi smrti (glej prejšnji, sredin Glas) je Stanko še naprej ostal v Cankarjevem bataljonu in .sodeloval v sloviti dražgoški bitki v začetku 1. 1942. — Potem je s skupino borcev prešel na levi breg Save in se priključil Kokrški četi kot puškomitraljezec. Udeležil se je več bojev, ki jih je bila Kokrška četa na področju Udenboršta in Brnikov. V dneh 21. in 22. aprila 1942 pa najdemo Stanka Mlakarja v skupini trinajsterih borcev, ki so junaško sprejeli boj, ko jih je sovražnik zatekel v znani okrogelski jami nad sotesko Save. Večina borcev se je usmrtila sama, ko- so spoznali, da izhoda ni več. Nekateri pa to niso mogli več storiti, ker jih je omamil plin in zasula minirana plast kame* nja. Nezavestnega Stanka Mlakarja so Nemci zajeli in odpeljali v Begunje. Po mučenju in pretepanju, ki je trajalo nekaj dni, so Nemci komaj še živemu fantu obljubili prostost, če se obveže, da bo vohunil med partizani. Ker je bila to edina rešitev pred smrtjo, je Stanko pristal. Toda, komaj je bil spet na prostosti, je pohitel v četo in iskreno povedal, kako se je rešil in za kako ceno iz okupatorjevih krempljev. Tovariši, ki so Stanka poznali, so zaupali vanj še vedno. Saj so vedeli, da se bo poslej še bolj srdito boril z Nemci in da bo tako lahko maščeval tudi svoje padle tovariše iz okro-gelske jame. Ze v avgustu 1. 1942 je bil Stanko Mlakar imenovan za politkomisarja prve čete II. bataljona Kokrškega odreda. Stanko je padel 14. septembra 1942 v Udenborštu, kjer. je bil uničen skoraj celotni II. bataljon Kokrškega odreda. Vprašanje pa se kar ponuja, če le ne bi kazalo kranjski športni stadion in šenčursko šolo na novo poimenovati — toda po obeh bratih, Janku in Stanku. Torej športni stadion bratov Mlakarjev in osnovna šola bratov Mlakarjev (ali pa osnovna šola Janko in Stanko Mlakar). Vse namreč kaže tako, da je Janko po krivici zapostavljen, kajti bil je prav tako hraber partizan kot Stanko. In tudi junaške smrti sta padla oba. Tembolj bi stvar kazalo urediti zato, ker je bil prav Janko tudi sekretar SKOJ in vodja mladine tudi na širšem področju, ne le v Šenčurju. SPOMENIKI IN OBELEŽJA Na področju Šenčuija samega — brez sosednjih vasi — stoji spomenik talcem, vzidane so tri spominske plošče in urejeno je grobišče padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega terorja. Spomenik ob grobišču (ob južnem zidu vaškega pokopališča) velja tudi kot osrednji spomenik NOB v Šenčurju. Spomenik sam je blizu 5 m visok kamnit šesterorobi obelisk i vklesanimi imeni padlih borcev, talcev in žrtev s področja nekdanje šenčurske občine. Načrt za obelisk in ureditev grobišča je napravil arhitekt Peter Trpin. Streljaj daleč od Šenčurja, ob poti proti Visokem, stoji lep spomenik, posvečen 40 talcem, ki so bili ustreljeni na tem mestu 24. januarja 1944. Bil je to maščevalen ukrep pobesnelih Nemcev, ki so nekaj dni prej utrpeli v boju s partizani hud poraz. Talce so Nemci pripeljali iz Begunj. Po ustrelitvi so jih zopet odpeljali nazaj in pokopali na vrtu begunjske jetnišnice. Imena tu ustreljenih talcev se je dalo ugotoviti po razglasu, ki ga je po izvršenem zločinu izdal general Rosener. Načrt za spomenik je napravil domačin Franc Zvan, bronast kip padajočega talca pa je delo kiparja Janeza Gregorke. V pročelje zadružnega doma v Šenčurju je vzidana spominska plošča z vklesanim napisom: Zato, ker je ljubil svoj narod in svobodo nad vse, zato ker je nemudoma sledil klicu svoje ogrožene domovine in partije, je bil za časa osvobodilne borbe na tem mestu od okupatorjev dne 24. X. 1942 obešen borec NOV Belehar Janko. Na verandni steni Pipanove hiše (Šenčur, Stružnikova pot 2) je vzidana velika plošča iz sivega marmorja. Na njej beremo." V hiši, ki je stala na tem mestu, so bila posvetovanja komunistov in članov OF v času priprav na oboroženo vstajo. — 10. XII. 1941 je bil sprejet tudi sklep o ustanovitvi Kokrške čete. — V spomin na dogodke in žrtve iz te hiše, odkriva to ploščo ZB Šenčur. V pročelje gasilskega doma v Šenčurju je vzidana plošča iz črnega marmorja z napisom: 1898—1958. V spomin padlim gasilcem v NOV Sušnik Martin, Rabič Alojz, Svetelj Luka, Kopač Alojz. Pripravljeni pomagati v nesreči, ko se ves svet je razbesnel v požar, zgoreli v ognju, ki najbolj je žgal, za sveto stvar. Do smrti zvesti narodu v nesreči, umrli zanj, da v nove dni bi vstal. C. Z. GRŠKI PARIZ bogastvo in luksus sta tiste čase 'adala v Korintu. Korint je menda Atiko veljal to, kot danes za j °ndeni svet Pariz. Boginji lepote }n ljubezni so tu postavili impozan-spomenik. Na tisoče kurtizan je jdo tu, ki so nudile svoje čare boga-domačinom in tujcem. Najbolj poznane in slavne kurtizane so bile l.y.^ajane v posebnih šolah, kjer so se I de umetnosti ljubezni. Najlepša p v ljubezenski umetnosti najbolj Polna je bila menda Lais; ,ljube-Srn je znala spremeniti v celo verigo eenih presenečen j', kot so pravili. L *Ja je prišel tudi za Korint konec, s .Pride za vsa mesta, ki so doživela Uvf"h; cvetenju je sledil boleč [)f-a[ec in popoln propad. Leta 146 cj^d našim štetjem so ga zavzeli Wf • leRi°narji in f?a podrli do o/^ljev. Može so pobili, žene in str,? . Pa Proflali v suženjstvo. Celo etje je Korint ostal razvalina. leta 44 pred našim štetjem je 'J Cezar ukazal obnoviti mesto, ki Ka^ hilo znova in znova oblegano. s »nejši rimski cesarji so mesto tori okrasili s Čudovitimi stavbami, ® Po tretjem stoletju našega ie^spet začelo drseti navzdol. Vdori divjih narodov in vedno novi potresi so ga povsem porušili. Res pa je, da so Rimljani šele v Korintu videli, kako se na tem svetu da živeti in uživati. Ce ne bi zavzeli Grčije, rimska kultura ne bi bila na tako visoki ravni kot je bila. Ogledali smo si še bogato založene trgovine s spominki ob prekopu in ugotovili, da je vse veliko dražje kot v Atenah. Tudi tu je naprodaj vse polno keramike; poznane so korint-ske amfore in posebni vrči z dolgimi vratovi za olje. Mimogrede naj omenim, da so v stari Grčiji atleti — zmagovalci dobili za nagrado vrče z oljem. Tega so si namreč vtirali v kožo. Pravkar je kakih deset avtobusov prepeljalo šolarje iz Ugande čez prekop. Tam iz srede Afrike! Seveda otroci niso bili črni, ampak beli, sinovi bogatih belih lastnikov. Le šoferji so bili črnci. Je pa dobra reč takole potovanje. Veliko lažje si bo otrok predstavljal vso to obširno, bogato in pestro grško zgodovino, če bo o njej slišal na mestu dogajanj samem, pa čeprav mu jo pripovedujejo ob samih razvalinah. Pohiteli smo, da bi bili v Epidau-rusu pred to armado otrok. Ta del Peloponeza je videti kar rodoviten. Gosto je porasel z drevjem, največ je seveda oljke. Pravkar jo kmetje obirajo. Pod drevesa so pogrnili rjuhe, da se najmanjši sadež ne izgubi v travi. Olive so njihovo bogastvo, njihov kruh. Kar 500.000 hektarov oljčnih gajev je v Grčiji. In ovac in koz imajo vse polno v tem koncu. Naenkrat nam je ogromna čreda zastavila pot in se za nami spet strnila. VELIKO GLEDALIŠČE Lep dan je in Epidaurus nas je pričakal ves . topel in sončen. Poznan je po najlepše ohranjenem amfiteatru, kjer so uprizarjali znane tragedije pa tudi komedije starih grških piscev. Grajen je, pravijo, za 14.000 ljudi, sprejme pa jih tudi do 20.000. Stari Grki so tu prisostvovali igram po več dni skupaj in nosili s seboj polne jerbase hrane in polne vrče vina. To so imeli vseskozi ob sebi in med predstavami, ki so se vrstile, jedli in pili. Lfita 1955 so Grki uprizorili tu festival starih grških del in brez težav so spravili noter 17.000 ljudi. Gledališče je ogromno, grajeno v krogu — zavzema nekako tri četrtine kroga, podlaga je naraven breg, na sprednji strani pa je odprt. Tu so nastopali igralci, ki so nosili čevlje s strašno visokimi podplati, ali so bili kar na hoduljah. Igrali so samo moški. Tudi v ženskih vlogah! Gledališče ima menda edinstveno akustiko na svetu. Igralce, ki so dajali svojo vlogo, lahko tudi šepetaje, je slišal čisto dobro slednji gledalec, pa čeprav je sedel prav na zadnjem, vrhnjem robu gledališča, tam v petinpetdeseti vrsti. Ko so kopali za amfiteatrom, so