60l°°20° . ^ 2, Ml PPU..wkSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini /-> OA/, Abb. postale T grupo. l/dia JUU lir Lelo XXXIV. Št. 73 (9985) TRST, lorek. 28. marca 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MED PRAZNIKI SO PREISKOVALCI POOSTRILI NADZORSTVO NAD RIMOM IN OKOLICO Kljub neumornemu delu organov javne varnosti nobene sledi za ugrabljenim predsednikom KD Policija odkrila istovetnost sedmih teroristov, ki naj bi sodelovali pri ugrabitvi Mora - Brigadisli pobegnili z dostavnim vozilom fial 850 * Včeraj in v nedeljo odpirt Montecitorio - Polemike med časniki zaradi različnih ocen sobotnega sporočila RIM — Velikonočni praznični most je zavrl dela policije, karabi-benjcrjev in finančnih stražnikov, ki že dvanajst dni zaman iščejo skrivališče ugrabiteljev predsednika krščanske demokracije Alda Mora. Preiskovalci so v nedeljo in včeraj poostrili nadzorstvo v Rimu in v okolici, da bi sc brigadisti ne okoristili z nadpoprečnim prometom: na vseli glavnih in stranskih cestah, ki peljejo iz Rima je na stotine policijskih agentov ob pomoči vojakov nadzorovalo promet in pregledovalo vozila izletnikov, stvarnih rezultatov pa niso dosegli. Prav tako sc je doslej izjalovilo sistematično prečesavanje nekaterih četrti Rima in okoliških mestec, ki so bila posledica anonimnih namigov: brigadisti so izginili, kot če b‘ se udrli v zemljo. Po drugi strani pa — kot je v razgovoru s časnikarji poudaril načelnik javnega tožilstva dr. De Mutteo — ni mogoče zahtevati takojšnjih otipljivih rezultatov, ko gre za znanstveno zasnovan zločin. Dejstvo je namreč, da se zaenkrat možje postave poslužujejo tradicionalnih in dokaj zastarelih sredstev pri iskanju nasprotnika, ki je očitno izpopolnil metode mestne gverile in terorističnega boja. Upati je, da bo dosegel vidnejše rezultate štab izvedencev, ki pri notranjem ministrstvu s čisto drugačnimi prijemi analizira delo rdečih brigad. Corrada Alunnija, Susanne Ronconi, Paola Pescija, Enrica Bianca, Oria-ne Marchioni in Maria Morettija. Njihov položaj proučuje sedaj sodstvo. Dokaj pomembno je tudi odkritje, da so se teroristi poleg vozil, ki jih je policija doslej'našla, po-služili za ugrabitev tudi dostavnega vozila fiat-850 bele barve. Po pričevanju očividcev naj bi vozilo na dan 'ugrabitve med 9.15 in 9.20 drvelo po Ul. Ugo De Carolis nedaleč od Ul, Licinio Calvo, kjer so teroristi pustili tri vozila. Poltovornjak naj bi priče opazile zaradi dokaj nenavadne sirene, ki naj bi se po zvoku precej razlikovala od siren policije, karabinjerjev in re silnih voz rdečega križa. Končno gre omeniti še zanimiv zaključek, do katerega so preiskovalci prišli med proučevanjem sporočila, s katerim so brigadisti v soboto napovedali proces predsedniku krščanske demokracije, Vse kaže, da «dokument* ni sestavila skupina, ki straži Mora, pač pa neka druga skupina teroristov, To •lllMllllinilllllMI>l>IIIIIIIIIIIMIIIIIM|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||H(i||||||||||||||||||||||||||||||||t||||||||||||||'|||||||tMIIIIIIII|||lllllllllia NEPOPUSTLJIVOST FRANCOSKE POLICIJE ZMAGALA Pomanjkanje novosti je tudi posledica neprodome molčečnosti preiskovalcev, dasi se marsikdo vprašuje, če se za tem zidom molka skriva res kaj pomembnega, ali pa je to le poskus oblasti, da bi prikrile javnosti dosedanji klavrn neuspeh. Če pa opustimo ugibanja, ki so vselej izraz dokaj subjektivnega ocenjevanja, na trdnejših tleh uradnih ali vsa poluradnih novic, velja najprej omeniti daljše policijsko poročilo o sedmih domnevnih brigadistih, ki naj bi nekako sodelovali pri ugrabitvi Alda Mora. Istovetnost osumljencev so ugotovili na podlagi pričevanj o-čividcev in nekaterih zbranih indi-cij, poudariti pa je treba vsekakor, da gre samo za bolj ali manj osnovane domneve. V poročilu so omenjena imena Prospera Gallinarija, Ugrabitelji izpustili barona Empaina Preprii al jih jc vodja skupine, ki ja je policija pred dnevi aretirala PARIZ — V nedeljo zvečer so ugrabitelji izpustili barona Jeana Edouarda Empaina. Z avtom so ga pripeljali v vzhodno pariško predmestje in ga pustili s kovancem za lil frankov., Empain si je kupil listek podzemske železnice in izstopil v središču mesta na Plače de L’Opera, ne da bi ga nihče prepoznal. Telefoniral je ženi, ta pa je obvestila policijo. Nepopustljivost francoske policije je torej zmagala Oborožen spopad z ugrabitelji pri prevzemu odkupnine in aretacija enega izmed 'kriminalcev je bil najboljša metoda. Aretiranec je telefonsko prepričal svoje pajdaše, da je vsa ko upanje na odkupnino brezmiselno, zato naj kar izpustijo ugrabljenca, Barona Empaina. ki je nredsed nik francosko-belgijske industrijske skupine Empain-Schnedder. so u-grabili pred več kot dvemo mesecema. Ves ta čas je bil vklanjen, s kapuco na glavi, v malem šotu-ru. ki so ga postavili v sobah svoje dolge Odiseje Ugrabitelji so mu tudi odrezali členek na mezincu leve toke. ki so ga poslali kot psihološki pritisk družini Kljub temu pa je 41-letni baron dobro premostil težko preizkušnjo in je njegovo zdravstveno stanje zado voljivo. Francoska policija je sedaj sprožila obširno akcijo, da bi zajela vse ugrabitelje. Znana so jim že štiri imena, tolpo pa naj bi po mnenju preiskovalcev sestavljalo 10 oseb. Javnost so sedaj tudi obvestili o podrobnostih petkovega spopada. Policija je bila o izplačilu obveščena, vsota 1" milijonov švicarskih francov jc bila le nič vreden kup papirja, le nekaj ban kovcev na površju je služilo za kamuflažo Caillol, tako se imenuje aretirani ugrabitelj, je že stari znanec policije in spada med vidnejše predstavnike francoskega pudzem Ija. Po vsej verjetnosti je bil vod ja skupine, zato so ga pajdaši ubogali in izpustili Empaina Policija preiskuje tudi območje Montpelliera (ob Sredozemskem morju), kjer je imel Caillol kamuflažno dejavnost, trgoval je namreč s pohištvom za knjižnice. Vodja francoske sodne policije Jean Ducret je včeraj izjavil, da se bo francoska policija ob bodočih ugrabitvah ravnala, kot pri primeru Empain (voc) Na sliki (telefoto ANSA) policijski agenti na straži pred palačo, kjer prebiva baron Empain. naj bi tudi pojasnjevalo, zakaj so se v nekaterih odstavkih brigadisti poslužili zanje neobičajne frazeologije. Šlo naj bi za neke vrste šifrirano sporočilo, namenjeno pajdašem. Letak naj bi skratka imel dvojni namen: razbebnati v javno: sti dosežke teroristične skupine in obenem obvestiti pajdaše o važnejših razpletih. Javni tožilec dr. Luciano Tnfe-lisi, ki vodi sodno preiskavo, je snoči znova zaslišal cvetličarja Antonia Spiriticchia, ki so mu teroristi na dan ugrabitve prerezali gume njegovega dostavnega vozila, da bi jih morebiti ne oviral pri podlem izpadu. Cvetličar je bil videti ob koncu triurnega zasliševanja zelo živčen in ni hotel spregovoriti s časnikarji. Prav tako zadržan, dasi ne tako grob. je bil javni tožilec, ki se je spretno izmikal vsem vprašanjem in ni hotel potrditi, če si bo v kratkem zopet ogledal prizorišče atentata, da bi preveril nekatera pričevanja očividcev. Še bolj hermetičen je bil sodnik glede poročila o sedmih brigadistih in o podpisu morebitnih zapornih nalogov »Vsi tipamo — je rekel dobesedno — da bomo lahko podpisali zaporne naloge ob pravem času*. Končno gre še omeniti, da je bila tako včeraj kot v nedeljo prvič v povojnem času odprta palača Montecitoria, kjer je sedež poslanske zbornice. Kot je v krajšem razgovoru s časnikarji pojasnil predsednik obrambne komisije Falco Accame (PSI) prisotnost poslancev (sicer redkih) v Rimu ni imela nobenega operativnega, pač pa le psihološki pomen, saj je dokaz stalne in tvorne prisotnosti parlamenta v tem za državo zelo kočljivem trenutku. Accame je poudaril, da se je z lastno pnsot nostjo hotel oddolžiti vsem varnostnim organom /a njihov neprekinjen in neumorni trud, obenem pa je obžaloval da vlada doslej ni še poročala parlamentu o sprejetih ukrepih in o poteku preiskave. Še bolj polemičen do vlade je bil socialdemokrat Scovacricchi, ki je dejal, da je bilo najvišje zakonodajno telo doslej dejansko potiš njeno ob stran. Zaradi različnega ocenjevanja sobotnega sporočila rdečih brigad se .je med nekaterimi listi vnela žolčna .jolemika. Najbolj napadalno je demokrščansko glasilo »Tl Popolo*, ki v današnjem uvodniku očita nekaterim časnikom, da so, pa čeprav prikrito nekako upravičili »utemeljevanje* teroristov, «saj bi ob branju njihovih ocen skorajda mislih, da smo bili v bitki za demokracijo že poraženi*. (vt) LJUBLJANA — Prvi namestnik predsednika romunske vlade George Oprea, ki je ra večdnevnem obisku v Jugoslaviji, je včeraj obiskal prvo jedrsko centralo v Jugoslaviji v Krškem. Seznanil se je z dosedanjim razvojem in delom, ki ga je še treba dokončati na tem objektu, ki je izjemnega pomena za gospodarstvo dveh so~ ednih republik Slo veni.je in Hrvaške. Zaključen mandat skupščine SR Slovenije (Od našega dopisnika) LJUBLJANA — Z včerajšnjim zasedanjem so vsi trije zbori delegatske skupščine Slovenije zaključili prvo štiriletno mandatno obdobje. Dejavnost skupščinskih zborov, predsedstva skupščine in ostalih delovnih teles je bila v tem obdobju usmerjena k uresničevanju obveznosti, ki omogočajo hitrejše in bolj popolno uresničevanje delegatskega sistema. V poročilu o delu skupščine Slovenije v obdobju od leta 1974 do 1978 je prikazana celovita dejavnost skupščine, tako na področju družbenogospodarskega in političnega sistema, zaščite ustavne ureditve in notranje politike, vseljudskega odpora in mednarodnih odnosov, kot tudi zakonodajne dejavnosti in gospodarskega razvoja. Predsednik skupščine Marijan Brecelj .je poudaril, da je slovenska skupščina zaživela kot delegatska in to ne samo formalno, temveč tudi vsebinsko. V minulih štirih letih je skupščina sprejela več kot 250 zakonov, trideset resolucij, stališč in priporočil, obravnavali pa so tudi več kot petdeset tem iz skoraj vseh pomembnih področij družbenega dogajanja. Skupščinska telesa so obravnavala skoraj osem tisoč različnih vprašanj. J. P. JUTRI SE V TURINU ZAČNE VSEDRŽA VNI KONGRES PSI Leva alternativa in avtonomija stranke glavna argumenta socialističnega kongresa Signorile, Manca in Landolfi o možnosti enotnosti v stranki TURIN — Jutri se v športni palači tega mesta, ki živi že nekaj mesecev v vzdušju visoke napetosti zaradi procesa proti nekaterim čla nam »rdečih brigad* in je pod vtisom nedavnih atentatov in strelov proti bivšemu županu Piccu, prične 41. vsedržavni kongres sociahstične stranke. Nobenega dvoma ni, da gre za zgodovinsko prelomnico v tej stranki, pa ne zato, ker bi PSI morala sedaj spremeniti svoje temeljne usmeritve, pač pa predvsem zato, ker bo v tako dramatičnih trenutkih lahko bolje definirala na štiridesetem kongresu stranke soglasno osvojeno linijo levičarske alternative in jo primerjala s stvarnimi problemi čim enotnejše obrambe demokratičnega reda v Italiji. Od tega, v kolikšni merj bodo socialistični voditelji, ki so se prav v mesecih zapletene vladne krize in naraščanja družbene napetosti ostro soočali okoli vprašanj strankine linije in vodstva, znali na kongresu zediniti delegate in struje okoli kolikor toliko enotnih tez, bo odvisna tudi učinkovitost socialistične prisotnosti v italijanskem političnem življenju, ki na drugi strani kaže nevarne znake «bipolarizma» med »velesilama* — krščansko demokracijo in komunistično partijo. Vloga sociahstične stranke ni maj hna. Ne gre samo za raznolikost in strnjenost na levici, pač pa tudi za odprte možnosti tesnejše povezanosti vseh temeljnih in potrebnih demokratičnih sil pri obrambi dc mokratičnega reda, torej KP1, PSI in KD. O vseh teli vprašanjih, ki so tem bolj občutena po ugrabitvi Alda Mora in pretresu, ki ga v prvi meri občuti krščanska demokracija, so spregovorili voditelji glavnih sku pin, ki se bodo pomerile na turim skem kongresu: Claudio Signorile, ki skupaj s tajnikom Pal Craxijem vodi »večinsko os* v stranki, Enri-co Manca, ki skupaj s Francescom De Martinom vodi drugo močno strujo in Landolfi, ki predstavlja mnenje pristašev poslanca Mancinija. Vsi trije se lotevajo treh ključnih problemov, ki so tako ali drugače vplivali na razvoj dogodkov in bo do vsekakor odjeknili tudi na samem kongresu socialistične stranke: oblikovanja nove vladne večine, ugrabitve Alda Mora in poraza levice na francoskih volitvah. Gotovo je, na primer, da prav poraz na francoskih volitvah sili socialiste k razmišljanju o tem, da »alternativa* ni samo aritmetični seštevek iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiinilKMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM MODRE ČELADE PRIHAJAJO PREPOČASI V LIBANON Ultimat Palestincem: v 48 urah morajo prekiniti obstreljevanje Če mirovnim silam 0ZNr Sircem in Libanoncem ne bo uspelo vsiliti premirja, bo to napravila izraelska vojska - V Kairu sestanek Arabske lige TEL AVIV — Napovedi in ugibanja o možnostj politične krize v i-zraelski vladi, ki naj bi se rešila z zamenjavo ministrskega predsednika Begina z bolj popustljivim Weiz manom, so se izničila. Vlada je v celoti, kljub nekaterim kritikam, pod prla premiera, ,kj bo jutri poročal v parlamentu o poteku pogovorov s predsednikom Carterjem. Tudj s strani laburistov, ki so v nedeljo sicer zelo ostro napadli Begina in celotno vladno koalicijb, zaenkrat ni neposredne nevarnosti. Čeprav bi jutri zahtevali glasovanje o zaupnici vladi, skoraj nimajo možnosti za uspeh, kajti v parlamentu razpolagajo le z 32 poslanci, na skupnih 120. Nedavni zaplet na voiaškeni področju in neuspeh srečanja Begin - Carter sta skorajda prisilila izraelski parlament, da je odgodil volitve za predsednika republike, ki bi sicer morale potekati že 5. aprila. Funkcija predsednika države sicer nima posebne teže v političnem življenju Izraela, spričo sedanjega napetega trenutka pa bi volitve oziroma izvolitev neprimerne osebnosti utegnila povzročiti precej težav. Politične krize v Tel Avivu ni bilo, pač pa je proti pričakovanju poskrbel za zamenjavo vlade sirski Danes začetek Carterjeve turneje WASHINGTON — Ameriški predsednik Carter odpotuje danes na dolgo potovanje, ki ga bo popeljalo najprej v Venezuelo, nato pa še v Brazilijo, Nigerijo in Liberijo. To je drugi dek turneje, ki bi ga mora) opraviti že jeseni, a ga je bil prisiljen odložit: zaradi političnih težav s kongresom ob odobritvi energetskega načrta. ......m.•■■■■.iiiiimiiim.■imiiiiiii.Hlinili'.m...m.umil.nuni...... Z MOČJO RAZUMA POBIJATI OBUP fjfTemljevicl italijanske slvarno-sli jv danes posejan s številnimi alarmnimi lučkami, lej neizprosno potrjujejo, da so potrebne temeljite družbene spremembe. Stari kvas diši po nevarni plesni. Prenoviti moramo družbeno kolesje, vsak državljan bo moral spremeniti kanček svoje osebnosti. Jasno je namreč, da temeljile spremembe niso mogoče, če ne spremenimo tudi načina življenja: Formule prebarvajo obleko, obraz izklesa to. kar nosimo v sebi. Razgled v italijanski svet je s trnjem posut, kar je pod skorjo gnilega, izbruhne tu v nasilje, tam v obup. pa znova v sleparije in krčevito stisko. Z nasiljem se srečujemo vsak dan. nasilje je nevrotično, blazno ali preračuna no, svoje postaje zaznamuje ob majhni kraji, celo ob navadnem prepiru v avtobusu, pa do ugrabitve Alda Mora. Hudo je nezadovoljstvo mladhie, ki prevečkrat privede do bolečih situacij in reakcij. Iz dneva v dan butamo ob temne otoke brezbrižnosti in kulturne revščine. Bereš o škanda lih in spoznaš, da je beseda morala obtičala v tujem slovarju. Na delo, domov, v gostilno vla čiš, svojo vsakdanjo stisko kot kruh in torbo. Bodočnost ni varna. ekonomsk in politične številke so neizprosne, čarobno palico pa so požrle pravljice. Vse to in še kaj več je naša današnja revščina, o njej veliko govorimo in pišemo, važno je, da se je ne na vadimo. Reakcija: pred temno sliko odklanjamo paniko, poznamo več zdravilnih rastlin, v pričujočih vrsticah predlagam in iščem moč razuma. Nismo skale, živimo številna protislovja, prepričati sem. da mgramo bežati pred omamo zmede. Krepiti vero v1 moč razuma je danes težko, vendar je to pogoj, da ne zdrknemo v obup. Podčrtam: razum ni v moji kul turni zavesti nekaj samo po sebi danega, razum je trnjeva ppt iskanja. je orodje spoznanja, ki se s spoznanjem krepi. Pot k razumu pomeni, da nobenega vozlišča ne smemo obiti, da se moramo soočati z ndjhujšimi problemi, s stvarnostjo brez olepšav. Brez lepa napora ni mogoče govoriti o družbeni in osebni preobrazbi. Pričujoči članek seveda ne bi i-mel smisla, brez poudarka, da mora biti rpzumno spoznanje bogastvo slehernega državljana. Ni sprejemljiva več pravljica Mene-nine Agripe, kjer glava misli, u-dje pa avtomatično izpolnjujejo ukaze. Spoznanje je toliko bolj važno, ker ne, moremo sprejemati misli o osebnih odpovedih, ne moremo zamenjati domačega udobja z aktivno kulturno in politično prisotnostjo, če ne. znamo razumeti naše vsakdanje resničnosti. Neplodno je zahtevati od nekoga, da se odpoveduje, ko dolični- ne ve čemu to dela. Državljana zgrabi panika, ko gre v trgovino in gle da cene. izgubi kompas, ko mu jemljejo to. kar so mu nekoč ponujali kol življenjski cilj. Človek mora verjeti v možnost napredka, drugače se zlomi. Kako pa naj verjamemo, če sprejemamo dogajanja kol čudno usodo. Dragocena izkušnja je knjiga Carla Levijo C,isto si e fermato a Eboli: v pripovedi revni• kmetje čutijo Rim in oblast kot nekaj nepopisno od daljenega. Rim pa kroji njihovo usodo. Takšno stanje blokira sleherni boj. sleherno vero. predamo se tujim, demoničnim