Ptuj, torek, 7. februarja 2012 letnik LXV • št. 11 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov c ISSN 1581-6257 RADIOPTUJ www.radio-ptuj.si Danes priloga CfU*b 1 ■, Foto: SM V počastitev Prešernovega dne so v videmski Drvarnici odprli razstavo likovnih del domače likovne pedagoginje Aleksandre Vidovič z naslovom Haloška krajina. Halozam. Preko deset Krajnčevih skladb in priredb je bilo slišati na nedeljski proslavi; zapeli so jih mešani pevski zbor iz Vidma, Jurovski fantje, ljudski pevci Vinogradniki, kar nekaj njegovih skladb pa je v zadnjem delu programa odigral še videmski tamburaški orkester. Zbrane na prireditvi je kot osrednji govornik pozdravil župan Friderik Bračič, ki je med drugim poudaril, da mora biti kultura tudi in predvsem del vsakodnevnega življenja in obnašanja ljudi, saj se le s kulturnim vedenjem lahko ohranjajo človeške vrednote in vrednote humane družbe. Predsednik KD Videm Jože Šmigoc pa se je za obisk prireditve še posebej zahvalil ženi pokojnega Krajn-ca, Darinki Krajnc, in lepemu številu njegovih sorodnikov ter ob tem še dodal, da so v tokratni predstavitvi uspeli zajeti le deset Krajnčevih del in jih torej čaka še veliko dela v prihodnje, da bodo njegov širok opus ustvarjanja javnosti predstavili v celoti. Drugi del kulturnega nedeljskega popoldneva pa se takoj zatem odvil v nabito polni Drvarnici, kjer so po glasbenem nastopu harmonikarsko-vio-linskega dueta Špele Turk in Jožeta Šmigoca odprli razstavo likovnih del domače likovne pedagoginje Aleksandre Vidovič z naslovom Haloška krajina. Vidovičeva se tokrat s svojimi deli predstavlja na šesti samostojni razstavi, velikokrat pa je že sodelovala na skupinskih razstavah doma in v tujini. „Osebna navezanost na haloško pokrajino me je prepričala za izbor teme tokratne razstave in s katero sem tudi diplomirala. Moje krajine so čiste, brez figure, a odsotnost človeka še ne pomeni odso- tnosti življenja. Večina slik je nastala po opazovanju, nekatere pa po fotografijah. Motiv krajine z množico informacij v vedno novem razpoloženju, s spreminjajočo se svetlobo in barvo, pa zahteva selekcijo in redukcijo barv ter oblik," je svoje umetniško ustvarjanje predstavila avtorica Alenka Vidovič, ki je del slikarskih upodobitev Haloz na različne načine postavila na ogled v Drvarnici do 12. februarja. Kot že rečeno, pa se je zadnji del nedeljskega kulturnega triptiha zaključil zvečer v Vidovi kleti, pa vendar niti to še ni bilo zadnje dejanje videm-skih kulturnih ustvarjalcev ob letošnjem Prešernovem dnevu: v sredo bodo namreč organizirali še tradicionalni pohod po Srakačevi poti, ki se bo začel pred Drvarnico ob 14. uri popoldne. Sicer pa se v društvu pripravljajo še na en veliki projekt v marcu - prireditev Veselo na jožefovo, ki bo v nedeljo, 18. marca, v Kidričevem. SM Gorišnica • Poklon padlim v NOB 67 let ohranjanja spomina V Gorišnici so v soboto popoldne kot že leta zapored s krajšo slovesnostjo in položitvijo cvetja pred spomenik tradicionalno obeležili spomin na sedem padlih domačinov v času druge svetovne vojne. Soorganizatorja komemoracije sta Občina Gorišnica in Zveza borcev za vrednote NOB. Vsakoletna slovesnost, ki so jo tudi letos popestrili s krajšim kulturnim programom, se je odvila ob Toplakovi domačiji, prav na kraju, kjer so pred točno 67 leti izgubili življenje trije, nekoliko kasneje pa še štirje ljudje. Četrtega februarja 1945 se je namreč k Toplakovi gospodinji, ki je živela sama z dvema otroko- ma, zateklo 13 partizanov iz Gorišnice in nekaj okoliških krajev, ki pa so bili izdani in obkolilo jih je nekaj sto nemških vojakov. Preboj v mraku dneva jim ni uspel, saj jim je zmanjkalo nabojev; trije so padli v boju, ostali so bili zajeti in odpeljani na zasliševanje in mučenje najprej na Ptuj, nato še v Maribor. Tam so štiri od ujetih ustrelili, preostalih pet pa poslali na tirolsko fronto, s katere pa so se na srečo vsi vrnili živi domov. Slavnostni govornik, župan Jože Kokot, je najprej poudaril, da je prav, da se ohranja spomin na vojne morije: „Prav in pomembno je, da so s pomenom NOB seznanjeni vsi državljani in državljanke vljenja, razočaranja in grenke spomine! Prav je, da se učimo na plečih zgodovine, ki nam je pokazala vso bedo in trpljenje sodelujočih v vojni. Pomemb- no je, da znamo ceniti današnjo kulturo miru in svobode in verjamem, da jo bomo znali ohraniti tudi v prihodnje." SM naše države. Starejše generacije se zagotovo še živo spominjate vseh vojnih grozot in čeprav bi bilo včasih najbolje spomin nanje izbrisati, pa je hkrati nujno, da ostane živ, saj bomo našim zanamcem le tako lahko predstavili, da se je še kako vredno boriti za mir in svobodo ter da vojne v svetu prinašajo samo uničena ži- Utrinek s proslave ob Toplakovi domačiji DALMATINSKE KLAPE in DANIJELA Karnevalska dvorana Ptuj TOREK, 14. februar 2012, ob 20. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM Štajerski 'EDNIK Foto: SM kurenibvanje20i2 ^l&HERITAGE festival Í'™* MARIB0R2012 ** * • suropsba prestohica butture Ptuj • S kolegija županov Spodnjega Podravja Z investicijo v OŠ dr. Pivka ne gre odlašati V ponedeljek, 30. januarja, so se člani kolegija županov Spodnjega Podravja sestali na peti seji, na kateri sta sodelovala tudi Branko Marinič in Franc Pukšič, dva od treh novoizvoljenih poslancev s tega območja; tretjega, edinega novega poslanca s tega območja, Darka Jazbeca iz Pozitivne Slovenije, ni bilo. Seje se je udeležil tudi državni svetnik Raj ko Fajt. Poslanca sta kot pomembno poudarila, da je parlament minulo soboto uspel izvoliti mandatarja, da bo Slovenija čim prej dobila novo vlado, katere prioritete bodo glede na koalicijsko pogodbo zmanjšanje javne porabe, zagon gospodarstva in investicij. Župani občin Spodnjega Podravja oziroma drugi predstavniki občin tega območja so na prvem letošnjem kolegiju razpravljali tudi o sporazumu o ureditvi razmerij z občinami glede na prenos gospodarske javne infrastrukture na občine. Kot je pokazala skoraj dveurna razprava, je na tem področju še veliko neznank, ki jih bodo morale občine razrešiti v neposrednem dogovoru s Komunalnim podjetjem Ptuj, d. d. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi JVZ Glasbena šola Karol Pahor Ptuj jim ni vzel veliko časa, saj so ga morali le podpisati. V predstavitveni točki dnevnega reda sta zmogljivosti Slovenske vojske za zaščito in reševanje predstavila podpolkovnik Dušan Toš in podpolkovnica Alenka Petek. Z informacijami SOU v Spodnjem Podravju pa je postregla direktorica Alenka Korpar. Kako do denarja za šolo L. Pivka Na januarskem kolegiju županov Spodnjega Podravja pa so razpravljali tudi o sofinanciranju izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki jo sicer v celoti podpirajo, problem pa je denar, ker ga v letošnjem proračunu niso zagotovili, pri čemer pa so tudi opozorili na neznanke pri letošnjem financiranju lokalnih skupnosti glede na predvidene varčevalne ukrepe, ki jih še ne poznajo. Žetalski župan Anton Butolen, občina Žeta-le naj bi za gradnjo nove OŠ dr. Ljudevita Pivka na lokaciji pri Dijaškem domu zagotovila dobrih 54 tisoč evrov, je povedal, da tega denarja resnično nimajo. Ko so prvič potrjevali investicijski program za to šolo, so bili namreč zneski bistveno drugačni, glede na varčevalne ukrepe pa ga bodo v vseh občinah, predvidenih sofinancer-kah izgradnje, zelo težko zagotoviti. Kot je bilo zaznati iz razprav predstavnikov občin, še tudi niso bili seznanjeni z najnovejšim predlogom oziroma razrezom sofinanciranja, ki pa Foto: Črtomir Goznik Na prvem kolegiju županov v letu 2012 sta se predstavila tudi nova (stara) poslanca državnega zbora Branko Marinič in Franc Pukšič. ni takšen, kot so ga pričakovali, saj bi moral biti delež države po besedah podlehniškega župana Marka Maučiča večji. Ob tem so tudi spomnili na to, da je bil delež sofinanciranja pri gradnjah šol na njihovih območjih v preteklosti znatno višji. MO Ptuj je bila na primer bila deležna 30-odstotnega deleža, druge 70 oziroma celo 100-od-stotnega financiranja, poleg tega pa je bil tudi dogovor, da gredo za to gradnjo sredstva od prodaje nekdanje počitniške kolonije Biograd na morju, ki pa se neuspešno prodaja že vrsto let in nič ne kaže, da bo do te prodaje v kratkem sploh prišlo. Glede na to da izgradnjo OŠ sofinancira več občin, ministrstvo odgovarja, da smo občine upravičene do