našli pod stopnicami amfore in menijo, da med drugim tudi te pripomorejo k taki akustiki. Vodnica neke ameriške skupine pravkar meče kovanec na tla. Slišiš ga enako dobro, brez razlike, če stojiš zraven . nje ali sredi stopnic. Poskusile smo še me. Od spodaj sem poklicala Majdo, ki je bila že na gornjem robu. Cisto lepo me je slišala in če ne bi vse te turistične skupine govorile in vpile vse vprek, bi bil glas še bolj veliko bolj jasen in čist. To gledališče uporabljajo Grki še danes. Vsako poletje prireja tu stare drame atensko gledališče in za turista, ki mu uspe ogledati si vsaj eno delo, mora biti to veliko doživetje. Je pa, kot je videti, gledališče prirejeno le za drame. Pred nekako petnajstimi leti so Grki tu uprizorili neko opero; prisoten je bil seveda operni orkester in pela je sama Marija Callas slavna sopranistka, Grkinja po rodu. Opera pa ni uspela. Glasovi so se menda kar izgubljali. (Se bo nadaljevalo) D. Dolenc Amfiteater v Epidaurusu, za katerega znanstveniki še danes ne vedo, kaj mu daje takšno akustično moč Sreda, 5. junija 1974 Slovenska popevka 974 Dvocelična Homarjeva kašča v Lokah št. 2 v Tuhinjski dolini; prva polovica 19. stoletja Kašče v Tuhinjski dolini Te dni je v kranjskem muzeju na ogled etnološka razstava prenesena iz Muzeja Kamnika. Študijsko so obdelane kašče iz Tuhinjske doline kot poseben sestavni del ljudskega stavbarstva na tem področju. Kašče v Tuhinjski dolini, raziskovalca Majda in Peter Fister sta jih naštela okrog petdeset, predstavljajo ne le zaključen in oblikovno zelo atraktiven pojav, marveč tudi dragoceno etnološko in zgodovinsko pričevanje o načinu življenja preprostih ljudi, kmetov v tej stranski, predalpski dolini. To so mali, eno-Uelični in dvocelični leseni objekti, v katerih so shranjevali dragocena živila (meso, žito), pa tudi pomembne hišne listine in druge dragocenosti. Prav zato so bile kašče tudi pomemben statusni simbol, saj so reprezentirale, v časih permanentne lakote ali vsaj pomanjkanja, lastnikovo veljavo in (relativno) bogastvo. Vendar svojega reprezentativnega poslanstva niso nakazovale z oblikovnim bogastvom, marveč z lego v okviru domačije — navadno na kraju, ki je bil viden daleč okoli. To pa pomeni, da kmetje niso uporabljali le primitivnih likovnih učinkov, marveč tudi bolj rafinirane efekte. Po drugi strani so tuhinjske kašče dragoceno pričevanje tudi zaradi tega, ker so se pojavile ob koncu 18., izginile pa ob koncu 19. stoletja. Tako imamo kot na dlani pojav v vsej njegovi pojavnosti od prvih oblik in nastanka do propada. V tem okviru pa lahko najdemo tudi druge razvojne zakonitosti in odgovor na vprašanja, kako se neki kulturni element uveljavi v drugem okolju, kako vpliva na širše oblikovanje prostora itd. Razsežnost vprašanj in odgovorov je malodane neizčrpna. Tako je zastavljena tudi razstava Kamniškega muzeja. Poleg bogate dokumentacije o tuhinjskih kaščah se je prizadevnim strokovnjakom posrečilo prenesti na travnik pred gradom Zaprice v Kamniku tudi tri najbolj značilne objekte in tako zastaviti nastanek »etnoparka«, kjer bo morda v bližnji bodočnosti stala tudi značilna domačija iz Tuhinjske doline ali etnološko izredno zanimive širše kamniške okolice. Kot trajen dokument pa ostaja izčrpen katalog, ki bi ga lahko ocenili kar kot monografsko topografijo. Strokovno in oblikovno atraktivno postavljena in zastavljena razstava sodi med boljše prireditve te vrste, tudi zaradi jasnosti in razumljivih interpretacij, ki so dostopne tudi laikom in ljubiteljem slovenskega kmečkega stavbarstva. dr. I. Sedej Dvocelična Gregačeva kašča v Spitaliču št. 13 pri Motniku, postavljena leta 1828 ICS Kg> (o m pas Kompas Hotel Bled JUGOSLAVIJA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: perice — likarice za nedoločen čas Pogoj: polkvalificirana ali nekvalificirana delavka; natakarja za nedoločen čas Pogoj: K V natakar, lahko začetnik. več vajencev v strežbi in kuhinji Prošnje je treba poslati na naslov Kompas hotel Bled, Cankarjeva 2. Živahna dejavnost gasilcev Pri občinski gasilski zvezi Radovljica deluje 35 gasilskih društev, med njimi štiri industrijska: v Verigi Lesce, Elanu Begunje in v obratih LIP na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Letos imajo gasilska društva predvidenih 8 mokrih vaj in več sektorskih vaj v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici. , S pomočjo občinskega gasilskega sklada in prispevki občanov so se društva v zadnjih letih kar dobro opremila z motornimi brizgalnami in avtomobili. Letos bosta dobila gasilski avtomobil še Stara Fužina in Gorje. Težave imajo le z dotrajanimi stolpi za sušenje cevi. Kar 14 v občini bi jih bilo treba obnoviti. 19 W 1% Sreda, 5. junija 1974 Posebno skrb pri občinski zvezi posvečajo vzgoji in izobraževanju. Lani so imeli v vseh društvih predavanja o splošnem ljudskem odporu. Organizirali so tudi tečaje za podčastnike in strojnike. Razen tega pa člani gasilskih društev vsako leto pregledajo vsa gospodarska poslopja in hiše v občini. Tako so močno omejili nevarnost požarov. V zadnjem času sta bila namreč v občini le dva večja požara, in sicer v Soteski, kjer je pogorel obrat lesne moke, in na Rečici, kjer je zgorela zasebna žaga. Več pa je bilo gozdnih požarov, ki so jih hitro zadušili. Pravkar se v občini pripravljajo na ustanovitev občinske gasilske skupnosti. Letos bo za gasilsko dejavnost v občini namenjenih 250 tisoč novih dinarjev. ^ _ B. Blenkuš V dveh festivalskih večerih dvaindvajset novih popevk — Med izvajalci mnogo novih imen — Zabavne < melodije bo ocenjevala tudi 10-članska žirija Glasa, ki bo zasedala v prostorih našega uredništva v Kranju Mladina, varno delo in zdravje Mladoletniki v delovnem odnosu so mladi delavci med 15. in 18. letom starosti, vajenci, učenci v gospodarstvu in učenci poklicnih sol. Struktura, zaposlenih v gospodarstvu se po starostnih skupinah stalno spreminja, tako da je v delovnem razmerju vedno več mladoletnih delavcev. Mladoletni delavci so med delom in med praktičnim poukom izpostavljeni dejavnikom delovnega in tehnološkega postopka, katerim niso izpostavljeni njihovi vrstniki iz drugih šol. Od tega, kako v tem obdobju obravnavamo mlade delavce, je v veliki meri odvisen njihov sedanji in bodoči telesni in duševni razvoj in njihova bodoča zmožnost za delo. Človek se v življenju' neprenehoma spreminja. To spreminjanje je najbolj vidno med 14. in 18. letom. Spreminjanje je duševno, telesno in socialno. Pravilna racionalna, varna in socialna zaposlitev mladoletnikov je, če mladoletniki dosegajo dober kvalitativni in kvantitativni učni in delovni uspeh, da pa pri tem ne pride do okvare njihovega zdravja in da so mu omogočene ter zaščitene njihove biološke in sociološke funkcije — predvsem da nemoteno rastejo, se razvijajo in dozorevajo. Za mladino je najbolj značilna intenzivna rast. V tej dobi mladoletnik zraste povprečno 15 do 20 centimetrov, vendar večkrat ta rast ni enakomerna, kar daje vtis nesorazmerja med trupom in okončinami mladoletnika. Mladoletnikov skelet je še zelo plastičen. Zato so pri težjem mišičnem delu in pri nefizioloških položajih telesa pri delu možne okvare skeleta, predvsem pa hrbtenice. V času mladoletnosti s6 precej poveča telesna teža. Ker je v tej dobi rast zelo intenzivna, lahko dobimo vtis, da mladoletnik hujša. Srce pogosto zaostaja za intenzivnim razvojem mišic in skeleta. Zaradi tega lahko pride do nevrovegetativnih motenj in težav v predelu srca, predvsem zbadanja in tesnobe. Mladoletniki imajo pogosto ortostatsko beljakovino v seču. V tem času so značilne tudi slabokrvnosti, kožne bolezni in povečano potenje predvsem v dlaneh. Duševne značilnosti tega obdobja so zajete s pojmom pubertete. To obdobje je polno notranjih nasprotij. Za varstvo mladoletnika pri delu je pomembno, da se pubertetne notranje nasprotnosti mladoletnika kažejo pogosto z neupoštevanjem avtoritet, s konflikti z okolico, z originalnostjo in celo ekstravagantnostjo pod vsako ceno, z elementi samodopadljivosti, zaprtostjo vase ali v nerealen