silam. Od ljudi zahtevamo, da branijo demo kratični red. da dobro delajo, da so pošteni, istočasno pa večkrat pozabimo na one. ki živijo ob robu družbe. Moje besede so tu vabilo navadnim ljudem, a hkrati obtožnica oblastem, ki niso dopuščale. da bi vsi vedeli, spoznali, razmišljali. Vsem mora bili jasno dejstvo, da je vsak družbeni pre mik tudi globok kulturni boj. Zahodna civilizacija je doživela bujen razcvet kapitalizma, zašla pa je tudi v številna in boleča pro tislovja. Čisto določen tip kulture je brez dvoma varoval in krepil kolesje sistema. Znanost je si-, cer močno napredovala, pisme- nost in z njo pismena beseda, radio. televizija so pospešili komunikacije, razširile so se meje vednosti. vse te pridobitve pa same na sebi ne zagotavljajo pravilnega spoznanja stvarnosti. Kljub televiziji, kljub časopisom ne moremo še trditi, da si je sleherni državljan priboril zavest, da mora stvari poznati, če želi soodločati o družbenem in osebnem življenju, nekaterim je tuja celo misel, da se človek uresniči, ko postane subjekt. Velik del množičnih informacijskih sredstev še vedno obrača ljudi k sistemu potrošniške kulture, k brezbrižnosti in k malikovanju površnosti. Ljudem ponujajo vrednostno lestvico, ki prikriva dejansko stanje stvari, ki sproži nevarne disgregacijske me hanizme. Ogromen kompleks meščanske in potrošniške kulture predlaga ljudem Olimp revnih mitov in sanj. Oblast nam kroji življenje, mi pa se čudimo igralčevi ženi, ki je zbežala s šoferjem. Tega seveda ne gre posploševati, da pa stvar nikakor hi preprosta, dokazujejo dogodki ob ugrabitvi Alda Mora. Časopisi in druga komunikacijska sredstva so o zadevi veliko poročali, nekateri so zadevo analizirali, drugi so pristali m senzaciji. Ob objavah slike ugrabljenega politika j' ACE MERMOLJA (Nadaljevanje na zadnji strani) predsednik ksad, ki se je menda skušal znebiti ..nekaterih osebnosti, ki so bile za bolj tesno sodelovanje s Saudsko Arabijo. Ključna ministr stva (za zunanje zadeve, obrambo in informacije) bodo tudi v novi vladi vodili isti ljudje. Tako izhaja iz neuradnih virov, čeprav bo dokončna sestava novega kabineta znana šele danes zvečer. V Kairu kljub številnim oviram in kljub temu, da je Egipt že skoraj politično osamljen, še vedno niso izgubili upanja v nadaljevanje pogajanj za sklenitev miru z Izraelom. Po nepotrjenih vesteh, naj bi že v prihodnjih dneh prispel na o bisk izraelski obrambni minister Weizman, na katerega gledajo v Kairu s precejšnjo neklonjenostjo. Da se spet nekaj pripravlja, pa dokazuje tudi Carterjeva nujna osebna poslanica za predsednika Sadata. Sicer pa so v egiptovskih krogih, morda tudi v zvezi s pravkar začetim zasedanjem sveta Arabske lige, nekoliko pozabili na podpihovanje izraels1": politične krize, ki naj bi pripeljala do zamenjave med Be-ginom in Weizmanom. Včeraj so se namreč v Kairu sešli zunanji ministri zmernih arabskih držav. Odsotni so bili predstavniki Libije, Alžirije, Sirije, Južnega Jemena, ki že nekaj mesecev dosledno bojkotirajo vs: sestanke na egiptovskem ozemlju. Glede prisotnosti predstavnika PLO Saida Kamala, ki se je. kakor poročajo iz Kaira, udeležil uvodnega zasedanja, pa so nastale polemike. Načelnik političnega urada PLO Kadumi je 'zanikal vesti, da se bo organizacija udeležila zasedanja, očitno pa je pozabil svo-lemu predstavniku poslati navodila. Prav zaradi odsotnosti držav »fronte odklona*, je že zdaj mogoče podvomiti v uspeh konference. Na vojaškem področju v južnem Libanonu stvari le ne tečejo tako gladko, kakor je bilo pričakovati zadnje dni, ko so se vse strani vsaj formalno sprijaznile z navzočnostjo modrih čelad. Še vedno se nadaljuje občasno topniško obstreljevanje med Izraelci in Palestinci ter med krščanskimi maroniti in Palestinci, kar močno ovira redno prevzemanje položajev s strani mirovnih sil 07N Tnko se ie v križnem ognju v nedeljo znašel oddelek švedskih vojakov, ki se je moral umakniti, ne da bi prevzel nadzorstvo nad mostom Kardali, na reki Litani. Tudi na obalnem področju je prišlo do incidenta, ki je še povečal napetost položaja. Skupina močno oboroženih Palestincev je preprečila 35 francoskim padalcem, da bi prevzeli nadzorstvo nad mostom čez reko Litani, na cesti med Sidonom in Tirom. Prav nadaljevanje spopadov je močno vplivalo, da oddelki modrih čelad prevzemajo položaje s precejšnjo zamudo. Napet položaj naj bf rešili že v prihodnjih 48 urah, je dejal izraelski obrambni minister Weizman ter pri tem očitno mislil na posredovanje generala Siilasvuoa. Če diplomatska pot ne bi zalegla, bo za varnost poskrbela izraelska vojska. Prav zaradi takega razvoja dogodkov ostaja vprašanje izrael- skega umika še zmeraj odprto. Včeraj je sicer poveljnik izraelske severne fronte Ben Gal dejal, da se bodo njegove čete predvidoma začele postopoma umikati čez dva tedna, pod pogojem seveda, če bodo sile OZN in Libanonci v stanju preprečiti vrnitev palestinskih gverilcev na »očiščeno področje*. Nedavna namigovanja, da se u-tegne Libanon razbiti v dva dela, na osnovi tajnega dogovora med Izraelom, Sirijo in krščanskimi maro-niti, so hila kakor kaže osnovana. Včeraj se je v južnem Libanonu, v vaseh, kjer živijo krščanski maro niti, začela splošna mobilizacija za sestavo približno 7 tisoč mož južno-libanonske armade pod poveljstvom sedanjega polkovnika Haddada, ki Titova poslanica Leonidu Brežnjevu Izročil mu jo bo jugoslovanski zunanji minister Minič. ki je včeraj dopotoval v Moskvo BEOGRAD — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar zg zunanje zadeve Miloš Minič je včeraj dopoldne odpotoval na dvodnevni uradni o-bisk v Sovjetsko zvezo. V Moskvo je odnesel osebno poslanico predsednika Tita in jo bo piedal v Kremlju prvemu sekretarju sovjetske komunistične partije in predsedniku prezidija vrhovnega Sovjeta Leonidu Brežnjevu. Predsednik republike Tito je poslal osebno poslanico tudi alžirskemu voditelju Huariju Bu-medienu. V Alžiru mu jo je iztočil Josip Vrhovec, ki sv je z alžirskim voditeljem pogovarjal o sedanjem položaju na Bi/njem vzhodu, o položaju na afriškem rogu ter o dejavnosti neuvrščenih držav pred ministrskim sestankom neuvrščenih, ki bo v Beogradu. glasov dveh ati treh naprednih strank, pač pa politični proces, ki globoko ločuje duhove v pomembnih družbenih slojih in je zato njen u-speli odvisen tudi od splošnega demokratičnega strjevanja ob skupni zavesti .da v nobenem primeru zamenjava vlade m družbenega ustroja ne sme prekoračiti — pri silah, ki bi v tem primeru bile v opoziciji — demokratičnih in ustavnih okvirov. Sedanji poraz v Franciji in čilska tragedija pred leti sta dva zgovorna primera, katerih okoliščin in pogojev se morajo napredne sile i-zogniti. če jim gre za uspeh. Po Signorilejevem mnenju je u-grabitev Alda Mora le nov dokaz o tem. da preživlja Italija izjemne čase, katerim je lahko družba kos le z nujnostno vladj in nujnostno politiko PSI se zato na kongresu ne bo odpovedala politiki alternative in načelnemu proglašenju pravice levih sil, da zamenjajo sedanje vladajoče sile. Pač pa bodo socialisti morali jasneje določiti svoje odnose do KPI. pa tudi do KD. V krščanski demokraciji obstaja resna nevarnost, da se politična os države po Morovj ugrabitvi krepko pomakne na desno. Zato je naloga socialistov, da v dialogu z demokristjani povežejo to stranko z ostalimi demokratičnimi silami in tudi s komunisti. Enrico Manca pa je mnenja, da je ugrabitev poslanca Mora dokazala, kako so se nekateri lažni problemi razblinili tako rekoč čez noč. Stvari, o katerih so stranke ostro razpravljale še pred nekaj tedni, se zdijo v času zelo oddaljene. Kajti vlada, ki je prejela zaupnico pred skoraj dvema tednoma, dejansko že uresničuje brez nasprotovanj politiko »nujnosti*. PSI ne bo zahtevala zamenjave sedanje, sicer ne ust reza joče vlade, vendar bo zahtevala, da to politiko za krizno obdobje dosledno uresniči brez oklevanj. Landolfi pa meni. da si b moral kongres PSI postaviti predvsem nalogo, da se opredeli z vso silo *a ' enotnost pri zaščiti demokracije v i Italiji. V ta namen se bo morala j PSI, boriti za »vlado demokratične i solidarnosti*. Obenem pa bodo morali socialisti »preveriti svoj odnos do alternative*, kajti ni si mo loče mislitj alternative kot nasprotovanje KD. ki ie krvavo potrebna pri zaščiti demokracije. Manco. Signorileja in Landolfi.ia so vprašali tudi, ali je mogoče, da se bo kongres PSI zaključil z enotno linijo. Manca je bil mnenja, da se voditelji struj lahka tudi dogovorijo, da pa so spori med «vmesnimi kadri* v posameznih deželah zelo ostri in bi se to lahko negativno odražalo v trenutku, ko bo treba enotno dogovorjeno politiko stranke tudi uresničevat. Landolfi meni, da bo marsikaj odvisno od tega, katera izmed »dveh linij* to zmagala v večinski struji, ko jo vodita Craxi in Signorile. Landolfi je namreč prepričan, da žago-, varja skupina Fabrizia Cicchitta zelo radikalna stališča o levičarski alternativi, medtem ko jo Craxi interpretira zelo elastično. Od tega. katera izmed dveh skupin bo prevladala v večinski struji je. po mnenju pristašev Mancinija, odvisna e-notnost v stranki. Signorile pa je mnenja, da je mogoče stranko zediniti okoli temeljnih načel levičarske alternative in samostojnosti stranke, osnova za to pa je lahko dokument o »socialističnem načrtu* za bodočnost Italije. (st.s.) ga vsestransko podpirajo \Izraelci. Bejrutska vlada pa je včeraj uvedla nadzorstvo nad tujci, ki prihajajo v Libanon iz arabskih držav. Odslej bodo lahko vstopali samo na podlagi vizuma. Opazovalci povezujejo tako odločitev s prisotnostjo večjega števila prostovoljcev iz arabskih držav, ki se zadržujejo na sirskem ozemlju, medarabske mirovne sile pa imajo ukaz, da jim preprečijo dostop v južni Libanon. Z eno besedo, dovolj zmeden položaj, da je težko ugotoviti, kaj se pravzaprav dogaja, (vi) Borci PoILsaria napadli vlak NOUAKCHOTT - Borci fronte Poli-sario so v s-' Lo napadli železniško progo Nouadihou ■ Zouerate v Mavretaniji ter jo za nekaj časa onesposobili za promet. Z eksplozivnim nabojem so namreč povzročili, da je iztirit tovorni vlak. Ob napadu ni bilo žrtev. Ekstremisti napadli kontrolni stolp tokijskega letališča TOKIO — Uradne slovesnosti ob odprtju novega tokijskega letališča Narita. ki je bila napovedana za prihodnji četrtek, najbrž ne bo. Skupini šestili ekstremistov se je namreč v nedeljo, kljub izrednemu policijskemu nadzorstvu, posrečilo priti v notranjost letališke zgradbe, kjer so v nekaj sekundah s kladiv; in železnimi drogj razbili dragocene elektronske naprave. Spopadi med policijo in manife-stanti ki se vrstijo že dvanajst let, to .je od samega začetka gradnje o-bjekta. so do zdaj terjali že pet mrtvih, vsaj osem tisoč oseb pa je bilo ranjenih. Datum odprtja letališča so morali premakniti že desetkrat. Med nedeljskimi izgredi je policija aretirala nad 100 demonstrantov, med temi tudi skupino, ki j'' vdrla v kontrolni stolp. Včeraj je o incidentih razpravljal ministrski svet, ki je bil sklican na izredno sejo. V dokaj neugodnem položaju pa se je znašel ministrski predsednik Fukuda. ki je računal, da si bo vlada z odprtjem novega objekta pridobila novega prestiža. Strokovnjaki, ki so včeraj ocenili škodo na kontrolnem stolpu, dvomijo, da jo bo mogoče odpraviti v kratkem času. V PRIČAKOVANJU RAZČIŠČENJA KRAJEVNEGA POLITIČNEGA POLOŽAJA V Se nerazjasnjena usoda proračuna levičarskega odbora na pokrajini Razprava v pokrajinskem svetu se bo žarela prihodnji teden - Kdaj odložilen sestanek političnih tajništev? Splošna razburjenost, ki jo je v prejšnjih tednih vzbudilo v demokratični javnosti vse države stopnjevanje nasilja, ki je doseglo vrhunec s {»kolom ob ugrabitvi poslanca Mora in se potem še nadaljevalo z atentati v Milanu in Turinu, je sicer terjala popolno angažiranost tudi tržaških političnih krogov, ni pa mogla spraviti z dnevnega reda (mogoče jih ie le začasno spravila v ozadje) krajevnih perečih političnih problemov, ki niso majhni in ne dovoljujejo odložitve. Potem ko je manjšinski odbor KD - PSDI - PRI na tržaški občini nekako izvozil nelahko pot izglasovanja p; .»računa (saj je od konca lanskega leta do preteklega torka predložil kar tri različne računovodske dokumente, ob nemajhnih polemikah pri zadnjem glasovanju), so njegovi sosedi, prav tako manjšinski odbor PSI - KPI na pokrajini, šele na začetku precej tvegane poti. Levičarski odbor je predložil proračun pokrajine že 16. februarja, razprava o njem se pa še ni začela, ker se je svet od tedaj sestal le na izredni seji ob Morovi ugrabitvi. Odbor je v tem času izvršil tako notranja kot zunanja posvetovanja, s sočasno podrobno proučitvijo dokumenta v pristojnih svetovalskih komisijah in z vrsto sestankov s Kraško gorsko skupnostjo in občinami s sindikati delavcev, trgovcev, obrtnikov in kmetov ter z združenji industrijcev, pri čemer je zabeležil mnogo priznanj. Toda sedaj je treba proračun čim-prej izglasovati, zato bodo pokrajinski svet sklicali prihodnji teden (datum še ni znan, vsekakor pa se bodo svetovalci sestali med 3. in 7. aprilom). Pred odobritvijo dokumenta, ki je podlaga za nadaljnje u-pravno delovanje tržaške pokrajine, pa stojita dve nevarni čeri, ki ju ne bo lahko prebroditi. Edini predstavnik PRI v pokrajinskem svetu je namreč svoj ča1 predložil resolu cijo z zahtevo po takojšnjem odsto pu levičarskega odbora, o kateri naj bi glasovali še pred začetkom pro računske razprave. Če je ne bi u-maknil. prav malo kaže, da bi ne bila odobrena, saj bi verjetno z njim pritegnili še svetovalci KD. MSI in PLI. Kdo bi potem poskrbel za predložitev in odobritev proračuna? Si morda tržaški republikanci, ki niso predlagali nobene alternative, želijo razpust pokrajinskega sveta in prihod prefektumega komisarja? Četudi bi na kak način prešli to oviro, je na poti odobritve proračuna čer, ki jo predstavlja pomanjkanje politične večine tudi vi^j ustanovi. Pokrajinski odbor namreč more zatrdno računati le na dvanajst glasov KPI (9) in PSI (3) od skupnih 30 svetovalcev. Ostali pripadajo PLI in MIT. Po do sedaj izraženih stališčih je mogoče misliti na pri pravljenost Slovenske skupnosti, da podpre odbor (kot je že storila na tržaški občini), ker nasprotuje komisarskim upravam. PSDI je baje pripravljena glasovati za proračun le. če bo njen glas odločilen, drugače bi se najbrž njen predstavnik vzdržal. Preokret tržaških liberal cev v desno daje misliti na nasproten glas, kar se zdi najbolj verjetno tudi za PRI. Predstavnik indi-pendentistov, Marchesich mlajši, je bil lani glasoval za proračun, v občinskem svetu se je pa njegov oče jezil na pokrajinski odbor in dal ra zumeti, da bi moglo biti tokrat dru gače. Ostajajo demokristjani, ki še vedno niso požrli, da jim je pred nekaj več kot enim letom levica vzela upravo iz rok ir. uradno napovedujejo proračunu nasproten glas, če prav poudarjajo (nekoliko zagonetno) odločno nasprotovanje prihodu komisarja, ki bi avtomatično sledil padcu izvoljenega ocjbora. Klobčič, iz katerega naj bi izšla rešitev, ki naj bi ohranila izvoljeno upravo na pokrajini, ki je po uradnih izjavah vseh strank nujno potrebna spričo resnosti krajevnega gospodarskega in političnega položaja, je torej zamotan. Na pobudo PSI, ki čuti pri tem dvojno odgovornost, saj ima na pokrajini predsednika, svetovalski skupini pa načeluje njen pokrajinski tajnik, so potekala v preteklih dneh dvostranska posvetovanja, odložen je pa bil za danes na povedani skupen sestanek tajništev strank ustavnega loka, ki naj bi klobčič izmotal, še je upanje, da bo odobren tudi pokrajinski proračun, pa čeprav z navadno večino »prisotnih* svetovalcev, kot se je zgodilo v občinskem svetu. Z UKREPOM DEŽELNEGA ODBORA VČERAJ V DOLINI Z mesecem aprilom nove voznine na avtobusnih medkrajevnih progah Predvidene so posebne olajšave pri nakupu abonmajev Na predlog odbornika za promet Cociannija .je deželni odbor sprejel nov cenik za avtobusne medkrajevne zveze, ki ga je izdelal deželni koordinacijski odbor za prevoze. Novi cenik za deželna avtobusna podjetja bo stopil v veljavo z mesecem aprilom, ni pa dokončnega značaja. Na podlagi tega ukrepa bodo avtobusna podjetja lahko vnovčila 450 milijonov lir in s tem vsaj delt vi krila stroške, ki postajajo iz dneva v dan višji. Novi cenik se nanaša predvsem na redne in abonmajske zveze, u-pošteva pa tudi potrebo r> nižjih vozninah na daljših progah. S tem bodo podjetja vnovčila približno 1.000 milijonov lir, od katerih bodo prevozniki na rednih progah »prispevali* 750 milijonov lir, a-bonenti pa 250 milijonov lir. Na daljših progah bodo abonmaji cenejši, s posebnim nadplačilom (1.000 lr za petnajst dni in 2.000 lir za cel mesec) pa bodo imeli abonenti možnost, da si priskrbijo še poseben abonma, ki jim bo dovoljeval uporabo IIHIIIHtllllltllllllllllllllltIMMIMtIimillMHIIItIfMIHHIIIItlllllllMIIItllllllflllHIIMIIIIIIItlllllllllllllHiHllllllllimiMIIIIIIIIHimillllHIllllllHItllllltllllltMIMIIIIIIIIIIIt* PRVI MASOVNI SPOMLADANSKI IZLETI Ob velikonočnih praznikih ljudje iz mesta v naravo Pritrkovalci iz Brega so se pomerili med seboj Značilnost letošnjih praznikov je bil velik promet po vsej deželi, malo jugoslovanskih kupcev in polne gostilne Velikonočni prazniki so za nami. Muhasto spomladansko vreme tokrat ni oviralo turistov, da se ne bi podali iz mes a v naravo, na podeželje, ali kam drugam, kjer bi izkoristili toliko pričakovani «weekend». Nasprotno, vreme je bilo kar se da ugodno, če Izvzamemo nedeljski popoldan, ko je skoraj