povprečja sofinanciranja te šole, je pojasnil ptujski župan Štefan Če-lan. Občine so v tem trenutku pred dilemo, ali vzeti vrabca ali čakati goloba na strehi, saj se ne ve, ali bo tudi nova vlada A regije na področju osnovnega šolstva sofinancirala v 90 odstotkih, zato pa bi se morali odpovedati sofinanciranju po določilih vlade in čakati na nov razpis, ki ga še ni. Po novelaciji investicijskega projekta sedaj znaša njihov skupni delež občin zunaj Ptuja 1,68 milijona evrov ali 39,44 odstotka vrednosti celotne investicije, ki znaša 4,28 milijona evrov, pri čemer je treba vedeti, da je te zneske oziro- ma deleže posameznih občin izračunalo Ministrstvo RS za šolstvo in šport, 20,86 odstotni delež MO Ptuj znaša 893.471 evrov, ministrstvo za šolstvo in šport pa zagotavlja 1,7 milijona evrov. S temi sredstvi bi tudi lahko pričeli investicijo še letos, saj je gradbeno dovoljenje že pravnomočno, preostala sredstva pa bi zagotovili s sredstvi proračunov občin, saj za to obstajajo možnosti v okviru rebalansov, ki jih bodo v občinah letos zagotovo sprejemali oziroma bodo računi za investicijo tako in tako zapadli ob koncu leta oziroma v prihodnjem letu, je ob tem povedal ptujski župan Štefan Čelan, ki je tudi prepričan, da bi z investicijo več ne smeli odlašati, sicer se lahko zgodi, da bodo izgubili še teh 1,7 milijona evrov, ki so v tem trenutku že zagotovljeni. Župana občine Dornava Rajka Janžekoviča je zanimalo, kaj se dogaja z denarjem, ki ga okoliške občine plačujejo za najemnino, in ali bodo morali najemnino plačevati tudi po izgradnji nove šole. Županja občine Majšperk Darinko Fakin pa je vprašala, ali bodo občine po izgradnji tudi solastnice. O tem namreč v novelaciji investicijskega načrta ne piše nič, je pa treba po mnenju županje Majšperka to vnesti v ta dokument, da bodo imeli sveti občin na razpolago tudi te podatke, ko bodo odločali o svojih deležih pri tej nuj- no potrebno investiciji. V primeru sofinanciranja odpade plačevanje najemnine, je bilo še dodatno pojasnjeno s strani MO Ptuj, ki naj bi že kmalu objavila razpis za izvajalca del, da bi se gradnja lahko pričela že letošnjo jesen. Glede lokacije same šole pri dijaškem domu pa je odločila stroka zaradi številnih prednosti, zato se je tudi ni več umeščala na območja, na katerih bi sofinancerski delež države bil že sam po sebi višji. Otroci s posebnimi potrebami potrebujejo najboljše pogoje Na to, da je treba z izgradnjo čim prej začeti s tistim, kar je v trem trenutku na voljo, je opozorila tudi namestnica ravnateljice OŠ dr. Ljudevita Pivka Borislava Munda, saj se ta gradnja dejansko vleče že od leta 2006. Če jo sedaj prekinejo, ne ve, kdaj se bo lahko ponovno začela. Ob tem je tudi povedala, da to osnovno šolo obiskujejo le otroci, ki imajo lažjo, zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju, ki se resnično ne morejo izobraževati v rednih osnovnih šolah, ker ne dosegajo tistih minimalnih standardov znanja, ki so norma oziroma zahteva za napredovanje v teh šolah. „Vedno bo eden oziroma dva odstotka otrok v populaciji, ki se bodo morali izobraževati v šolah kot je šola dr. Ljudevita Pivka," je povedala Mundova. „Vsi skupaj prosimo le to, da se jim omogoči delo v normalnih razmerah." Janez Lovrec, predsednik sveta staršev OŠ dr. Ljudevita Pivka, je kolegij nagovoril v imenu vseh staršev, ki obiskujejo to šolo, „ki je popolnoma neprimerna za naše otroke, za otroke s posebnimi potrebami," je med drugim dejal. „Otroci, ki imajo posebne potrebe, bi morali imeti za šolanje najboljše pogoje. Mati narava je otroke zaznamovala v samem začetku življenja, kar jih bo spremljalo do konca življenja. Ves čas imamo starši skupaj z otroki občutek, da smo odrinjeni na rob družbe in tako je tudi pri tej šoli. Večina osnovnih šol na območju Upravne enote Ptuj je bolj ali manj urejenih, ni pa tako slabo urejene šole, kot je šola dr. Ljudevita Pivka. Gradbeno dovoljenje je izdano, sedaj pa so na vrsti konkretna dejanja, zato poziv vsem vam, pa tudi obema gospodoma poslancema, da storimo konkretne korake, da do gradnje nove šole pride čim prej. Spoštovani, mati narava ne izbira, jutri se lahko otrok s posebnimi potrebami rodi vam ali vašim bližnjim. Dajmo poskrbeti, da bodo ti otroci imeli primerne pogoje za svojo osnovno šolo," je županom občin na Ptujskem oziroma njihovim predstavnikom skušal dopovedati Janez Lovrec. Župane občin je k sofinanciranju izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka pozvala tudi Tanja Nikolovski, predsednica sveta, ker je prepričana, da učenci s posebnimi potrebami niso drugorazredni državljani in da si prav tako zaslužijo enakovreden izobraževalni standard, kot ga imajo otroci v rednih osnovnih šolah. Dinamika za gradnjo nove OŠ dr. Ljudevita Pivka je nastavljena in v občinah bodo lahko kmalu razpravljali o svojih deležih pri tej gradnji. Upati pa je, da bo odločitev o začetku gradnje soglasna, da jo bodo pričeli že letošnjo jesen. MG Diskobaiazi PTUJ. AMMtanje. ival ERITAGE Ptuj, od 2. februarja 2012 Osrednji dogodki 11.-21. februar povezujemo svetove we connect worlds EtnoFest KarnevalFest MARIB0R2012 Evropska prestolnica kulture partnersko mesto Ptuj HgPtuj ssr KONZORCIJ KURENT www.kurentovanje.net PETROL ÍÍJ TERME jAVTOaUŽBEPTUJ' MESTNA OBČINA PTUJ §f~ PTUJ □ (g JGPPROJECTING ^ HYPOGROUP Kidričevo • Poučen večer o težavah odvisnosti Tudi trava je smrtno nevarna droga V večnamenski dvorani v Kidričevem so v četrtek, 26. januarja, pripravili družabni večer pod naslovom Nariši nov dan, na katerem so udeležence opozarjali na nevarnosti in sodobne pasti odvisnosti od drog ter druge oblike zasvojenosti. Kot je pojasnil Bojan Kode-lja, vodja kampanje NE-ODVI-SEN.SI in voditelj večera, potujejo s programom Neodvisen. si po vsej Sloveniji že več kot dva meseca, v četrtek, 26. januarja, pa so z njim ves dan gostovali tudi v občini Kidričevo. Dopoldne so se najprej družili z učenci iz druge, nato pa še iz tretje triade OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem, zvečer pa so v dvorani pripravili še druženje z drugimi občani. Udeleženci večera so z zanimanjem prisluhnili uvodnemu nagovoru predsednika države dr. Danila Turka, ki je prek velikega platna otrokom, staršem in učiteljem sporočil, da nas življenje v vseh starostnih obdobjih postavlja pred različne preizkušnje, kar nam omogoča, da se razvijemo v odgovornega in zdravega človeka. Nekaj spodbudnih besed in koristnih napotkov o življenju in družini kot osnovni celici vzgoje je zbranim namenil tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar, nato pa so si skupaj ogledali priložnostni poučni film Jurija Zrneca, ki govori o zasvojenosti in odrekanju. Zelo zanimivi pa so bili v svojih pričevanjih gostje večera. O pomenu družine, vzgoje in medsebojnega spoštovanja je govorila višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer, ki je tudi predsednica društva Beli obroč Slovenije, in je vsem staršem toplo priporočila, da si temeljito preberejo knjigo Alice Miller z naslovom Upor telesa, saj ta govori predvsem o pomenu prave vzgoje otrok. Kot je poudarila Nussdorerjeva, je naloga družine oziroma staršev, da otroka pospremijo na pravo pot odraščanja, morajo mu nu- diti osnovna spoznanja o tem, da je treba včasih tudi potrpeti, sprejeti bolečino, se marsičemu odreči in znati živeti samostojno. Le tako bodo lahko, ko bodo odrasli, tudi sami postali dober partner in starš. Vodja ambulante za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici Miha Kramli, ki se poleg izobraževanja in vzgoje ukvarja s sistemsko družinsko terapijo na področju zdravljenja odvisnosti, je sicer priznal, da je ni družine, v kateri ne bi prihajalo do konfliktov in vročih trenutkov. Vendar je zelo pomembno, da po vsakem prepiru pride do čustvene pomiritve zakoncev oziroma sprtih. Pri pravilni vzgoji otrok pa je izredno pomembna miselna enotnost staršev, saj potem otrok ne bega. Zelo zanimiv je bil tudi kriminalist Gregor Simerl, ki na PU Maribor deluje v skupini za preprečevanje odvisnosti od drog. Poudaril je, da žal danes otroci vedo o drogi več kot njihovi starši. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da se dandanes z drogami srečujejo mladi že v osmem ali devetem razredu osemletke in da je droga priso- tna že tudi na Ptuju in v Kidričevem. Poleg vse večje nevarnosti drog pa pomeni vse večjo nevarnost tudi zasvojenost z računalniki oziroma raznimi spletnimi stranmi, prek katerih so otroci izpostavljeni tudi vse večjemu nasilju. Sicer pa je kriminalist s seboj prinesel tudi torbo s kopijami različnih oblik droge, ki jo preprodajalci ponujajo na našem tržišču, kar je bilo za obiskovalce še posebej zanimivo in predvsem vzgojno. V razpravi smo slišali, da starši v nobenem primeru ne smejo dopustiti, da bi bil vpliv ulične družbe mladih močnejši od vpliva staršev, pri vzgoji Foto: M. Ozmec Med gosti večera sta bila posebej zanimiva predsednica društva Beli obroč Vlasta Nussdorfer in kriminalist Gregor Simerl. pa niso pomembni le koristni nasveti in nauki, ampak predvsem dobri zgledi. Opozorili so tudi na naraščanje nasilja nad starši, za kar je po mnenju stroke v glavnem kriva napačna in pomanjkljiva vzgoja staršev, ki se ne zavedajo, da so oni tisti, ki morajo postavljati merila in pogoje, ne pa da to počno njihovi „razvajeni" otroci. Ob vseh drugih negativnih oblikah zasvojenosti pa so opozorili tudi na zasvojenost z negativnimi informacijami, česar so mediji zadnje čase posebej vešči. Pri tem se ne zavedajo, da so ljudje z negativnimi in slabimi novicami že dobesedno nasičeni in da zelo pogrešajo določeno mero optimizma, ki najbolj ogroženim vrača voljo do dela in normalnega življenja. Kriminalist in psiholog pa sta posebej poudarila, da je napačna miselnost nekaterih staršev, da „trava" (posušena indijska konoplja) ni tako nevarna kot druge droge. „Trava je smrtno nevarna droga, saj se je od leta 1970 zaradi raznih dodatkov spremenila več kot 13-krat in je še posebej nevarna v kombinaciji s pitjem alkohola!" M. Ozmec MAJA KEUC in TABU Karnevalska dvorana Ptuj ČETRTEK, 16. februar 2012, ob 20. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM [j^ Caterjllg ¿^TEDNIK Ptuj • Študent dijaku Kaj dijake zanima o fakultetah Akcija Študent dijaku, ki jo je dijaška sekcija Kluba ptujskih študentov (KPŠ) prvič organizirala pred petimi leti, je zadnje čase bila v zatonu. Letos so jo ponovno izpeljali in nadgradili, izkupiček pa je bil odličen. Svoje izkušnje na fakultetah so študentje predstavili skoraj 300 radovednežem, ki jih študij še čaka. Prav vsaka informacija o delu na fakultetah dijakom zaključnih letnikov te dni pride še kako prav. Iz tega razloga jim pri sprejemanju te pomembne odločitve z akcijo Študent dijaku pomaga tudi dijaška sekcija KPŠ. Omenjeni projekt je bil prvič izpeljan pred petimi leti, zadnje čase pa ga niso izvajali. Letos so ga nadgradili in organizirali v še večjem obsegu. Trajal je kar štiri dni, predstavilo pa se je 13 fakultet. Kot je dejal Alen Hliš, predsednik dijaške sekcije KPŠ, je bil njihov namen dijakom zaključnih letnikov predstaviti dejanski potek dela na fakultetah. Prepričani so, da na informativnih dnevih programe le promo-virajo, ne prikažejo pa realnega stanja. S tem so se večinoma strinjali tudi udeleženci omenjenih srečanj dijakov in študentov, ki so potekala minuli teden v učilnicah Gimnazije Ptuj. Sodeč po odzivu, pa je bila odločitev za ponovno izpeljavo tega projekta vsekakor smela. Skozi oči študentov so dijaki dobili vpogled v utrip dela na fakultetah, obenem pa so imeli možnost dobiti kon- V štirih dneh so študentje fakultete predstavili okrog 300 dijakom. kretna pojasnila in razlage o stvareh, ki jih v zvezi s študijem zanimajo. O prednostih in slabostih programov so se večinoma zanimali dijaki tretjih in četrtih letnikov, ki jih je po ocenah organizatorjev bilo okrog 300. »Pomembno se mi zdi, da študentje pomagajo dijakom. Informativni dnevi so dobri, ampak so določene informacije, ki jih tam dobijo, nerealne. Študentje povedo tudi,kaj je slabega,« pojasnjuje Hliš. Zgovorno je tudi opažanje organizatorjev, da je zanimanje za naravoslovne programe vsaj tokrat prekosilo družboslovne smeri. »Mislim, da se je zanimanje za naravoslovne študije zelo razširilo. Najbolj so dijake pritegnili študentje, ki so predstavljali medicino,« še dodaja predsednik dijaške sekcije KPŠ. O tem, kaj je dijake na predstavitvah zanimalo, pa študent Alen Iljevec pravi: »Dijaki so bili dokaj sramežljivi in niso kaj dosti spraševali. S kolegico Brino sva jim predstavila programe na mariborski in ljubljanski pravni fakulteti, ter jim povedala nekaj o tem, kakšne so možnosti zaposlitve. Njih je zanimalo predvsem to, ka- kšna je razlika, če diplomiraš v Mariboru ali Ljubljani. No, povedala sva, da imamo na koncu vsi enako izobrazbo, da se rimskemu pravu ne moreš izogniti, ker ga predava isti predavatelj in da na koncu v bistvu ni pomembno, kje diplomiraš, pomembno je le, koliko točk zbereš in kako močne veze imaš, da lahko dobiš službo. Dijake je zanimalo tudi, kakšne so omejitve za vpis. Pojasnila sva, da se na pravni fakulteto vpisujejo dijaki z vedno nižjimi točkami, tako da ni visokih omejitev. Pojasnila sva jim tudi, da gre za fakulteto, na katerem je pač treba malo več sedeti za knjigami, predvsem pa sva razbila stereotip, da gre zgolj za 'piflarijo', saj je potrebno predvsem razumevanje in povezovanje snovi iz leta v leto.« To so bila le nekatera izmed zanimivih vprašanj dijakov, ki so po ugotovitvah organizatorjev o svoji izbiri v veliki meri že odločeni. »Imeli smo določeno število dijakov, ki so vsak dan prišli na srečanja s študenti, načeloma pa so že odločeni in so res prihajali le, da utrdijo svojo odločitev,« še zaključuje Hliš. Dženana Kmetec Ptuj • Likovna razstava v galeriji Magistrat Med kurenti in sibirskimi šamani Vrhunska razstava zakoncev Hahonin, ki te dni krasi galerijo Magistrat, je za ta pustni čas zagotovo najboljša možna izbira. Fascinantna dela prikazujejo povezavo med našimi kurenti in sibirskimi šamani. Sleherna umetnina nam ponuja razmislek o pomenu tradicije ter sočasno pušča prosto pot domišljiji. Prvi dan letošnjega pusto-vanja so v galeriji Magistrat v Mestni hiši odprli izjemno razstavo ruskih akademskih slikarjev in kiparjev, zakoncev Sergeja in Ljube Hahonin. Dela, ki jih razstavljata, so fascinantna že na prvi pogled. Odlično jih je opisal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je na otvoritvi dejal, da jih sploh ni treba natančno pogledati, da že prisotnost teh z energijo nabitih umetnin pove dovolj. Pogled, ki ga na sibirske šamane in slovenske kurente ponujata zakonca Hahonin, je nedvomno specifičen. Sleherno delo je nastalo kot plod skupnega dela umetnikov, ki tokrat ponujata novo obliko in prek oljnatih podob na platnu prikazujeta, da imajo kljub geografski in vsebinski oddaljenosti kurenti in šamani veliko skupnega. Povezava med obojimi nas skozi njune umetnine vrača v preteklost, obenem pa ponuja časovno brezmejnost na pogled tradicije. Zakonca Hahonin sta se Ptuju že predstavila leta 1997, ko je njuno razstavo odprl ta- Razstavo zakoncev Hahonin je odprl ptujski župan dr. Štefan Celan. kratni predsednik države Milan Kučan. Njun umetniški opus je širok, navdih za ustvarjanje pa iščeta v mnogih rečeh, med drugim tudi v kulturni dediščini Rusije, pa tudi Slovenije, kamor sta se preselila pred 17 leti. V Ljubljani imata svoj atelje, mnogi študentje in bodoči umetniki pa so ravno pod njunim mentorstvom vstopili na različne akademije in fakultete. Ptujska razstava bo na ogled do 1. marca, vsa dela pa so po precej dostopnih cenah tudi naprodaj. Več del zakoncev Hahonin si lahko ogledate v njunem ateljeju v prestolnici, kjer kraljuje le njuna domišljija. Dzenana Kmetec Pa brez zamere ''Trdno prepričanje'' Konceptualno paberkovanje ob ''družinski'' peticiji Priznam. Nisem univerzitetno izobražen strokovnjak na področjih psihologije, socialnega dela, psihiatrije, pediatri-je, sociologije družine in tako dalje. A po drugi strani to ni niti Aleš Primc, neustrašni križar na čelu Civilne iniciative za družino in pravice otrok, kije minuli teden (z malce kislimi obrazi) vložila preko 42.000 podpisov, ki so jih zbrali za to, da bi se spet aktivirala referendumska mašinerija, tokrat z namenom zaustavitve mračnega Družinskega zakonika. Aleš Primc je filozof. In ker sem se pred leti tudi sam udinjal na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, lahko menda tudi jaz pristavim lonček k omenjenemu križarskemu pohodu. Seveda zgolj v obliki konceptualnih vprašanj in nastavkov, saj nisem univerzitetno izobražen strokovnjak na področjih psihologije, socialnega