svet sanj. Za aktivno zdravstveno varstvo mladoletnika pri delu je pomembno, da vemo, da so v tem obdobju pogosti afekti, konflikti v okolici, pobeg od doma, šole in dela, potepanja in menjave zaposlitve. Na srečo se večina mladoletnikov hitro privadi na poklicni pouk in delo. Pri tem morajo kompleksno prispevati svoj delež vodilni delavci v podjetju, poklicne službe za varstvo ljudi pri delu, šola in starši. Velik pomen za pravilno prilagoditev mladoletnika ima poklicna orientacija ter postopno in skrbno uvajanje v delo, da se mladoletniki prilagode novim pogojem dela in življenja. Mladini moramo pri delu preskrbeti ugodne delovne in tehnološke pogoje. Mladoletnik ne sme delati v nočni izmeni, ne sme delati več ko.t 6 ur dnevno, v neposredni proizvodnji pa ne več kot 4 ure dnevno. Za ugoden delovni učinek mladoletnika je potrebnih tudi več odmorov med delovnim časom. Delo ne sme biti statično in ne sme obremenjevati telesa z nefiziološkimi položaji telesa pri delu. Mladoletniki morajo imeti pri delu tudi'ustrezne delovne sedeže, mize, orodja itd. Mnoga orodja, stroji, naprave in priprave, s katerimi morajo mladoletniki delati, so projektirana in izdelana za odrasle moške delavce. Zato ni čudno, da so pri delu s takimi napravami pri mladoletnikih pogoste poklicne okvare in poškodbe. Mladoletnikov ne smemo zaposliti pri posebno nevarnih delih (miniranje, delo z eksplozivi, delo z lahko vnetljivimi snovmi) in pri delih z nevarnimi stroji (stiskalnice, dvigala, žage, žerjavi). Mladoletnikov organizem v rasti in razvoju je bolj občutljiv na vpliv industrijskih strupov kot organizem odraslega. Zato mladoletnika ne smemo pri delu izpostaviti poklicnim strupom, predvsem ne takim, ki vplivajo na kri in krvotvorne organe, živčevje in notranje organe (na primer pri delu z organskimi topili, ki imajo zelo široko uporabo v sodobnih tehnologijah). Pri tem moramo občasno žal napraviti izjemo pri učencih v gospodarstvu, ker se sicer ne bi mogli praktično priučiti za svoje delo. V takih primerih moramo postaviti večje varnostne zahteve in boljše ukrepe in veliko odgovornost nadrejenih ter učiteljev. Praktično ni poklicne škodljivosti, katera ne bi bolj ogrožala mladoletnika kot odraslega delavca. Mladoletnik težje prenaša neugodno toplotno okolje (predvsem nagle spremembe temperature zraka in toplotno sevanje), neustrezno razsvetljavo, ropot in tresenje. Posebej škodljiv vpliv na mladoletnika ima ionizirajoče sevanje. Poklicne prašne bolezni dihal in poklicno nalezljive bolezni so ob enakih pogojih tudi večja nevarnost za mladoletnika kot za odraslega. Nežna koža mladoletnika in pogoste pubertetne spremembe na koži so dejavniki, ki vplivajo na večje število poklicnih kožnih bolezni pri mladoletnikih. Znano je pravilo, da je največ poškodb pri delu pri delavcih z najkrajšim delovnim stažem. V tem pravilu so žal zajete tudi pogoste obratne poškodbe mladoletnih delavcev in njihova velika resnost. Mladoletni delavci se zgledujejo v odraslih. Na žalost na področju varstva pri delu pred obratnimi poškodbami in poklicnimi boleznimi dobijo pogosto v odraslih mnogo slabih zgledov. K temu prištevamo predvsem pomanjkljivo varnostno vzgojo, nepoznavanje ali podcenjevanje škodljivosti in nevarnosti, neupoštevanje predpisov, opuščanje varnostnih ukrepov in sredstev, precenjevanje lastnih moči in podobno. Odrasli dajejo pogosto slabe zglede mladoletnikom tudi s kajenjem, pitjem alkoholnih pijač, neustrezno uporabo prostega časa, predvsem s športnim neudejstvovanjem ali celo s ponočevanjem. Mladoletni delavci so občutljivejši na eventualne deficite v prehrani oziroma imajo večje ali drugačne prehrambene potrebe. Poleg kalorij za učenje, delo in športno udejstvovanje potrebujejo dvakrat več beljakovin kot odrasli ter več nekaterih vitaminov in mineralov. Zal so živila, ki so za mladoletnika najbolj ustrezna, tudi najdražja in premalo zastopana v dopolnilnih obrokih, ki jih nudi organizacija združenega dala ali šola. Zaželeno bi bilo, če bi organizacije združenega dela nudile še »specifično dopolnilo« k mladoletnikovemu dopolnilnemu obroku, predvsem dopolnilo v obliki mleka ali sadja. To dopolnilo bi mladoletnik potreboval čimprej zjutraj, morda celo takoj ob pričetku delovnega časa in ob koncu delovnega časa, ker je tudi med mladino že zelo razširjena razvada, da ne zajtrkujejo in ker imajo tudi mladoletniki veliko povprečno oddaljenost do doma in zato pozno kosijo. Mleko kot dopolnilni obrok mladoletnika ima tudi* velik psihološki in vzgojni pomen — med zvestimi »pivci mleka« je manj kadilcev in rednih odjemalcev alkohola. Pri dejansko pravilni zaposlitvi mladoletnikov je njihov delovni in učni uspeh dober, a njihov razvoj neoviran. Zato moramo mladoletniku praktično zagotoviti to dejansko pravilno zaposlitev s tehnološkimi, organizacijskimi, pravnimi, socialnimi, psihološkimi, zdravstvenimi in vzgojnimi varnostnimi ukrepi pri delu. dr. Mario Kocijančič V četrtek, petek in soboto bo ljubljanska dvorana Tivoli ponovno prizorišče našega osrednjega popevkar-skega festivala. Na prireditvi »Slovenska popevka '74« bodo skladatelji, pisci besedil, aranžerji, pevci, glasbeniki in dirigenti gledalcem na samem prizorišču, pred televizijskimi sprejemniki ter radijskim poslušalcem posredovali najnovejše dosežke na polju slovenske zabavne glasbe. Kar dvaindvajset novih me-lodij'bomo imeli priliko slišati. Vsaka popevka bo izvedena v dveh verzijah: slovenski in tuji! Med slovenskimi interpreti poleg dobro znanih pevcev med izvajalci srečamo tudi vrsto novih imen, kar brez dvoma festivalu daje še poseben mik. V tivolski »areni« se bodo za čimboljše uvrstitve potegovali: Berta Ambrož, Janez Bončina, Zoran Crnković, Marjetka Falk, Edvin Fli-ser, Tatjana Gros, Ditka Haberl, Lidija Kodrič, Braco Koren, Lado Leskovar, Meta Močnik, Ivan Moj-zer, Meta Malus, Oto Pestner, Alenka Pinterič, Andrej Plevnik, .Janko Ropret, Majda Sepe, Dado Topić. kvartet Ultra, Elda Viler in Nada Žgur. Organizacijski odbor si je tudi za izvedbo druge verzije (v tujem jeziku) zagotovil celo vrsto zvenečih imen! Naj samo omenim, da bodo na festivalu sodelovali pevci iz Argentine, Sovjetske zveze, Italije, Grčije. Francije, Avstrije, Velike Britanije. Belgije, Češkoslovaške, Irske, Luksemburga, Madžarske, Poljske, Romunije in Zahodne Nemčije tel' interpreti iz drugih jugoslovanskih republik. Velikemu rt^vijskemu orkestru RTV Ljubljana bodo na pri' reditvi dirigirali Boj&n Adamič, Jože Privšek, Mario Rijavec, Mojmir Sepe in Ati Soss! Tekmovalni del prvih dveh festivalskih večerov bo neposredno prenašala ljubljanska radijska postaja, na televiziji pa bodo za poznejšo uro pripravili posnetek. Zadnji večer pa bo prav tako neposredno prenašal ljubljanski radio, v prenos pa se bo vključila tudi vsa jugoslovanska T* mreža. Prenosi na malih zaslonih bodo brez izjeme vsi v barvah. Ze na prvi dan festivala pa bo v prodaj) velika plošča in kaseta z najboljšimi festivalskimi melodijami". Med posebnosti letošnjega festivala zagotovo sodijo tudi nagrade. Te letos za spremembo ne bodo denarne, pač pa bodo najboljšim melodijam podeljene zlate, srebrne in bronaste plakete. O nagradah strokovne žirije bo odločala skupina glasbenih urednikov tujih radijskih postaj, katerih pevci bodo nastopih na popevkarskem festivalu v Ljubljani, o nagradah občinstva pa žirije posameznih slovenskih časopisov in revij. Naj takoj povemo, da je ena od žirij zaupana tudi Glasu. Trudimo se, da bi izbrali kar najboljšo 10-člansko zasedbo, tako, ki bo čim' bolj pravično delila točke posameZ' nim skladbam. Naša žirija bo zasedala oba festivalska večera v prostorih našega uredništva v Kranju- Nazadnje še ena zanimivost! Festivalski odbor se je odločil, da odslej vsako leto podeli za dolgoletno sodelovanje na osrednji slovenski zabavno glasbeni manifestaciji veliko zlato plaketo. To priznanje ho letos prejela Marjana Deržaj! J. Govekar Aktivnost LT Radovljica Občinski svet zveze organizacij za tehnično kulturo Radovljica je konec maja razpravljal o delovnefl1 programu po panogah. Za povezovanje z društvi, klubi in šolami bodo odgovorni posamezni člani sveta. ^ mesec bodo sklicali predstavnike P0' sameznih panog in se dogovorili za posamezne naloge. Takoj bodo za' čeli pripravljati ustanovitev rad'0.' amaterskega kluba v- Upniški dolin.1' Dogovorili so se tudi, da bodo Pf'j pravili posvetovanje s predstavni1 vseh gorenjskih svetov zveze organ1' zacij za tehnično kulturo. Posvet0' van je bo 10. junija v Radovljici. C. Rozman Novost j na Pokljuki; Šport hotel na Pokljuki je uved® zanimivo novost. Kupili so pet J halnih konj — lipicancev. Trenutn jih imajo v hlevih Gozdnega tfoS|)u darstva Bled na Mrzlem studenoj Nameravajo pa zgraditi svoj blizu hotela na Goreljeku. Zann1* nje za jahanje je med gosti P1. cejšnje, predvsem med turisti Anglije in skandinavskih dežel. halna ura stane 50 dinarjev za ve-jahače, sicer pa je cena neko1} višja. J. Ambroži SGP Gorenje Radovljica komisija za razpis vodilnih delovnih mest razpisuje na podlagi 16. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev prosto delovno mesto vodje gospodarsko-finančnega sektorja Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 7 let delovnih izkušenj v gospodarsko finančnih poslih, — srednja izobrazba ekonomske smeri in 10 let delovnih izkušenj v gospodarsko finančnih poslih. i Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave. Kandidati bodo o rezultatu razpisa obveščeni v 10 dneh po izteku razpisa. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka. Nastop delovnega mesta je možen takoj ali po dogovoru. OZD ne razpolaga s prostimi stanovanji. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 2$ % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO OPREMO s hladilnikom in električnim štedilnikom, lahko tudi na posojilo. Struževo 81, Kranj 3676 Prodam dobro ohranjeno OSTREŠJE (grušt) in strešno OPEKO — rdečo. Ogfedv Vižmarjih, Arkova ul. 8 3677 Ugodno prodam večjo količino jedilnega KROMPIRJA. Zg. Brnik 32, Cerklje 3678 Prodam večjo količino SENA za košnjo. Cerklje 112 3679 Prodam ali • dam v rejo mlado KRAVO z mlekom. Dobrepolje 2, Brezje 3680 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in pomivalno mizo. Ogled 8.6.1974. KuŠter Majda, Nazorjeva 10, Kranj 3681 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV za zakol. Visoko 39 3682 Prodam KONJA, 11 let starega, dobrega za vožnjo in manjšo SLA-MOREZNICO s puhalnikom. Naslov v oglasnem oddelku 3683 Prodam dobro ohranjen PIANI-NO. Ogled vsak dopoldan od 9. do 13. ure. Šorli, Kurirska pot 35 3684 Na podlagi 11. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sklepa odbora za medsebojna razmerja z dne 24. maja 1974 objavljamo prosto delovno mesto kurjača visokotlačnih kotlov v stanovanjskem naselju Planina Pogoji: KV delavec in strokovni izpit za kurjača visokotlačnih kotlov. Za delovno mesto je predpisan kot poseben pogoj tudi poskusno delo. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Na prosto delovno mesto se sprejme delavec za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave za zaposlitev s kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh na naslov Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Valilnica Naklo prodaja po 1 dinar dnevno sveža jajca vsako sredo in soboto KZ NAKLO Prodam električni ŠTEDILNIK na 4 plošče s pečico za polovično ceno. Voglje 36 3685 Prodam stoječe SENO. Tupaliče 5, Preddvor 3686 Prodam mladega močnega delovnega VOLA, primernega za vožnjo, mlado KRAVO po teletu, 50 kg težke PRAŠIČE ter KOSILNICO, primerno za vsak teren. Gole, Višelnica 15 nad Gorjami 3687 Prodam kmečkega KONJA in 150 letev 3 x 5. Gosteče 16, Škofja Loka 3688 Prodam 5 kub. m macesnovih DESK 50 mm — plohi, 24 mm — deske. Naslov v oglasnem oddelku 3689 Prodam lepe LIPOVE HLODE. Bernard, Davča 44, Železniki 3690 Mali črni PUDLI, mladiči odličnih angleških prednikov, naprodaj. Jenko, Partizanska 19, Škofja Loka \ 3691 Zamrzovalne skrinje^ prijateljice gospodin) PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 140 Bantam Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 ali 380 V. Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Če pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni. Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P. P. ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES SCHIEDEL -YU-Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC Prodam čelno KOSILNICO za traktor PASQUALI. Proj Ciril, Pevno 13, Škofja Loka 3692 Prodam KONJA, SUHE DESKE 25,50 in SLAMOREZNICO na puhalnik. Zalog 2, Golnik vozila Prodam karamboliran FIAT 850 SPECI A L, letnik 1969. Britof 338, Kranj 3587 Prodam JAWO 90. Mohorič Ivan, Na kresu 11, Železniki 3693 Prodam avtomatik MOTOR, dobro ohranjen. Vprašati Turistično društvo, Škofja Loka 3694 Prodam SPAČKA, letnik 1967, registriran. Komelj, Planina 5, Kranj 3695 Prodam karamboliran avto AMI6, letnik 1967. Zupin, Stritarjeva 2, Kranj. Ogled dopoldan, nedelja ves dan ' 3696 Prodam TRAKTOR 12 KM, KOSILNICO, plug, obračalnik PAJK in prikolico za 22.000 din. Naslov v trafiki Cerklje 3697 A MI 8, let nik 1971 oktober, 42.000 km, garažiran, prodam po nizki ceni. Ravnik Janez, Šenčur, Gasilska 12, tel. 41-004 ' 3698 Prodam dobro ohranjen MOTOR V 15, pet prestav. Kern, Zg. Duplje št. 47 3699 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 za 13.500 din. Gačeša Vid, Savska 44, Kranj 3700 Prodam traktorsko enoosno PRIKOLICO — kiper. Srednja vas 48, Šenčur - 3701 Prodam RENAULT 4, prevoženih 53.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 3702 Dobro ohranjen FIAT 750 prodam za 7000 din, registracija plačana do aprila 1975. Košnik, Kokrški log 9, Kranj 3703 kupim Kupim OTROŠKO KOLO. Naslov v oglasnem oddelku 3704 stanovanja zaposlitve Sprejmem VAJENKO. Frizerski salon, Kunstelj, Kranj 3621 Sprejmem HONORARNO DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku 3709 Zaposlim dva kvalificirana ali pol-kvalificirana PLESKARJA. Rihtar-šič, Golniška 13, Kokrica 3710 prireditve najdeno Najdeno je bilo MOŠKO KOLO znamke ROG, zelene barve. Dobi se na Studenčicah št. 4, Lesce 3712 izgubljeno Od Podvina do Črnivca sem izgubila med 15. in 16. uro 2. junija VREČKO VOLNE in nogavice. Prosim poštenega najditelja, naj jo vrne v gostilno Črnivec proti nagradi 3713 ostalo Oseba, k-i -je 18. 5. 1974 pomotoma zamenjala plav JOPIČ (jakno) od kostima za črnega v frizerskem salonu Kunstelj, prosim, da jo prav tam zamenja 3626 RADO iz okolice Kranja! Spoznala sva se 18. 5. 1974 okrog 18. ure na avtobusni postaji. V nedeljo si me iskal v bolnici v Celovcu, pa sem imela prosto. Prosim te, vzemi moj naslov v oglasnem oddelku pod šifro »Lepi so domači kraji« in mi piši 3714 Mlada zakonca brez otrok iščeta opremljeno ali neopremljeno SOBO za dobo dveh let v okolici Škofje Loke ali Kranja. Naslov v Turističnem društvu Škofja Loka 3705 ZDRAVSTVENI DOM KRANJ išče za zdravnico za določen čas eno-sobno STANOVANJE ali sobo z dvema posteljama v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe poslati na Zdravstveni dom Kranj 3706 Nujno iščem enosobno STANOVANJE s kuhinjo. Cena ni važna. Piršič Miran, C. JLA 5, Kranj 3707 Sobo išče dekle v Kranju ali v okolici Kranja. Možnost pranja in kuhanja. Lahko pri starejših zakoncih ali starejši ženski. Naslov v oglasnem oddelku 3708 Kranj CENTER 5. junija amer. barv. film MAFIJA PROTI INŠPEKTORJU TIBSU ob 16., 18. in 20. uri 6. junija amer. barv. film MAFIJA PROTI INŠPEKTORJU TIBSU ob 16., 18. in 20. uri 7. junija amer.