povsod deževalo, ponekod tudi snežilo, saj smo videli snežinke celo na Pesku. Včerajšnji dar. pa je bil pravo darilo, sonce v velikonočnem pirhu bi lah ko rekli, in ceste so preplavile plo čevinaste kače, ki so se le s teža vo in zelo počasi pomikale proti Krasu, morju, na daljše ali krajše izlete. Že pred dnevi pa so se srečneži, ki so imeli več dni dopusta, odpra vili v gorske kra.je, kjer je dovolj snega za smuko ali pa so šli v bližnjo Istro poiskat primeren kraj za piknik in ujeti prve močnejše žarke sonca. Trst •> je tako postopoma -izpraz mil, v soboto ni bilo niti običajnega navala jugoslovanskih turistov, ta ko da so trgovoi ostaiiui->dolg»mino-. som in se prav gotovo niso veselili. Niti trgovine z jestvinami niso bile najbolje obiskane, saj so se ljudje odpravili raje v restavracijo ali v KD (10), MSI (3), po enega sve pristno kraško gostilno, kjer so jim jo SSk, PSDI, PRI, * postregli po najboljših močeh in tovalca pa imajo marsikaterega gosta tudi odslovili, saj so bile vse mize zasedene. Ljubitelji pristne domače kapljice so seveda zavili v osmice, kjer so dobili za pod zob pršut, klobase z zeljem in tradicionalno velikončno jed »žou-co», da seveda žlahtne kapljice sploh ne omenimo. In če je bila »žouca* ponekod bolj plehka in vodena, pa so bile v zameno cene tako slane, da je marsikdo pošteno obžaloval svojo »predrznost*. Taki, ki niso nasedli vabilu gostilne, so se kar sami pogostili na zelenih kraških travnikih, se podili za žogo in pustili toliko odpadkov, da se Kraševcem v toplješih poletnih dneh ne obeta nič dobrega. Nasploh so si ljudje ob letošnjih velikonočnih praznikih privoščili. To velja predvsem za včerajšnji sončni dan, ko je bil po cestah naše dežele pravi živžav. Turisti so navalili predvsem v obmorske centre Lignano in Gra-dež, mnogo je bilo Avstrijcev in Nemcev, ki so prišli tudi zato, da bi rezervirali sobe za poleti. Po zadnjih podatkih • lahko računamo, da-(je .deželne. oas4e preplavilo več kot 200.CKK) turistov. Mnogo jih je šlo tudi v sosednjo Jugoslavijo, tako da je bilo včeraj na mejnih pre hodih pri Fernetičih in na Škofijah kar precej prometa, tako kot ga je bilo tudi po kraških cestah, •llllllllllltl IIIII llllltllllllMIMIIIIIIIIMIIIIIfl Hill II M •11111111111111 It IIIIMMIIIIIIIIIIIIMMIMIIIMIMIIIIIMIIIIIIIHflllllllllllllllllll II NA PROCESU ZARADI PREKUPČEVANJA Z DINARJI Bančni uradniki in lastniki menjalnic so popolnoma razočarali zagovornike Njihovo pričevanje so zahtevali prav zagovorniki, dejansko pa so izjave skoraj v celoti potrdile ugotovitve finančnih stražnikov Na tržaškem sodišču se bo 12. aprila nadaljeval proces v zvezi s prekupčevanjem z dinarji. Gre za izredno zapleteno sodno razpravo, ki se je začela že 15. februarja; doslej je sodišče o tem vprašanju razpravljalo že štirikrat Sodniki so najprej zavrnili vrsto ugovorov. nato so zaslišali vse obto- žence, končno pa so začeli z za slišanjem prič. Prav zadnja razprava je bila namenjena zaslišanju nekaterih »ključnih* prič Gre namreč ze bančne funkcionarje in za ravnatelje menjalnic, ki so o-brazložili postopek pri menjavanju dinarjev. Obtožnica je namreč osnovana na tezi, da trgovci (gre za upravnike vseh tr< h tržaških trgovin tovarne čevljev Stivalverde in za lastnico trgovine s konfekcijo Jolanda na Trgu stare mitnice) niso pesli dinarjev, ki so jih prejeli od jugoslovanskih kupcev, v banko, ampak so jih izročili »tretji osebi*. 28-letni Marti Mezgec Slednja trdi. da je dinarje zamenjala v banki ali menjalnici, izročila trgovcem lire in pri tem malenkost zaslužila — v vsem poletju 1976 približno 80.000 lir. Finančni stražniki pa so podvn mili v to verzijo in prebrskali ar hive tržaških bank in menjalnic, iz katerih so ugotovili, da so bile v bank'h zamenjane smešno nizke vsote. Tej ugotovitvi so se uprli zagovorniki, ki vztrajajo pri trditvi. da iz bančnih arhivov ni mo goče natančno ugotoviti, koliko de narja je kdo zamenjal. Da bi razčistili to protislovie, so sodniki zaslišali bančne funkcionarje in lastnike menjalnic. Prv; je pričal ravnatelj podružnice Credito italiano Ladislao Micovilli, ki je dejal, da banka klientu vedno iz roči potrdilo ob zamenjavi denarja in da sama hrani dva izvoda tega potrdila. Dodal je sicer, da grt za neformalni listič, ki pa ga na zah tevo stranke lahko žigosajo in dru gače potrdijo Sami hranijo kopije vseh potrdii in tako je mogoče iz arhiva natančno ugotoviti, koliko denarja je kdo zamenjal. Dodal pa je še, da pri tem bančni uraclniki ne zahtevajo nobenega osebnega dokumenta, ampak se zadovoljijo z navedbo imena, ki ga izjavi stranka. Drugače je seveda pri predaji tuje valute, kar pa ne zadeva tega primera. Pri menjalnicah je postopek drugačen. Številne tržaške menjalnice lahko le odkupujejo tujo valuto, ne smejo pa .je prodajati. Med te sodi tudi znani »Bolaffio* (pravzaprav se sedaj menjalnica ne imenuje več tako), katere lastnik Servilio Fa-bricci je pojasnil sodnikom da mora v posebno knjigo zabeležiti vse operacije. Iz le knjige je tako mnogo laže ugotoviti, kolike je kdo zamenjal, kot v bankah, kjer so operacije zabeležene na posameznih lističih. Fabricci je še pojasnil, da v menjalnici zahtevajo dokumente, ker morajo pač vpisati v knjigo točne osebne podatke. Vsem seveda izročajo potrdila. Mnogo je bilo govora tudi o črni borzi, ki naj bolj cvete prav pred «Eiolaffiom» in Fabricci ie pojasnil, da je menjava na črni borzi ugodnejša kot v menjalnicah in v bankah. Neki zagovornik je pri tem vprašal: »Kaj pa nato počenjajo s temi dinarji? Ali jih nesejo v banko?* Fabricci se je ironično nasmehnil in odvrnil: globlje, kajti splošno je znano, da bančni uradniki neradi govorijo o »uslugicah*, ki jih banka nudi »boljšim* klientom; omejili so se le na priznanje, da sicer res kdaj rednim klientom nudijo ugodnejše pogoje, vendar tega niso posploševali, Pri tem pa je treba še do dati. da se ne Mezgečeva ne trgovci ne morejo »ponašati* s trditvijo, da sodijo med «boljše» kliente kake banke. kjer so nedeljski turisti povzročili precej težav. Kot rečeno, kdor je le mogel, je zapustil mesto, a to je bilo v večernih urah povod za sive lase za marsikaterega neučakanega voznika, saj je povratek enodnevnih izletnikov sovpadel -s povratkom tistih, ki so zapustili mesto v prejšnjih dneh. Najhuje je bilo na obmorski cesti pri Miramaru in Bar-kovljah, kjer so se dolge kolone avtomobilov le s težavo pomikale proti Trstu. Pa tudi na drugih vpadnicah ni bilo dosti boljše. Ljudje smo pač taki, da bi radi uživali sonce prav do zadnjega in k temu ne pomagajo niti pozivi cestne policije, ki so priporočali bolj razumski povratek. Zato pa se je zgodilo tudi več inciden tov in spočiti živci so se spet na peli ter začeli delovati v vsakodnevnem nevrotičnem ritmu. Nenadna smrt Jl ... , . - ,>v< • i tržaškega kveslorja dr. Giuseppa Capitanea Včeraj zjutraj je na tretjem medicinskem oddelku tržaške bolnišnice umrl kvestor dr. Giuseppe Capitaneo. Bil je star 57 let in je služboval v Trstu približno dve leti in pol. Dr. Capitaneo je bil doma iz Modugna pri Bariju; v policijo je stopil leta 1945; kmalu je postal načelnik letečega oddelka in kasneje političnega oddelka kvesture v Bariju. V tridesetih službenih letih je bil še podkvestor v Pratu ,v Tarantu in v Rimu ter kvestor v Vidmu, v Cosenzi, v Tarantu in v Veroni. Preden je nastopil službo v Trstu je bil dalj časa dodeljen notranjemu ministrstvu v Rimu. Dr. Capitanea so pred nekaj dnevi prepeljali v tržaško bolnišnico zaradi nenadne možganske kapi. Zdravniki so že tedaj povedali, da je njegovo stanje brezupno; s smrtjo se je boril več kot teden dni in včeraj, v zgodnjih dopoldanskih urah, je omagal. Zapušča ženo in tri otroke. Krsto s truplom dr. Capitanea bodo izpostavili danes ob 12. uri na tržaški kvesturi, ob častni straži pripadnikov policijskih sil se bodo poklonili njegovemu spominu najvišji predstavniki krajevnih oblasti. Ob 15.30 bo pogrebna svečanost, nato pa bodo krsto prepeljali v Modugno, kjer bodo dr. Capitanea pokopali v družinski grobnici. avtobusa za neomejeno število prevozov, toda le ob delovnih dneh. Navadni abonmaji bodo veljavni le za dva prevoza dnevno, delav cem, ki delajo v izmenah, pa bo do priznali posebne olajšave. V začetku zasedanja deželnega odbora je Cocianni obrazložil \/.roke, ki so zahtevali [»višanje cen na avtobusnih medkrajevnih zvezah. Pri tem .je treba najprej upoštevati zakon Stammati, ki predpostavlja, da morajo javne ustano ve kriti svoje deficite samo s povišanjem cen. Odbornik Cocianni .je tudi orisal vse pobude, ki jih je izpeljala deželna uprava na tem področju, predvsem v zve zi z obveznostmi, ki jih je sprejela s sindikalnimi organizacijami. Pri tem je treba upoštevati naknadno nakazilo 500 milijonov lir v deželni proračun za leto 1978. ki ga bo deželna uprava uporabila (poleg že nakazanih 700 milijonov) za publicizaeijo prevoznih podjetij. Poleg tega je deželna uprava nakazala 2.400 milijonov lir, s katerimi bodo .javna podjetja nakupi la 58 novih avtobusov, od katerih jih že nekaj obratuje. Deželni odbor pa je že tudi odobril zakonski osnutek, s katerim se dopolnjuje deželni zakon štev. 74/1974. ki med drugim predvideva povišanje prispevkov na kilometer tistim podjetjem, ki vozijo na gorskih progah. Kot zadnjo pobudo na tepi področju pa lahko še omenimo predstavitev zakonskega osnutka, ki predvideva ustanovitev posebnega sklada za investicije (3,5 milijarde lir), iz katerega bo dežela prispevala za nakup novih avtobusov. Prvo inesto so osvojili Dolinčani, izven konkurence pa sta nastopili tudi skupini iz Slovenije Izletniki srečno prispeli na Kitajsko V Dolini je bilo včeraj tretje tekmovanje pritrkavanju - prvo je bilo v Borštu, lansko leto pa v Boljuncu in s lem se je nadaljevala lepa tradicija, ki pade na velikonočni ponedeljek. Okrog vaške ga zvonika, na trgu in na dvorišču Mladinskega krožka se je nabralo veliko ljudi, ki jih je v Dolino privabilo tudi pravo spomladansko sonce in čudovito vreme. V dolinskem zvoniku je nastopilo sedem skupin, in sicer dve iz Doline, nato pa še iz Boljunca. Barkovelj, Boršta, izven konkurence pa znameniti skupini pritrkovalcev iz Budanj pri Vipavi ter iz Doba pri Domžalah. Okrog 16. ure so zvonovi zapeli in pritrkovalci so pokazali svoje sposobnosti, ki jih je nato ocenila strokovna komisija. ki so jo sestavljali sklada telj Ubald Vrabec, predsednik dirigent Ignacij Ota, kolavdator zvonov za Primorsko, dekan v Kanalu, Srečko Šuligoj in Domine Pe gan, župnik v Dvorih pri Izoli Občinstvo je ob harmoničnih ritmih pritrkovalcev uživalo, pa čeprav se je nastopajočim tu in tam zataknilo, višek prireditve pa je bilo vsekakor nagrajevanje, oziroma podelitev diplom, ki je bilo v dvorani Mladinskega krožka. Prisotnim se je najprej zahvalil dolinski župnik Albin Grmek, nakar je skladatelj Ubald Vrabec prebral sklepe žirije. Prvo nagrado so dobili pritrkovalci iz Doline v sestavi Srečko Vodopivec. Ludvik Križ-mančič jn Zdravko Lovriha. na o-stalih mestih pa so se zvrstili pritrkovalci iz Boljunca, Barkovelj. Boršta in Doline I. Občinstvo in pritrkovalci so se nato pomudili ob veselem razpoloženju na zakuski. Naši izletniki na Kitajsko so srečno dopotovali v Peking. Tako je po telefonu sporočil svojcem na Proseku izletiiik Riolino, ti pa nam. Potovanje .je bilo dolgo in naporno, saj je neprekinjeni (»let z boeingom od Beograda do Pekinga trajal po programu polnih 15 ur. Prepričani pa smo, da bo spoznanje te za nas šc vedno dokaj skrivnostne dežele, izletnikom bogato poplačalo ves napor. Nov« (tnc evidenčnih tablic Po 1. aprilu bodo evidenčne ta- blice avtomobilov,, in.i S sabo prinesite' tudi svoj potni list, ki ga bonioiizadržali zaradi nabave madžarskega vizuma (7 tisoč lir) vsaj deset dni. Potne liste in obroke lahko prinese kdorkoli, lahko tudi za več oseb skupaj. Ansambel je nastal leta 1976 ter je imel že veliko nastopov po vsej Italiji, pa tudi v tujini, predvsem v Belgiji in Jugoslaviji. Maja meseca pa bo nastopil na mednarodnem festivalu antične glasbe, ki bo na Balearskih otokih. Novi Academia. ki ga sestavljajo Rita Susovskp (sopran), Ste-fano Casaccia (flavta), Francesco Zennaro (oboa) in Ilario Gregolet to (klavičembalo), bo tržaškemu ob činstvu posredoval skladbe Steffa nija, Marcella. Telemanna, Arne ja, Vivaldija, Pepuscha in Bacha. • Danes, 28. t.m. se bo ob 20. uri na županstvu na Colu sestal repenta-brski občinski svet. Ekološki pohod WWF The World Wildlife Fund (WWF) organizira v nedeljo, 9. aprila 1978, e-kološko manifestacijo pod naslovom «Vsi skupaj na Kras*, ki se bo odvijala na Krasu in v Bregu. Manifestacija predvideva 7-kilometrski pohod pri Banih .obisk jame pri Brišči-kih, avtobusne izlete v tipične kraje na Krasu s sodelovanjem folklornih zborov, »rebus lov* z zaključnim godbenim nastopom in fotografski natečaj. Mlad planinec padel v Glinščici z višine 5 metrov Med plezanjem v Glinščici se je včeraj popoldne ponesrečil 16-letni dijak Giulio Garau iz Ul. Monte S. Gabriele 3. V bližini razglednega stolpa je neprevidno stopil na skalo, ki se je odkrušila in je padel z višine približno petih metrov. Na srečo je priletel na grmovje, ki je nekoliko ublažilo padec. Prijatelji so mu nemudoma priskočili na pomoč, vendar so morali poseči gasilci, ki so ga z nosili prenesli do ceste, kjer je že čakal rešilni avto Rdečega križa. Zaradi številnih udarcev po glavi in po rokah se bo moral zdraviti 15 dni na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice. Včeraj-danes Hilli llllllllltf IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIllllllllllIllIllilIfff MIH IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIII VČERAJ NA KRIIISCU MED UL. Fllll IN UL. MILANO AVTOBUS SILOVITO PODRL PEŠCA KI JE PREČKAL KLJUB RDEČI LUČI v Žrtev, 54-letnega Francesca Paolija, so sprejeli v bolnišnico s strogo pridržano prognozo Včeraj popoldne, nekaj minut poiševalci Rdečega križa, ki so pre-14. uri, se je pripetila prometna I peljali Paolija v glavno bolnišnico, nesreča na križišču med Ul. Filzi in Ul. Milano, pri kateri je zadobil težke telesne poškodbe 54-letni Francesco Paoli iz Ul. VaJdirivo 32. Paoli je po prehodu za pešče, a z redečim semaforom, prečkal Ul. Filzi, ko je privozil avtobus na progi 24, ki ga je upravljal 25-letni Romeo Rukavina s Korza Italia 25. Ruka vina je sicer pritisnil na zavore, vendar se pešcu ni mogel izogniti in ga je silovito zbil na tla. Na kraj so nemudoma prihiteli re- 1111111111111111111111 milili milil n hi ih lini mi iiiiiiiiiiiiiiiii mi mili ih iii iiiiiiiiiliiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiifiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiia PO PODATKIH AVTONOMNE PRISTANIŠKE USTANOVE Blagovni promet po kopnem zabeležil znaten porast Na razvoj blagovnega prometa z zaledjem vpliva v veliki meri dovoz surovega petroleja za Cezalpski naftovod Zabeležili smo že, da je blagovni promet skozi tržaško luko v preteklem letu znatno narastel. V »Še sanja se jim ne; ta denar podrobnem navajanju podatkov pa gre v Švico, saj so ti ljudje čle smo se omejili na blagovni promet ni izredno razvejane organizacije, po morju, medtem ko nismo o-To vedo vsi, samo dokazov ne mo- bravnavali prometa po kopnem, to rejo najti.* je po železnici, cestah in naftovo- To pa je bil nedvomno hud u- du. V preteklem letu 1977 ie skup-darec za zagovornike, ki so si že no šlo skozi naše mesto po ome-od začetka procesa prizadevali, da njenih prometnih zvezah 32.544.073 bi dokazali, da je najugodnejša ton blaga, od katerega odpade menjava dinarja prav v banki in znatni del (kar 31.407.156 (on) sada je torej nesmiselno vsakršno mo na odvoz iz našega mesta V zatekanje k črni borzi. «Pravi bu- primerjavi z letom 1976 se je ta merang za zagovornike*, je ko- promet povečal za 1.796.601 tono, mentiral ta pričevanja državni to- kar znaša v odst. 5,8. žilec dr. Staffa. kajti pričevanje1 Pri tem ie treba omeniti, da bančnih uradnikov so zahtevali na celoten razvoj blagovnega pro-prav zagovorniki, ki so bili Drepri- meta v tržaški luki vpliva v glav-čani, da 3t, pričevanja njim v ko nem dovoz surovega petroleja za rist. Odvetnikom tako ni preostalo Cezalpski naftovod, ki .je v pre-drugega, kot da so začeli poglab- teklem letu znašal kar 28.589.022 Ijati vprašanje »preferenčnega* te- ton, kar je za 5,2 odst več kot čaja deviz, torej ugodnejše cene, predlanskim, ko je skozi Cezalpski ki jo banke nudijo stalnim odje- j naftovod šlo 2*7.171576 malcem. Vendar tu niso prodrli rovega petroleja. ton Znatno manj blaga je potovalo po železnici, in sicer 1.767.959 ton, kar .je za 157.449 ton, oziroma 9,8 odst. več kot v letu 1976. Nekoliko več pa po cesti; 2.187.092 ton, kar je za 11,3 odst več kot predlanskim, ko je v cestnem prometu šlo skozi naše mesto 1.965.386 ton blaga. Zanimivi so ob vsem tem tudi podatki Avtonomne pristaniške u-stanove, o prometu ki prikazujejo, v katere smeri je ta blagovni promet potekal. Le 7,3 odst vsega blaga je prišlo ali pa bilo namenjeno v notrajnost države, medtem ko se je kar 92,7 odst. vsega prometa odvijalo s tujimi državami Na prvem mestu je Zvezna republika Nemčija, v katero so v preteklem letu opremili 22.020.315 ton blaga (pri tem gre seveda za su rovi petrolej skozi Cezalpski naftovod). Sledi Avstrija; blagovni promet s to državo je skupno zna šal v preteklem letu 7.623.315 ton. Nadalje je blagovni promet s Če- škoslovaško dosegel 159.915 ton (predlanskim 185.808 ton), z Jugoslavijo 136.806 ton (predlanskim 165.449 ton), s Švico 79.381 ton, z Madžarsko 28.760 ton. V primerjavi s predlanskim letom .je železniški blagovni promet z notranjostjo države zabeležil 25.7% porasta, z Avstrijo 16,8%, s Francijo 30,7% porasta in z Madžarsko 85,6% porasta, medtem ko je železniški blagovni promet z Jugoslavijo lani upadel v primerjavi z letom 1976 za 23,6%, s češkoslovaško za 14% in z Zvezno republiko Nemčijo za 0,3%, Kar zadeva cestni promet pa je Lreba omeniti, da se je v primerjavi z letom 1976 lani povečal obseg bla govnega prometa z notranjostjo države (11,1%), z Avstrijo (17,3%), s Češkoslovaško (3,1%), Jugosla vijo (8,5%) in Švico (63,5%), zmanjšal pa z Nizozemsko (-57.7%), Francijo (-44,8%), Nemčijo (56,5 odst.), Romunijo (-4%) in Madžar sko (-11,0%). kjer so ga sprejeli zaradi domnevnega prebitja lobanje in krvavenja iz obeh ušes ter drugih poškodb na oddelek za oživljanje s strogo pridržano nrognozo. Njegovo stanje je zelo resno. Preiskavo vodijo agenti prometne policije. Danes, TOREK, 28. marca JANEZ Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 18.27.,,y— .Dolžina dneva, ,12.34irn?iv.IiV'. na vzide ob.