dela, psihiatrije, pediatrije, sociologije družine in tako dalje. Kot to tudi ni Aleš Primc. Poglejmo torej, proti čemu ali za kaj bije svoj boj trenutno najpopularnejši filozof na Slovenskem s svojimi somišljeniki. Na začetku njihovega manifesta zasledimo neke vrste preambulo, temelj delovanja, in sicer njihovo "trdno prepričanje, /.../ da je družina kot skupnost moža, žene in otrok temeljna vrednota naše prihodnosti in največja otrokova korist". Hm. Trdno prepričanje? To pač ni filozofa dostojna pozicija. "Trdna prepričanja" spadajo bolj na področje spiritualnega (da ne rečem religioznega) kot pa na področje dialoga in filozofskega diskurza. Pri slednjih namreč štejejo argumenti in racionalna logika, ne pa "trdna prepričanja", ki so mnogokrat zgolj neutemeljene in psihološko pogojene osebne slutnje. Če to apliciramo na drugi del omenjenega teksta, lahko torej celotno trditev, temelječo na "trdnem prepričanju", postavimo pod vprašaj - še posebej njen del, ki se nanaša na "trdno prepričanje" o tem, kaj je (prava) družina, torej "skupnost moža, žene, in otrok" (kajti glede tega, da je družina pomembna za, predvidevam, narodovo prihodnost, se menda bolj ali manj strinjamo vsi). Prava družina je torej po njihovem "trdnemprepričanju" sestavljena iz moža, žene in otrok. Torej za pravo družino ni dovolj, če je otrok rojen staršema, ki živita v zunajzakonski vezi (pa čeprav je en starš moškega, drugi pa ženskega spola); ne, roditelja otroka morata biti poročena. To pa je že nekaj popolnoma drugega - torej se s tem pravica, imenovati se družina, odreka nezane-marljivo dosti tistim družinam, pri katerih starša nista poročena. In kaj je potem otrok, rojen staršema, ki sicer živita skupaj, a nista poročena? Ga bomo imenovali z besedo, ki je v teh krajih bila v uporabi v predmoderni, fevdalno-agrarni družbi? Mu bomo torej nadeli etiketo "pankrt", v družbi pa nanj gledali zviška? Ali kako? Saj je vendar rojen v nepravi/nepristni družini! Pa vsi tisti otroci, katerim kak starš nepričakovano umre? Kaj bo z njimi? Saj vendar ne živijo več v "pristni" družini. Ali kako? Premislite še tole: tudi če ste poročeni z osebo nasprotnega spola in ste na svet spravili otroka, še niste čisto prava družina. Zakaj? Ker imate samo enega. Primčevi v zgoraj navedenem "trdnem prepričanju" namreč zapišejo, daje družina "skupnost moža, žene in otrok"; pazite na slovnico in semantiko - ne enega otroka, ampak (več) otrok. Skratka, tudi če živite s čudovito žensko v monogamni skupnosti, ki ste jo kronali s poroko, tudi če nikoli v življenju niste želeli biti privlačen in slaven kot Brat Pitt ali George Clooney ali se prijateljsko objeti z najboljšim prijateljem (kajti tudi tem stvarem se v skrajni fazi, oziroma s "trdnim prepričanjem", da pripeti vsaj nastavek homoseksualnih tendenc), in tudi če imate čudovitega otročička, zaradi samo enega potomca, ki ste ga pridelali, še niste tista prava, pristna družina, niste "temeljna vrednota naše prihodnosti". Precej zafrknje-no, mar ne? A morda se v tem svojem konceptualnem paberkovanju motim - konec koncev nisem univerzitetno izobražen strokovnjak na področjih psihologije, socialnega dela, psihiatrije, pediatrije, sociologije družine in tako dalje. A po drugi strani to ni niti Aleš Primc. Gregor Alič POLI ZUR - Čuki in Ribič Pepe Karnevalska dvorana Ptuj ČETRTEK, 16. februar 2012, ob 16. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM Catering Štajerski kurenmvanje20i2 ^ökHERITAGE festival ÍFEM* MARIB0R2012 ** * • europsba prestolnica büture pxxtneribo meito Ptuj Foto: DK Foto: DK Ormož • Projekcija filma in pogovor s scenaristom Najdenček na muzejski sceni V beli dvorani ormoške grajske pristave sta se Aleš Arih in Martin Steiner iz Pokrajinskega muzeja Ptuj -Ormož pogovarjala z Boštjanom Rihtarjem, scenaristom filma Najdenček, ki je v okviru otroškega in mladinskega programa Televizije Slovenija nastal po literarni predlogi pisatelja Franca Ksavra Meška Ciganček iz zbirke Mladi po srcu. Najprej so prikazali film, pri katerem je sodelovalo veliko domačinov. Boštjan Rihtar je povedal, da kogar koli je poprosil za pomoč ali sodelovanje, povsod so se vrata odprla in to mu je ves čas dajalo delovni elan. Od zasnutka filma pa do realizacije so minila štiri leta. Boštjan Rihtar je v otroških letih preživljal šolske počitnice pri Svetem Tomažu, od koder izvira njegov rod. Ob večerih je bila navada, da se je veliko bralo, in tako se je srečal z deli Franca Ksaverja Meška, čigar ime se je vedno izgovarjalo s posebnim spoštovanjem. Ko se je pred leti z družino preselil v te kraje, je ponovno začel prebirati Me-škove knjige, in ko je prebral Cigančka, je takoj vedel, da je ta zgodba vredna večje pozornosti. Boštjan Rihtar je povedal, da je bil to njegov prvi scenarij, sanje o tem posneti film pa so v njem žive že od otroštva, ko so se otroci igrali snemanja filma z lesenimi kamerami. Realizacija zamisli je zahtevala veliko poti, med katerimi sta bili odločilni priporočilno Foto: Viki Ivanuša Aleš Arih in Martin Steiner sta na muzejsko sceno povabila scenarista filma Najdenček Boštjana Rihtarja. pismo dramaturga Andreja Vajevca, s pomočjo katerega je Rihtar uspel podkrepiti svoj projekt in navdušiti urednika Milana Deklevo. V filmu je veliko glasbe, ki jo je napisal Lucian Feguš, njegovi sinovi pa so melodije zaigrali in posneli. Pel je pevski zbor iz Go-rišnice, nekaj pevk od Svetega Tomaža in drugi pevci. Snemanje je trajalo 21 dni, zahtevalo pa je kompletno ekipo, in ker je televizija ravno takrat nabavila nove digitalne kamere, je film posnet v najmodernejši tehnologiji. Martin Steiner je povedal, da vidi v tem izdelku združene tri filme: igranega, glasbenega in dokumentarnega. Rihtar pa je prepričan, da mu je v veliko pomoč pri pisanju scenarija to, da dejansko izvira iz tega okolja, ga pozna in nosi v sebi. Jezik scenarija je mešanica dialektov iz Gorišnice in od Sv. Tomaža, nekaj pa je mestnega jezika. „Ksaver Meško je zgodbo napisal po svoje, jaz sem jo obdelal v scenarij, režiser Zoran Lesič je videl reči tudi skozi svoje oči, končni izdelek pa je nekaj drugega kot knjiga. Vendar je Meškova vzgojna nota prisotna in ima še danes veliko povedati," pravi scenarist Boštjan Rihtar. Lokacije in kostumi so nastajali timsko, veliko predmetov iz bilo izposojenih iz različnih virov, v filmu je velik poudarek na rekvizitih in narejen je bogato. Rihtar je povedal, da so kar dolgo čakali na termin snemanja in da sta imela oba druga filma, ki sta se še snemala, tisto leto prednost. Zato je snemanje potekalo pozno jeseni, ko je bilo že precej mrzlo. Igralci so morali precej potrpeti, a nagrada za to so fantastične barve, ki dajejo filmu določeno patino, ki jo tak film mora imeti. Žal filma prestolnica ni sprejela odprtih rok, saj je bil to edini film, za katerega ni bila pripravljena premiera v Kinu Dvor. Ampak Boštjan Rihtar se ne da in pravi, da pride Ljubljana še na vrsto. Morda z drugim filmom, ki ga že pripravlja, a bo do realizacije verjetno preteklo še nekaj let. Veliko mu pomeni tudi priznanje Toneta Partljiča, ki mu je po ogledu filma povedal: „Pričakoval sem film, videl pa sem umetnino." Viki Ivanuša Ljutomer • Gledališčniki napolnili dvorano Spusti me pod odejo Ljutomerska gledališka skupina pri KD Ivana Kaučiča je pripravila komedijo in jo minuli petek prvič predstavila občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano doma kulture. Režiser Srečko Centrih je poskrbel za odlično igralsko zasedbo, ki je nastopila v delu Raya Cooneya Spusti med pod odejo. Zaigrali so: Ljuba Er-hatič (Joana), Marko Jerebic (Philip), Andrej Rus (Alistaire), Jože Laba (Henry), Da- nijela Kutnjak (Linda), Petra Šilec (Silvia), Robi Semenič (Walter) in Fani Zorec (Olivia Smythe). Zgodba pripoveduje o dogajanju, v katerem nekdo nekaj sliši, česar ne bi smel, ali pa se znajde tam, kjer mu ni mesto, ker tam nekdo čaka nekoga drugega. Philip in njegova žena Joan sta povabljena na poslovno večerjo in njuno stanovanje bo nezasedeno pol noči. Pojavijo se številni »črni« partnerji, ki želijo izkoristiti stanovanje za ljubezenski večer. Vsi so pripravljeni, toda Ljutomerski gledališčniki; prvi z desne je režiser Srečko Centrih. zaradi sumljivega pisma, ki ga pomotoma v roke dobi Philip, in napada ljubosumnosti večerja odpade. Naenkrat se v stanovanju srečajo ljudje, ki se nikakor