-ital. barv. film ČLOVEK Z IMENOM TRINITA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 5. junija slov. barv. film LET MRTVE PTI-• CE ob 20. uri 6. junija ital. barv. film POŠASTI ob 16., 18. in 20. uri 7. junija amer. film TARZANOV TAJNI ZAKLAD ob 16., 18. in 20. uri Tržič 5. junija ital. barv. film PRIZNANJE POLICIJSKEGA KOMISARJA ob 18. in 20. uri 6. junija amer. film TARZANOV TAJNI ZAKLAD ob 18. in 20. uri 7. junija amer. barv. film RANĆARJI NAPA DAJO ob 20. uri Kamnik DOM •r>. junija amer. barv. film RANCARJI NAPA DAJO ob 18. in 20. uri. 6. junija ital. barv film PRIZNANJE POLICIJSKEGA KOMISARJA ob 18. in 20. uri 7. junija ital. barv. film PRIZNANJE POLICIJSKEGA KOMISARJA ob 18. uri, ob 20. uri KONCERT Radovljica •r>. junija amer. barv. film 24 UR LE MANSA ob 20. uri (i. junija amer. barv. film MESTO IZOBILJA ob 20. uri 7. iunija amer. barv. film BUTCH CASSIDY IN Kil) ob JO. uri Jesenice RADIO 5. junija amer. barv. film KRVAVA OBAI.A Jesenice PLAVŽ 6. junija amer. barv. CS film ORLI NAD LONDONOM 7. junija amer. barv. film KRVAVA OBALA Kranjska gora •r> junija angl.-franc.-nem. barv. CS film SI N.JEB RADEČ 6. junija amer. barv. film KRVAVA OBALA AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka prireja v nedeljo, 9. junija, v Poljanah tradicionalno TEKMOVANJE KOSCEV IN GRABLJIC. Po tekmovanju bo velika VRTNA VESELICA. Igra ansambel »CONTINENTAL« iz Idrije. Vabljeni 3711 SREDA, 5. junija, ob 19.30 za red KOLEK-TIVI-SREDA — A. N. Ostrovski: VOLKOVI IN OVCE; ČETRTEK, 6. junija, ob 19.30 za red KOLE KTIVI-CETRTE K - A. N. Ostrovski: VOLKOVI IN OVCE; PETEK, 7. junija, ob 19.30 za red KOLEK-TIVI-PETEK - A. N. Ostrovski: VOLKOVI IN OVCE; gostuje SNG Drama iz Ljubljane. X Sil IO Sreda, 5. junija 1974 ll't'OI l/V/l/ Utrujen voznik V soboto, 1. junija, nekaj pred 5. uro zjutraj se je na -Jesenicah v bližini bolnišnice pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Faik Redžaj (roj. 1942) iz Uroševca je v bližini bolnišnice zapeljal na desno stran s ceste in trčil v drevo. Voznik je po vsej verjetnosti med vožnjo zaspal. Voznik in dva sopotnika so bili v nesreči huje ranjeni in se zdravijo v jeseniški bolnišnici. Škode je za okoli 20.000 din. Prehitevanje V soboto, 1. junija, nekaj po 13. uri se je v bližini mostu Peračica na cesti prvega reda pripetila prometna nezgoda, ko seje voznik osebnega avtomobila nemške registracije Eleftheriadis Charalambe (roj. 1944), grški državljan, pred viaduktom Peračica odločil za prehitevanje avtobusa. Ko je zapeljal čez sredino ceste, je trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Weter Jorg (roj. 1951) iz Kranja. Wetrov avtomobil je pri tem obrnilo, tako da je trčil še v osebni avtomobil Jožeta Mrčana iz Ljubljane, ki je vozil pred njim. V nesreči je bil voznik Weter Jorg huje ranjen in se zdravi v bolnišnici. Škode na avtomobilih je za 58.000 din. Preiskovalni sodnik je za voznika Charalambea odredil pripor. Neprimerna hitrost Zaradi neprimerne hitrosti se je v soboto, 1. junija, ob 18.30 na cesti med Kranjem in Dupljami pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Ivan Vrtačič (roj. 1951) iz Dupelj je peljal proti Tržiču. V ovinku v Dupljah je voznik opazil, da iz nasprotne smeri vozi po sredini ceste neki avtomobil, zato je zavil v desno, pa spet v levo, da je zdrsel preko cestišča, zadel smerni kamen in nazadnje z zadnjim delom trčil v breg ob cesti. Škode na avtomobilu je za okoli 40.000 din. Tele na cesti V soboto, 1. junija, nekaj pred 23. uro je na cesti prvega reda nenadoma skočilo na c^sto pred osebni avtomobil nemške registracije, vozil ga je Tinz Adolf, tele. Žival se je skupaj z drugo živino pred tem pasla na travniku v bližini mostu Peračica. V nesreči sta bila voznik Tinz in njegova žena le lažje ranjena, škode na avtomobilu je za 4000 din; tele, ki je poginilo, pa je bilo vredno okoli 600 din. Zadel pešca V nedeljo, 2. junija, popoldne je na Kokrici zaradi neprimerne hitrosti zaneslo voznika motornega kolesa Slavka Kržišnika (roj. 1951) iz Hotovelj. Potem ko je voznika v ovinku zaneslo s ceste, je zadel Marijo Kovač (roj. 1926) s Kokrice. Kovačevo so ranjeno prepeljali v bolnišnico. Zapeljal v pešca V nedeljo, 2. junija, je na cesti četrtega reda v Pristavi pri Tržiču voznik kolesa s pomožnim motorjem Jožef Markizeti (roj. 1945) s Pristave zadel Leposavo Vrbenič, ki je s hčerko hodila pravilno po levi strani ceste. Vrbe-ničevo so hudo ranjeno prepeljali v bolnišnico. V nesreči je bila ranjena tudi Markizetijeva sopotnica Radosava Pigrin in pa voznik. Neprimerna hitrost V ponedeljek, 3. junija, dopoldne se je na cesti prvega reda med Potoki in Koroško Belo pripetila prometna nezgoda. Vodnik tovornega avtomobila Slavko Apat (roj. 1952) iz Slovenj Gradca je pHpeljal do skupine delavcev Cestnega podjetja iz Kranja, ki so delali na cesti. Med njimi je bil tudi geodet Domen Kordež (roj. 1954), ki je zaradi meritev stal sredi ceste. Voznik tovornjaka je nameraval Kordeža obvoziti po levi strani, tačas pa je tudi na levi opazil delavce, zato je zavil nazaj na desno, pri tem pa je Kordeža zadel. Ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Zbil pešca V ponedeljek, 3. junija, ob 20.30 je neznani voznik osebnega avtomobila na cesti med Retečami in Jeprco z desnim ogledalom oplaz;il Alojza Kuralta (roj. 1923) iz Gorenje vasi pri Retečah. Ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Izsiljevanje prednosti V križišču Ljubljanske ceste in Ceste svobode na Bledu je v ponedeljek, 3. junija, ob 20.40 mopedist Viktor Španring (roj. 1942) z Bleda zavijal v levo na Cesto svobode, pri tem pa se je zaletel zafadi neprimerne hitrosti v prednji del osebnega avtomobila Sulejmana Ališiča (roj. 1942) z Jesenic, ki je v križišču zavijal v levo na Ljubljansko cesto. m. Central GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ Odbor za medsebojna razmerja v TOZD Delikatesa objavlja za preurejeno trgovino Delikateso na Maistrovem trgu 11 v Kranju naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 K V prodajalk 2. blagajničarke 3. '2 točajk 4. delavca 5. čistilke 6. večje število učencev-vajencev Prijave sprejema splošni sektor podjetja, Kranj, Maistrov trg 11. Rok za prijave je 8 dni po objavi. Po zabavi pretep V soboto, 1. junija, zvečer je bila v kulturnem domu na Kokrici zabava s plesom. Okoli druge ure zjutraj pa je prišlo do pretepa, ki sta ga izzvala Salko Saliković z Bobovka in Hamed Hodžič iz Kranja. Pretepača so ljudje hoteli razdvojiti, pri tem pa se je razvil splošen pretep. Saliković je na bližnji kmetiji našel debel kol in z njim mahal okoli sebe ter ranil 1A w m iggr Sreda, 5. junija 1974 več ljudi,- Hodžič pa je mahal z vilami. Miličnik Boris Drčar, ki je bil v civilni obleki, je Hodžiču odvzel vile, ta pa mu jih je spet iztrgal in miličnika udaril čez hrbet, da se je onesvestil. Hožič je potem udaril še nekaj ljudi in nato pobegnil. Miličniki in reševalci, ki so prihiteli na kraj pretepa, so tam našli poleg nezavestnega miličnika še dva druga. Vsega skupaj je bilo ranjenih sedem ljudi, vendar hujših poškodb ni bilo, prask in bunk pa ima verjetno kar precej udeležencev te zabave. Živilski kombinat Žito Ljubljana TOZD Pekarna Kranj takoj sprejmemo na delo za nedoločen čas: 1. čistilko vreč — snažilko' 2. transportnega delavca za delo v skladišču Kranj, Stara cesta 1. Osebni dohodek po pravilniku o OD. ZAHVALA Ob tragični smrti našega dragega atka, moža, sina in brata Petra Mohoriča se toplo in iskreno zahvaljujemo dragim sosedom, kateri so nam ob veliki nesreči nudili vso tolažbo in pomoč. Iskrena zahvala vodstvu tovarne in političnim organizacijam tovarne LTH za izraze sožalja, poklonjene vence in prevoz dragega pokojnika. Skupnosti skupnih služb ALPLESA se zahvaljujemo za izrečeno sožalje in pomoč. Iskrena zahvala govorniku ob odprtem grobu in župniku iz Železnikov za opravljeni cerkveni obred Še enkrat najlepša zahvala vsem, ki so nam stali ob strani in sočustvovali z nami. Neutolažljiva žena Elza s hčerko Ireno ter vse sorodstvo. Železniki, 1. junija 1974 Elektrika ubila V petek, 31. maja, popoldne so odšli iskat živino iz pastirske koče na Mežaklji Ivan Krulič (roj. 1939) iz Zg. Gorij ter sin Janez in nečak Zeljko. Med iskanjem živine so se povzpeli na Škrbino, najvišji vrh Mežaklje,- od tu naprej pa na Planinski vrh. Pot jih je vodila po poseki pod električnim daljnovodom. Tu se je Krulič spotaknil ob odtrgano strelovodno žico, ki je padla z 10.000 V daljnovoda. Pri tem je prišlo do kratkega stika; elektrika je Kruliča tako