-22,54 in zatone ob;,8-07. •u4nW* SREDA, 29. ,jparcg, f ( J jdeaip Danes zaprto. CIRIL, ■ I ” VTitorio Venoto Dane: Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12 stopinj .najnižja 6, ob 18. uri 10 stopinj, zračni tlak 1017,4 mb rahlo raste, nebo jasno, vlaga 61-odstotna, veter 4 km na uro vzhodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje. Gledališča SSG Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 28. t.m,, ob 19.30 v Beogradu; jutri, 29. trni., ob 19.30 v Kragujevcu; v četrtek, 30. t.m., ob 19.30 v Nišu in v soboto, 1. aprila, ob 19.30 v Ljubljani s predstavo Branislava Nušiča »OBLAST*. VERDI Danes, 28. t.m., ob 20. uri premiera Bizetove opere »Lovci biserov.* Dirigent Gianfranco Mašini, režija Bep-pe de Tomasi. AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEL Danes, 28. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Proseku JAKA ŠTOKA TRIJE TIČKI Veseloigra v dveh dejanjih Režija: Stane Raztresen Občina Dolina v soglasju s PD V. Vodnik, vaško sekcijo, združenjem partizanov in Mladinskim krožkom vabi na JAVNI SESTANEK ki bo jutri, 29. marca 1978, ob 20.30 v prostorih PD V. Vodnik v Dolini. Kino Ariston 16.30-19.00-21.30 »Vecchia A-merica*. Režija Peter Bogdanovich Buri Reinolds, Ryan O Neal, Brian Kelth, Tatum 0'Neals. Barvni film. Mignon 16.00 »Pericolo negli abissi*. Nazionale 15.30 »La bella addormen-tata nel bosco*. Walt Disney. Grattaciello 15.00, 17.20, 19.40 in 22.15 »Incontri ravvicinati del terzo tipo*. Richard Dreyfuss, Teri Garr. Ezcelsior 16.00 »Ritratto di borghesia in nero*. Ornella Muti. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Fenicc 16.00—22.00 »Piedone L Africa-no*. Bud Spencer. Barvni film. Eden 16.00—22.15 «Quando c era iui. .. caro lei*. Paolo Villaggio. Maria Grazia Buccella. Komični film. Izkaznice niso veljavne. Ritz 16.00—22.15 »La mazzetta*. Ugo Tognazzi, Nino Manfredi, Paolo Stoppa. Barvni film. Izkaznice niso veljavne. Cristallo 16.00 «11 triangolo delle Ber-mude*. John Huston, Marina V!ady, Gloria Guida. Barvni film. Attrora 16.30 »Io, Beau Geste e la Legione straniera*. M. Feldman. Capitol 16.00 «L’uomo nel mirino*, Clint Eastwood. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Moderno 16.00—20.00 »Via col vento*. Clark Gable, Vivien Leigh. Barvni film. Impm-p 16.30 »La grande avventura*. Walt t>isheyev barvni film. Danes zaprto. Radio Danes zaprto. Astra 15.00 «Simbad e l'occhi0 della tigre. T. Power, P. Wajne. Barvni film. Volta (Milie) Danes zaolo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. Son-cini 179, Ul. Revoltella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. Podaljšani bančni roki Ker so dne 16. marca spodaj navedene banke neredno delovale zaradi sindikalnih agitacij, je prefekt podaljšal za 15 dni (od 17. t.m. dalje) pravne in konvencionalne roke, ki bi zapadli 16. marca in v petih dneh po tem datumu. Podaljšanje velja za sledeče banke: Tržaška hranilnica, Tržaška kreditna banka, Cassa di Risparmio dellTstria, Ban ca d'America e dTtalia, Banca Commerciaie Italiana, Banca Cattolica del Veneto, Banca Nazionale del La-voro in Banco di Napoli. Prometna nesreča pri Naselju sv. Maura Včeraj zvečer malo pred 11. uro se je na cesti v Sesljanu, pri Naselju sv. Maura, pripetila prometna nesreča, v kateri se je teže poškodoval 36-letni Gianfranco Pellic-cetti iz Mester. Pelliccettija, ki se je vozil s svojim avtomobilom, je cestna policija ustavila zaradi kontrole. Ko je stopil iz avtomobila, ga je drugi mimoidoči avto podrl, pri čemer si je Pelliccetti zlomil levo nogo in zadobil številne rane po vsem telesu. Z rešilcem Rdečega križa so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 60 dni na ortopedskem oddelku. Podrl Je dijakinjo in zbežal V nedeljo popoldne je še neznani avtomobilist s fordom oranžne bar ve na Trgu Giotti podrl 17-letno di-jt-kinjo Eliano Massopust. Pri nesreči je dekle zadobilo zlom levega gležnja in so jo sprejeli na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice, voznik forda pa se ,je po trčenju oddaljil; karabinjerji ga še niso izsledili. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Razstave Razstava »Berliner Mai - Salon*, ki bi morala biti od 13. do 31. marca v Nemškem kulturnem inštitutu, je o-dložena na čas od 3. do 22. aprila 1978. Do 31. marca pa je na ogled razstava z naslovom «Sodobna nemška grafika realizem - konstruktivizem*. Razstavo si je možno ogledati vsak dan od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure v galeriji Nemškega inštituta. Drevi ob 18. uri bo v galeriji »Sala d'Arte Tavolozza d’Oro», na Trgu Puecher 3 (bivši Trg Giuliani), otvoritev razstave del Laile Grison Cava-lierijeve in Fernanda Martinellija. Razstava bo odprta do 6. aprila s sledečim urnikom: ob delavnikih 10. • 13. in 17. - 20., ob praznikih od 10. do 13 ure. Dne 26. t.m. nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in tast LEOPOLD DANIELI Datum in uro pogreba bom0 javili naknadno. Žalostno vest sporočajo: žena Zora, liči Ani z možem Silviom, sestra Ber- narda tn brat Celeste z družinama, sorodniki in prijatelji. Opčine, 28. marca 1978 Dragega nonota POLDETA se z ljubeznijo spominja vnuk Štefan KAKŠNO NAJ BO POŠOLSKO UDEJSTVOVANJE PORAŠČAJOČEGA OTROKA Televizija in pretirana udobnost povzročata pri otroku otopelost Občutno |>oinunjkunjt' telovadnic ter glasbenih in likovnih strokovnjakov Se osnovnošolski otroci sprostijo v pošolskem udejstvovanju? • Je vzgojno, da je doraščaioči otrok prezaposlen in preobremenjen z raznimi dejavnostmi v pošolskem času? Kaj mu sploh pomeni Dro-sti čas m kaj sprostitev? Kako doživlja otrok to, tako vzdihovano pošolsko sprostitev? O teh in še o drugih vprašanjih so razpravljali pred dnevi starši, učitelji in izvedenci šolskih on>-blemov na osnovni šoli v Rojanu in iskali rešitve in skupne smernice. po katerih bi lahko delovali za pravilno in vzgojno uporabo prostega časa lastnih otrok, oziroma učencev. Mnenja so si bila seveda deljena. Bistvo vsega pa je ostalo eno in isto: današnji otrok se premalo giblje, kar mu povzroča neokretnost, nespretnost in večkrat tudi nerodnost. Vzroki temu pa so vsem znani: nepravilna in nesmotrna urbanizacija s pomanjkanjem parkov in zelenja, kjer bi se lahko sproščeno igrali, tekali za žogo, kolesarili, dalje pomanjkanje telovadnic, ba zenov, strokovno usposobljenih oseb. ki bi se doceia posvečali doraščajočim otrokom in jih sprem-ljali pri vseh težavah ter jim vzgojno sledili. Še vedno pa optimistično čakamo na tako reformo osnovne šole, ki bi globalno re-strukturizirala sedanji šolski režim. Res je, da obstaja in uspešno deluje tako imenovana šola s celodnevnim poukom, kjer pride otrok v stik ne le z »navadnimi* šolskimi predmeti, temveč tudi s telovadbo, likovno in glasbeno vzgojo, aktivnim športom, šahom, sku pinskimi deli. Vse pa ostane le tu, v razredu, med šolskimi klopmi, izredno plah je stik z okoljem, v katerem otrok živi. In tudi popol-daaski pouk je preveč sličen jutranjemu, kar ni za otroka prava sprostitev. Troha bi bilo poiskati nekaj povsem novega. Zelo spodbudna in vsestransko izvirna je bila pobuda miljske o-snovne šole, kjer so si otroci s pomočjo yzgojiteljev poiskali pri pdšoiskem udejstvovanju škilimo temo, .jo razčlenili in jo skušali prenesti na razna področja vsak danjega življenja. Naslov tega sku pinskega dela je bil »Igra včeraj, danes in jutri*, ki jim je. nudila možnost, da so z magnetofonom stikali za starejšimi osebami, jih intervjuvali, se zanimali za njiho ve nekdanje igre, jih primerjali sedanjimi in sami ugotavljali, ali bi bile danes še uresničljW.' 'in v nasprotnem primeru Iskali' temu razlog. Vse podatke ' sjj si sproti zapisovali, fotografirali prostor, k.jer se sedaj sami igrajo in kjer razposajeno preživljajo svoj čas ter ga primerjali s tistim, kjer so njihovi starši ali dedje kot otroci sproščali svoje energije. Soočali so se z urbanističnimi in ekološkimi problemi: na lastni koži so okusili neznosnost prometa in spoznali, da so ostali za marsikatere stvari prikrajšani. V stik so prišli kar mimogrede z zemljepisnim, zgodovinskim in umetnostnim ustrojem svojega najbližjega okolja, ga spoznali, saj so z izrednim užitkom in zanimanjem vtikavali nos v vsak kotiček in ga z uspehom tudi do konca raziskali. Vse »novosti* so dalje tiskali v posebno brošuro, jo razmnoževali, razvijali fotografije — skratka prišli so nehote v stik s procesom javnega obveščanja in spoznali težave, ki se ob njeni pojavljajo. Zelo važno je za otroka, da sam 'stika na nečem, kar ga veseli, da se ne pasivno preda zgolj teoretičnemu predavanju in naukom, tako vzgojiteljev kot staršev, da spozna že v teh letih sorazmerno težke trenutke in se jim privadi. Prvi stik s šolo predstavlja za otroka veliko prelomnico. Neha ži veti individualno življenje, prilagoditi se mora družbi, redu, izpolnitvi številnih obveznosti. Z največjo muko pa sprejme, njemu nelogično, obvezno in negibno sedenje v šolskih klopeh. Vaški otrok bi še vedno rad neprekinjeno tekal po klancih, mestni pa, žal. po stanovanju. Nadomestilo tem nago nom pa bi morale biti dobro o-premljene in nepomanjkljive telovadnice z ustreznim strokovnim o-sebjem. Do sedaj pa so prošnje za povečanje njihovega števila naletele pri krajevnih oblasteh vedno na gluha ušesa. »Na Tržaškem imamo Slovenci premalo telovadnic* — je povedal profesor telesne vzgoje Franko Dra sič — «le 60 odstotkov otrok se udeležuje telovadbe in športa. 0-stali pa? Res je, da primanjkujejo objekti. Imamo le nekaj nad deset telovadnic, kjer otroci telovadijo, igrajo košarko ali kar sami želijo, šport je za osnovnošolske otroke primeren, le če je rekreativnega značaja, brž pa ko se pojavi antagonizem, jim ta lahko škodi. Najbolje je, da otrok do 12. leta izključno telovadi in teka za žogo brez vsakega cilja, kar tako, itak mu bodo vrata ali koš v bodočem še preveč pomenili.* Vsem je znan že standardiziran dan sedanjega «modernega» otro ka: v šolo in iz nje se pelje z avtom, tu nato sedi štiri ure, v svojem stanovanju pa poležava na' kavču v nemogočih in za skoliozn ugodnih držah ter bulji v televi zijo. To .je, žal, rezultat sodobne urbanizacije, ki .je nadomestila nekdanje razposajeno potepanje po gozdu in plezanje po drevesih. »Air condition*, pretirane udobnosti in negibanje povzroči pri o-troku tisto splošno apatičnost, ki ga bo spremljala skozi vse življenje. Ni mu ilo branja ne revij, ne knjig, ne slikanic. «Pri otroku je zelo važno izražanje*, je povedala Marija Susič, «tega pa se žal v šoli učijo,- Medtem ko' je pri branju knjige nujna korfčbntraeija, ni to potrebno za gledanje televizije. Starši bi morali v popoldanskih urah slediti svojim otrokom pri tem poslu, jim pomagati pri zbiranju pravljic ter povesti ter brati z njimi težje odlomke. Važno je tudi, da se otroci udejstvujejo v igricah in proslavah, da doživijo uspeh in javna priznanja.* Na slovenskih osnovnih šolah primanjkuje tudi glasbenih strokovnjakov, ki bi vlivali razvijajočim se otrokom ljubezen do glasbe, ki vzhodnih državah in v Ameriki glasbena vzgoja med najvažnejši didaktični material, da v osnovnih šolah Velike Britanije učijo še nezrelega otroka javno nastopati in voditi zborovanja, da v nemških in nekaterih vzhodnih državah imajo vsako uro tako imenovano »minuto zdravja*, med katero se pred odprtim oknom učilnice razgibajo tako na drogu kot z enostavnimi telovadnimi gibiv Kako to, da tu pri nas do lega še ni prišlo? še vedno vztrajno vzdihujemo po. tako pričakovani reformi osnovne šole. KAT JUSA TRETJAK ONSTRAN MEJE Aretirani trije prekupčevalci z mamili Jugoslovanski varnostni organi so aretirali tri prekupčevalce z mamilom,. ki jih že dalj časa iščejo po vsej Evropi. V Novi Gorici in v Postojni so aretirali 25-letnega Sergeja Mikluža, 21-letnega Zdravka Stefančiča in 26 letnega Slavka Furlana. Iskali so jih že dalj časa, ker so baje v Libanonu kupili večjo količino mamila, ki so ga nato samo predelali in nato prodali. Kot kaže, je bil vodja skupinice Mi kluž, ki je že večkrat organiziral prekupčevanje z mamili. Tako je iansko leto poslal Stefančiča po mamilo v Libanon, od koder se je vrnil s štirimi kilogrami hašiša in dvema kilogramoma hašiševega o-lja. Agenti UJV so ga zasačili prav med izročanjem mamila. Preiskovale; so tudi razstavili Stefančičev avto, v katerem so našli skrit predel za tihotapljenje mamila. • Danes, 28. t.m., bo na sedežu tr. žaškega esperantskega društva, Ul. Trento L s pridelkom ob 20.30 debatni večer na temo »Za in proti es;>e-rantu*. Pismo uredništvu PRED DREVIŠNJO SEJO OBČINSKEGA SVETA Občinska lekarna v Štandrežu upravičila socialno poslanstvo Šele pred nekaj leti odprta lekarna bo letos poslovala še bolje kot do sedaj in brez primanjkljaja Goriški občinski svet se bo sestal danes zvečer, kot smo že napovedali, da bi preučil letošnji proračun mestnega podjetja za metan, vodo, elektriko in avtobusne prevoze ter proračun mestne lekarne v Štandrežu. Svetovalci bodo sočasno s proračunom preučili ti:d' obračune dveh podjetij za leto 1976. O pro računu večnamenskega mestnega podjetja smo obširneje poročali v nedeljo. Danes h< • mo tu orisati le tošnji proračun mestne lekarne v Štandrežu, ki kaže, kljub napovedanemu povečanju osebja, da bo konec leta brez primanjkljaja. S tem bodo zaprli usta tistim kritikom z desne, ki so nasprotovali pred leti odprtju te lekarne, ki jo je zagovarjal in hotel takratni odbornik za zdravstvo dr. Tomassich. Napredne sile v občinski upravi so se zavzele za to lekarno, da bi lah ko tudi goriška občina opravljala na tem področju socialno službo. Ta je v približevanju lekarne ljudem v predmestju (vse ostale goriške lekarne so v strogem mestnem središču), v tem primeru tudi slovenskim prebivalcem štandreža in Sovodenj. Zato z njimi v tej lekarni poslujejo že od vsega začetka tudi v slovenskem jeziku. Leta 1975 so imeli v tej lekarni 9.878.495 lir primanjkljaja, leta 1976 pa 6.021.093. To je bilo precej manj od predvidenih deset milijonov lir. Deficit se je lani še zmanjšal, medtem ko se je povečala klientela. Lekarna pa je bila doslej odorta samo pet dnj v tednu, ob sobotah in nedeljah je bila zaprta. V njej niso imeli nočne in nedeljske dežurne službe, ker sta bila v njej zaposlena samo lekarnar-direktor in uslužbenka. Sedaj pa nameravajo vzeti v službo še enega farmacista: tako bo lekarna odprta tudi ob nedeljah in praznikih in tudi poleti ne bo v njej zastoja. Predvidevajo, da bodo imeli 163 milijonov lir izdatkov in prav toliko dohodkov. Občina je torej priskočila na po moč prebivalcem v periferiji. Po I komaj nekaj letih poslovania na je bilo dokazano, da postane lahko tudi taka socialna služba rentabilna. Zanimiva oddaja RA1 Spoštovano uredništvo: V soboto, 25. t.m., nam je RA 1 posredovala zanimivo in, skoraj bi rekel, za nas zgodovinsko oddajo. Fulvio Molinari in cela ekipa tržaškega sedeža si zasluži lepo priznanje za to pobudo. Čeprav kratka, je oddaja obsegala celotno območje na katerem živimo. Ob poslušanju hi gledanju se mi je t>*? smehljalo, prav srečen sem bil.' To, da bodo vedeli po vsej državi, da nas je 100.000 porazdeljenih v Trstu Gorici in videmski pokrajini, me je zelo razveselilo. Škoda, da nišo omenili, da en de1 prebivalstva večinskega naroda nas šteje še vedno kot drugorazredne, ali kakor belci črnce v Ameriki. V par besedah je pa bi lo lepo povedano, kako v dobi fašizma, zaradi več razlogov, nam dobro znanih, je bila naša beseda izbrisana s te naše zemlje. Želim da bi v bodoče imeli priliko ostaja tako še vedno zanemarjena. Skrajni čas je. da se Ib ali 11-> si, letni otrok sooči z glasbili in po- j videti še take hvalevredne oddaje. skusi na njih svoje sposobnosti. i ' Vsem lep pozdrav Kako to, da spada skoraj v vseh I D. Veleje! Informacije SIP naročnikom PLAČEVANJE RAČUNOV ZA TELEFON Ali zapravljate veliko dragocenega časa za poravnavo računov za telefon? Oproščamo se, toda v dneh največje gneče ret ne moremo zagotoviti da bi naša blagajna hitreje poslovala. Prav zaradi tega smo se odločili tudi za druge načine poravnave. Na stotine bančnih in poštnih uradov |e na vašo razpolago, kjer lahko hitro, brez formalnosti in ne da bi izpolnjevali kakršne koli obrazce plačate svoj račun za telefon. Zakaj se ne bi teh možnosti poslužili? Ce razpolagate z bančnim tekočim