POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Brezplačno, samo za člane!
UPOKOJENEC
GLASILO BANOVINSKEGA DRUŠTVA DRŽAVNIH IN SAMOUPRAVNIH UPOKOJENCEV ZA DRAVSKO BANOVINO
►t.
Ljubljana, dne 21. februarja 1941.
Leto vi.
Ureonifttvo in uprava: VVolfova ulica S*. 10. Tel. 4553. Uhaja enkrat mesečno.
Spomenica
ki so jo združene organizacije državnih in samoupravnih nameščencev in upokojencev poslale g. ministru dr. Franu Kulovcu s prošnjo, da na merodajnih mestih podpira težnje prosilcev in se zavzame z vsemi svojimi močmi za najhitrejšo rešitev Obupnega položaja državnih nameščencev in upokojencev.
♦
Velespoštovani gospod minister!
Že vse od leta 1935., ko so bili z izpre-me njeno uredbo o draginjskih dokladah naši že tedaj nezadostni prejemki še bolj znižani, smo javni uslužbenci in upokojenci najslabše situirani stan v državi. Od tega leta pa vse do danes si nenehno prizadevamo doseči zboljšanje našega gmotnega položaja. Vsa naša prizadevanja so rodila doslej nad vse skromne uspehe. Kr. vlada je sicer v tem času dvakrat pristopila k rzpremembi uredbe o draginjskih dokladah; v novembru leta 1937. jo je iz-premenila za aktivne uslužbence, spomladi leta 1940. pa za upokojence, vendar nobena od teh izprememb ni zadovoljila in nam ni vrnila niti tistega življenjskega standarda, ki smo ga imeli pred znižanjem leta 1935. Samskim uslužbencem in upokojencem so bili z izpremenjenima uredbama vrnjeni prejemki, 'ki so jih uživali pred izvršeno redukcijo, poročeni pa so prejeli le del skupnih družinskih prejemkov, zakaj novi uredbi sta zopet popolnoma prezrli rodbinsko doklado za ženo. Še posebno nezadovoljiv pa je bil učinek obeh izpremenjenih uredb, ker so se življenjski pogoji v tem času zaradi naraščajočih cen še znatno podražili, s čemer so se za nas razmere občutno poslabšale.
Najtežja doba pa začenja za vse uslužbence in upokojence z začetkom evropske vojne. Od meseca septembra 1939 dalje so cene od meseca do meseca hitreje naraščale in še danes naraščajo. Podražitev ni prizanesla nobeni življenjski potrebščini. Podražiti so se prav vsi proizvodi, kmetijski in industrijski. Najusodneje za nas pa je to, da so naijvišje porasle cone ravno tistim proizvodom, ki so naše najneobhodnejše vsakodnevne življenjske Potrebščine: živita, oblaka, obutev in kurivo. Poedinim potrebščinam se je zvišala cena v teku dobrega leta tudi za 200% in Več. Splošen indeks cen (upoštevane so
cene na debelo), sc je od avgusta 1939 do decembra 1940 dvignil od 76.8 do 143.9 t. j. za 87.1%. Napram temu ogromnemu porastu cen so bila povišanja, ki jih je prinesla uredba o izrednih dokladah meseca septembra 1940 aktivnim nameščencem, meseca decembra 1940 pa upokojencem, docela neznatna in neučinkovita. Državni uslužbenci, vštevši IV/2 skupine navzgor, in upokojenci z nad 2.600.— din mesečnih btto. prejemkov sploh niso dobili nič, ostali uslužbenci in upokojenci pa po položaju in draginjskem razredu od najmanj 50.— din do največ 200.— din mesečno. Izračunano v % znači to le 3% do 12% poviška dotedanjih prejemkov.
Uredba o izrednih dokladah ima sicer namen pomagati nameščenski rodbini, vendar je pomoč, ki jo ji nudi, skrajno nezadostna. Dodatek za ženo uredba1 popolnoma izpušča, za otroke pa priznava le po 50.— din mesečno. Spričo tega kljub priznanju izredne doklade za otroke skupni družinski prejemki v večini primerov še vedno niso dosegli prejemkov pred septembrom leta 1935., ko smo uživali uslužbenci in upokojenci tudi rodbinsko doklado za ženo. Razumljivo je zato, da je pri teh prejemkih v tej silni draginji naše življenje več kot bedno. Plače v pretežni večini primerov danes ne zadostujejo več niti za nabavo živil, kaj šele za stanovanje, obleko, obutev, zdravnika in, zdravila v primeru bolezni in druge redne in nepredvidene izdatke, ki jih ima vsako družinsko gospodarstvo.