močno poškodovala, da je umrl na kraju nezgode. Otrokoma, ki sta bila v bližini, se ni zgodilo ničesar. ZAHVALA Ob nenadomestljivi, nenadni izgubi naše drage žene, mami, stare mame, sestre in tašče Jožice Polak roj. Bizjak se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v trenutkih žalosti in slovesa stali ob strani, ji darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni dobrim sosedom, sorodnikom in sodelavcem, g. župniku in tov. Knifičevi ter tov. Mohorju za poslovilne besede. Žalujoči domači Naklo, 4. junija 1974 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi mojega moža, brata, strica in bratranca i1 ' ' ' Ivana Božiča upokojenca se najiskrenije zahvaljujem vsem, ki so ga spremili do groba, mu poklonili cvetje in vence ter mi izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujem Mirni Janovi, ŽB terena Kokrica, kolektivu Lekarne Kranj, SGP Projektu, tovarišu Orehku, tovarišu Likarju, pevcem, godbi, gasilcem in dr. Hriberniku za pomoč v najtežjih trenutkih. Prav vsem iskrena hvala Žalujoči: žena Marija in drugo sorodstvo Kokrica, Logašče, Tolmin, Buenos Aires, 4. junija 1974 Zahvala Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in skrbnega očka Mihaela Koselja se iskren o zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in prekrili njegov grob s cvetjem in venci. Posebej se iskreno zahvaljujemo tov. Ignacu Bajžlju in Janku Tišlerju, gasilskemu društvu Duplje, vsem družbenopolitičnim organizacijam ter pevcem. Prisrčna hvala tudi govornikoma za lepe poslovilne besede. Neutolažljiva žena Vikica ter hčerki Milenka in Tanja. Zadraga, 4. junija 1974 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi dragega brata in strica Janeza Aljančiča se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje. Vso zahvalo smo dolžni vsem dobrim sosedom za nudeno pomoč. Iskrena hvala dr. Petriču za skrb v njegovi bolezni in zdravstvenemu osebju bolnice Dr. Petra Držaja. Zahvaljujemo se tudi č. g. župniku Tomanu za pogrebni obred. Obenem gre hvala domačemu gasilskemu društvu in govorniku kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoče sestre: Rezka. Ivana, Francka in Marija ter ostalo sorodstvo. Podbrezje, 3. junija 1974 Proga za podljubeljsko dirko za svetovni Pokal in državno prvenstvo že pripravljena in zavarovana Sama zveneča imena -r,-- pisarne Avto-moto društva J?1^' kjer >ma sedež moto kros ko-lte> prireditelj dirke za svetovno l2senstvo v mot°krosu za kategorijo Hm kubičnih centimetrov, ki bo v ^deljo v Podljubelju, in dirk za k ^avno prvenstvo v tej kategoriji in ^te gori j i motorjev s prostornino 50 J^^nih centimetrov, prihajajo J?* dan novosti. Število prijavlje-: J1 držav se povečuje in bo najver-ftneje doseglo število. 15! Organi-n 0rji omenjajo možnost, da bi se .nedeljski dirki pojavili tudi Bol-2 7 dirko- To so Fritz Scheneider tor* ezne republike Nemčije na mo-rJU ztlndapp, Belgijec Andrć Mal- herbe, Italijana Dario Nani in Felice Agostini, Šved Tomy Olsson, Itali-nan Sergio Franco, Francoz Michel Combes itd. Omenjeni »hrabri« možje premagujejo strmine na motorjih ziindapp, SWM, aspes, hus-quarna, gilera, montesa itd. Dirka v Podljubelju bo torej tudi spopad znanih izdelovalcev dirkalnih konjičkov. Med zadnjimi prijavami zasledimo imena Lewisa Delvveja iz Velike Britanije, Haryja Snellmana iz Finske, Heikkija Komppa iz Finske (vozi na stroju jamaha) in Helmuta Gotza iz Avstrije, ki dirka na puchu. Številne so tudi prijave za dirko za državno prvenstvo v motokrosu vza kategorijo 125 kubičnih centimetrov, ki bo v soboto popoldne ob 15. uri. Največ tekmovalcev bo iz Orehove vasi pri Mariboru in iz Tržiča. Prek 40 tekmovalcev v kategoriji 50 kubičnih centimetrov pa se bo v nedeljo med odmorom dirke za svetovno prvenstvo pomerilo na 4. dirki za državno prvenstvo. Med prijavljenimi je največ Koprčanov, sledijo pa tekmovalci iz Orehove vasi, Tržiča, Kranja, Brežic, Škofje Loke, Radovljice, Ptuja, Trbovelj in Karlovca. Organizatorji prav tako z veseljem in ponosom sporočajo, da je proga, v Podljubelju pripravljena. Novost so zaščitne ograje na najnevarnejših mestih ob progi. V četrtek bo začelo delati v restavraciji Deteljica v Bistrici pri Tržiču tudi tiskovno središče. Podljubeljsko dirko bo spremljalo precej domačih in tujih novinarjev ter snemalcev. V sobotni številki Glasa bomo objavili zadnje podrobnosti o dirki, število tekmovalcev ter navodila obiskovalcem. J. Košnjek šport med vikendom NOGOMET — Zaradi mlade reprezentance Slovenije, ki je gostovala v ZRN in med četverico enajsteric Julijske Krajine, KoroSke ter Bavarske zasedla prvo 5?f.8to» s® slovenski ligafti počivali. V prijateljskem srečanju sta se pomerili mo&tvi 1 "glava in Slovana. Po boljši igri so zmagali domačini s 3:1. Pari nedeljskega kola v ZCNL: Triglav : Vozila, Litija : Tržič, Adria : Sava. , . ROKOMET — Ce smo bili z igro deklet Alplesa v II. zvezni ligi še lahko pred časom »dovoljni, tega ne moremo trditi za zadnja kola. V sobotnem so morale na svojem igrišču Pet priznati premoč gostjam. V moški republiški ugi so Tržičani premagali Ribnico, med-koje Kamnik že med tednom izgubil v Trbovljah z Rudarjem. Izidi: ženske: Alples : Rudar 10:11 (4:4), moSki: Tržič : Ribnica 20:17 (9:6), Rudar : Kamnik 26:20 (12:10). TY^ari prihodnjega kola: ženske: Koka : Alples, moSki: Kamnik : Jadran, Branik : V „KOŠARKA — v SKL moSki l A je bila tekma Novoteks : Triglav preložena, I »KL 1 B pa so Jeseničani na domačem terenu izgubili prvi par točk v igri s Kop-In; V ženski ligi pa so bile košarkarice Kroja visoko premagane v Mariboru. Izidi: Jesenice : Koper 82:87 (50:46), Marles : Kroj 71:50 (33:22). ••Jeseni' prihodn^ega ko,a: *en8k": Kroj : Sobota, moški: Triglav : Vrhnika, Elektra ain ODBOJKA: Odigrano je bilo prvo kolo področnega slovenskega tekmovanja za jugo-"vanski odbojkarski pokal. Slovenski prvak črnuška Sava je v gosteh odpravila Kamnik Korenjskem srečanju na Bledu pa so bili domačini boljši od Jeseničanov. » Izidi: Kamnik : Sava0:3, Bled : Jesenice3:2. Krn,iM n.edeljo sta bila dva turnirja za o2irnJskega prvaka med mladinci W°nja pionirji v nogometu. Na Je-^jbr so mer'l' svoje sposobnosti >k *je uvrščeni pionirji iz A in B NJj'ne gorenjske pionirske lige. Sid°V Prvaka so osvojile Jesenice, je bila Sava, tretji LTH in ^ je' ^aklo- V borbi za prvo mesto X .). tekma Jesenice : Sava končala odločitev o prvaku je padla šele po streljanju enajstmetrovk. V borbi za tretje mesto pa je škofjeloški LTH srečanje proti ekipi Naklega dobil brez borbe. V Britofu pa so se pomerili mladinci za gorenjskega prvaka. Rezultati: Naklo : Šenčur 3:1, Britof : Jesenice 5:6 (po streljanju enajstmetrovk). Vrstni red: 1. Jesenice, 2. Britof, 3. Naklo, 4. Šenčur. P. Novak ine imajo številne prednosti N ** Pl 2ftdnji seji upravnega odbo-^V^ninskega društva Kranj so "j sklepe zbora volivcev na % skem, ki obravnavajo gradil) j?°ve planinske postojanke l aiVi na Ledinah ob Skuti-Ha eniku- Sklenili so, da je St0* gradnjo začeti in ob novi namestiti tudi smu-. ^ .v'e6l"co' saj intajo Ledi-%te°žnost' da postanejo letni Jj0yo r alpskega smučanja. Z Planinsko postojanko na- ------ m-----j______ ___ Ud: na Ledinah ne bo okrnjena u da je ' • - «.