računom, imate istočasno na razpolago tudi najboljši način za plačevanje računov. Po predhodnem dogovoru bo banka sama točno poskrbela za vsa plačila, tudi ko boste odsotni in se boste tako izognili vsakršni nevarnosti, da bi morali plačati zamudne obresti. Račun za telefonske usluge boste prejeli na dom za morebitno kontrolo. Ce želite poravnati račun po pošti, je dovolj, da stopite do najbližjega poštnega urada. Nobenih obrazcev vam izpolniti, ker je račun telefonskih uslug ( že tako sestavljen, da ga samo predložite. ni treba Nad 80 odstotkov naših naročnikov plačuje račune preko banke in po pošti, ker prihranijo veliko dragocenega časa, kar vsekakor odtehta malenkostno dodatno pristojbino. Več načinov za boljše storitve. To |e naša prva skrb. / - ; SP Societš Italiana per 1’Esercizio Telefonico Stiki krvodajalcev Doberdoba in Železnikov Prejšnjo soboto se je predsednik dbberdobskih krvodajalcev Jože Fer-letič odzval vabilu krvodajalcev beograjskega Rdečega križa in obiskal zaselblt Železniki pri Beogradu. Skupno t drugimi delegacijami iz raznih jugoslovanskih mest je prisostvoval okrSjpf mizi, ki so jo gostitelji priredili z namenom, da bi skupaj obravnavali nekatere probleme v sekcijah krvodajalcev. Poudarek je bil predvsem na skupni želji, da bi zastarele metode krvodajalstva obnovili ter z druge strani spodbudili zlasti mladino, da bi se še množičneje vključevala v sekcije: tako bi postalo krvodajalstvo aktivnejše in bolj organizirano. Prisotne je presenetilo predvsem dejstvo, da je zaselek Železniki s svojimi 34.000 prebivalci kot nekakšna «država v državi*, saj ima svoj statut, ki je bil priznan od jugoslovanske vlade. To pomeni, da imajo delavci sami v rokah tovarno preciznih instrumentov »Ivo Lola Ribar*, da samostojno — v okviru statuta — razpolagajo s pridobljenimi finančnimi sredstvi in da so sploh neodvisni na področju šolstva, trgovine ipd. To njihovo »posebno samoupravljanje* se izkazuje za zelo usoešno, saj nam dejstvo, da so lani presegli plan s 119 od sto, le potrdi pravilo. Po volitvah, s katerimi so gostitelji z dviganjem rok izvolili nov odbor Rdečega križa, so si gostje še ogledali Beograd. Vrnili so se naslednji dan z letalom, polni prijetnih doživetij in navdušeni nad toplim sprejemom, ki so ga bili delež ni med jugoslovanskimi tovariši. K.S. ga je pokrajinsko vodstvo omenjenega sindikata že priskrbelo. Za podrobnejše informacije se lahko obrnejo na sedeže sindikata v Ul. Roma 20 v Gorici, v Ul. Udine 40 v Krminu in v Ul. Roma 45 v Tržiču. Opozorilo INPS delodajalcem Zavoo za socialno skrbstvo INPS obvešča delodajalce, da morajo v smislu člena 38 zakona št. 153 z dne 30. aprila 1969 obvezno izpolniti obrazce, iz katerih naj bodo razvidni prejemki uslužbencev in prispevki zanje. Rok za predložitev formularjev zapade 31. marca. Na obrazcih je treba natanko navesti za vsakega uslužbenca vsoto prejeriikov v J j 77. letu, poleg tega še vsoto prispevkov, ki jih je tedaj vplačal delodajalec na račun splošnega obveznega zavarovanja (invalidnina, starostna pokojnina in pre-živelostna doklada); n vesti treba tudi pri-pevke v breme uslužbenca. Z namenom priskočiti na pomoč prizadetim, je zavod INPS sporazumno z ministrstvima za delo in finance pripravil posebne obrazce, ki so na voljo zainteresiranim v vseh njegovih perifernih uradih (vsak stane 5 lir s predvidenim povračilom). Delodajalci, ki bi obrazcev ne posredovali zavodu ali pa bi mu jih z napačnimi podatki, bodo podvrženi denarni kazni od L000 do 10.000 lir za vsakega uslužbenca. LETOS ZE PETI KONCERT Uspeh nedeljskega koncerti dpiral dejavnosti in pome slovenske manjšine, ki bo po- hude ustanov ter kulturnih organi-oblaščana, da daje obvezna napenja! z«cij slovenske narodnostne manj-o kulturnih programih in kulturnih j šine. posegih na območju manjšinskega v pogovoru z Rinaldom Rizzijem, življenja.* ki je hil med pobudniki za ustano- Čeprav je poteklo komaj eno le-' vitev konzorcija in ki je tudi da to, so v okviru konzorcija že iz- nes gonilna sila, da se njegova do peljali nekaj pobud, da bi čimprej ločila izpeljejo, nam je med drugim zaživel ter začel opravljati vlogo povedal, da so za dvojezično študij-kultumega dejavnika. V Ronkah so sko knjižnico, ki bo delovala v za simbolično stanarino vzeli v na- zgradbi centra, prejeli 1,5 milijona stopila tudi dva zamejska zbor Sovodenjski nonet, ki ga je vor Zdravko Pelejar in moški zbor Ve na iz Križa pri Trstu, ki ga je v dil. Frančko Žerjav. Nastopili j so še zbori iz Renč, Idrije, Podb da. Vipave, Brij, Bovca, Kopra, L vače ir. Branika. Sedaj pa sta na vrsti petkov ko cert v Gorici in nedeljski v Trst Na tržaškem koncertu bo, polt drugih, nastopil tudi mešani zb Franc Sedej 'z Števerjana. Na petkovem koncertu v Gori (ta bo letos prvič v dvorani avdit rija v Ulici Roma in. udeležence sedaj opozarjamo na prostrano pa kirišče na Travniku) bodo nastop oktet Majnik iz Tolmina, moš zbor Svoboda iz Anhovega, moš zbor Andrej Paglavec iz Podgor mešani zbor Studeno, moški zb< Fran Venturini od Domja, Žens zbor Sloga iz Črnega vrha nad Idi jo, mešanj zbor Oton Župančič Štandreža, mešani zbor Drago Ba iz Vipave, mešani zbor Marij Kog iz Trsta in moški zbor Srečko K sovel iz Ajdovščine. Koncert se bo pričel ob 20.30. Ob tej priliki se bo prodajal t di album z dvema gramofonskin ploščama «Primorska poje*, na k terih so izbrane pesmi zborov, ki . že nastopali na tej reviji. Težave strokovne šole CIFAP Deželni odbornik Mizzau je sine kalnemu predstavništvu osebja stanove za poklicno usposabljan v Gorici CIFAP ter študentom staršem izjavit, da bo dežeL v pi hodnjih aneh izplačala zaostank medtem ko bo potrebno za izplači mezd za poletne mesece 1976 in 19 potrebno počakati nekaj mesece V bodoče bodo sredstva zg potret ustanove zagotovili v začetku let Kar zadeva splošne probleme pa Mizzau zavrnil predloge za takši poklično usposabljanji, ki bi r upoštevalo potrebe, ki izhajajo obnove Furlanije, industrijske pre smeritve ter zaposlovanja brezp selne mladine. • Goriška prefektura sporoča, t se število mest občinskega tajnika poskusnem staležu. za katera je i najavljen natečaj z ministrskim o lokom z dne 31.1.1978 (priobčen Uradnem vestniku z dne 4.2.1978 lahko poviša od 70 na okrog 400 smislu čtena 1 predsedniškega odi ka 749 iz 1. 1972. Kino jem nekdanjo vilo de Dottori, ki so jo že pričeli preurejati, da bi v njej namestili sedež konzorcija. Zgradbo bodo obnavljali postopoma. Gre za objekt v velikosti 80 x 15 metrov, v katerem je veliko prostora, ki ga bodo s pridom uporabili za razvijanje mnogoštevilnih dejavnosti, ki jih je konzorcij zapisal v svoj statut. Konzorcij bo, na podlagi načel ustave in ob spoznanju, da je kultura bistveni dejavnik demokratičnega napredka, razvijal literaturo, raziskovalno-znanstveno, družbenogospodarsko jn urbanistično dejav- dinarjev od knjižnice v Novi Gorici. V nedeljo, 16. aprila, pa bodo v Rumjanu odprli prVo dvojezično knjižnico na območju naše dežele. Svoje prostore bo imela v zgradbi, kjer je rajonska konzulta občine Ronke. Občinska uprava je že kupila nekaj slovenskih knjig, preostale pa so da rovali Narodna in študijska knjižnica iz Trsta, SKGZ ter knjižnica v Novi Gorici. Ob otvoritvi knjižnice bodo priredili kulturni program z nastopi pevskih zborov. V tej knjižnici bodo čimprej organizirali tečaj slovenskega jezika za odrasle. (iorica VERDI 17.15—22.00 »La mazzetta*. I Manfredi in U. Tognazzi. Barv-film. CORSO 17.00—22.00 »Quando c era li caro leil* P. Villaggio Barvni filr MODERNISSIMO 17.00- 22.00 «Alle» ma non troppo*. Barvne risani Bruna Bozzetta ob spremljavi gta be pod vodstvom H. von Karajana. CENTRALE 17.00- 22.00 »Marcelin pane e vino*. P. Calvo. Nova Gorica in okolica SOČA »To so gadje* — slovens film ob IR.00 in 20.00. SVOBODA »Kamora - Neapeljska m. fija* — italijanski film ob 18.00 20.00. DESKLE »Ljubezensko življenje 1 Trajkoviča* — jugoslovanski fili ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gori' dežurna lekarna Villa S. Giusti Korzo Italia 244. tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tri ču dežurna lekarna Al Redentor«, U Fratelli Rosselli 23. tel. 72340. ■llllllltllltMIIIMIITIIIIIIIIIIIIIIIMIinilllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIllllliiiiitllllllllllllllllllllliiillllintlllllfllllllllllllMINIMIIIIIIIIIIIIIIIIItllllMIIIIIIIillllllllllllHIIIIIII Pričeli so se spomladanski pohodi Včerajšnje lepo spomladansko vreme je na Rojce privabilo več izletnikov in tekmovalcev, ki so hoteli sodelovali na prvem spomladanskem pohodu in na malem maratonu, ki ga .je priredil športni krožek uslužbencev Goriške hranilnice. Tekmovalci so tekli na 25 kilometrov dolgi progi Gorica - Fara - Gradišče - Sovochije - Štan- drež - Gorica. Bilo jih je nekaj sto, zmagal je Italijan Massimo Magnarri, ki je izboljšal svoj državni rekord, drugi pa je bil Jugoslovan Ukič Numan, član celjskega Kladivarja. Večina ljudi "a .je šla na spomladanski pohod iz Gorice mimo Štandreža in Sovodenj ter Petovelj v Gradišče. Lepo vreme .je privabilo tisoč ljudi na kratke izlete v gorišk okolico. Gostilne so bile vse poln gostov. Prav tako ni bilo moč na ti prostega mesta v gostilnah nedeljo, ko so ljudje šli zdora na velikonočno kosilo. Precej pn meta je bilo tudi na obmejni prehodih z Jugoslavijo. (Na sliki tekmovalci maratona pred startom 28. marca 1978 S PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO EGIPTU (1) KAIRO - OGROMEN IN ŽIVOPISAN BAZAR Z LEPIM SREDIŠČEM IN BERAŠKO OKOLICO Prvi stik z mestom - Bivanje v hotelu «EI Nil» ......... ' ’ Primorska poje 78» na samem nabrežju široke reke Druga skupina izletnikov Primorskega dnevnika — bili smo ret ubrana družina Primorski dnevnik prireja stoje množične izlete že dvajset let. Prvi so vodili v matično domovino, potem se je radij vedno bolj širil, čeprav so izleti v Jugoslavijo, zlasti z ladjo ob dalmatinski obali, ostali še vedno med najbolj priljubljenimi. Kje vse smo že bili? Brez zaporednega vrstnega reda: v Sovjetski zvezi, Romuniji, Grčiji, Španiji, v Avstriji, na Madžarskem, v Češkoslovaški, Bol gariji, Turčiji, na Malti, v Tunisu, razumljivo po Italiji. Letos snvi obzorja še razšili. Poleg ponovitve izleta v Budimpešto, ki bo v drugi polovici aprila, smo že popeljali dve skupini v Egipt, globoko na njegov Jug, pravkar pa sta na potovanju skupini v Londonu in na Kitajskem. Hitra, moderna prevozna sredstva, so zmanjšala svet in povečala željo po njegovem spoznavanju. S kakšnimi vtisi se bodo vrnili naši rKitajch? V tem sestavku bomo skušali povezali vtise, s katerimi smo se vrnili iz Egipta udeleženci druge skupine. Ko nas je JAT jekleni r>tič DC 9 na redni liniji Amsterdam-Bcograd po vikanju v Ljubljani varno odložil na beograjskem Surčinu, smo prestopili na prav tako linijski JAT Boeing 727. da nas odpelje v Kairo. Na Surčinu nas je pričakala jugoslovanska vodička na naši poti po Egiotu. tovarišica Mira Mišem, dobra po znavalka egiptovskih razmer, saj spremlja turiste v to arabsko deželo že deset let in obvlada poleg angleščine, nemščine, italijanščine. slovenščine tudi toliko arab ščiiie, da se lahko z domačini pogovarja' v njihovem jeziku. Koliko je to pomenilo tudi zr nas. smo lahko spoznavali na vsej naši poli ob mnogih priložnostih, ko je bilo treba z. avtoritetnini a obenem simpatičnim nastopom reševati, ne morem reči posebno hude, a vendarle improvizirane situacije. Orjaško letalo se je kmalu na- Vodič Anvar polnilo do zadnjega sedeža. Beseda je dala besedo in kmalu smo lahko ugotovili, da potujeta z nami. poleg nekaterih izoliranih poslovnih potnikov, še dve skupini jugoslovanskih izletnikov, ena iz Sarajeva in dru^a, mešana iz Beograda. Po Egiptu smo potem potovali sicer ločeno, toda večkrat smo se tudi srečavali, zlasti V hotelih, in vsaj z nekaterimi postali kar dobri z.nanci. Polet na Jug je bil miren. V Atenah je nekaj potnikov izstopilo in vstopilo je nekaj novih, glavnem Arabcev. Leteli smo »»noči in pogled na grško prestolnico je bil ob spuščanju na letališče čudovit v milijardah lu-5eh in njihovem odsevu na morski gladini. Na kairsko letališče smo se spustili ob 3.30 po krajevnem času, oziroma ob 2.30 po našem, vsekakor pa do minute točno po irniku. Prvi stik z egiptovskimi >rgani je bil presenetljivo prijeten. Carinske kontrole praktično sploh ni bilo in tudi mejne formalnosti so bile nepričakovano litro opravljene. Res je sicer, da si neka.) potnih listov malce lije ogledovali, toda vse se je iobro izteklo. Kaj se jim ni zde-o v redu je seveda ostala skriv-iost, toda nekaj povodov za do-»rohotne insinuacije smo vendar-e dobili. Po približno dvajsetminutni vož-lji z avtobusom od letališča sko-meslo smo prispeli pred naš lotel «E3 Nil» na samem nabrežju Nila. Prvi stik s Kairom nam ie kljub nočnim oziroma prvim jutranjim uram dal vtis orjaškega bazarja z uglašujočim in niti za trenutek odneha.jočim avtomo-|| rilskim hupanjem in z množico ljudi na cestah, ki je za naše |oojme (pvsem neobičajna. Drugi neobičajen vtis ustvarja mestna razsvetljava ne le središčnih marveč tudi zakotnih ulic, ki doka- zuje,# da električne energije Egiptu zaenkrat ne primanjkuje. Kasneje smo seveda lahko, odkrivali na vsakem koraku še drugačno lice Kaira mnogo manj prijetno, da ne rečem katastrofalno iz vi dika življenjske ravni njegovih prebivalcev, snage, higiene in da našnje civilizacije. Hotel *E1 Nil» je hotel prve ka tegorije, kar seveda še ne pomeni, da gre za luksuzni hotel. Pri nas bi ga s precej dobre volje uvrstili, y drugo kategorijo. Toda uprava se očitno trudi, da bi mu dala vsaj zunanji VideV. visoke kategorije: osebje je oblečeno v' arabske' ridšb' “iW čepraV se mu nikamor rfeVeit darle dovolj solidno opravlja svojo delo. normalno pa je, da mu plačuješ za vsako malenkost, ta-korekoč za vsak vljudnostni na-, smeh — bnkšiš. ki je očitno za najbolj razširjeno kategorijo lju di če že ne • edini, pa gotovo eden glavnih virov skromnih dohodkov. Skoraj bi lahko rekel, da bi iztegnjena dlan lahko veljala za grb današnjega Egipta Šobe v hotelu pa resnici na ljubo le niso bile tako porazne, kot nam jih je naslikal v avtobusu od Trsta da Ljubljane tovariš Egon. Veiirta sob je\'piela primerno čistes lastne sanitarije, nekatere, ki šo sicer veljale za bol'še. 's panoramskim razgledam na Nil, govih častilcev ali pa votla st eh nizirana reprodukcija človeškega glasu. Hotelska restavracija je bila na terasi, postregli pa smo si lahko kar sami, čeprav so se med nami sukali v tipične rdeče, modre ali bele, z arabskimi ornamenti vezane halje, oblečeni natakarji izključno temne polti, kar pač dokazuje, da so po poreklu z juga države. Prvi stik s bra- no nas je vsekakor potolažil. Pri pravi.jena .je bila v glavnem na evropski način razen nekaterih začimb, ki rja niso bale pretirano ostre. Vsekakor’ je osnova egiptovske hotelske hrane riž in krompir odlične kvalitete, razne omake, na poseben način pripravlje ne polnjene paprike in bučke, zelo temno goveje oziroma bivo-lje meso, raznovrstna solata.'zlasti okusni paradižniki, pa slaščice, za katere je znano, da so Arabci kot sicer vsi orientalci, odlični mojstri. Kakšna jed je bila bolj, kakšna manj po našem okusu, toda, na splošno je bila hrana dobra. Kar zadeva pijačo pa smo se kaj kmalu orientirali na egiptovsko črnino tipizirane vrste »Otmar Khayyam», močno podobni našemu refošku. ker so bila vina men «Kleopatra», »Ptolo-mei» ali »Nefertite* za nas presladka, skoraj kot kak prošek. Tudi piva imajo dobra, uvožena in domača, le da so uvožena skoraj enkrat dražja. Sicer pa stane steklenica (7 del) vina v hotelih in restavracijah od 2 do 2 in pol egiptovski Liri ali »Pounda », kat- znaša okrog 3000 naših lir po tamkajšnji menjavi. Takoj pa je treba povedati, da italijanskih lir ne menjavajo prav radi, še za bakšiš .jim ne dišijo. Vode iz vodovoda turisti ne sme jo piti. ne toliko zaradi vode same, kot zaradi slabih in neraz-kuženih vodovodnih naprav. Domačini so seveda že imunizirani, saj smo videli otroke, ki so nili celo rečno vodo iz Nila. Zato JOŽE KOREN * v Partizanski moški zbor «S. Gregorčič* - Koper (Nadaljevanj na zadnji strani) ■ Sovodenjski nonet ................................■•<••>..lini.um.....„„„„„............... POJAVI NAJVEČJIH SESALCEV V JADRANSKEM MORJU Pogumni ribič je skočil kitu na glavo in mu z dvema polenoma zamašil nosnice V zadnjih dvesto letih so zabeležili v Jadranskem morju okoli štirideset kitov - Sreča se je večkrat nasmehnila ribičem na otoku Pagu ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti, vzgojna oddaja 13.00 Filo diretto Na strani potrošnika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 Ob petih z' GIULIANOM CANEVACCIJEM 17.05 HEIDI, risanka v nadalj. 17.30 Doma ob osmi uri 17.45 Vlakec: Pravljice, pesmice in igrice 18.00 Srečanje z Andreom Za-rillom 18.15 Argumenti Filmski studio: Pogovori o filmu «Za zaprtimi vratb Fritza Langa 18.45 Dnevnik 1 KRONIKE 19.20 Izgubljeni otoki ZAPLEMBA, TV film 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Yerma, TV priredba Filmske premiere Ob koncu DNEVNIK Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 V pogovoru s protagonistom : Federico Fellini •17.00 Program za otroke: BARBAPAPA’, risanka 17.10 Mladih trideset minut 18.00 Otroci danes Otrok v stripih, vzgojna oddaja 18.25 Dnevnik 2 - ŠPORTNE VESTI 18.45 Dober večer z: NANNIJEM LOYJEM Vremenska napoved 19.45 Dnevnik ODPRTI STUDIO 20.40 Dnevnik 2 ODEON 21.30 Drugi Hollywood ALICE’S RESTAURANT film Kino jutri Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 in 14.30 TV v šoli: Prirodoslovne, Risanka, Glasbena vzgoja 16.05 šolska TV: Brazilija 17.30 Glasba pred kamero, poučna oddaja 18.00 OBZORNIK 18.10 Mali svet 18.45 Po sledeh napredka 19.30 DNEVNIK 20.00 Iz oči v oči: France Popit 20.55 M. Dabrowska: NOČI IN DNEVI, nadalj. 