Cene so danes enako .narasle v prav vseh predelih naše ožje domovine, na deželi prav tako kot v mestih. Zato so docela neupravičene vse razlike v prejemkih, ki jih deli zakon po krajih službovanja v tri draginjske razrede.
Obupen položaj, v katerega smo zašli s svojimi družinami, nas duševno in telesno ubija, ubija pa tudi naše žene in naše otroke. Skrb za obstanek nam jemlje voljo in predanost do dela. To stanje zato ne more in ne sme dalje trajati, če naj iz tega ne nastane večja škoda za narod in državo. Uslužbenci in upokojenci dobro razumemo položaj, v katerem se država nahaja, vemo pa tudi to, da ne terjamo nič pretiranega in nič nemogočega. Hočemo samo to, da nas država za naše delo
nagradi tako, da bomo mogli mi in naše družine živeti brez pomanjkanja. Hočemo samo skromen eksistenčni minimum. Pri tem pa se 'tudi zavedamo svojih velikih dolžnosti do skupnosti. Vemo, da nas čakajo morda tudi največje žrtve za državo im njeno svobodo, in srno jih rade volje pripravljeni doprinašati. Smatramo pa, da je prvi pogoj za to, da ostanemo za te žrtve s svojimi družinami psihično in fizično sposobni. Naša sposobnost pa zaradi dolgotrajnega pomanjkanja, pritfgova-nja im skrbi za obstanek že danes močno popušča.
Ker zavisi eksistenčni minimum le od razmerja med vrednostjo blaga im denarja, ne stavljamo zahteve, da se morajo naši prejemki povišati. Zadovoljimo se s tem, da se cene vsem proizvodom znižajo na višino pred avgustom11. 1939. in da se izvedejo ukrepi, ki bodo uspešno preprečevali zopetno podražitev in spekulacijo. Če pa je znižanje cen nemogoče, potem je potrebno:
1. Da se zvišajo prejemki državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev na višino, ki bo ustrezala današnjemu indeksu cen v prodaji na drobno in ki bo predstavljala resnični eikistenčni minimum. V bodoče naj se prejemki avtomatično mesečno prilagodujejo dviganju cen, izkazanemu v indeksu Narodne banke.
Izravnati je treba vse razlike med prejemki poedinih strok aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev (primer: žandar-merijski in policijski upokojenci).
2. Zaščititi je treba družine. Za ženo in otroke je treba določiti doklade v toliki višini, da se družinam ne bo treba več boriti s pomanjkanjem in bedo.
3. Na vsak način naj se odpravijo dra-ginjski razredi.
4. Država, banovina in avtonomne občine naj poskrbe za sredstva, iz katerih bi mogli prejemati njih uslužbenci in upokojenci brezobrestna posojila. S temi posojili, ki bi jih vračali v zmernih mesečnih obrokih, bi poravnavali dolgove, ki so jih bili zaradi svojih nezadostnih prejemkov prisiljeni delati v zadnjih letih za najnujnejše življenjske potrebščine.
Organizacije državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev za dravsko banovino Vam predlagamo, velespoštovani gospod minister, to svojo vlogo s prošnjo, da nas na svojem visokem mestu
v kr. vladi podpirate in se zavzamete z vsemi svojimi močmi za čim hitrejšo rešitev našega obupnega gmotnega položaja.
Sprejmite, velespoštovani gospod minister, ob tej priliki zagotovilo našega odličnega spoštovanja.
V Ljubljani dne 25. januarja 1941.
Jugoslovansko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, Društvo sodnih izvršiteljev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, Društvo železniških upokojencev v dravski banovini s sedežem v Ljubljani, Banovinsko društvo državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani, Združenje davčnih uradnikov kraljevine Jugoslavije, poverjeništvo Ljubljana, Udruženje državnih činovnika računske stroke kraljevine Jugoslavije, pododbor Ljubljana, Udruženje sodno-adminiistrativnega osebja kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, Struč-no udruženje mašinovodja drž. železnica i brodova kraljevine Jugoslavije, oblasna uprava Ljubljana, Jugoslovensko profesorsko društvo ljubljanska sekcija, Združenje učiteljstva meščanskih šol kraljevine Jugoslavije, sekcija za dravsko banovino, Združenje gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana, Udruženje zemljiškoknjižnih činovnika kraljevine Jugoslavije v Zagrebu, sekcija Ljubljana, Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, Združenje uradnikov P. T. T. stroke kraljevina Jugoslavija, dravska sekcija Ljubljana, Društvo žandarmerijskih upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani, Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, oblastni odbor Ljubljana, Dravska sekcija udruženja zvanič-nikov finančne kontrole Ljubljana.