ne bi smeli srečati. Tako ostane edina skrb, kako skriti ljubimca, kako prevarati moža, kako lagati, kako biti na samem z ljubico ter koga vse »položiti« in kako. Komični dogodki si sledijo v zaporedju, ki gledalca poldrugo uro spravljajo v smeh in zabavajo. Po predstavi je predsednica sveta Sklada RS za kulturno dejavnost - območne izpostave Ljutomer Cilka Jakelj podelila članom ljutomerske skupine Petri Šilec, Andreju Rusu, Milanu Prelogu in Gorazdu Polaniču Linhartove srebrne značke, gledališko iskrico kot zahvalo za pomoč, zvestobo in vzpodbudo pri ustvarjanju ljutomerskih gle-dališčnikov pa sta prejela zakonca Vida in Vlado Mihalič iz Stročje vasi. Prisotni v dvorani so se z minuto molka poklonili nedavno preminulemu dolgoletnemu izvrstnemu igralcu in režiserju Ivanu Žnidariču. NŠ Natalija Skrlec, Radio Ptuj Komentar tedna Vse je biznis K današnjemu razmišljanju me je spodbudilo predavanje Vesne Vuk Godina, ki je v Ormožu predavala o pravljičnem starševstvu. S povedanim je marsikoga šokirala in vzpodbudila k razmišljanju. Kajti marsikomu se je v tistem trenutku prižgala lučka za alarm: čisto zares je vse biznis. Vse v življenju je pogojeno s tem, koliko in kako trošimo, koliko porabimo in kaj bomo kupili. Kot pravi Godina, so nas marketinški strokovnjaki uspeli prepričati, da enostavno več ne znamo živeti. Ne znamo živeti drug z drugim, ne znamo se pogovarjati, ne znamo si prisluhniti, ne znamo vzgajati otrok. Za vse potrebujemo pomoč strokovnjakov. Marketinški mehanizem nas je uspel prepričati da smo popolni bedaki, da ne znamo opravljati stvari, ki so jih številne generacije počele povsem samoumevno. Naše babice so točno vedele, kako pripraviti zdravo kosilo. Zdaj za to potrebujemo priročnik. Številne generacije so točno vedele, kako otroka navaditi na kahlico, zdaj pa je za to potrebnih pet knjig različnih strokovnjakov. Perila ne znamo več primerno oprati in parketa ne zloščiti, brez da bi prej kupili revijo, v kateri so zapisani najnovejši nasveti in seveda dodana priporočila, katere izdelke je treba kupiti. Tudi pogovarjati se več ne znamo brez pomoči. Ste opazili, da nas z vseh koncev in krajev dobesedno bombardirajo z nasveti, kako najti primernega kandidata za partnerja, kako se zaljubiti, katere teme načeti na prvem, drugem in tretjem zmenku, kaj je primerno in kaj popolnoma zgrešeno darilo za valentinovo ali rojstni dan, kako se pogovarjati s partnerjem, kako razumeti otroka. Če smo res tako nesposobni, kako je uspevalo našim staršem, pa starim staršem? Brez priročnikov in pogovorov s terapevti so vzgojili pet, šest ali več otrok, v hiši je vladal red, vsak je vedel, kaj je njegova naloga, vsi so bili siti in zdravi. Brez enega samega priročnika ali terapevta. Življenje je postalo velik posel. Marketinški strokovnjaki so iznašli način, kako iz nas narediti popolne potrošnike. Kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo; namesto da bi se pogovarjali z domačimi, se hodimo pogovarjat s terapevti. Prav vsak del našega življenja je zanimiv za nekoga, ki bi rad z nami kaj zaslužil oziroma od naše zmedenosti imel kaj koristi. Vse v življenju je biznis. In če zaključim pri večno aktualni temi -politiki: da je vse samo en velik posel, nam dokazujejo tudi naši izvoljeni predstavniki ljudstva. Ob oblikovanju vlade je več kot jasno, da gre samo za posel - ti meni to, jaz tebi tisto, ta položaj zamenjam za onega, naša stranka vam popusti tu, v zameno, da vi nam pomagate pri tistem. Gre za trgovino z bogatimi dividendami za tiste, ki znajo prodajati, in kredite z oderuški obrestmi za tiste, ki nasedejo sladkim besedam. Pozabite na blaginjo državljanov, na socialne pravice, enake možnosti za vse ... Vse to so samo dobro naštudirani marketinški prijemi. Celofan in rožnati trakovi, ki so nas prepričali, da nam točno določeni ljudje in skupine lahko vse to ponudijo. V resnici gre samo za interese - osebne in strankarske, predvsem pa finančne. Vse je namreč samo biznis. RADIOPTUJ 89,8 «98,2° 104,3 www.radio-tednik.si Rokomet V Gorišnici prvi poraz Slovenj Gradca Stran 12 Rokomet 2. kurentov turnir Nedelj-čanom in Ajdovkam Stran 12 Milan Zupanc Z delom se je zapisal na številnih področjih Stran 13 Strelstvo Raušlova in Venta ostala brez norme za EP Stran 13 Nogomet Na trenerskem seminarju kar 120 udeležencev Stran 14 Mali nogomet V Gorišnici prvak Muretinci - Mala vas Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik $ ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Aluminij Novinci Štrukelj, Tisaj in Kavčič Nogometaši Aluminija so v polnem teku priprav, saj je do pričetka drugega dela prvenstva v 2. SNL ostal še dober mesec. Odigrali so že nekaj pripravljalnih tekem, vendar manj kot ponavadi. Razlog tiči v mrzlem vremenu, v katerem so poškodbe bolj pogoste in v tem primeru je tveganje preveliko. Nogometaši iz Kidričevega so po odigranih štirinajstih krogih zadovoljni, saj se nahajajo na 1. mestu prvenstvene razpredelnice z lepo prednostjo pred drugim Dobom, ki znaša devet točk. Kljub lepi prednosti želijo Kidričani dobro pripravljeni pričakati pri-četek nadaljevanja prvenstva, kar pomeni, da želijo ostati na vrhu do konca prvenstva. V zimskem prestopnem roku je prišlo tudi do nekaterih sprememb v igralskem kadru, ki pa naj ne bi pomenile oslabitve ekipe. Od nosilcev igre sta odšla samo Andraž Bajlec (Avstrija) in Miha Ko-kol (Zavrč), medtem ko Daniel Ljubec (Stojnci) in Aleš Fekonja (Veržej) nista dobila veliko priložnosti za igro. Tretji vratar Denis Zajc je odšel v Stojnce. Tehnični direktor in igralec Aluminija Marko Kmetec, ki je v prvem delu prvenstva dosegel tri zadetke, nam je o prihodih dejal: »V klubu smo se dogovorili za sodelovanje z Janom Štrukljem in Nikom Tisajem, sicer našima nekda- njima mladincema, ki sta nazadnje igrala za Dravinjo Kostroj. Prišel je tudi igralec zvezne vrste Alen Kavčič, ki je doslej igral v Avstriji. Delamo tako, da bi nadaljevali z dobrimi in uspešnimi igrami tudi v spomladanskem delu prvenstva in nato kot prvi prišli čez cilj.« Z nogometaši Aluminija je vadil tudi njihov nekdanji nogometaš Doris Kelenc, ki je tudi nastopil proti NK Celje. Doris je prekinil sodelovanje s Koprom in je v iskanju novega kluba. Ali bo ostal v Kidričevem, pa je odvisno od uspešnosti iskanja novega angažmaja. Če tega ne bi bilo, bi se Aluminij in Doris Kelenc verjetno pogovarjala o sodelovanju. Danilo Klajnšek J J F' m. J • 1 m H p* 1 M ^" » -V MkBuJw „i'-:--.:-''. ' '■ Foto: Črtomir Goznik Jan Štrukelj (desno) je eden izmed treh novincev v dresu Aluminija; tako bo postal soigralec kapeta-na Denisa Topolovca (Aluminij, levo). Rokomet • NLB leasing liga, 17. krog Vinarji neuspešni v Krškem Krško - Jeruzalem 24:20 (11:8) KRŠKO: Jelovčan (19 obramb), Žitnik (1 obramba - 1 x 7m); Miklav-čič 1, Cehte 1, Jazbec 5 (3), Klepej 3, Knez 4, Drugovič 4, Pfajfar, Ko-drič, Drnovšek, Ferkulj 2, Čanžar 3, Koprivc 1, Lazovic, Dražetic. Trener: Uroš Šerbec JERUZALEM: Jelen (10 obramb), Belec (2 obrambi), Žuran; Korpar 1, Krabonja, Žmavc, Bogadi 2, Radujkovic 3, Čudič 6 (2), Špiljak, Sok 2, Hebar, Kljajič, Cingesar 6, Šišmanovič, Hrastnik. Trener: Saša Prapotnik SEDEMMETROVKE: Krško 4/3; Jeruzalem 4/2. ZKLJUCITVE: Krško 6; Jeruzalem 14 minut. IGRALEC TEKME: Rok Jelovčan (Krško). Rokometaši Jeruzalema so bili neuspešni na pomembnem gostovanju v Krškem. Gostitelji so Vinarje s počasno igro v napadu izkušeno zvabili v svojo mrežo, tako da je bila celotna igra Jeruzalema v napadu vse prej kot hitra. Igralci so se odločali za samostojne prodore in strele, kjer pa jih je z obrambami dočakal vratar Rok Je-lovčan, ki je do odmora zbral 12, do konca tekme pa kar 19 obramb. Na drugi strani je Gašper Jelen v 1. polčasu zbral 8, do 50. minute pa 12 obramb. Za Ormožane sta bili usodni uspešni seriji Krškega v 1. in 2. polčasu, kjer je varovancem trenerja Uroša Šerb-ca uspel delni izid s kar 9:0. V 1. polčasu je bil izid izenačen do 15. minute in rezultata 5:5, nato je sledil 11-minutni ormoški mrk brez zadetka in Krča-nom je uspel delni rezultat 5:0, 10:5. Krško je ob izključitvah gostov spretno izkoriščalo igro z igralcem več in prav vsako izključitev Jeruzalemčkov izkoristilo z delnim izidom 2:0. Šele v zaključku prvega dela tekme so se rokometaši Jeruzalema sprostili in zaostanek 11:6 spremenili v zaostanek Uroš Šerbec (trener Krško): »Zelo težka tekma, vendar je zmaga zasluženo ostala doma. Obramba v 1. polčasu je bila odlična, v 2. polčasu nismo blesteli v obrambi, vendar je napake v obrambi popravljal vratar Jelovčan s svojimi obrambami. Zadovoljen sem z našo borbenostjo, ki je bila na maksimalni ravni.