21.55 Iz koncertnih dvoran 22.30 DNEVNIK 1 Koper 19.30 Odprta meja 20.00 Otroški kotiček 20.15 Odprti prostor 20.30 DNEVNIK 20.45 Aktualna tema 21.30 ZGODBE THOMASA MAR DYJA, 1. del nadalj. 22.20 San Marino, turistični dok. 23.35 Narodna glasba: Od vsakega jutra raste dan Zagreb 19.05 Kulturni pregled 19.30 DNEVNIK 20.00 Iz oči v oči: France Popit 21.00 GRK ZORBA. film 23.05 DNEVNIK ŠVICA 18.10 Program za mladino 19.10 DNEVNIK 19.25 Dok. oddaja 20.30 DNEVNIK 20.45 PREDSEDNIK, film 22.30 Aktualna razprava Čeprav so veliki kiti prebival ci prostranih oceanov, pa Vseeno včasih zaidejo v zaprta morja, ha primer ftddi '<-!>%»flt’edojžemsko morjč; Tbko je pred nekaj leti pojoča kita' ni od njihovo obalo pre.s&tottbr—- jN-nbivfvtč# Gnete v Tiranskim morju, a leta '976 so opazili to žival v Sredozemskem morju potniki neke italijanske ladje. Po ja v.o kita v Sredozemskem morju strokovnjaki tolmačijo z željo teh živali, da bi se za časa parjenja in poroda umaknile ■ v toplejša morja, čimbolj daleč od nasilnih lovcev. Morda pa kiti tudi utegnejo slediti ladje, ki .plujejo skozi Gibraltarsko ožino. Sicer pa so že stari Grki lovili kile. kar pomeni, da so se tedaj te živali pojavljale bolj pogosto v Sredozemskem morju. O pojavih kitov v Sredozemskem morju je pisal na primer Prokopij iz Cezareje v VI. sto- pa po dve skunaj ene sanitarije. |>led našjm v štetjem. Posteljnina je prav tako bila sna-, žna in tudi za napovedanimi ščurki smo povsem zaman stikali. In to je 'veljalo za vse ostale hotele, v katerih smo bivali v raznih obiskanih mestih. Sobarji (nikjer v Egiptu nismo videli v hotelih niti1 ene same ženske u-službenke) so oblečeni v bale halje in nosijo fese, so pa na splošno prijazni, vedno nasmejani in z nenehno iztegnjeno roko za... bakšiš. Spali nismo kaj prida. Pod nami je na glavni obnilski cesti bobnel promet, ki je bil kljub nedelji Izredno živahen, kar na lepem pa se jc z bližnjega minareta oglasil še zategujoči glas mujezinove jutranje molitve, o-čitno posnet na gramofonski plošči in ojačan, z zvočniki, da jc prebijal tudi zaprta okna spalnic. tudi mohamedanska vera se je modernizirala in Alah prav gotovo ni več občutljiv, če ga obožuje neposredna molitev nje- svo.jem delu «Historikon» stari zgodovinar piše, da je za časa svojega službovanja v Propontrdi v Marmarskcm morju (preliv med Bosporom in Dardanelami ulovili ogromno pošast, ki je baje v nekaj desetletjih uničila številne ladje. Sodeč po vsem je morala biti ta pošast neka vrsta kita, ki navadno potuje sama.. Gre za vrsto, ki se še danes cesto pojavlja na obalah Maroka. Alžirije, Tunizije in Libije. Potem, ko zaplavajo v Sredozemsko morje, pa kiti včasih zaidejo tudi v Jadransko morje. Menijo, da je v zadnjih '200 letih prišlo v Jadransko morje okoli 40 kitov. Zadnjo žival te vrste so ulovili v našem zalivu med dvema letoma. Kit je h/1 dola kakih deset metrov, tehtal pa je dvd toni. Bil pa je na koncu svojih modi, ker ga je težko poškodoval vijak neke ladje. Prve vesti o lovu na kite v Jadranskem morju so bile zabe- so Ulovili na istrskih j Pelješac nasedel' kito< spet "ribiči s Paga. Nek, na vrsto. !o 1. -19Ž# je neka kmetica opazila na mo-| rju »velikansko* ribo. Vsa zaso-j pia- jc javila vest Ivanu Biliču, ki-je vzel puško ter šestkrat u-strelil v kita, Ta pa se še zmenil ni krogle. Potem je Bilič odplaval do kita,, ki je ležal, na. pol v vodi. S 50-metrsko vrvjo je zvezal žival za rep. Medtem pa je prišla plima, ki je kita dvignila.. Žival je spet prišla k, sebi, prekucnila čoln ter pretrgala vrv. t Pobegli kit pa ni jmel sreče. Dye milji proč je spet nasedel Bilič jc odveslal do njeva, loda privezati rep je bilo zelo nevarno, ker je bil ta v vodi: Neki miličnik je tudi ustrelil šestkrat iz pištole, toda brez uspeha. Tedaj je Bilič skočil živali na glavo ter ji zamašil nosnice z dvema polenoma. Čez pol ure je kit poginil, žival so potem privlekli do pristanišč«. Tu je kapitan neke ladje pristal, da jo odpelje na Reko, toda zaradi teže je NMMMMIMMIIMIHMIHmitll niso mogli vkrcati na ladjo. Delo 'je opravila šele neka druga la dja. Kita so potem razstavljali ' " in rebu preparirali in nimžjstili v lodstrešje zdološkefcii r,'vrra. .Leta 1954 se je neki kit pojavil na morski gladini pri, Ninu. Neki letalec ga. je obstreljeval z mitraljezom, toda brez uspeha. Kit je .zbežal, a nekajj časa pozneje' so ga ujeli italijanski ribiči. Tehtal ie okoli 30 ton. Naslednje loto so v Jadranu ■ zabeležili še dve pojavi kita. Prvega se morje vrglo na obalo pri otoku Pagu (dolg je bil 17 m'. Pri Novem gradu na je podoben kit ušel tamkajšnjim ribičem. Leta 1956 sp je v bližini No •vega grada pojavil spet ogro men kit, ki je bil doto več kot 20 metrov ter je tehtal nad 50 ton. žival so najprej opazili pri otoku Pagu, potem pa je preplula Podvelebitski prekop ter prispela do Novega grada. Več dni so jo lovili z ladjami, vojnimi ladjami in letali, toda brez uspeha. Kitu se ie potem posrečilo. da izgine skozi Ninski prekop. TRST A 7.00, 8.00, 9.00. 10.00. 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00. 18.00, 19.00 Po ročila: 7.20 Dobro jutro: 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2: 9.05 Glasbe na kronika: 9.30 Naši nepoznani znanci:'9.45 in 10.05 Glasbena medigra: 10.15 Koncert sredi jutra; 10.35 Pisma Marije Isabelle Ma-renzi; 11.35 Plošča dneva: 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba: 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina z zrcalu časa: 14.20 Motivi iz filmov in revij; Kulturna beležnica: 15.35 Top lestvica: 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Koncert orkestra Glasbene Matice; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Problemi slovenskega jezika; 18.20 Klasični album. KOPER 6.30, 7.3)9, 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.3«, 14.30, 15.30, 16.30,18:30. 19.30, 20.30 Pbročila; 6.05 in 7.00 Glasba žatldbro jutro; 8.32 Operni zbori; 9.(H) Plošče; 9.32 Ljubezenske pesmi; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Popevke; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Jezikovna pravila; 14.10 Plošče; 14.33 Poje Srd jan Marjanovič; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15 Folk glasba; 15.40 Popevke; 16.00 Kulturni tednik; 16.05 Orkester T. Fred-dolini; 16.20 Glasbeni trenutek; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 19.33 Crash; 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock party; 21.(K) ob 21. ...; 21.32 Komorna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Lahka glasba; 9.00 in 10.35 Radio, anch’io, glasbeno-- govorna oddaja; 12.05 in 13.30 Vi in jaz '78; 14.05 Musicalmente; 14.30 Knjižna rubrika; 15.05 Prvi Nip; 17.10 Osebnosti za tri avtorje; 18.00 Love mušic; 18.30 Nenavadna potovanja; 19.30 Nabožna oddaja; 19.50 Kulturni tednik; 21.(15 Jazz '78; 21.35 Glasba in noč: 22.00 Glasbena kombinacija; .23.05 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.:«). 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Po ročila; 6.00 in 7.55 Za dobro jutro: 8.45 Vesti, dogodki in glasba; 9.332 Dom za Martina — Gilber-la Cesbrona, 9. del.; 10.12 Odprti dialog s poslušalci; 11.36 Vzgojna oddaja; 12.45 Ne, ni BBC!; 13.40 Oddaja s Pinom Carusom; 15.00 Tukaj Radio 2; 17.55 Hot Long Plg.ving; 18.55 Štiri sezone Jazza; 19.5Q, Lahka glasba: 20.00 Mozart: 'Časi fan tutte.' opera; 22.45 Pri jetno poslušanje. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00. 8.00, 9,00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.000. 18.00. 19.00, 22.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o' troci: 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.30 Iz glasbenih šol: 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncerti 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.20 Zabavna glasba: 13.60 Priporočajo vgm...; 14.05 V korak z mladimi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Pota sodobne medicine; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Obiski naših solistov; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Zvočne kaskade; 22.20 Jugoslovanska 1 glasba: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo; 0.05-4.30 Nočni AVTOMOBILSKA MRZLICA SE ŠIRI PROTI VZHODU Tudi Poljake pesti arabska nafta VARŠAVA — Tudi Varšava, ki je bila do nedavno hvaljena zaradi svojih širokih ulic in avtomobilskih cest, kot raj za avtomobiliste, je spremeflila svojo podobo. Kot vse druge metropole, je tudi njo, čeprav nekoliko pozneje, zajela avtomobilska mrzlica. Široke ulice so nenadoma postale tesne in zadušljive, a celemu mestu «pokajo šivi*, kot pravijo Varšavci. V zadnjih sedmih letih se je število o-sebnih avtomobilov povečalo za sedemkrat, posebno zaradi hitrega vzpona proizvodnje moternih vozil. Na Poljskem ni lahko priti do o-sebnega motornega vozila, saj je treba čakati nanj od dveh do treh let. še težje pa je vzdrževati av tp. Vendar pa je za Poljake, ki so bili vrsto let na dnu lestvice motorizacije (pred petimi leti je pri- šlo na 1000 prebivalcev komaj 23 avtomobilov) postal nakup lastnega vozila cilj za katerega so pripravljeni žrtvovati vedno več denarja in energij. Niti sedaj ni bencin na Poljskem poceni, da bi avtomobilist desetkrat napolnil rezervoar svojega vozila (recimo »fiata 125 p») mora odšteti dobro poprečno mesečno plačo. Kljub tomu pa se je potrošnja bencina v zadnjih dvet letih povečala za 80 odst. medtem ko se je število osebnih avtomobilov povečalo za 57 odst. Poljske oblasti so zato zaklju Čile, da je podražitev goriva nujen gospodarski ukrep, ki naj zmanjša škodljivo potrošnjo in pozitivno vpliva na znižanje preobremenitve državnega gospodarstva z rastočimi izdatki za uvoz iiiiiiiiiiifiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiMiiliiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMUliiMimiiiiiiiHimikfiKtiiriiiHiuliiiiiuiiinHnHmMt OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ogi- Pogled s terase hotela «E1 Nil* na nilske mostove bajte se tega, da bi med sodelavci zbujali nejevoljo. Manjši prepir v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Če ne boste zelo previdni, bodo nepričakovane zadeve motile vaše čustveno življenje. Vaše zdravje ni preveč dobro. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne smete obupati, če ne bo šlo vse tako kot ste pričakovali. Precej živahni bodo odnosi s prijatelji. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vsaka stvar ob svojem času. Delo opravljajte vestno in skrbno, a ne pozabite, da se morate pri tem odpočiti LEV (od 23.7. do 22.8.) Kar Horoskop se tiče zasebnih zadev, ne jemljite jih preveč resno. Dobri obeti za potovanje v tujino. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite zelo previdni v svojih pogovorih z znanci. Polni boste očarljivosti iri vam ne bo težko vzpostaviti nove čustvene stike. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10) Rešili se boste iz neke zagate samo s pomočjo neke vplivne osebe. Ne zahtevajte preveč od ljub-1 ipn ip rtophp ŠKORPIJON (od 23. 10.’do 22. 11.) Odpovejte se osnovnim postavkam nekega že sprejetega progra- ma. Zelo enostavno boste rešili zapleteno vprašanje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12) Nove okoliščine bodo za vas precej ugodne. Ne udeležujte se zabav. KOZOROG (od 21,12. do 20.1.) Delajte vztrajno, kljub zaprekam, ki se vam postavljajo. Deležni boste izrednega doživetja. VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Ne spuščajte se v poslovna tekmovanja. V družini bo vladalo popolno razumevanje. f RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pri delu ne varčujte z dobrimi besedami na račun sodelavcev. Hladnokrvno proučite ostre kritike na vaš račun. nafte. V zadnjih štirih letih so se ti izdatki povečali za petkrat. Tako so se cene bencina in motornega olja povečale od 19. marca za 20 odst. Sedaj stane en liter 94-oktanskega bencina 13 zlotov. Kazno je. da je na večjo šted-njo goriva vplivala tudi energetska politika Sovjetske zveze, ki ni več pripravljena, da bi svojim za veznikom prodajala nafto po bagatelnih cenah in v neomejenih količinah. Zato je na Poljskem delež arabske nafte v celotni potrošnji narastel od 4.5 odst. v letu 1973 na 20 odst. 1. 1977. Samo letos bodo morali Poljaki odšteti za arabsko nafto 1,3 milijarde dol. Podražitev goriva se ■ do sedaj ni še odrazila na cenah v javnem prometu, ker bi tak ukrep resno prizadel denarnice slabše stoječih potrošnikov. Podražili so samo tarife taksistov in sicer za 20 odst., ki pa sicer že dalj časa delajo pod mejo rentabilnosti (to dokazuje tu stalno upadanje Ste vila zasebnih taksistov). V tem mesecu je bil sprejet tudi šklep o podražitvi zavarovanja. Ta podražitev znaša za avtomobile od 900 do 1500 kubikov od 10 do 40 odst., a za močnejša vozila (preko 1800 kubikov' sko raj. 100 odst. Tudi ta ukrep, kot tisti, ki zadeva podražitev bencina. prizadeva najbolj lastnike luksuznih vozil, oziroma kategorijo državljanov z določenimi materialnimi privilegiji Tako je na primer zavarov°nje luksuznih vozil zahodnoevropske proizvodnje za okoli 40 odst. dražje kot pri vozilih iste kategorije,, ki jih proiz- vajajo v državah SEV, ali v Jugoslaviji. To je treba med drugim povezati z dejstvom, da je imela državna zavarovalnica velike izgube zaradi podražitve storitev in rezervnih delov. Pri nekaterih kategorijah vozil so te izgube nara-■ sle na 70 odst. Začetkom letošnjega leta je bilo na Poljskem okoli 1,5 milijona o-sebnili avtomobilov. Največje servisno podjetje «Polmozbyt» razpolaga s kakimi 240 večjimi delavnicami, ki zaposlujejo 9000 delavcev. .Vsa druga podjetja in zasebniki pa zaposlujejo še 18.000 mehanikov. Vse to je danes premalo za sedanje potrebe lastnikov avtomobilov, ki morajo včasih čakati na redne servise in malenkostna popravila tudi mesec dni. Zato vlagajo danes znatna sredstva v razširitev servisne mreže, pri čemer bo glavni del bremena padel na zasebne obrtnike. Zato so načrtovali da bi do I 1980 odprli s pomočjo «Polmozbyta» okoli 1800 zasebnih mehaničnih delavnic. Letos bo prišle iz poljskih tovarn okoli "20.000 avtomobilov (o-koli 50 raznih tipov in vzorcev); »fiatov 126» ho okoli 20(1 000. Načrtovali so skromen porast proizvodnje (10 odst.), ker hočejo stabilizirati proizvodnjo standardnih tipov ter znižati uvoz rezervnih delov in proizvOdov^.iz kooperacije z inozemstvom. Pri iskanju avtomobila, ki bi zamenjal «fiat 125» so poljski proizvajalci izdelali s pomočjo kolegov iz tujine tip, ki so mu dali ime «Potonpz» Na varšavskih ulicah jih je že opaziti. HOKEJ NA LEDU SP B SKUPINE V BEOGRADU SLAVJE POLJSKE REPREZENTANCE Italija in Jugoslavija sta izpadli v nižjo skupino - Japonci drugi BEOGRAD — Letošnje svetovno hokejsko prvenstvo skupine B je prineslo Jugoslaviji in Italiji veliko razočaranje. V poslovilnem nastopu v tej skupini je Jugoslavija sicer premagala Švico s 5:3, toda to je le majhen obliž po šestih predhodnih porazih, saj so «plavi», kljub osvojitvi dveh točk, končali na zadnjem mestu končne lestvice. Tako bo Jugoslavija prvič po letu 1961 spet i-grala med najslabšimi v skupini C. Glede na okoliščine, da je bil turnir B skupine v glavnem mestu Jugoslavije in v novi ledeni dvorani za ledene športe «Pionir», je razplet nepričakovan, četudi o zastoju jugoslovanskega hokeja v zadnjih časih ni bilo nobenega dvoma. Z Jugoslavijo se bo selila v slabšo skupino tudi Italija, kar na samem začetku prvenstva ni kazalo. Italiiani so najprej remizirali z Romunijo in potem visoko premagali Jugoslavijo 12:3. V zadnjem, 7. kolu pa so izgubili odločilno srečanje z Madžari in najhujšega ni bilo mo goče preprečiti. Še pred zadnjim nastopom z Ro munijo so si prvo mesto in s tem povratek v skupino A priigrali Poljaki, H so prvenstvo končali tudi neporaženi. Za konec lahko rečemo, da se je kvalitetna razlika med skupinami še bolj povečala. Vsako moštvo, ki se iz skupine B uvrsti naprej, ima veliko težav v skupini A. Najbrž bo tako, da se bo moralo vrniti nazaj. Enaka razlika je tudi med sku pino B in C. Lep primer je tokrat Italija, ki je lani zmagala na Danskem, letos pa se je vnovič vrnila med Drejšnje izbrance. IZIDI ZADNJEGA, 7. KOLA Italija - Madžarska 2:5 Norveška - Janonska 1:5 Jugoslavija - Švica 5:3 Poljska - Romunija 8:6 KONČNA LESTVICA Poljska 7 6 1 0 51:19 13 Japonska 7 5 1 1 26:17 11 Švica 7 4 1 2 42:32 9 Romunija 7 3 1 3 41:29 7 Madžarska 7 3 0 4 21:36 6 Norveška 7 2 1 4 29:34 5 Italija 7 1 1 5 32:41 3 Jugoslavijr 7 1 0 6 14:48 2 Tudi na tem i >P so prisotni novi- narji izbrali najboljšo {»stavo prvenstva. Najboljša ekipa je naslednja: Iwanoto (Japonska), Zenhau-sen (Švica), Slowakiewic (Poljska), Obloj (Poljska), Tokarz (Poljska), Mattli (Švica). DEN BOSCH — V tretjem kolu evropskega mladinskega prvenstva skupine A v hokeju na ledu je Danska premagala Italijo š' "'7:6" Jugoslavija pa je premagala Nizozemsko s 4:2. VATERPOLO EDMONTON — Z zmago nad Madžarsko s 7:4 je jugoslovanska vaterpolska reprezentanca osvojila 1. mesto na mednarodnem turnirju, ki je bil v tem kraju. Tretja je bila Kuba. njega mednarodnega rallyja Safari, ki se je včeraj zaključil v tem kraju. Letošnja dirka je bila ena najtežjih v zadnjih desetih letih predvsem zaradi slabega vremena, ki je skozi nagajalo tekmovalcem. To je že druga zmaga francoskega pilota (zmagal je že na rallyju Montecarlo) v letošnjem svetovnem prvenstvu tovrstne vožnje. Giacomelli prvi THRUXTON — V tem angleškem kraju je bila včeraj prva letošnja dirka formule 2 za evropski naslov. Zmagal je favorit Italijan Bruno Giacomelli na avtomobilu march bmw, ki je drugouvrščenega Švicarja Marca Surera pustil za seboj za nekaj več kot 4 sekunde. Presenetljivo tretje mesto je osvojil Južnoafričan Red Gou-gall, ki se je izkazal že na poskusnih vožnjah. Italijan Giacomo Agostini, ki je prvič uradno tekmo-’ je"’ val na avtomobilskih dirkah, komaj osemnajsti, s petimi zanctsnka za zrnavnvalcem. bil krogi turnir prvakov WTC je Šved Bjorn Borg premagal Američana Vitasa Gerulaitisa s 6:5, 5:6, 6:4 in 6:5. TENIS Slavje B. Borga LAS VEGAS - V finalu medna rodnega teniškega tekmovanja za WCT TURNIR V MILANU V prvem kolu Franulovic uspešen MILAN — Včeraj se je v tem kraju pričel veliki mednarodni teniški turnir za «Pokal Ramazotti* in za nagrado WCT. V prvem kolu je Jugoslovan Željko Franulovic po ogorčeni borbi premagal Angleža Lloyda. IZIDI 1. KOLA Franulovic (Jugoslavija) — Lloyd (Anglija) 3:6, 7:6, 6:4 Fillol (čile) — Levvis (Nova Zelandija) 5:7, 7:6, 6:2 Warwick (Avstralija) — Alexander (Avstralija) 6:7, 7:6, 6:1 Ocleppo (Italija) — Dent (Avstali-ia) 3:6, 7:5, 6:3 NOGOMET CANNES — V finalu mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v tem kraju je Nizozemska premagala Mehiko z 1:0. Tretja je bila Brazilija, ki je premagala Francijo s ,7:1. V 24. KOLU PRVE ITALIJANSKE NOGOMETNE LIGE Hud boj na dnu lestvice Fiorentina in Bologna igrali neodločeno - Lazio v težavah Italijanski nogometaši A lige so odigrali 24. kolo. Tudi po tem prvenstvenem za-vrtljaju je ostalp razmerje, moči na vrhu enako. Delni spodrsljaj vodečega J uventusa neposredni tekmeci niso znali izkoristiti. Tu mislimo predvsem na drugo ekipo iz glavnega mesta Piemonta, na Torino, ki je bil tudi prisiljen na delitev izkupička. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da je Juventus igral na vročem igrišču Genoe, ki se drži repa razpredelnice in je igrala izredno zagrizeno, ker bi pomenil ponoven poraz pravi polom. Po drugi strani pa je Torino igral pred domačimi gledalci. Domačini so sicer povedli, toda tekma sama ni bila kaj prida privlačna. Pet minut pred koncem so gostje nepričakovano, to da zasluženo remizirali. Delni spodrsljaj vodeče dvojice so skrbno izkoristili Rivera in tovariši in to po pričakovanjih. Slaba Pescara, ki je vse bolj osamljena prav na dnu lestvice, se ni mogla enakovredno upirati domačinom, ki so bili dvakrat uspešni z Gaudinom in Maldero. Nekdaj dve odlični enajsterici Fiorentina in Bologna, ki se letos na vse kriplje borita pred najhujšim, sta si točki porazdelili brez zadetkov. Ob tem razpletu pa so lahko trilMIIIIllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIlllIlilIllllIMlIllIllIlllllilllliiiililliiilillllllIlllIifitlllllHIllIllIllMIIIliillIllIlllllllllllllllllllllllllllUlklllllllllllllliiii) MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR ZA 2. TROFEJO MESTA VIDEM ITALIJI A ZASLUŽENO PRVO MESTO v «Azzurri» premagali CSSR - Jugoslovani osvojili tretje mesto AVTOMOBILIZEM KALI.V SAHARI Nicholas in Lefevbrc končna zmagovalca NAIROBI — Francoska pilota Jean Pierre Nicholas in Jean Claude Lefebvre na avtomobilu peugeot 504 sta zmagovalca letoš- Italija A — ČSSR 2:0 (2:0) ČSSR: Makdolen, Lesko, Maza-nik, Fries, Zulinka, Ujek, Hajnk, Samotnjak, Smrček, Kostir, Blaka. ITALIJA A: Marigo, Ferroni, Sclosa, Occhipinti, Secchi, Bruni, Carotti, Giovanelli, Paolucci, Vol peccina, Lanni. SODNIK: Celii iz Trsta. STRELCA: v 39, min. Giovanelli in v 40. min. Carotti. Italijanska reprezentanca je drugič zaporedoma c ojila prvo mesto na mladinskem nogometnem turnirju za 2. trofejo mesta Videm. »Azzurri* so se včeraj v finalu za 1. mesto spoprijeli s ČSSR. Resnici na ljubo, Italijani niso imeli večjih težav, da so odpravili še tega nasorotnika in da so tako drugič zaporedoma posegli po tem prestižnem .pokalu, . „ V prvem polčasu igra •ni bila po-sebnp zanimiva. Srečanje s^; .j^e razživelo le v zadnjih minutah tega dela tekme, ko so tudi «azzurri» dosegli oba gola. V drugem polčasu so nogometaši ČSSR z željo, da bi stanje izenačili, navalilj na nasprotnikova vrta, pri tem pa so se nevarno odkrili v o-brambi in Italijani bi lahko izid še povišali, ko bi ne odlični vratar ČS SR Makdolen večkrat odlično posegel. Stan.ie se tako ni več spremenilo in Italija A je zasluženo premagala nasprotnika. Jugoslaviji — Italiji B 1:0 (1:0) JUGOSLAVIJA: Barišič, Stojadi-novič, Rinčič Silovič, Baždaretoč, Deverič (Banjač), Krkič, Ristovič, Merdanovič, Stankovič (Djulaftič). ITALIJA B: Darsie, Cusmani, Ric- MlllllllllllllllllllMIIMHItMItliKIlilillllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiii KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Bosna državni prvak Sarajevčani so včeraj (v zadnjem kolu) premagali Radnički F0B Včeraj se je zaključila prva jugoslovanska košarkarska liga. V Sarajevu je domača Bosna po predvidevanju premagala Radnički FOB iz Beograda in je tako letošnji državni prvak Jugoslavije. V nižjo ligo sta izpadla beograj-aki Beko in reški Kvarner. Rečani so sicer včeraj premagali Partizana iz Beograda. Ta u-speh pa jim ni zadostoval, saj so Rečani v medsebojnih srečanjih na slabšem od Metalca in Borca. Ljubljanski Brest je brez težav premagal Dalvin in je tako ostal na 4. mestu lestvice. IZIDI ZADNJEGA, 26. KOLA Bosna - Radnički FOB 110:88 Brest - Dalvin 123:96 C. zvezda - Rabotnički 94:86 Jugoplastika - Cibona 105:91 Metalac - Zadar 104:91 Beko - Borac 116:89 Kvarner - Partizan 126:116 KONČNA LESTVICA Bosna Sarajevo 46, Partizan Beograd 42, Jugoplastika Split 38, Brest Ljubljana 36, Cibona Zagreb 28, Zadar in Rabotnički FOB Beograd 26, Crvena zvezda Beograd 24, Borac čačak, Metalac Valjevo in Kvarner Reka 22, Beko Beograd 18, Rabotnički Skopje 12 in Dalvin Split 2. Bosna je državni prvak. V kvalifikacijah pred izpadom se bosta borila Kvarner in Beko. V nižjo ligo sta izpadla Rabotnički in Dalvin. NOGOMET TURIN — Crvena zvezda iz Beo grada je osvojila prvo mesto na mednarodnem mladinskem turnirju v tem kraju. V finalu za 1. mesto so Beo- grajčani premagali Inter s 6:5 po streljanju enajstmetrovk. Po regularnih časih je bilo stanje 1:1. RIM — Vodstvo rimskega prvoligaša Lazia jš zaradi neuspehov moštva v ligi odslovilo trenerja I.uisa Vinicia. Odslej bo Lazio treniral Roberto Lova ti. KONČNA LESTVICA 1. Italija A 2. ČSSR 3. Jugoslavija 4. Italija B ci, Storgato, Marozzaro, Marazzo, Pccoraro, Airaldi, Albinelli, Mosto-si, Pozzobon tv' 43. min. Bonesso). SODNIK: Parussini, iz Vidma. STRANSKA SODNIKA: Riva in Giordani, ob iz Vidma. GLEDALCEV: približno 5.000. STRELEC: v 40. min. Baždarevič. V finalu za tretje in četrto mesto je zasluženo slavila jugoslovanska reprezentanca, ki je premagala Italijo B s tesnim izidom 1:0. Takoj pa moramo povedati, da sta obe ekipi s prikazano igro popolnoma zadovoljili številne navijače na stadio nu Rizzi v Vidmu, Ekipi sta igrali odprto in hitrb z lepimi akcijami na eni kot na drugi strani. Prvi polčas je bil v premoči Jugoslavije, ki je potisnila Italijane v lastno polovico igrišča, ki so se dobro in organizirano branili. Kljub temu pa je i-mela Italija, posebno v protinapadu moč in tudi nekaj priložnosti, da bi povedla. V zadnji minuti polčasa je odličen kapetan jugoslovanske reprezentance Baždarevič z o-sebno akcijo povedel. Tudi v drugem polčasu je Jugoslavija stalno napadala, Italija pa je odgovarjala s hitrimi protinapadi, ki pa niso obrodili zaželenega sadu. Jugoslavija je imela v drugem delu srečanja veliko stoodstotnih priložnosti, katere so, žal, večkrat jugo-vanski nogometaši nerodno zastre-ljali. Srečanje se je tako končalo z zmago Jugoslavije, ki je tako o-svoiila 3. mesto na drugem mladinskem nogometnem turnirju mesta Videm. F. G. V TEKMt GAJA- ČRNUČE Na Padričah osem golov Gaja — Črnuče 3:5 (1:2) GAJA: Kante, Kozina, Olenik, Rismondo, Vrše, Vižintin, B. Grgič, Zippo, Viviani, Zuzich, Grgič. ČRNUČE: Jeftič, Hrovatič, Koželj (Kmetič), Sonc (Gluhak), Vidrih, Zvizdalo (Kopitar), Dežman, šošlar (Roblek), Stular, Kancilija, Trunk. STRELCI: za Gajo: Vrše in Zippo 2, za Črnuče: Dežman 2 in štu lar 3. V soboto sta se na Padričah v prijateljski nogometni tekmi spo prijeli enajsterici Gaje in Črnuč pri Ljubljani. Tekma je bila dokaj dopadljiva. Gledalci pa so prišli na svoj ra čun, saj je skupno na Padričah padlo kar osem zadetkov. Zasluženo so zmagali gostje. Gre pa omeniti, da je Gaja igrala z okrnjeno postavo, d. gr. veliko bolj zadovoljni domačini kot gostje. Brez zmagovalca sta se razšli tudi Roma in LR Vicenza. Slednja pa je napravila prav vse: najprej je povedla z Guidettijem, potom pa zakrivila avtogol po strelu Mag-giore. V gosteh sta zmagala vse boljši Inter in Napoli. Prvi je odpravil Atalanto, drugi pa Verono. Za prijetno presenečenje je spet poskrbela Foggia. Domačini so nasuli Laziu kar tri gole in jih tudi dohiteli na lestvici. Glede na to, da je rep lestvice izredno izenačen, bo nadaljevanje prvenstva izredno zanimivo. TENIS PHILADELPHIA - V finalu ženskega mednarodnega teniškega turnirja Virginia Smils je Američanka Chris Evert premagala rojakinjo Billie Jean King s 6:0, 6:4. DIRKA V VENETU Petelin zadovoljil Amater lonjerske Adrie Petelin se je v nedeljo udeležil krožne kolesarske dirke v Venetu. Nastopil je na 101 km dolgi progi, ki so jo kolesarji morali prevoziti 58-krat. Zmagal je Flavio Martini, član Lanterne iz Trevisa. Darka se je praktično odločila, ko je manjkalo 21 krogov do konca, ko je ušlo deset kolesarjev, ki so se potem uvrstili na prvih deset mest in ti kolesarji so imeli najprej 30 sekund prednosti, v zadnjih krogih pa so zasledovalci zmanjšali naskok na samih enajst sekund. Petelin se je uvrstil na 25. mesto med 67 kolesarji, ki so prispel; na cilj. Startalo pa jih je kar 110. VRSTNI RED 1. Flavio Martini (Lantema Tre-viso), ki je progo prevozil v 2.8’ s poprečno hitrostjo 47,344 km na uro Tagliari (Forestali Rim) Berto (Mantovani Rovigo) Cazzolato (Denardj Treviso) Borghitto (Denardi Treviso) Petelin (Adria Lonjer) Na vetiajsujem inuit-in inaiaHniu u.i Km) v uoi.ci Massimo Mannani (št. 83 na sliki) pred odličnim Ukičem (št. 31) je zmagal Milančan Celjanom Numanom V 22. KOLU PRVE JUGOSLOVANSKE NOGOMETNE LIGE Visoko zmaga Olimpije Ljubljančani so za Bežigradom premagali Velež Po 22. kolu jugoslovanskega no gometnega prvenstva 1. lige lahko rečemo, da bosta odločala o novem državnem prvaku najboljša beograjska zastopnika Partizan in Crvena zvezda. Druga dva člana velike četverice Hajduk in Dinamo, ki sta že prej zastajala, sta z novima porazoma v gosteh v boju za prvo mesto ostala Brežan Franko Korošec pri lovljenju odbite žoge v tekmi minibasketa proti Boru NOGOMET V ZAOSTALI TEKMI 2. AMATERSKE LIGE Brežani osvojili dragoceni točki V 3. amaterski ligi na Goriškem zanesljiva zmaga Doberdobeev Odbojkarice Sloge (na sliki: posnetek s tekme Sloga - CUS) čaka težko nadaljevanje ŽCL v borbi za obstanek Breg - Campanelle 2:1 (2:0) BREG: Ghersinich, Poropat, Ro-dela, Peroša, Sovič Melon, Bonaz-za, Križman, Samec, Klun (Mikuš), Strnad. CAMPANELLE: Medin, Ribarich, Del Piano, Castellano, Famigliuolo, Raguso, Brandolin, Bon, Zorzut, Jerman (Ferluga), Zulich. Pravo «velikonočno jajce* je prejela v dar Bregova postava, saj je nepričakovano na domačih tleh premagala Campanelle. S tem izrednim dosežkom so za goste najbrž pokopani upi za prestop v višjo ligo, za Breg pa sta dragoceni točki, ki še bolj utrjujeta možnost obstanka v ligi. Gostujoča postava, ki jo vodi Vat-ta, je stopila na igrišče zelo samozavestno in je dala takoj razumeti, da meri na poln uspeh. Breg se je zavedal, da ne sme tekme izgubiti, predvsem zaradi nevarnega položaja na lestvici, zato je zaigral o-brambno in je spravljal v težave nasprotnika predvsem s protinapadi. Menimo, da je Vatta preveč tvegal od samega začetka, ko je hotel že takoj po vsej sili osvojiti obe točki. Takrat je bila namreč Bregova postava sveža in ji je bila o-brambna igra po godu. Ob začetnem silovitem in urejenem napadu gostov, je začel Breg tekmo z dokajšnjo mero živčnosti, vendar se je kmalu zbral, tako da so bile proti koncu polčasa Campanelle dokaj zmedene, zlasti p< drugem prejetem ladetku. Po prvih minutah neurejene igre v d.p. je bilo takoj razvidno, da Breg meri le na ohranitev prednosti in da bodo gostje skušali nedokna-diti zamujeno. Pritisnili so silovito, vendar je bil Ghersinich izredno u- čimkovit in je branal mogoče in nemogoče. Bil je vedno na mestu in se je med vsemi najbolj izkazal. Priznati je treba, da mu je bila tudi sreča ob strani. V protinapadu je Breg v 27. min. dosegel kot. Žogo je lepo rezano streljal Križman in jo spravil v mrežo. Gostje so reagirali in so bili nevarni zlasti z Brandolinom. V 39. min. je bil Strnad spretnejši od Ri-baricha ter podal Bonazzi. ta je neubranljivo podvojil. Ob neprestanem pritisku gostov so v d.p. bili zgnimivi dvoboji Zu-dich - Rodela, Zorzut - Peroša in Castellano - Sovič. V tem, slednjem dvoboju je izgubil živce Sovič, ki je nešportno obračunal z nasprotnikom in je bil za to dejanje popolnoma upravičeno izključen. Pri Bregu bi posebej omenili nastop Ghersinicha, Poropata in Strnada; pri gostih pa Brahdolina, Raguso in Zulicha. JOLO Mladost — Libertas Capriva 4:2 (2:1) MLADOST: Silvan Ferfolja, Faccio, Pahor. Bettini, Dužman, Ružin, Karel Ferfolja (v 70. min. Barbana). Evgen Ferfolja, Gergolet, Nardon, Ferletič. LIBERTAS CAPRIVA: Blasig, Brai-da, Badin, Coccetta, Russian, Maran-gon, Chirel, Grion, Vecchiet, Silvestri, Coceani. SODNIK: Brumat iz Tržiča. STRELCI: V 1. min. Silvestri, v 32. min. Gergolet, v 35., 62. in 77. min. Nardon in v 70. min. Marangon. V sedmem (»vratnem kolu je dober-dobska Mladost na domačih tleh visoko slavila nad ekipo Libertasa iz Koprivnega. Izid' srečanja ni bil nikoli v dvomu, saj So bili gostje prešibek plen za razigrano epiko. Nedvomno sta bila najboljša na igrišču sodnik Brumat iz Tržiča, ki je res odlično sodil srečanje in pa Nardon, ki je s tremi goli bil najboljši nogometaš. Tekma se je začela slabo za Do-berdobce, saj so dobili gol že v prvi minuti srečanja, ko je Silvestri najhitrejši v našem kazenskem prostoru in s točnim strelom premagal vratarja Ferfoljo. Kljub temu pa naši niso popustili, odločno so krenili v napad in so imeli v tretji minuti priložnost za remi, a Faccio je iz nekaj metrov dal z glavo v out. Dve minuti kasneje je sodnik dosodil povsem točno enajstmetrovko zaradi prekrška nad Karlom Ferfoljo. to izredno priložnost pa je dokaj nerodno zastreljal Gergolet. Naši fantje so po enajstmetrovki imeli več priložnosti, da bi remizirali, v 32. min. pa je to storil Gergolet, ki je na odlično Karlovo podajo brez težav z glavo dosegel zadetek. Tri minute kasneje pa je domači branilec ustavil z roko žogo na črti in tudi tokrat je bila očitna enajstmetrovka. Tokrat je streljal zanesljivejši Nardon, ki je brez težav tudi povedel. V drugem polčasu so domačini le nekajkrat šli v napad in so tudi remizirali .predvsem zaradi nepazljivosti naše obrambe. To stanje pa je trajalo le dve minuti, ko je Nardon z močnim in točnim strelom izven kazenskega prostora zopet povedel. Gostje so seveda skušali remizirati, a naša obramba se je zelo dobro odrezala, deset minut pred koncem srečanja pa je bil Nardon zopet uspešen, tokrat pa na Ferletičevo podajo. V naslednjem kolu bodo Paberdobci nastopili v gosteh In tokrat proti ekipi iz Podgore, ki jih je v prvem delu prvenstva premagala s 4:1. Tokrat ne bo igral Nardon, ker je dobil že štiri rumene kartončke. F. G. povsem brez praktičnih možnosti. Vodeči Partizan je zanesljivo odpravil Rijeko, ki je tako v spomladanskem nadaljevanju prvenstva zbrala najmanj med vsemi — samo dva remija . na Kantridi. Odličen strelec Santrač je bil spet dvakrat uspešen in tako dosegel 190. prvoligaški gol. V mestnem derbiju pa je Crvena zvezda prekinila neugodno tradicijo o srečanju z »romantiki*, saj je bila tokrat izrazito boljši nasprotnik. Najvišji zmagi sta v zadnjem kolu dosegli Olimpija in novinec Osijek s 3:0. Veliko bolj pa je seveda razveseljiv uspeh Ljubljančanov, ki so imeli veliko težjega tekmeca, pomladi še nepremaganega Veleta iz Mostarja. Med strelce sta se vpisala celo debitanta Marko Elsner, sin trenerja Olimpije, ih Janez Voljč. Gledalci slovenskega prvoligaša, ki ao bili ,ob tej,,izdatni zmagi le zadovoljni, so videli tudi tretjega debitanta — Janezovega brata Roberta, ki se je prav tako zelo izkazal. Medtem ko je Hajduk v Novem Sadu še kolikor toliko drža] ravnotežje z domačini, pa je Dinamo gladko klonil v tekmi s Trepča, s katero se bo čez tri dni spet pomeril v polfinalu pokala. Za edino presenečenje v tem kolu je poskrbel Borac iz Banjaluke, ki je v Nišu premagal Radnički in ga tako spravil v položaj, da se bo moral bojevati za obstanek. Do delitve izkupička je prišlo samo v Zagrebu med istoimensko e-najsterieo in Slobodo. Na začelju lestvice ,ie sedaj še večja gneča. KOŠARKA TURNIR V MARIBORU Kontovelci tretji V Mariboru je bil v soboto in nedeljo mednarodni mladinski košarkarski turnir (igralci letnika 1962 in mlajši). Prvo mesto je osvojil domači Branik pred Celjani. Kontovelci so v finalu za tretje mesto premagali tržaški Inter 1904. O tem turnirju bomo še pisali. KOLESARSTVO NA DIRKI MLADINCEV Aleksander Cok osemnajsti Včeraj je bila v Bannii pri Pordenonu kolesarska dirka juniorjev na 89 km dolgi progi. Zmagal je mladi kolesar Gazziero, član kolesarskega kluba Cerisetto Libertas iz Vidma, nastopili pa Sq tudi kolesarji lonjerske Adrie. Aleksander Čok se je uvrstil v sprintu na dobro 18. mesto, medtem ko je imel veliko smolo David Legiša, ki je v tretjem izmed osmih krogov preluknjal in je moral tako odstopiti, Tekmoval je tudi Boris Ravbar, ki je tudi odstopil zaradi tehnične okvare na kolesu. R. PEČAR ITALIJANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA A LIGA IZIDI 24. KOLA Atalanta - Inter 0:1 Fiorentina - Bologna 0:0 Genoa - Juventus 2:2 Foggia - Lazio 3:1 Roma - LR Vicenza 1:1 Verona - Napoli 0:1 Torino - Perugia 1:1 Milan - Pescara 2:0 LESTVICA Juventus 36, Torino 32, Milan, LR Vicenza 31, Inter 29, Perugia 25, Napoli 24, Verona 23, Roma, Atalrn-ta 22, Lazio, Foggia 20, Genoa 19, Fiorentina, Bologna 18, Pescara 14. PRIHODNJE KOLO (2. 