«iu gradnj beljena, Ji^ očitki, da je Češka koča ' 2flto gradnja na Ledinah po sodbi članov upravnega odbora PD Kranj niso na mestu. Češka koča je bila zgrajena leta 1900 in ustreza potrebam letnega gorništva. Pozimi pa je v tem predelu velika nevarnost plazov in padajočih skal. Tudi pot od Češke koče do Ledin je zelo nevarna in izpostavljena, zato bodo imeli obiskovalci Ledin povsem samostojen dostop, ki bo varen v vseh letnih časih. Ledine imajo številne prednosti, ki jih druge planinske postojanke nimajo. Razen možnosti smučanja v vseh letnih časih so od tod možni dostopi do raznih okoliških vrhov. .jk Medobčinsko prvenstvo z zračno puško so kranjski strelci v nedeljo organizirali na prostoru ob velikem plavalnem bazenu in ga opremili z avtomati za menjavo tarč. —Foto: B. Malovrh Pokal za strelce iz Kamnika V počastitev 25-letnice strelstva na Gorenjskem in v Kranju so kranjski strelci pripravili v nedeljo Strelsko tekmovanje V nedeljo, 26. maja, je bilo v počastitev dneva mladosti in X. kongresa ZKJ v Poljanah množično strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško. Tekmovanju je dala svojstven pečat izredno velika udeležba mladinskih in pionirskih ekip, žal pa se ga niso udeležili člani osnovnih organizacij ZRVS iz Žirov in Železnikov, taborniki iz Žirov in dijaki poklicne šole. Tekmovalo je 23 ekip in en posameznik: skupno 70 tekmovalcev. Medsebojno merjenje moči si je ogledalo večje število gledalcev, kar kaže, da je za strelski šport v Poljanah in okolici precej zanimanja. Rezultati: člani — 1. ZRVS Škofja Loka, 2. ŠD Kondor (Godešič), 3. SD »Bratov Kavčič« (Škofja Loka); mladinci — 1. SD »KopaČevina« (Trata), 2. PLŠ Trata, 3. SC za kovinsko stroko Škofja Loka' pionirji — 1. SD »Konačevina«, 2. SD Gorenja vas I, 3. SD Gorenja vas II; posamezniki: člani — 1. Anton Ramovš (ZRVS Škofja Loka), mladinci — 1. Boris Fojkar (SD »KopaČevina«), pionirji — 1. Iztok Fojkar (SD »Kopačevina«) F. G. r Odločitev v San Franciscu Mednarodna smučarska zveza FIS je zaključila prijave kandidatov za svetovno prvenstvo v alpskem smučanju in klasičnih disciplinah za leto 1978. Za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah so poleg Kranjske gore svojo kandidaturo najavili še Brioncon (Francija), Garmisch-Partenkir-chen (ZRN) ter Jackson Hole (ZDA). Enako kot pri alpincih so za organizacijo v klasičnih disciplinah trije kandidati. Za organizacijo se potegujejo Lahti (Finska), Lake Placid (ZDA) in Quebec (Kanada). Kdo bo dobil kandidaturo, pa bodo sklepali na FIS konferenci od 25. do 31. maja leta 1975 v San Franciscu. -dh Kranjski pionirji na Matajurju Pionirski odsek Planinskega društva Kranj je organiziral letos že več uspelih akcij, katerih namen je vzgoja mladih planincev ter gojenje navezanosti na domače planine. Ena izmed takšnih akcij je bil izlet na »zahodni mejnik« slovenskega ozemlja Matajur, ki ga je odsek organiziral v nedeljo, 2. junija. Izleta se je udeležilo 90 učencev osnovnih šol kranjske občine, ki so jih vodili njihovi mentorji. Razen Matajurja so pionirji-planinci spoznali še Poljansko dolino, Cerkno, Idrijo, Livek, Bovec, Trento in Vršič. Kaže, da je bila nedeljska akcija pionirskega odseka zadnja letošnja tovrstna akcija. Čeprav je delo planincev brezplačno in bremeni stroški takšnega izleta v veliki meri tudi udeležence same, so letošnja finančna sredstva prepičla. Planinci upajo, da bo temeljna telesnokulturna skupnost njihove težave razumela in jim pomagala, saj je planinska aktivnost splošno družbeno koristna. -jk medobčinsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško. Povabili so devet občinskih ekip, žal pa se je tekmovanja udeležilo samo pet. Vzrok za tako udeležbo je treba iskati v nekoliko poznem roku, saj so sedaj v teku občinska in republiška prvenstva z M K orožjem. Vseeno pa so bili doseženi izredno visoki rezul-. tati. Presenetili so zlasti strelci iz Kamnika, med posamezniki pa Žagar iz Kranja. Kamničani so tako osvojili pokal, ki ga je občinska strelska zveza v Kranju namenila za to tekmovanje. Rezultati — posamezno: 1. Žagar (Kranj) 363 krogov, 2. Peršin (Kamnik) 360, 3. Naglič (Kranj) 358, 4. Burja (Kamnik) 356, 5. Drolc (Kamnik) 356, 6. Malovrh (Kranj) 352 itd.; ekipno: 1. Kamnik 1421 krogov, 2. Kranj I 1410, 3. Kranj II 1393, 4. Domžale 1362, 5. Celje 1172. B. Malovrh Križaj, Gorišek in Norčič olimpijski kandidati Na sestanku strokovnega sveta jugoslovanskega olimpijskega komiteja v Beogradu so sestavili prvo listo olimpijskih kandidatov za Innsbruck in Mont-real. Skupaj so določili 95 športnikov iz 10 športnih panog. Iz naše republike so za zdaj upoštevali Urbanči-čevo, Sveta, Makaroviča (atletika), Jelovca (košarka), Križaja in Goriška (alpsko smučanje) ter Nor-čiča (smučarski skoki). J. J. Pokal meseca mladosti ekipi Kondor Preteklo nedeljo je bilo v osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati tekmovanje namiznoteniških ekip za pokal meseca mladosti. Nastopilo je 12 ekip iz Škofje Loke, Reteč, Trate in Godešiča. Prvo mesto in s tem pokal je brez izgubljene igre osvojila ekipa Kondor iz Godešiča. Drugo mesto je zasedla ekipa JLA, tretje mesto ekipa poklicne lesne šole, četrto mesto ekipa mladinskega aktiva Godešič itd. Tekmovanje je pripravil mladinski aktiv Godešič, pokrovitelj tekmovanja pa je bila OK ZMS Škofja Loka. J. S. Društvo za podvodne dejavnosti Kranj Pred tremi leti je bilo v Kranju ustanovljeno Društvo za podvodne dejavnosti. Prebrodilo je težave, ki jih ima vsako novo društvo. Žal je pri pridobivanju novih članov precejšnja ovira, ker ljudje dejavnosti društva ne poznajo. Ena od dejavnosti je plavanje s plavutmi in potapljanje. Ta šport je najbolj priljubljen v Nemški demokratični republiki in Sovjetski zvezi. Letos bo kranjsko društvo prvič organiziralo tekmovanje mladincev v plavanju s plavutmi (tekmovanja članov imamo v državi že nekaj let). Republiško prvenstvo bo 24. in 25. avgusta, državno pa teden kasneje. Potapljanje je še bolj zanimiva panoga. S primerno opremo se človek lahko brez težav potopi 50 metrov globoko in ostane pod gladino tudi uro. Kranjčani so letošnjo zimo usposobili 12 potapljačev prve kategorije, ki bodo odšli po opravljenem izpitu konec junija na večdnevno križarjenje z ladjo ob Istri. Jeseni nameravajo podoben tečaj spet organizirati in tako povečati število šolanih potapljačev. Ob že znanih dejavnostih (podvodni ribolov, trnkarjenje na morju, podvodna fotografija) goji kranjsko društvo še plavanje oziroma spuščanje po rekah in reševalno dejavnost. Plavanje po rekah je »doma« v krajih ob francoskih alpskih rekah. V Kranju je zanj precejšnje zanimanje, podpira pa ga tudi štab za SLO, saj bi bilo v primeru vojne mogoče priti do posameznih objektov le po rekah. Ob letošnjem 4. juliju, dnevu borca, bodo Kranjčani plavali od Žirovnice do Kranja. Če Sava ne bo dovolj visoka, pa po Soči. Potapljaško reševalno skupino so Kranjčani ustanovili na pobudo republiške potapljaške zveze. Člani skupine sodelujejo z Zavodom za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj. V primeru večjih elementarnih nesreč (poplave) bi pomagali tudi drugi člani Društva za podvodne dejavnosti. In za konec še zanimivost za podvodne ribiče in ljubitelje trnkar-jenja na morju. Republika Hrvatska je sprejela zakon, da o odškodninah za podvodni ribolov in prepovedi ribarjenja odločajo občine. To je povzročilo precej zmede. Članske izkaznice Jugoslovanske potapljaške zveze nikjer niso bile upoštevane, ampak so marsikje dosegle dnevne odškodnine tudi 150 dinarjev! Kljub temu zaščita rib ni bila dosežena. Slovenska potapljaška * zveza je predlagala enotno rešitev za celo Jugoslavijo, vendar najverjetneje letos še ne bo sprejeta, čeprav je naletela povsod na ugoden odmev. Torej še naprej velja pravilo: člani društev za podvodne dejavnosti dobijo pri nakupu dnevnih lovnih kart popust. Na slovenskem Jadranu pa velja članska izkaznica tudi kot dovolilnica za podvodni ribolov. Dnevne odškodnine nLtreba plačati. Članska karta pa na celotnem Jadranu velja kot dovolilnica za trnkarjen je. Na voljo jih imajo v turistični poslovalnici Creine ali pa na sestankih Društva za podvodne dejavnosti Kranj, ki so vsak torek ob 20. uri V mladinskem klubu pod vrtcem Janina v Kranju. Cerklje '74 Športno društvo Krvavec iz Cer-kelj se je razživelo v vseh svojih dejavnostih. Organiziralo je športni teden pod* imenom Cerklje '74. Pod pokroviteljstvom Živila Kranj bodo vsak dan različna športna tekmovanja. Za otvoritev Športnega tedna Cerklje '74 in pa v spomin na lani umrlega igralca rokometa Petra Remica iz Vasce je ŠD organiziralo rokometni turnir za Petrov me-morial, na katerem so sodelovale ekipe Sava, Preddvor, Pago iz Borovelj ter domači Krvavec. Prehodni pokal za Petrov memorial je osvojila ekipa Paga, katera je v finalni tekmi premagala domači Krvavec na novo osvetljenem rokometnem igrišču. M F Nov rekord Paplerjeve Želje kranjske metalke diska Metke Papler, da bi v letošnji atletski sezoni izboljšala svoj državni rekord, se uresničujejo. V nedeljo je namreč na tradicionalnem atletskem mitingu žensk v Meranu zalučala to atletsko orodje 49,70 m in s tem izboljšala svoj državni rekord za 16 cm. Kot vse kaže, je že v odlični formi in kaj kmalu lahko pričakujemo, da bo presegla 50-metrsko znamko. -dh 15 Sreda, 5. junija 1974 Letos prvič d; Junija leta 1936 so se stavkovnemu gibanju slovenskih delavcev pridružili tudi gradbinci. 