« Saša Prapotnik (trener Jeruzalem): »Obrambo smo odigrali dobro, napad pa katastrofalno. Zgrešeni zicerji so nas stali zmage. Čestitem Krškemu na zmagi, vzeli so ponujeno.« Tadej Sok (Jeruzalem Ormož): »Razočarani smo s končnim rezultatom. Nismo se držali dogovora iz slačilnice, da bomo igrali čvrsto obrambo in nato s hitrim prenosom žoge skušali doseči čim več lahkih zadetkov. Imeli smo težave na postavljeno obrambo in zato tudi tako malo število doseženih golov. Preveč smo zaključevali z meti iz neizdelanimi priložnostmi.« z 11:10. Jeruzalem je zadnjič izenačil na 14:14, pri zaostanku s 15:14 pa zapravil dve lepi priložnosti za novo izenačenje. Zgrešene strele in tehnične napake Vinarjev so spretno izkoristili Krčani, ki so s seriji 4:0 povedli z 18:14. Kljub spremembam načina igre v obrambi Ormožanom več ni uspelo ujeti domačinov, ki so tekmo mirno pripeljali k srečnemu koncu. V sicer po kvaliteti povsem povprečni predstavi si obe ekipi zaslužita pohvalo za igro v obrambi. Krčani za obrambo 6 - 0 in Ormožani za obrambo 3 - 2 - 1. Uroš Krstič V sredo na Hardeku vinarsko-pivovarski obračun Na Hardeku se bosta na praznično sredo, 8. 2., pomerili ekipi Jeruzalema in Celja. Tekma 18. kroga je na sporedu že med tednom, saj Celjane ob koncu tedna čaka nastop v Evropi, gostovanje pri danskem Aarhusu. Vinarsko-pivovarski obračun se bo pričel ob 19. uri in zagotovo bo Športna dvorana v Ormožu lepo polna. Jeruzalemčki so na gostovanju v Krškem razočarali in doživeli zaslužen poraz: »Po porazu v Krškem nam ne preostane nič drugega, kot da dvignemo glave in poskušamo proti Celjanom pred domačo publiko prikazati čim boljšo predstavo. Gostje so favoriti, vendar če nam bodo ponudili vsaj majhno priložnost, jo bomo skušali izkoristiti in vzeti vsaj točko,« je pred tekmo povedal strateg Vinarjev Saša Prapotnik, ki je še omenil, da upa na čim številčnejšo podporo domačih navijačev, ki Jeruzalemu ogromno pomenijo. Tudi Tadej Sok, desno krilo Jeruzalema in prvi strelec ekipe v tem prvenstvu, razmišlja podobno kot trener Prapotnik: »Celje je favorit. Mi igramo na vsaki tekmo na zmago. Ne bomo se predali, naredili bomo vse, da jih presenetimo. Upam na podporo navijačev.« Celje je v zadnjem krogu zanesljivo in visoko ugnalo Maribor (34:25). S 15 obrambami je blestel Dejan Peric, v napadu pa sta bila zelo razpoložena krilna igralca Luka Žvižej (8 zadetkov) in Gašper Marguč (7 zadetkov). Bivši igralec Jeruzalema, Rok Žuran, ki je »uničil« vinarje v prvem delu prvenstva v Zlatorogu, je dosegel 3 gole. Žuran bo zagotovo eden izmed najnevarnejših pivovarjev v sredo na Hardeku. Ne glede na to da je favorit znan, je tekma med Jeruzalemom in Pivovarno Laško vredna ogleda. Gašper Jelen (Jeruzalem Ormož) in soigralci že v sredo pričakujejo domači obračun s Celjani. Prijateljska tekma: Velika Nedelja Carrera Optyl Ivančica 32:22 (19:13) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec, Majcen 2, Kaučič, Ko-cen, Hanželič 2, M. Horvat 10, Bezjak, Meško, Veselko 1, Škripec 5, Ivančič 4, Marin 1, Lorenčič, Špindler, K. Preac, T. Preac, Dogša. Rokometaši iz Velike Nedelje so pred nadaljevanjem prvenstva (v prvi tekmi se bodo pomerili z ljubljanskim Slovanom) odigrali še zadnje pripravljalno srečanje; gostili so ekipo Ivančice iz sosednje Hrvaške. DK Rokomet • 2. SRL (m) V Gorišnici prvi poraz Slovenj Gradca Moškanjci Gorišni-ca - Slovenj Gradec 2011 22:21 (7:11) GORIŠNICA: E. Bratuša, Petek 1 (1), Zorli 1, Bedrač 2, Valenko 4, Ar-nuš, Balas, Lozinšek, Gerčar, Luka-ček 1, Dimec 6 (5), Firbas 1, Preac 2, Vincek 2, B. Bratuša, Pravdič 2. Trener: Sebastjan Oblak. SLOVENJ GRADEC: Šavc 3 (1), Voršič 5, Zbičajnik, Hanžekovič, Kašnik, Levc, Kresnik 2, Pohorec, Ošlovnik, Čivčič, Kobold 4 (2), Šol, Vrečar 4, Poklič 2, Podstenšek 1, Humek. Trener: Sebastjan Sovič. SEDEMMETROVKE: Gorišnica 7(6), Slovenj Gradec 3(3); IZKLJUČITVE: Gorišnica 10, Slovenj Gradec 4 minute. Rokometaši v 2. ligi so pričeli s tekmovanjem v drugem delu prvenstva. Takoj se je pričela borba za prvo in drugo mesto, ki vodita v višji rang tekmovanja. Glede na prvi del prvenstva bi naj bil prvak praktično že znan - ekipa iz Slovenj Gradca je doslej zabeležila same zmage -, medtem ko je boj za 2. mesto odprt. Na njem so trenutno rokometaši Moškanjcev - Gorišnice, za njimi pa kar nekaj zasledovalcev. Tako je bilo gostovanje Korošcev v Gorišnici brez dvoma derbi kroga, gostje pa so veljali za favorita. Samo srečanje so popestrili kurenti iz Formina in dokaj številni - in tudi gla- 2. SRL (m) REZULTATI 14. KROGA: Mo- škanjci - Gorišnica - Slovenj Gradec 2011 22:21, Drava Ptuj - Brežice 34:25, Rudar - Črnomelj 28:31, Nova Gorica - Mitol Sežana 25:21, Mokerc Ig - Arcont Radgona 33:27 1. SLOV. GRADEC 13 12 0 1 24 2. MOŠKANJCI - GOR. 13 10 0 3 20 3. MOKERC IG 13 10 0 3 20 4. RADEČE MIK CELJE 12 9 0 3 18 5. ČRNOMELJ 13 9 0 4 18 6. BREŽICE 13 7 0 6 14 7. DRAVA PTUJ 13 6 1 6 13 8. ARCONT RADGONA 13 6 1 6 13 9. NOVA GORICA 13 4 0 9 8 10. MITOL SEŽANA 13 3 0 10 6 11. COL 12 3 0 9 6 12. POMURJE 12 1 2 9 4 13. RUDAR 13 1 0 12 2 Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorišnice (na fotografiji Dejan Dimec) so prva ekipa, ki je v letošnji sezoni ugnala Slovenj Gradec. sni - domači navijači. Uvodni del je pripadel gostom iz Slovenj Gradca, ki so hitro povedli 1:4. Domačinom igra v napadu nikakor ni stekla; bolje je delovala trda obramba, ki jih je držala pokonci. Gostje so vodili že 5:10, s čimer so si naredili dobro osnovo za drugi polčas in novo zmago. V drugem polčasu pa se je igra rokometašev Moškanjcev - Gorišnice močno popravila tudi v napadu: manj je bilo tehničnih napak, obramba na čelu z odličnim domačim vra- tarjem Maticem Gerčarjem pa je še vedno delovala odlično. Z garanjem so ustavili prizadevanja gostov, da si povrnejo vodstvo, kot so ga imeli v prvem polčasu. V 46. minuti so domačini prvič na srečanju izenačili (16:16), ob tem pa ostali brez izključenega Dejana Lukačka. Z igralcem manj so še bolj strnili vrste in v dveh minutah dosegli dva zadetka ter povedli 18:16 - obakrat je bil uspešen Sebastjan Oblak, trener Moškanjcev - Gorišnice: »O tekmecu smo vedeli vse, tako da smo se 14 dni dobro pripravljali na to tekmo. Na koncu nam je uspelo premagati sicer zelo dobro ekipo Slovenj Gradca. Naredili smo manj napak in osvojili pomembni točki. S tem smo dokazali, da lahko z domačim kadrom posežemo po visokih mestih.« Matic Gerčar, vratar Moškanjcev - Gorišnice: »Vsi smo veseli zmage. Dobre priprave in garanje skozi vso tekmo se nam je izplačalo. Vsak igralec je dal vse od sebe in tako smo na koncu s kolektivnim borbenim duhom prišli do pomembne zmage.« Rokomet • Veteranski turnir na Ptuju 2. kurentov turnir Nedeljčanom in Ajdovkam V soboto je bilo v Športni dvorani Center na Ptuju zelo živahno, saj so ptujske rokometne veteranke že drugič zapored vzorno organizirale kurentov turnir za veteranke in veterane. Na lanski premieri je nastopilo skromno število ekip, letos pa so imele vrle punce predvsem v moški konkurenci kar nekaj preglavic z velikim odzivom. Letošnji turnir je bil še posebej zanimiv, saj je sodil v sklop EPK. Pri dekletih so nastopile štiri ekipe, največ pa so prikazale Ajdovke, ki so zmagale na vseh treh tekmah. Domačinke, organizatorke turnirja, so bile z dvema zmagama druge. Pri moških je nastopilo osem moštev, ki so bila v predtekmovanju razdeljena v dve skupini. Zmagovalca skupin sta se udarila za 1. mesto, drugouvrščena pa za 3. mesto. V tekmi za tretje mesto smo videli dvoboj Gorišnice in Sevnice, minimalno so slavili Posavci. Finalni obračun je bil rezultatsko precej napet, po 24. minutah igre pa so zasluženo slavili veterani Velike Nedelje Carrere Optyla. Vzorno organi- Foto: Črtomir Goznik Veteranke Ptuja so osvojile 2. mesto, ob tem pa so vzorno opravile vsa organizacijska dela. ziran turnir si je ogledalo precej gledalcev, pozdravni govor in uradna otvoritev turnirja pa sta pripadla 13. princu karnevala Vladu Hvalcu, Juriju Opros-snitzerju, ptujskemu grajskemu kapetanu. Vse nastopajoče so čakale lepe nagrade, najboljše ekipe v obeh konkurencah pa so prejele še pokale, medtem ko sta zmagovalca v vsaki konkurenci domov odnesla tudi maketo kurentov. Poleg tega so si nastopajoči ogledali tudi ptujsko vinsko klet, po turnirju pa je sledil »tretji« polčas v eni izmed znanih gostiln v okolici Ptuja. Tadej Podvršek Rezultati, ženske: Ptuj - Zagorje 12:8, Idrija - Ajdovščina 11:13, Zagorje - Idrija 10:5, Ptuj - Ajdovščina 11:15, Ajdovščina - Zagorje 10:9, Ptuj - Idrija 10:8 Vrstni red: 1. Ajdovščina, 2. Ptuj, 3. Zagorje, 4. Idrija Najboljša strelka: Natalija Kodrič (Ajdovščina) Najboljša vratarka: Magda Gruden (Idrija) Moški: za 3. mesto: Gorišnica - Sevnica 10:11 za 1. mesto: Velika Nedelja -Ormož 8:7 Vrstni red: 1. Velika Nedelja Carrera Optyl, 2. Ormož, 3. Sevnica, 4. Gorišnica, 5.