Društvena kronika
Upravni odbor banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani je imel dne 31. januarja 1941 svojo drugo sejo. Začetek ob 5. uri popoldne. Navzoči: predsednik dr. Vrtačnik, podpredsednik dr. Vidic, tajnik, blagajnik in odborniki: Modičeva, Arko, Rosina, Šercer, We-ster in Žganjar. Opravičena podpredsednik dr. Pa-ipež in odbornik Adlešič.
iPo običajnih uvodnih formalnostih in ugotovitvi sklepčnosti je prešel predsednik takoj na svoje poročilo:
a) Na sožalje, ki ga je društvo izreklo pismeno g. banu ob smrti ministra dr. Korošca, je prejelo društvo od g. bana pismeno zahvalo.
b) V vprašanju rešitve predloga za prevedbo ljubljanske okolice, ki spada v gradbeni okoliš mesta Ljubljane, v I. draginjski razred je društvo storilo nadaljnji korak in prosilo g. ministra dr. Kreka za posredovanje v gradbenem ministrstvu, ker je dr. Kreik bil prej resorni minister tega ministrstva. Od njegovega kabineta smo prejeli naslednje sporočilo: „Po naročilu g. ministra dr. Kreka Vas obveščam, da je g. minister posredoval v gradbenem ministrstvu za čimprejšnjo re-
šitev predloga banske uprave glede I. draginjske-ga razreda za ljubljansko okolico.
Z odličnim spoštovanjem
Šef kabineta: podpis"
c) Akcijski odbor organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev v Ljubljani nadaljuje svojo akcijo za zvišanje prejemkov državnim in samoupravnim uslužbencem in upokojencem. Deputacija predstavnikov plenuma akcijskega odbora obišče v najkrajšem času s ponovno spomenico ministra dr. Kulovca, da mu obrazloži naš položaj in ga pridobi za to, da bo podpiral naše zahteve na merodajnih mestih v državni centrali.
Deputacijo bi tvorili predsedniki organizacij, ki sodelujejo v akcijskem odboru. Gospodu ministru dr. Kulovcu se pošlje posebna vloga (ki jo objavljamo na drugem mestu). Akcijski odbor bo vztrajno delal in ponovno opozarjal na silo in potrebo pomoči, dokler ne doseže zastavljenega cilja.
Poročilo se je vzelo na znanje.
II.
Tajnikovo poročilo.
a) Kakor je znano, smo se obrnili na zagrebško vodeče društvo, da bi v imenu vseh banovinskih društev predložili prošnjo na ministrstvo za finance, da se za izplačila pokojninskih prejemkov v Nemčiji živečim jugoslovanskim državnim upokojencem uporabi prejšnji tečaj marke 14.90 din, namesto sedanjega tečaja 17.92 din ali pa se naj določi poseben tečaj za nakazila pokojnin, kakor se običajno določa za turiste, dijake itd.
Zagrebško društvo je odgovorilo, da so ugotovili, da nimajo v svojem društvu nobenega upokojenca, ki bi živel v sedanji Nemčiji. Iz tega vzroka naj naše društvo samo predloži predmetno prošnjo na ministrstvo financ. To se je zgodilo dne 18. januarja t. 1. (Prošnjo je priobčil tudi „Upokojenec“.)
b) Tajnik je prečital zahvalo dveh članov za podeljene podpore.
c) Nato je poročal tajnik o raznih prošnjah, ki so jih vložili člani našega društva z obrazložitvijo, da imajo tako nizke pokojnine, da žive v pomanjkanju zaradi bolezni, operacij itd. Odbor je nekaterim prošnjikom izjemoma ugodil in zaradi zelo tehtnih razlogov naklonil skromno podporo, sklenil pa je opozoriti člane, da naše društvo ni podporno društvo, temveč stanovsko društvo, ki ima namen zastopati interese vseh članov in delovati za izboljšanje položaja vseli državnih in samoupravnih upokojencev. Društvo pa nima sklada za podeljevanje podpor in ga tudi ne more imeti ob skromni članarini 3,— din mesečno.
III.