3. junija tega leta so začeli z generalnim štrajkom, kateremu so se pridružili vsi gradbeni delavci Slovenije. V spomin na revolucionarno dejanje gradbenih delavcev bo' sindikat gradbenih delavcev Slovenije organiziral letos prvič dan gradbincev. Osrednja proslava bo v soboto, 8. ju- n gradbincev nija v Ljubljani. Združena bo s slavnostnim zasedanjem sindikata gradbenih delavcev, ki se ga bodo udeležili najvišji predstavniki slovenskega družbenega in političnega življenja. Ob dnevu gradbincev nameravajo slovenski gradbeni delavci poudariti predvsem naloge, ki jih imajo pri graditvi stanovanj za delavce, graditvi a.vtomobjlskih cest ter energetskih objektov. -jk S petkove otvoritve dveh razstav v Kranju: v Gorenjskem muzeju se je predstavil akad. slikar Milan Ratišta, v ga Prešernove hiše pa Adi Arzenšek. — Foto: F. Perdan Letos mineva deset let, odkar so se tedanja kranjska klavnica in mlekarna ter Oljarica Britof združile v Kmetijsko živilski kombinat Kranj. Hkrati pa je letos preteklo tudi 70 let od ustanovitve tovarne olj Oljarica Britof ter začetka obratovanja kranjske klavnice. Ob teh pomembnih jubilejih je bila v soboto na sejmišču v Savskem logu velika proslava, na kateri so med drugim štirimv zaslužnim delavcem kombinata podelili odlikovanja predsednika Tita. Po proslavi je bilo družabno srečanje zaposlenih v Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj. Kar precej je delavcev, ki vztrajajo v kombinatu že vrsto let in so preživljali s kolektivom svetle in težke trenutke. Tri od njih smo prosili za krajše pogovore. raj vsako leto kaj popravimo in vsaka sprememba prinese nekaj novega, boljšega. Osebni dohodki so kar solidni. Nisem ljubiteljica pogostih menjav služb. To sem .podedovala' po očetu in materi, ki sta bila prav tako dolgo v eni tovarni. Z izjemo transporta velike fluktuacije delovne sile v mlekarni ni. Novo organiziranost Kmetijsko živilskega kombinata podpiram, saj nam omogoča pregled nad poslovanjem vseh obratov. Skupni cilj vseh mora biti, da vse temeljne organizacije združenega dela dobro gospodarijo.« Hinko Pire iz Kranja, skladiščnik mesnih izdelkov v kranjski klavnici: »Po prihodu s sremske fronte leta 1945, kjer sem kot partizan dočakal konec vojne, sem se zaposlil v kranjski klavnici. Mesar sem po poklicu in druge službe niti iskal nisem. Ker imam že 40 let delovne dobe, odhajam julija letoš v pokoj. Ce ne bi tako ljubil poklica in ker menim, da s pogostim menjavanjem^ služb ne pridobiš, zanesljivo ne bi bil več delavec kranjske klavnice. Za dolgoletno službovanje so mi v kolektivu že izročili priznanje. Petnajst let sem skladiščnik mesnih izdelkov. Koliko sem včasih izdal iz skladišča in koliko danes, ni moč primerjati. Šest ali sedem ton piščancev gre vsak teden iz skladišča, 50 ali 60,ton raznih mesnih izdelkov mesečno itd. To so številke, ki veliko povedo. Zgradili smo nov predelovalni obrat in skladišče. Zal sta objekta preveč površno in neprimerno grajena. Pogosto smo že spraševali, kdo je kriv za to, vendar odgovora nismo našli.« Zdenka Koklj iz Kranja, obračunalka osebnih dohodkov v mlekarni: »Povsem naključno, predvsem po zaslugi strica, sem se leta 1945 zaposlila v mlekarni. Razna dela sem opravljala od tistega časa dalje. Skrbela sem za tajniške posle, blagajno, obračun in izplačilo osebnih dohodkov itd. V mlekarni sko- Milan Arzenšek z Milj, ključavničar v Oljarici Britof: »Po službovanju v mehanični delavnici na pošti sem se 16. junija leta 1948 zaposlil v Oljarici. Od takrat do danes se je v kolektivu veliko spremenilo. Takrat smo imeli na primer 15 strojev za pridelovanje in polnjenje olja v steklenice, danes pa eden naredi več kot včasih vseh 15 skupaj. Član delavskega sveta kolektiva sem. Stalno se moramo o nečem odločati in težiti, da bo gospodarjenje še boljše. Nekatere temeljne organizacije kombinata imajo si^cer težave, vendar jih skupno vedno razrešimo. Mislim predvsem na klavnico, ki mora živino drago kupovati,' izdelke pa prodajati po določeni ceni... Sodim, da bi morali dati našemu praznovanju večje zunanje obeležje. Postaviti bi morali na primer mlaje, razobesiti še več zastav itd. Včasih smo znali takšne obletnice lepše praznovati. Ljudje smo se bolj sproščeno veselili; danes pa na družabnost ne damo več toliko.« J. Košnjek Cerkljani dvakrat prvi Na četrtem patruljnem orientacijskem tekmovanju rezervnih vojaških starešin, ki je bilo v okolici Na-klega v nedeljo, 2. junija, so kar oba pripravljena pokala osvojili tekmovalci iz Cerkelj. Na dveurnem pohodu skozi Uden-boršt so se tekmovalci morali znajti v orientaciji, v topografiji, v taktičnih nalogah in v streljanju z vojaško puško. Na startu se je organizatorjem prijavilo skupno 26 skupin, in sicer 9 iz vrst ZRVS in 17 skupin iz mladinskih aktivov in taborniških enot, skupno 130 tekmovalcev. Prvi mesti, tako med rezervisti kakor med mladinci, so zavzeli tekmovalci iz Cerkelj. Z ekipo RVS Vodovodni stolp je tekmovala tudi Gole Polona. Le-ta je v veliko presenečenje dosegla največ točk pri streljanju z vojaško puško med vsemi nastopajočimi rezervisti. Toda, ko je zatem tekmovalna komisija ugotovila, da ta ni članica ZRVS, so njene točke odbili od skupine in Vodovodni stolp je zdrknil s prvega na tretjo mesto. Tekmovanje je bilo predvideno že prejšnjo nedeljo v počastitev dneva mladosti. Zaradi slabega vremena pa je bilo preloženo in je tokrat ob izredno lepem vremenu zelo dobro uspelo. K temu je veliko prispevala tudi dobra organizacija. K. M. Kamp ob Šobčevem bajarju v Lescah so odprli pred dobrim mesecem. V^fj se že dalj časa ustavljajo motorizirani turisti s počitniškimi hišicami (letoW obisk je približno enak lanskemu). Sobec obiščejo tudi številni izletnik1' . žele preživeti v senci borovega gozdička nekaj prijetnih uric. V bajar -fj pretekli teden pognali že prvi kopalci! Tale vesela ženska druščina pa )e Sobcu organizirala piknik, (jk) — Foto: F. Perdan Tehnične izboljšave naj postanej0 cilj čimširšega kroga delavcev V Železarni Jesenice imajo trenutno registriranih že prek 300 avtorjev tehničnih izboljšav, ki so s svojimi izumi in osebnim trudom bistveno prispevali k boljši, cenejši in varnejši proizvodnji. Od tega jih je 155 včlanjenih v Društvo inovatorjev, ki si prizadeva, da bi se ta dejavnost še nadalje širila in zajela čim večji krog ljudi. Gre namreč za področje, ki omogoča slehernemu posamezniku neposredno vplivati na proizvodni proces in tehnologijo. Med zadnjim občnim zborom 22. maja so člani društva pregledali dosedanje uspehe in sprejeli program za naprej. Ugotovili so, da je bilo v letu 1971 realiziranih 58 predlogov tehničnih izboljšav, pri čemer je prihranek znašal nekaj nad 2,1 milijona din. Izplačali so 74.032 din odškodnine ali 3,5 odstotka na izračunani prihranek. Naslednje leto je bilo uresničen1 48 predlogov. Prihranili so ok^ 3,7 milijona din, avtorjem pa od&e 11.823 din ali 0,3 odstotka. Z lanskimi 55 v prakso prenut nimi odkritji je Železarna pridob' 2,6 milijona din. Stali so jo 94.200o narjev, kar pomeni £,5 odstotka ^ raj navedene vsote. Društvo je leta 1972 organizjraJ dvodnevno študijsko ekskurzij0 Sisak in Zagreb, lani pa v Munt'1^' na ogled tehničnega muzeja in."1 žeja BMW. 'e ^ Razprava je pokazala, da se J^ bodoče treba prizadevati za še ][, množičnost pri iskanju tehni''"1,, izboljšav. V načrtu so poleg ost predvideli intenzivnejšo aktiv" j. v okviru TOZD in navezovanje s kov z drugimi podjetji v občini. B. Blenkus