-8.: Ptuj, Maribor, Dol pri Hrastniku, Ribnica Najboljši strelec: Silvo Kirič (Ormož) Najboljši vratar: Dominik Fun-tek (Ormož) Postave ekip: Ptuj - ženske: Mlač Černe, Šekuljica, Pučko, N. Potočnik, Kokol, Gomilšek, Majnik Krajnc, Mlakar, Podpadec, Šincek, Malek, Grego-rec, A. Potočnik Gorišnica: Petek, Rižnar, Borut Kostanjevec, Boštjan Kostanjevec, Zlatko Roškar, Zdravko Roškar, Šandor, A. Sok, N. Sok, D. Kelenc, Maj-cenovič, Pravdič, Žnidarič, Ranfl Velika Nedelja Carrera Optyl: Kovačec, Kvar, Mesarec, Kumer, Špin-dler, Marin, Šoštarič, Cvetko, Kokol, Vaupotič, Planinc, Bezjak, Kosi Ptuj - moški: Mikolič, Mešl, Vukašinovič, B. Kelenc, M. Kelenc, Krasnič, Osterc, Turnšek, Štager, Valenko, Klinc, Bistrovič, Petek, Planinc, Žmavc Ormož: Antolič, Juršič, Dajčbauer, Luskovič, Funtek, Smodek, A. Potočnjak, N. Potočnjak Kirič, Ivanuša Matjaž Valenko. Sledila je razburljiva končnica srečanja. Domačini so v njo krenili z dvema zadetkoma prednosti (21:19), rokometašem Slovenj Gradca pa je uspelo izenačiti na 21:21. Domačinom je za zadnji napad ostalo pol minute. Nekaj sekund pred koncem se je nad gostujočo obrambo dvignil eden izmed junakov tega srečanja, Matjaž Valenko, in zadel za zmago svoje ekipe, s čimer je sprožil val veselja v gorišniški dvorani. Danilo Klajnšek Fantastičen finiš Drave zlomil Brežice: Drava - Brežice 34:25 (14:13) RK DRAVA PTUJ: Bedenik, Ko-štomaj, Čeh 3, Toš 5, Maroh 2, Jan-žekovič 3, Bezjak 5, Verdenik 1, Požar 4, Pukšič 7, Ferk 1, Zolar, Horvat, Sabo 3. Trener: Tomi Matjašič. Če je soditi po izidu prve tekme »spomladanskega« dela prvenstva, je pred rokometaši Drave uspešna pomlad. Na Ptuju je v petek zvečer pred solidnim številom gledalcev gostovala okrepljena ekipa Brežic, ki je dolgo časa nudila dostojen upor modrim, toda Drava je v končnici srečanja pokazala, da je pred nadaljevanjem prvenstva odlično pripravljena na nove izzive. V dobri, predvsem pa hitri rokometni predstavi smo videli dokaj izenačen začetek srečanja, rahlo pobudo pa so imeli gostje. Ti so takoj povedli, saj je bilo v 8. minuti že 3:5. Dve minuti kasneje so imeli gostje zadnje vodstvo na tekmi (4:5), saj so nato vajeti igre v svoje roke prevzeli modri in v 19. minuti prišli do prve otipljivejše prednosti na srečanju (10:6). Toda nekaj nezbranosti in zapravljenih žog je botrovalo temu, da smo spremljali napeto in izenačeno končnico prvega polčasa, ki so ga z minimalno razliko dobili domačini. Tudi uvod drugega polčasa je minil v izenačenem rokometu. Igralo se je »gol za gol«, dokler niso Ptujčani v 38. minuti pobegnili na +4 (18:14). Toda tudi ta prednost ni prinesla mirnega spanca v domač tabor, saj tekma še ni bila dobljena. V sami končnici pa so »dravaši« zaigrali kot znajo. Razigral se je Pukšič (skupaj 7 zadetkov), sicer odlična vratarja sta praktično zaklenila svoja vrata, granitna obramba Brežicam ni dovoljevala zadetkov, steklo je v napadu in prednost je rasla iz minute v minuto. Gostje niso zmogli slediti temu tempu Drave in na koncu so morali podpisati kapitulacijo. Razigrana četa Tomija Matjašiča je v drugem delu igre prikazala verjetno najboljšo predstavo, odkar mladi strateg sedi na klopi modrih, pohvale za odlično odigrano tekmo pa si zaslužijo prav vsi rokometaši, ki so bili na parketu. Ptujčane naslednji konec tedna čaka gostovanje v Sežani. Če bodo igrali tako, kot so na srečanju proti Brežicam, uspeh ne bi smel izostati. Tadej Podvršek Tomi Matjašič, trener Drave: »Mislim, da smo odigrali odlično srečanje, še posebej v drugem polčasu. Čestitam svojim fantom, ki so pokazali zelo dobro igro, pohvalil pa bi prav vse. Brežice so se sicer okrepile, toda fantje so se dosledno držali navodil in zaradi tega smo visoko slavili. Dokazali smo, da se nam ob pravem pristopu ni treba bati nikogar in tako bomo odpotovali tudi v Sežano.« Košarka • 4. SKL - vzhod Le ena četrtina dobre igre ... KK Ptuj - Primafoto Slovenj Gradec 57:76 (18:11, 16:23, 13:24, 10:18) KK PTUJ: Hameršak, Kranjc 3, Franjkovič 8, Kramberger, Dreven-šek 1, Pleskonjič 3, Vodušek 14, Horvat 10, Jakomini, Holc 16, Čoh. Trener: Matjaž Damiš. Košarkarji Ptuja so na dvoboju z izkušeno ekipo Primafota fantastično odigrali prvih deset minut, medtem ko bi bilo naslednjih trideset najbolje hitro pozabiti. Domačini so pod vodstvom Alena Horvata začeli tekmo zelo organizirano: natančno so zaključevali napade, dobro so prodirali pod koš, dobivali so skoke pod košema in v peti minuti povedli 9:0. Gostje so se do konca četrtine komaj dodobra segreli in so izid znižali na 18:11. V nadaljevanju so igralci iz Slovenj Gradca v nekaj minutah izenačili, predvsem pa so domačine »zmedli« z zelo gibljivo consko obrambo. Najbolj pomemben element, ki je pripadel Primafotu, je bil od prve četrtine naprej skok, saj so imeli višje in težje košarkaše, ki so pod košema dodobra izkoriščali svoje telesne prednosti. Z dvema trojkama v sredini druge četrtine so gostje prvič na tekmi povedli 29:28, ob polčasu pa je bil izid 4. SKl - vzhod 1. CELJSKI VITEZ 12 12 0 24 2. POSAVJE PODBOČJE 11 10 1 21 3. KOROŠKA PREVALJE 11 6 5 17 4. RUŠE 11 5 6 16 5. PRIMAFOTO S. GRADEC 11 4 7 15 6. PTUJ 11 3 8 14 7. POSAVJE SEVNICA 11 2 9 13 8. ŠRK KOŠI ŠENTJUR 14 4 10 12 neodločen, in sicer 34:34. V nadaljevanju so Korošci hitro odvzeli nekaj žog in dosegli preveč lahkih košev, tako da so se hitro oddaljili za deset točk prednosti. Ptujčani so pod pritiskom zaostanka ponovno naredili preveč tehničnih napak, prav tako pa so zaključevali akcije iz neizdelanih napadov. Še najbolj razpoložen domači igralec v napadu je bil Holc, ki je skupno dosegel 16 točk. Horvat je bil na parketu večino časa, zato se mu je ob koncu poznala utrujenost. V zadnjih desetih minutah so domačini preveč divjali na igrišču ter dobesedno poklanjali žogo gostom. Ti so se razigrali v napadu, tako da je končna razlika narasla na nerealnih 19 točk. Do konca prvenstva so še tri srečanja in trener ptujske ekipe Matjaž Damiš, ki dobro dela z igralci na treningih, si želi še vsaj kakšne zmage in vidnejšega napredka v igri. David Breznik Naj bo vaša odločitev pravilna Ponovno se za devetošolce bliža dan D. Že čez nekaj tednov bodo morali sprejeti pomembno odločitev: kje nadaljevati šolanje. Izbira je pestra, ponudba zanimiva, a vendar marsikdo še ni povsem prepričan o svoji odločitvi. Tisti, ki kolebajo, so te dni v precepu. Za te kot tudi za tiste, ki želijo svojo odločitev le še potrditi, bodo ta teden izpeljali informativne dneve. Ti so namenjeni predstavitvi dela na šolah. Vsaka bo seveda svoj program poskušala predstaviti čim bolj zanimivo in mamljivo. Dejstvo pa je, da slabih šol pri nas ni. Vsaka se trudi svojim dijakom ponuditi največ znanja in spretnosti. Vse poudarjajo tudi praktična znanja in sodelovanje z gospodarstvom. Zato je najpomembneje, da odloči želja posameznika. Vplivi okolja, nameni staršev, dvom o zaposljivosti in vse ostalo bi moralo biti drugotnega pomena. Najpomembneje je, da je izbira po volji bodočega dijaka, tistega, ki bo naslednjih nekaj let posvetil določenemu področju. To naj bo vodilo slehernega deveto-šolca. Nenazadnje, tudi če bo uspešno končal šolo, za katero se ni odločil samostojno, bo v njem zmeraj kanček dvoma o pravilnosti izbire. Ni lepšega kot učiti se o stvareh, ki te zanimajo, delati v službi, ki ti je pisana na kožo, in nasploh živeti življenje po la- stnih merilih. Vsi imamo svoje ambicije, želje in interese, pa čeprav smo pri tem stari le 14 let. Pa veliko sreče pri sprejemanju prave odločitve! Dženana Kmetec, urednica priloge Razpis za vpis v srednješolske programe in dijaške