Odbornik prosvetni inšpektor Wester je predlagal, da naj bi se preskrbel od časa do časa seznani novih upokojencev, ki bi se naj pismeno povabili s primerno okrožnico za pristop k društvu. Predlog se je soglasno sprejel in se je naročilo tajniku, da skrbi za izvedbo sklepa z dostavkom, da se naj dotičnini osebam priloži tudi zadnja številka ..Upokojenca".
IV.
Blagajnik je podal poročilo o sedanjem stanju blagajne, ki se je vzelo soglasno na znanje. Ob koncu leta 1940. je bilo 2759 članov, ob koncu januarja 1941 pa 2780; pristopilo je namreč
44, odpadlo pa jih je (umrlo ali izstopilo) 23 članov.
V.
Nato je poročal poslovodja PS o stanju tega sklada. Premoženje PS znaša ob koncu januarja 1941 — 85.430,—	din.	Nadalje	je	poročal o no-
viih prijavah članov za	pristop,	ki	jih je bilo vlo-
ženih 12 in so bili vsi sprejeti.
S tem je bil dnevni red seje izčrpan in ker se ni nikdo več javil za besedo, je predsednik zaključil sejo ob pol 7. uri zvečer.
Posmrtni sklad.
Umrl je dne 21. januarja 1941 član Ivan Fischer, živinozdravnik v p. v Žalcu, star 64 let, na vnetju rebrne	mrene, član	je	bil od 1. maja
1938 pa do smrti,	to je	dve leti, 8	mesecev in 12
dni. Vplačal je v posmrtni sklad 382.— din.
Posmrtnina v znesku 1250.— din se je izplačala njegovi soprogi Rozaliji.
Akcija za naše državne upo" kojence, živeče v Nemčiji
V decembrski številki „Upokojenca“ smo poročali o naših korakih, ki smio jih storili, da bi se našim v Nemčiji živečim upokojencem pokojninski prejemki izplačevali po prejšnjem tečaju marke, t. j. din 14.90, namesto sedanjega tečaja din 17.92.—.
V „Društveni kroniki1* današnje številke objavljamo, da smo predmetno vlogo predložili dne 18. januarju finančnemu ministrstvu.
Ob zaključku lista smo prejeli naslednje rešen j e ministrstva financ, bankovno i valutno odelenje:
„Br. 5698/VIII dne 11. februarja 1941.
U vezi Vaše prestavite od 18. januara 1941, izveštavate se, da če se našim pen-zionerima, koji žive u Nemačkoj, izplači-vati svoje prinadležnosti po staram kursu do 31. mar ta 1941.
Šef otseka za devizno-valutne poslove, podpis.1*
*
Po dobljenih informacijah prestanejo namreč z 31. marcem vse ugodnosti za preračunanje tečaja marke.
Pristopajte k društvenemu posmrtnemu skladu!
Ni starostne omejitve za pristop. Izredne ugodnosti!
Društvena pisarna je v Wolfovi ulici 10 preko dvorišča v drugem poslopju, 2. nadstropje. Telefonska št. 45-53.
Uradne ure v društveni pisarni ob delav-nikih od 10. do 12. ure dopoldne; če ie pisarna popoldne odprta, se morejo tudi popoldne dobiti informacije.
*
Člane, ki se obračajo pismeno za razne informacije in intervencije na društvo, prosimo, da prilagajo za odgovor znamk o za din 1‘50.
Posvetovalnica - informacije
Vojaški uradniki se ne prevedejo na nove prejemke po določilih zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931.
V službenih novinah z dne 11. februarja 1941 broj 32/XV je objavljena naslednja uredba ministrskega sveta o avtentičnem tolmačenju odstavka I člena 6 uredbe o spremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev M. S. št. 319 z dne 8. marca 1940:
Člen 1.
„Odredba stava 1 člana-6 Uredbe o izmenama zakonskih propisa koji se odnose na prinadlež-nosti državnih penzionera M. S. br. 319 od
8.	marta 1940 godine, ima se razumeti tako, da se ona odnosi izključivo na oficire rodova vojske ili struka, koji su u tom svojstvu penzionisani IH umrli, kao i na njihove porodice, a ne i na one koji su penzionisani ili umrli kao vojni činovnici i na njihove porodice.
Odredbom predhodnog stava ne dira se u prav-nosnažne odluke.
Člen 2.
Ova uredba stupa na snagu danoin obnarodo-vanja u ..Službenim novinama".
M. S. Br. 167
24.	januarja 1941 godine u Beogradu.