4.) Fiorentina - Atalanta, Inter - Verona, Juventus - Torino, LR Vicenza - Foggia, Napoli - Lazio, Perugia - Milan, Pescara - Genoa, Roma - Bologna. B LIGA IZIDI 27. KOLA Avellino - Lecce 2:1 Bari - Menza 2:1 Brescia - Sampdoria 0:0 Cagliari - Modena 0:0 Como - Taranto 0:0 Pistbiese - Catanzaro 1:2 Rimini - Cremonese 2:1 Sambenedettose - Ascoli 0:0 Temana - Cešena 0:0 Vnrese Palermo 1:0 LESTVICA Ascoli 44, Avellino 31, Lecce, Ter-nana, T&ranto, Catanzaro 30, Monza 29, Sampdoria, Brescia, Bari 28, Palermo 27, Cagliari, Sambenedette-se, Rimini, Varese 26, Cesena 24, Cremonese 22, Como 21, Pistoiese, Modena 17. PRIHODNJE KOLO (2. 4.) Ascoli - Como, Avellino Temana, Bari - Lecce, Catanzaro - Brescia, Cesena - Taranto, Cremonese -Pistoiese, Modena - Rimini, Monza - Varese. Palermo - Sambene-dettese, Sampdoria - Cagliari. JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA 1. ZVEZNA LIGA IZIDI 22. KOLA Radnički - Borac 0:1 Partizan - Rijeka 3:1 Zagreb - Slobcda 1:1 Olimpija - Velež 3:0 Sarajevo - Čelik 3:1 Osijek - Budučnost 3:0 Vojvodina - Hajduk 2:1 Trepča - Dinamo 2:0 Crvena zvezda - Beograd 2:0 LESTVICA Partizan 36, Crvena zvezda 32, Hajduk 28, Dinamo 27, Sloboda 23, Sarajevo, Velež 22, Rijeka 21, Vojvodina 20, Beograd, Radnički 19, Borac, Olimpija, Osijek, Zagreb, Čelik 18, Budučnost 17, Trepča 16. PRIHODNJE KOLO (2. 4.) Crvena zvezda - Radnički, Beograd - Trepča, Dinamo - Vojvodina, Hajduk - Osijek, Budučnost - Sarajevo, Čelik - Olimpija, Velež - Zagreb, Sloboda - Partizan, Rijeka -Borac. 2. ZVEZNA LIGA i IZIDI 22. KOLA Crvenka - Rudar (V) 3:2 Kikinda - BSK 4:2 Varteks - Novi Sad 1:0 Famos - Dinamo 3:0 Maribor - Željezničar 2:0 Jedinstvo (Br) - Iskra 0:0 Rudar (L) - Vrbas 4:1 Radnik - Leotar 5:0 Jedinstvo (Bi) - Proleter 0:0 LESTVICA Željezničar 30, Iskra, Maribor 26, Proleter, Dinamo, Novi Sad 25, Kikinda 24, Rudar (Lj.), Vrbas. Leotar 22, Jedinstvo (Bi), 21, Crvenka 20, Radnik, Famos, Rudar (V) 19, BSK, Varteks 17, Jedinstvo (Br) 16. PRIHODNJE KOLO (2, 4.) Jedinstvo (Bi) - Crvenka, Proleter - Radnik, Leotar - Rudar L„ Vrbas - Jedinstvo Br, Iskra - Ma ribor, Željezničar - Famos, Dinamo - Varteks, Novi Sad - Kikin- , da. BSK - Rudar V. SLOVENSKA LIGA IZIDI H. KOLA Mura - Železničar 0:2 Zasavje - Ilirija Lj. 1:1 Drava - Slovan 1:1 Kladivar - Gorenjska 3:2 Šmartno - Obala 0:1 Mercator - Vozila Unior prost LESTVICA 1:0 Mercator 24, Šmartno 20, Mura 19. Slovan 17, Obala 15, Ilirija Lj. 14. Kladivar 13. Železničar 12, Vozila. Zasavje 11, Drava 10, Unior 8, Gorenjska 4. PRIHODNJE KOLO (2. 4.) Vozila - Šmartno, Obala - Celje. Gorenjska - Drava, Slovan - Zasavje, Ilirija Lj. - Mura, Železničar -Unior. KOŠARKA Gabettl — Cinzano 96:87 CANTU’ — V nedeljo so odigrali še zadnjo tekmo 4. kola B skupine za državni naslov prve italijanske košarkarske lige. V Cantuju je domači Gabetti z dokajšnjo težavo premagal milanski Cinzano s 96:87. LESTVICA B SKUPINE Gabetti Cantu 8, Althea Rieti 6. Xerox Milan 2, Cinzano Milan 0. •.............................milili.........mm.mn. m -=-=-4.š 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. —- prvi drugi KVOTE • 12 - 4.328.110 lir 11 - 320.500 lir 10 - 22.300 Ur 1 X 1 X 2 1 1 1 1 2 1 X Atalanta - Inter 2 Fiorentina - Bologna X Foggia - Lazio l Milan - Pescara 1 Roma - LR Vicenza X Torino - Perugia X Verona - Napoli 2 Avellino - Lecce 1 Bari - Monza l Brescia - Sampdoria X Como - Taranto X Pistoiese - Catanzaro 2 Sambenedettese - AscoU X KVOTE 13 — 4-1.892.300 lir 12 - 1.228.000 Ur Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel, 79 38 08 7948 38 79 58 23 7614 70 Podružnico Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno ž.800 lir — vnaprel plačana celptna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija cDAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din Poštni tekači račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strdil 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 61000 Ljubliana, Oglasi 28. marca 1978 2iro račun 50101-603-45361 »ADII* • DZS Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 mm) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. član italijanske!; zveze časopisnih J založnikov FIEG ’ Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaia | in tiska f ZTT I Trat KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK Nevaren sovražnik Italijanski listi so v nedeljo posvetili znatno pozornost sporočilu, s katerim je teroristična organizacija rdečih brigad napovedala začetek »procesa* proti predsedniku krščanske demokracije Aldu Moru. Zakaj tolikšna pozornost letaku? Najbrž ker je »dokument* v marsičem presenetljiv. Namesto zahteve o morebitni zamenjavi ujetnika z zgodovinskim jedrom teroristične organizacije, ki jo je marsikdo pričakoval, so brigacli-sti poskusili, dasi z običajno praz-I no frazeologijo, razširiti krog svo-| jih somišljenikov in si pridobiti I pcdporo tistega skrajnega krila iz-I venpariamentame levice, ki se spoznava predvsem v tako imenovanem gibanju avtonomistov. A poglejmo podrobneje, kako o-cenjujejo sporočilo italijanski listi. Gre z; zelo široko razprto pahljačo ocen in mnenj, ki pa imajo pomembno skupno točko: zavračanje nasilia in terorizma kot metode političnega boja. Praktično nemogoče bi bilo strniti v krajši članek vsa mnenja, zato smo med vsemi ocenami strnili v več ali manj izčrpen izvleček tiste, ki tx) naši sodbi dajejo dokaj podrobno sliko mnenj. CORRIERE DELLA SERA Milanski »COR.RIERE DELLA SER \» ugotavlja, da ima letak rdečih brigad posebno značilnost: vsebuje malo novic, veliko pa je »utemeljevanja* in «političnega izvajanja*. Iz vsebine je nadalje razvidno — trdi časnik — da so teroristi prepričani, da Moro pozna domače in mednarodne tajnosti in bi mu jih hoteli iztrgati. A že samo dejstvo, da priznavajo, da je levet dni po ugrabitvi zasliševanje še v teku, dokazuje, da doslej niso dosegli veliko. Drugi zaključek milanskega lista je, da — kot napovedujejo sami brigadisti — se razne evropske teroristične skupine povezujejo med seboj in da se rojuje »evroterorizem*. v katerem bj i-talijanski skrajneži lahko imeli celo vodilno vlogo. IL POriOLO Dcmokrščansko glasilo «TL PO POLO* pa trdi. da je KD glavna tarča terorističnega nasilja, ker je še vedno osnovni temelj, svobodne in demokratične države. Rdeče brigade nadaljuje list — skušajo s svojo prazna frazeologijo opravičiti in dati ideološko podlago akciji, ki je izrazito kriminalna. Morda se tako skušajo rešiti psihološke, moralne in politične f osamljenosti, ki je posledica od-j ločne reakcije vseh demokratič- • njh sil, ki so s splošno mobiliza- 3 cijo zavrnile siloviti napad na dr- j žavo, ki je po 30. letih tudi prvi, j pa čeprav blazen poskus, da b: sprevrgli demokratično ureditev države, sad odporništva in enot- , ne volje italijanskega ljudstva. ! UNITA' Komunistično glasilo »UNITA’* ocenjuje letak kot sk -pek praznih fraz, ki pa vsebujejo nekatere pomembne elemente. Predvsem srxii to reakcijo na množični odgovor ljudstva, ki pride do izraza v žolčnem napadu na stranke in sin dikate, obenem pa poskus, da bi združili pod zastavo »oborožene stranke* ultralevc krilo izvenpar-lamentarne levice s poveličevanjem maoizma in še zlasti s poveličevanjem fantov, ki sta bila ubita v Milanu in katerih umor pripisujejo »režimskim morilcem*. AVANTI Socialistično glasilo «AYANTI* pa s svoje strani zaskrbljeno ugotavlja, da so teroristi sposobni spremeniti blaznost zločinskega dejanja v ideološko poli tični manifest, ki ima neko logično, dasi zelo grobo, doslednost. To dokazuje, da rdeče brigade ni so osamljena skupinica brezupne žev, pač pa nevaren nasprotnik. LA REPLJBBUCA Največjo pozornost in najdaljšo analizo je letaku posvetila «LA REPUBBLICA*. ki uvodoma ugotavlja, da je Moro le simbol in da s procesom predsedniku KD skušajo teroristi postaviti na za tožno klop celotno državo. Poli tični pomen zadnjih dogodkov — ugotavlja list — pa je dejstvo, da je «oborožena stranka* zasedla mesto, ki ga je KPI pustila prosto. ko je začela »svojo dolgo pot do oblasti*. PO PRVEM SPOMLADANSKEM PRAZNIČNEM MOSTU Slabši turistični obračun za veliko noč Glavni razlogi: slabo vreme na Jugu; napetost v Italiji in že «izčrpane» plače pred koncem meseca I rimskih turističnih operaterjev kot ob. , dobje, ki je doživelo občuten padec turistov .predvsem tujih. Nezadovolj »i so vsi, od kramarjev, ki prodajajo «turistični kič*, do velikih potoval-, nih agencij. Popolno mrtvilo pa je | povzročilo zimsko vreme v Moliseju, ' v Lukaniji, V1 Apuliji, Kalabriji in na j Siciliji. Sneženje v višjih predelih, dež in strupen severni veter v nižinah in ob obalah je prepričal marsikoga, da je raje ostal na toplem, doma. Kljub temu pa je bilo kar precej cestnih nesreč, dokončni obračun tega prazničnega tedna ni še mogoč, saj se bo promet na cestah še povečal v poznih večernih urah. Do sedaj so zabeležili na italijanskih cestah 13 mrtvih in 34 ranjenih. Poleg običajnih razlogov, kot so prehitevanje, izsiljevanje prednosti in prehitra vožnja, je številnim prometnim nesrečam botrovalo spolzko cestišče. V Cortini d’Ampezzo ]>a je za veliko noč snežni plaz ubil dva smučarja, e-nega pogrešajo, dva pa sta bila ranjena. O drugih smrtnih nesrečah za seda.i ni vesti, če opustimo, kar je postalo že preveč običajno, samomore, ki ne poznajo odmora niti v prazničnih I dneh. Velikonočni prazniki So bili torej letos nekoliko drugačni kot druga leta, navedli smo nekaj razlogov, za zaključek pa lahko pristavimo, da so družine tokrat varčevale; prazniki sb bil: - pred koncem meseca, ko večina Italijanov prejema plače, (vde) Z močjo razuma • (Nadaljevanje s 1. strani) Vsaka država ima svoje velikonočne običaje, V Londonu, kjer je bila posneta gornja slika, prirejalo vsako leto »spomladansko parado*, ki se je poleg mestne godbe udeležujejo tudi lepa in kar »poletno* oblečena dekleta (Telefoto ANSA) RIM — Prvi praznični spomladanski most je za nami. Turistična bera pa ni bila tolikšna, kot jo je običajno doživljala Italija ob preteklih velikonočnih praznikih. Dobršen del krivde nosi muhasto vreme, ki je predvsem za veliko noč prisililo marsikoga, da je raje ostal doma in se ni podal v mraz, dež in veter. Včerajšnji .velikonočni ponedeljek je nekoliko ublažil negativni turistični obračun. Vreme pa je bilo naklonjeno samo severni tlaliji, s soncem in spomladanskimi temperaturami. Na Jugu se je kislo vreme nadaljevalo, z dežjem in nizkim; temperaturami, v višjih legah jt- celo snežilo. Od vseh italijanskih dežel so bili ti prazniki najbolj uspešni v Gornjem Poadižju, kjer So zabeležili številno u-deležbo tujih gostov, predvsem Avstrijcev in Nemcev, ki sta jih privabila sneg in sončno vreme, Zadovoljni sb bili tudi v Venetu in Furlaniji -Julijski krajini. Benetke in severno-jadranska obala so doživele običajen naval gostov, ki so izkoristili velikonočne praznike, da bi si rezervirali letni dopust. Trst, Videni, Gorica in Pordenon so doživeli skoraj veliko-šmarenskj beg iz mesta v naravo, v zimskošportna središča, v obmorske kraje in v gostilne. Drugod po severni Italiji je bil do- tok gostov pod povprečjem, predvsem pa je bilo malo tujih turistov. Operaterji zatrjujejo, da tujci niso trumoma prispeli v Italijo predvsem zaradi napetega ozračja in varnostnih ukrepov ob Morovi. ugrabitvi, dotok pa je bil vseeno višji, kot so ga pričakovali. Poleg omenjenih dežel, sta bili nekaki oazi Ligurija in Sardinija, kljub temu pa je bilo vsaj 5 od sto manj gostov kot lani. Na Sardiniji so se tradicionalnim turistom pridružili antimilitaristi in ekologi, ki s0 prav za velikonočne praznike priredili mirni protestni shod proti jedrskemu oboroževanju in vojaškim oporiščem. Velika noč 1978 bo ostala v spominu Predstavnik Foreign otticea v Alžiriji ■ALŽIR — Frank Judd, tajnik v. britanskem zunanjem ministrstvu,, je prispel včeraj na nekajdnevni uradni obisk v Alžirijo. Dogodku pripisujejo precejšen pomen, saj gre za prvi tovrstni obisk predstav nika angleške vlade v Alžiriji. Z gostitelji se bo Judd, kakor je sam napovedal, pogovarjal o splošnih mednarodnih vprašanjih, posebej pa o razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu ter o zapletu na jugu A-frike. vzklil dvom, ni morda določen način poročanja nevaren? Razume-jb ljudje, za kaj gre, ali Pa sprejemajo potek dogodkov kot senzacijo, kot grozečo neznanko? Nekateri bi si lahko celo postavili komandos kot vzgled. Množice ljudi so Morovo ugrabitev pravilno razumele, gotovo pa je veliko takih, ki jih hudi dogodki in poročila o njih spravijo v zmedo. Prav gotovo je eden izmed ciljev rdečih brigad ločiti ljudi od države in aktivne politike, takšna strategija gotovo najbolje uspeva pri neo-sveščenih skupinah. Novinarji so se tu vprašali, ne pomagamo tudi mi rdečim brigadistom? Odgovor je verjetno precej preprost: kdor aktivno sledi naši politični in kulturni stvarnosti bo znal pretehtali informacije, reakcije tistih, ki živijo odmaknjeni od vsega, pa so neznanka. Dilema novinarjev znova potrjuje nujo, da se vrnemo k razumu in moči spoznanja, da se učimo, informiramo, premišljujemo. Potrošniška mitologija, praznost meščanske kulture (to potrjuje tudi šola) sta skušali zapreti državljana v izložbe, skrivali sta dosežke znanosti in umetnosti. Posledice bi bile dosti hujše, če ne bi delavski razred stalno opozarjal na važnost trezne in globoke presoje. Velikokrat ponavljamo besedo samoodločanje, aktivne; prisotnost človeka v družbi je za nas temeljna kvaliteta, do Obeh pojmov smo ljudje prišli po stoletnih bojih, marsikdo je romal na grmado, ker ■je verjel v moč razuma in razumskega spoznanja. Ne moremo si danes dovoliti, da bi nas izigrali in vlekli skupine ljudi v kulturno emarginacijo. Danes je odbila ura, ko moramo vsi z jasnim očesom rentgenizirati našo revščino in naše bogastvo. zaradi poplav, ki so zajele področje reke Zambezi v Mozambiku. Po časopisnih vesteh iz Maputa, glavnega mesta Mozambika, je obračun še nepopoln, saj je v sami pokrajini Tete neposredno ogroženih drugih 70 tisoč hiš, ki jih bo treba evakuirati, če se vode ne umaknejo. Materialna škoda je ogromna, saj je bilo uničenih na stotine hektarov obdelane zemlje, na tisoče glav živine pa je utonilo. SALISBURY — Rodezijsko vojaško poveljstvo je sporočilo ,da je bilo 42 črncev ubitih v spopadih v obdobju velikonočnih praznikov. V nekem o-boroženem spopadu med »gverilci* in vojsko je bilo ubitih 17 «terorislov*, dva njihova »pomagača* ter deset civilistov. štirje civilisti s0 bili ubiti in najmanj sedem ranjenih, ko so rodezijske čete streljale proti avtobusu, ki je krožil ob prepovedani uri. Ostale žrtve, kot trdi rodezijsko poročilo, naj bi ubili «črnski teroristi*. I S Primorskim dnevnikom po Egipta (Nadaljevanje s 4. strani) Tragičen obračun poplav v Mozambiku MAPUTO — 44 oseb je umrlo, več kot 40 tisoč pa je ostalo brez strehe prodajajo eninpollitrske plastične steklenice s francosko ali italijansko mineralno negasirano vodo, s katero hladiš žejo pa si seveda umivaš tudi zobe in spiraš usta. Pa še nekaj. Že dopoldne in še preden smo se po kosiiu podali na prvi ogled koptske mestne četrti, se nam je predstavil naš kairski vodič Anvar. Izrazit Arabec v potezah, sicer pa fant z visokošolsko izobrazbo, izvrsten poznavalec egiptovske zgodovine, zlasti verske (študiral je namreč v nekem verskem krščansko-koptskem zavodu). Govoril je v izrazoslovno bogati, čeprav izrazito šolski italijanščini z uporabljanjem izrazov, ki so v navadnem pogovoru redki. Z navdušenjem, a ne brez kritičnih pripomb na račun imperialističnega ropanja egiptovskega zgodovinskega in naravnega bogastva, je govoril o egiptovski zgodovini, ocenjevanje današnje stvarnosti pa je raje prepuščali nam samim in domnevam, da nam prav zaradi tega ni prekrival najbolj tragičnega lica današnjega Kaira. Toda o tem v jutrišnjem nadaljevanju. ULICA ROSSETTI 6 - TEL 795309 MAGAZZINI ULICA GIOTTO 8 - TEL 795313 NAJNIŽJE CENE V DEŽELI v sodelovanju s firmo celoletni program za 1978 GRUTlD iirtjt.;, '( § J -air-ruiLrtJ iiviiWww- 3*55! tlminiiiiiiljiH)B>li'iiiiiiiMiii»i» v-; J r-v *- mm ». '4.1 ■ T I^SiilOSiiliiiiilill rrr-r. l mili' 2 TVC0L0R po 414.000 lir TV COLOR ali HI-FI aparature lahko kupite na obroke do 30 mesecev BREZ PREDPLAČILA CENE ZA IZVOZ BREZ DAVKA IVA - SERVISNA POMOČ V JUGOSLAVIJI /