K temu pripominjamo:
Vojno ministrstvo se je že od vsega začetka postavilo na stališče, da velja prevedba samo za častnike in njihove rodbine, ne pa tudi za vojaške uradnike in njihove rodbine. Prošnje vojaških uradnikov za prevedbo je torej ministrstvo zavračalo.
Na tozadevno vložene tožbe nekaterih vojaških uradnikov je državni svet razsodil, da jim pristoja prevedba.
To stališče je zavzelo tudi finančno ministrstvo.
Blagajne, ki izplačujejo pokojninske prejemke, so zaradi teh dejstev razposlale tudi vojaškim uradnikom in njihovim vdovam potrdila v dveh izvodih, da so upokojenci in da prejemajo pokojnine in v krčili zneskih, da zaprosijo za prevedbo.
Po sedaj objavljeni novi naredbi ministrskega sveta bodo torej prošnje vojaških uradnikov oz. njih vdov za prevedbo brezuspešne.
RODBINSKE POKOJNINE OZ. DOKLADE POZAKONJENIH IN POSVOJENIH
OTROK.
§ 147 zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931, prvi odstavek, se glasi:
..Rodbinska pokojnina pripada vlagateljevi zakonski ženi in otrokom, rojenim v zakonitem zakonu aH pozakonjenim.“
Pozakonjeni otroci so otroci, rojeni izven zakona, ki so pa s pozneje sklenjenim zakonom svojih roditeljev postali zakonski t. j. „pozakonjeni“.
To je stvarna razlika od adoptiranih (= posvojenih) otrok, ki so tuji otroci.
Posvojeni otroci pa nimajo pravice do rodbinske pokojnine, a tudi ne do rodbinske doklade, pač pa do izredne doklade v znesku 50 din mesečno, ker navaja Uredba z dne 26. julija 1940,
M. s. št. 1017 (Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine, kos 63 z dne 7. avgusta 1940) izrečno, da pripada ta doklada po 50 din na mesec „za vse zakonske, po-zakonjene ali posvojene otroke“, na kar opozarjamo vse prizadete.
Spomenico na gg. predsednika in podpredsednika vlade ter na g. ministra za povišanje prejemkov in obvestilo o popustih za pogrebe iz Žal objavimo v prihodnji številki.
Namen našega društva
Vedno češče prihajajo odboru prošnje za podpore, kar je v sedanjih časih velike draginje in pomanjkanja sicer umevno, vendar moramo dati glede tega naslednje pojasnilo:
Naše društvo ni podporno društvo, ki bi imelo namen deliti podpore med svoje člane. Društvo tudi mina podpornega sklada, iz katerega bi moglo deliti take podpore. To tudi ni mogoče pri skromni članarini 3.— din mesečno.
Dogaja se torej, da se član vpiše, plača par mesecev članarino in že pride od njega prošnja za podporo. Kako naj društvo posluje in deli podpore članom, ki so vplačali, tudi če so že celo leto pri društvu, jedva 36 din, pa morda upajo, da bodo prejeli par 100,— din, da bi kaj izdalo. Zato je	upravni	odbor	našega društva	na zadnji
seji	sklenil, da bo	le v najnujnejših	primerih in
le izjemoma	mogel	podeliti tako podporo, ne pa
da bi člani mislili, da imajo pravico do podpore in da bi pričakovali kake večje zneske od društva. Naj navedemo § 2 naših pravil, ki pojasnjuje namen našega društva. Ta. paragraf se glasi:
„Namen	društva je ščititi in	pospeševati
gmotne, stanovske in gospodarske interese članov s tem, da 1. sestavlja, predlaga in zastopa vse v prid stanovskim zadevam potrebne vloge in prošnje; prireja sestanke in razgovore v stanovskem in družabnem oziru; ustanavlja krajevne skupine — (podružnice) v območju dravske banovine: izdaja svoje društveno glasilo ..Upokojenec".
2. Ustanavlja in vzdržuje samo ali pa s sodelovanjem krajevnih skupin (podružnic) društvene domove ter socialno-humane in higienske ustanove v korist svojih članov in njih rodbin itd.
3. Organizira posebne sklade, predvsem podporni sklad za pogrebne stroške dedičem dru-štvenikov; stavbni in bolniški sklad, ki služita za namene točke 2 tega paragrafa in po potrebi še druge sklade.
4. Vodi razne akcije v pomoč svojim članom, zlasti za preskrbo cenenega kuriva, oblačila i. dr.
Iz tega se vidi, da naše društvo ni podporno društvo, ki naj bi delilo podpore revnim članom in da more to storiti, kakor je zgoraj omenjeno, le izjemoma in v najnujnejših primerih.
Nasi novi člani
V tretjem in četrtem četrletlu 1940 so pristopili sledeči novi člani (iz tretjega četrtletja, kolikor še niso bili objavljeni):
160. Rupnik Matko, gozdar v p. v Stari Fužini.
161. Ržen Vinko, poštni inšpektor v p. v Kamniku.
162. Sušnik Milena, učiteljica v ,p. v Ljubljani.
163. Selan Anton, žel. zvan. v p. v Zg. Kašlju.
164. Skabernč Minka, profesor v p. v Ljubljani.
165. Sotelšek Ivan, pom. tajnik v p. v Ljubljani.
166. Štolar Anton, žel. prog. delavec v p. v Slivnici.
167. Šlajmer Josip, pom. tajnik v p. v Ljubljani.
168. Tihle Fortunat, poštni glavni arhivar v p. v Ljubljani.
169. Tomc Jernej, sod. izvrš. organ v p. na Vranskem.
170. Twrdi Marija, vdova po žel. skladiščniku v Novem mestu.
171. Udir Marija, vdova po podpolk. v Kranju.
172. Vrančič Roza, vdova po pošt. uradniku v Ljubljani.
173. Vidic Rudolf, žel. inšpektor v p. v Ljubljani.
174. Vrečko Marija, vdova po inšpekt. poštne hranilnice v Ljubljani.
175. Zahradnik Ivana, vdova po žel. uradniku v Ljubljani.
176. Žnidarič Antonija, poštni inšpektor v p. v Ljubljani.
177. Baša Alojzij, svetnik drž. žel. v p. v Ljubljani.
178. Čertalič Anton, narednik v p. v Mariboru.
179. Dermelj Ljuba, učitelj v p. v Ljubljani.
180. Gabron Karel, davč. upravitelj pri Sv. Petru pod Sv. gorami.
181. Gupfleitner Mihaela, vdova po železničarju v Mariboru.
182. Gajšek Virgilija, sirota po viš. sod. oficijalu v Celju.
183. Gliha Marija, sirota po davč. izvrševalcu v Sevnici.
184. Jaklič Franja, vdova po profesorju v Ljubljani.
185. Kozic Terezija, vdova po cestarju v Perto-čah.
186. Kovač Roza, vdova po sodn. nadsvetniku v Novem mestu.
187. Katič Ivan, orož. stražmojster v p. v Celju.
188. Logar Hinko, ekonom bolnišnice v p. v Ljubljani.
189. Mayer Neža, vdova po žel. zvaničniku v Ljubljani.
190. Mohorčič Jerica, vdova po žel. zvaničniku v Ljubljani.
191. Ozimič Dinko, preglednik fin. kontr. v p. v Mostah.
192. Osterman Franc, žel. uradnik v p . v Ljubljani.
193. Purgei Terezija, vdova po žel. pis. služitelju v Mariboru.
194. Pinterič Martin, viš. sod. oficijal v p. v Ljubljani.
195. Petančič Martin, podnadzornik fin. kontr. v p. v Ljubljani.
196. Pribošič Josipina, vdova po pošt. zvaničniku v Ljubljani.
197. Perušek Matilda, vdova po pošt. zvaničniku v Sevnici.
198. Pahor Lucija, vdova po železničarju v Apačah.
| 199. Potočar Roza, vdova po naredniku-vodniku v Ljubljani.
200. Raznožnik Marija, vdova po ban. zdravniku v Ljubljani.
201. Rožaj Frančiška, vdova po arh. uradniku v Kranju.
202. Suhadolnik Ivan, višji svetnik drž. žel. v p. v Ljubljani.
103. Šimenc Frančiška, vdova pa pošt. zvaničniku v Kranjski gori.
204. Tominc Jakob, sod. služitelj v p. v Sp. Mekinjah.
205. Dr. Tomlbak Josip, sodnik okrož. sodišča v p. v Mariboru.
206. Veber Marija, vdova po viš. žel. kontrolorju v Zg. Grabnu.
207. Volarič Marija, vdova po žel. zvaničniku v Ljubljani.
208. Žargi Ciril, pisar, oficijal v p. v Mostah.
Umrli elani
V letu 1940. so umrli sledeči člani našega društva:
1. Kovač Martin, oblastni inšpektor fin. ikontr. v p. v Ljubljani.
2. Dermota Marija, vdova po kanclistu v Ljubljani.
3. Gracar Ivan, cestar v p. v Sp. Kokri.
4. Knupleš Metod, drž. upokojenec v Novineh.
5. Dr. Papež Oton, predsednik dež. sodišča v p.
v Ljubljani.
6. Mlakar Marija, učiteljica v p. v Ljubljani.
7. Ažman Alojzij, žel. uradnik v p. v Mojstrani.
8. Hirsch Marija, vdova po sprevodniku v Ljubljani.
9. Pirc Ivan, strojnik v p. v Kamniku.
10. Robič Antonija, vdova po orož. postajovodji na Bledu.
11. Šimnič Franc, zvaničnik boln. v p. v Ljubljani.
12. Napotnik Andrej, orož. kapetan v p. v Podplatu.
13. Gela Ivana, vdova po pregledniku fin. kontr. v Mostah.
14. Berzin Anton, preglednik fin. kontr. v p. v Šmihelu pri Novem mestu.
15. Simčič Jerica, vdova po reviz. drž. trošarine v Ljubljani. '
16. Mayer Josip, železničar v p. v Ljubljani.
17. Friškovič Ignacij, orožnik v p. v Kozjem.
18. Rebek Ivana, vdova po davč. viš. nadzorniku
v Ljubljani.
19. Mešič Josip, orož. stražmojster v p. v Škor-nem.
20. Kovač Josip, viš. dež. svetnik v p. v Novem mestu.
21. Pogačnik Franica, učiteljica v p. v Dobravi.
22. Jerovšek Ivan, cestar v p. v Starem trgu.
23. Pregelj Alojzij, inšpektor drž. žel. v p. v Litiji.
24. Zarli Rudolf, ravnatelj pom. uradov v p. v Ljubljani.
25. Vrančič Ivan, podpredsednik kas. sodišča v p.
v Ljubljani.
26. Prevec Anton, davč. služitelj v p. v Gor. Logatcu.	!
27. Sark Albina, učiteljica v p. v Ljubljani.
28. Trost Franc, učitelj v p. v Ljubljani.
29. Žagar Ivan, služitelj v p. v Ljubljani.
30. Jevnikar Edo, šol. upravitelj v p. v Kamniku.
31. Dr. Korun Valentin, gimn. ravnatelj v p. v Ljulbljani.
:
32. Beran Emerik, profesor v p. v Ljubljani.
33. Debelak Rihard, davč. nadupravitelj v p. v Ljubljani.
34. Štroser Peter, cestar v p. v Grabčah.
35. Juvanec Franc, šol. upravitelj v p. v Ljubljani.
36. Ercigoj Jakob, brzojavni mojster v p. v Kostanjevici.
37. Franki Stjepan, veter, pomočnik v p. v Ljubljani.
38. Hrast Kati, vdova po viš. pis. oficijalu v Lukovici.
39. Paumgarten Marija, vdova po gener. konzulu v Fužinah.
40. Gliha Anton, davč. izvrševalec v p. v Sevnici.
41. Primar Ivan, kaplan v p. v Kamniku.
42. Romavh Peter, viš. žel. uradnik v p. v Ljubljani.
43. Kersnik Margareta, vdova po cestarju v Kranjski gori.
44. Justin Feliks, agr. zemljemer. inšpektor v p. v Ljubljani.
45. Zupančič Ivan, žel. svetilničar v p. v Leskovcu.
46. Čebokli Marija, vdova po okr. tajniku v Ljubljani.
47. Pirkovič Anton, orož. stražmojster v p. v Vel. Laščah.
48. Bučar Alojzij, preglednik fin. kontr. v p. v Ljubljani.
49. Lavrenčič Marija, vdova po pol. stražniku, na Planini pri Rakeku.
50. Mercher Ivana, vdova po davč. adjunktu v Ljubljani.
51. Miklič Ivan, strojevodja v p. v Ljubljani.
52. Lilleg Maks, davč. nadupravitelj v p. v Ljubljani.
53. Baloh Josipina, učiteljica v p. v Ljubljani.
54. Kokole Olga, vdova po šol. uprav, v Ljubljani.
55. Naglas Jakobina, učiteljica v p. v Ljubljani.
56. Vrtovec Marija, poštarica v p. v Ljubljani.
57. Wrinskele Matija, davč. oficijal v p. v Ljubljani.
58. Cimperman Franc, cestar v p. v Tomišlju.
59. Ceh Anton, pregl. fin. kontr. v p. v Podvincih.
60. Malenšek Franc, drž. upokoj. v Dolgi raki.
61. Ferk Franc, vlakovodja v p. v Bresternici.
62. Terstenjak Ernest, profesor v p. v Slovenjem-gradcu.
63. Krulc Marko, pazniik fin. kontr. v p. v Zupeči-vasi.
64. Petrič Jožef, žel. ofic. v p. v Ljubljani.
65. Andolšek Franc, dvorni svetnik v p. v Ljubljani.
66. Fladung Ema, vdova po okr. komisarju v Ljubljani.
67. Sedej Ivan, orož. stražmojster v p. v Tržiču.
68. Potokar Alojzij, pošt. uradnik v p. v Ljubljani.
69. Steinvvasser Anton, tehn. pomočnik v p. v Deutsch Feistritz, Nemčija.
70. Šega Ivanka, vdova po šol. uprav, na Jesenicah.
71. Rozman Ivan, viš. sod. oficijal v p. v Ljubljani.
72. Vrečko Jakob, inšpektor pošt. hranilnice v p. v Ljubljani.
73. Kozic Štefan, cestar v p. v Prtočah.
74. Dr. Stepančič Hiniko, viš. sod. svetnik v p. v Ljubljani.
75. Obradovič Nikola, ban. pomož. sekretar v p.
76. Jaklič Viktor, profesor v p. v Ljubljani.
77. Lasbacher Karol, pošu nadkontrolor v p. v Ljubljani.
78. Majer Anton, vojni intendant v p. v Celju.
79. Žužek Katarina, vdova po pošt. upravn. na Turjaku.
80. Šimenc Mihael, zvaničnik v p. v Kranjski gori.
81. Pajer Ana, vdova po žel. portirju v Ljubljani.
82. Lapajne Alojzij, pol. zvaničnik v p. v Kamniku.
83. Gajšek Vincenc, viš. sod. oficijal v p. v Celju.
84. Schonwiesn^r Helena, nadučiteljica v p. v Murski Soboti.
85. Čokert Ivan, strok, poslovodja toto. tov. v p. v Ljubljani.
86. Pahor Franc, železničar v p. v Apačah.
87. Golob Jernej, žel. zvan. v p. v Podgorju.
88. Dr. Peterim Viktor, profesor	v	p.	v	Ljubljani.
89. Mohorčič Ivan, žel. zvaničnik	v	p.	v	Ljubljani.
90. Šnideršič Ana, učiteljica v p. na Vranskem.
91. Lindtner Robert, viš. davčni uprav v p. v Ljubljani.
92. Oblak Andrej, žel. zvaničnik v p. na Vrhniki.
93. Lavrenčič Karol, služitelj tob. tov. v p. v Ljubljani.
94. Zebre Jakob, nadučitelj v p. v Ljulbljani.
95. Ivanc Maks, davč. upravitelj	v	p.	v	Ljubljani.
96. Rožaj Kristjan, arh. uradnik	v	p.	v	Kranju.
97. Krničar Jakob, cestar v p. v Grabčeh.
98. Krulej Pavel, pošt. upravnik v p. v Trbovljah.
99. Remiaš Ivan, brzojavni mojster v p. v Ljub-
ljani.
^ 100. Holzl Vinko, poduradnik v p. v Celju.
101. Rus Marija, vdova po orož. stražmojstru v Šmartnem ob Savi.
102. Šinko Josip, viš. pisarn, oficijal v p. v Središču ob Dravi.
Nekateri zgoraj navedenih naših umrlih članov so umrli že pred letom 1940., a naše društvo je bilo šele v 1. 1940. obveščeno o njihovi smrti.
Vsem daj Bog večni mir in pokoj, naj jim bo lahka zemljica domača! Mi pa jim ohranimo prijazen spomin.
Upokojenka - vdova
stara 50 let, osamljena, išče službo kot go-spodinia pri kakem starejšem drž. upokojencu. Zahteve skromne. Ponudbe na društvo.
Glasilo banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spendi. — Tisk J. Blas-nika nasl., Univerzitetna tiskarna in lito*rafija, d. d. v Ljubljani. Predstavnik L. Mikuš. — Vsi v Ljubljani.
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 - Telefon štev. 4421
r. z. z o. z.
:
DRŽAVNI USLUŽBENCI IN UPOKOJENCI! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špece-	:
rijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufukturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emaj-	s
j lirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi, itd.	Širite	zadružno	misel	med	svojimi	tovariši!	!