domove Kateri poklic izbrati in kje živeti? Že čez nekaj tednov bodo devetošolci morali sprejeti izjemno pomembno odločitev: kje nadaljevati šolanje. Prijavnice bo treba oddati najkasneje do 23. marca. V drugi polovici januarja je Ministrstvo za šolstvo objavilo Razpis za vpis v srednješolske programe in dijaške domove za šolsko leto 2012/13. Devetošolci in njihovi starši so ta dan nestrpno čakali. Po podatkih iz razpisa osnovno šolo v letošnjem šolskem letu zaključuje 17.662 učencev in učenk, kar je manj kot lani, ko jih je bilo 18.014. Kandidirali bodo lahko na skupno 22.039 vpisnih mest na srednjih šolah, kar pa ne pomeni, da se bodo vsi lahko vpisali na želeno šolo. V programih nižjega poklicnega izobraževanja je razpisanih 640 mest, v programih sre- dnjega poklicnega izobraževanja 5.275 mest, v programih srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja 8.490 mest, v programih splošnih gimnazij 6.061 mest, od tega je v zasebnih šolah razpisanih 455 mest in v programih strokovnih gimnazij 1.573 mest. Skupaj je v programih splošnih in strokovnih gimnazij razpisanih 7.634 mest. Vse srednje šole bodo organizirale informativni dan, na katerem bodo učenci in dijaki lahko dobili podrobnejša pojasnila o vpisu in izobraževanju ter druge informacije v zvezi s programi. Datumi, ki si jih velja zapomniti Vsi, ki se nameravajo v šolskem letu 2012/2013 vpisati v 1. letnik programov nižjega in srednjega poklicnega, srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja in gimnazij, morajo izbrani srednji šoli v predpisanih rokih in na predpisanih obrazcih oddati prijavo za vpis. Obrazec je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport, na razpolago pa je tudi v knjigarnah. Na ministrstvu opozarjajo, da je treba pred prijavo preveriti, ali je treba za vpis v program, ki si ga je posameznik izbral, poleg splošnih izpolnjevati tudi morebitne posebne pogoje, in do kdaj je treba predložiti dokazila o njihovem izpolnjevanju. Učenci osnovnih šol prijavnico skupaj s potrebnimi dokazili praviloma oddajo na osnovni šoli, ostali kandidati pa ali na osnovni šoli, na kateri so končali osnovnošolsko izobra- Kaj se bo dogajalo v prihajajočih mesecih? Mesec Točen datum Aktivnosti FEBRUAR 10. in 11. februar 2012 Informativni dan 15. februar Seznanjanje staršev in učencev z vsebinami razpisa za vpis v SŠ MAREC 1. - 6. marec Opravljanje preizkusov posebnih nadarjenosti, znanja in spretnosti ter ugotavljanje izpolnjevanja posebnega vpisnega pogoja kandidatov za športne oddelke programa gimnazije 23. marec Zadnji dan za prijavo na vpis v prvi letnik SŠ za šolsko leto 2012/2013 APRIL 16. april Morebitni prenosi prijav MAJ 17. maj Obveščanje kandidatov o morebitnih omejitvah vpisa JUNIJ 18. in 20. junij 28. junij Vpis oziroma izvedba prvega kroga izbirnega postopka Vpis kandidatov, uspešnih v 2. krogu 29. junij Objava prostih mest AVGUST 31. avgust Vpis na srednjih šolah, ki še imajo prosta mesta RAZMESTITEV PROGRAMOV: Ptuj in Ormož ževanje, ali pa jo posredujejo neposredno izbrani srednji šoli. Učenci, ki osnovno šolo zaklju- Vzgojno izobraževalni zavod Program Naziv poklicne/strokovne izobrazbe Trajanje izobraževanja Predvideno št. mest za novince Gimnazija Ptuj Volkmerjeva c. 15 Gimnazija Gimnazija (š) 4 4 140 18 Šolski center Ptuj Volkmerjeva c. 19 Biotehniška šola Pomočnik v biotehniki in oskrbi Gospodar na podeželju Cvetličar Vrtnar Kmetijsko-podjetniški tehnik Okoljevarstveni tehnik Pomočnik v biotehniki in oskrbi Gospodar na podeželju Cvetličar Vrtnar Kmetijsko-podjetniški tehnik Okoljevarstveni tehnik 2 3 3 3 4 4 16 26 13 13 14 28 Ekonomska šola Trgovec Ekonomski tehnik Aranžerski tehnik Ekonomska gimnazija Prodajalec Ekonomski tehnik Aranžerski tehnik 3 4 4 4 6688 2522 Elektro in računalniška šola Elektrikar Mehatronik operater Elektrotehnik Tehnik računalništva Tehnik mehatronike Elektrikar Mehatronik operater Elektrotehnik Tehnik računalništva Tehnik mehatronike 3 3 4 4 4 13 13 28 56 28 Strojna šola Pomočnik v tehnoloških procesih Oblikovalec kovin - orodjar Klepar - krovec Inštalater strojnih inštalacij Avtoserviser Avtokaroserist Pomočnik v tehnoloških procesih Oblikovalec kovin - orodjar Klepar - krovec Inštalater strojnih inštalacij Avtoserviser Avtokaroserist 2 3 3 3 3 3 16 13 13 13 26 26 28 Strojni tehnik Strojni tehnik 4 Gimnazija Ormož Hardek 5a Gimnazija 4 56 čujejo v tujini, prijavo pošljejo neposredno srednji šoli, na kateri se želijo izobraževati. Vsi prijavljeni učenci in dijaki bodo praviloma med 18. in vključno 20. junijem izbranim šolam predložili dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev. O točnih datumih in urah jih bodo obvestile šole. Učenci in dijaki, prijavljeni na šole oz. programe brez omejitve vpisa, bodo po predložitvi izvirnikov spričeval na vpogled ali kopijah izvirnikov tudi vpisani. Učenci in dijaki, prijavljeni na šole oz. programe z omejitvijo vpisa, pa bodo po predložitvi izvirnikov vseh dokazil na vpogled (spričeval in dokazil o doseženem številu točk iz nacionalnih preizkusov znanja ter potrdil o točkah, doseženih v skladu z merili, ki jih je definirala posamezna šola) ali kopij izvirnikov vseh dokazil sodelovali v izbirnem postopku. Učenci in dijaki, ki bodo izbrani v prvem krogu izbirnega postopka, bodo do 20. junija Učenci osnovnih šol oz. kandidati, ki se za vpis v 1. letnik programov nižjega in srednjega poklicnega, srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja ter gimnazij prijavljajo prvič, morajo prijavnico oddati najkasneje do 23. marca 2012. tudi vpisani. Učenci in dijaki, ki v prvem krogu ne bodo izbrani, bodo na šolah seznanjeni s prostimi vpisnimi mesti, na katera bodo lahko kandidirali. O razvrstitvi na eno od naštetih srednjih šol bodo obveščeni 27. junija. Če bodo razvrščeni na šolo, na kateri so oddali prijavnico, se bodo tam tudi vpisali. Če pa bodo razvrščeni na drugo šolo, bodo svojo prijavnico in dokumente dvignili ter jih odnesli na srednjo šolo, na katero bodo razvrščeni. Prosta vpisna mesta bodo objavljena na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport 29. junija. Srednje šole bodo sprejemale prijave oz. vpisovale dokler bodo imele prosta mesta, vendar najdlje do 31. avgusta. Če bo na šoli število prijavljenih učencev in dijakov za vpis v posamezni program srednjega izobraževanja tudi po koncu prenosa prijav (16. aprila) večje od razpisanega števila mest v tem programu, bo šola s soglasjem ministra za šolstvo in šport sprejela sklep o omejitvi vpisa. O tem bodo učenci in dijaki obveščeni najpozneje do 17. maja. Ministrstvo za šolstvo in šport bo na svojih spletnih straneh 14. maja 2012 objavilo, katere šole bodo (v katerih programih) omejile vpis za šolsko leto 2012/2013. (Vir: MSŠ) Dženana Kmetec 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Ponujamo vam izobraževanje za pridobitev poklicev: ■ pomočnik v biotehniki in oskrbi, ■ pek, ■ slaščičar, ' mesar, ■ živilsko prehranski tehnik, ■ inženir živilstva in prehrane, ' NOVO: organizator socialne mreže. IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR Srednja šola za prehrano in živilstvo Višja strokovna šola PARK MLADIH 3 2000 MARIBOR Tel.št.: (02) 33 13 432 Spletni naslov: www.icp-mb.si Eiektronska pošta: ic-piramida.maribor@guest.arnes.si DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ Gimnazija Ptuj Samo za radovedne dijake Ptujska gimnazija ima za seboj že 142 let, njena hvalevredna starost pa jo uvršča med najstarejše gimnazije na Slovenskem. V teh letih se je utrdila kot zelo pomembna izobraževalna inšti-tucija, namenjena predvsem dijakom, katerih radovednost ne pozna meja. V tekočem šolskem letu so za bodoče dijake pripravili zanimivo dejavnost, ki so jo poimenovali Šola za radovedne na Gimnaziji Ptuj. Na ta način se povezujejo z osnovnimi šolami v svojem širšem okolju. V šestih delavnicah, ki potekajo od januarja do aprila, jih vodijo po poteh športa, ume- tnosti, jezikoslovja in naravoslovnega raziskovanja ter jim na ta način približajo utrip dela na šoli. To pa je le ena v sklopu aktivnosti, ki se odvijajo na Gimnaziji Ptuj. Med zanimivejšimi je tudi projektni teden, ki ga izpeljejo konec decembra. Letos so ga posvetili Evropski prestolnici kulture in ga naslovili Življenje z masko. V januarju so izpeljali zimski tabor športnih oddelkov na Rogli, ekskurzijo na Dunaj, uspešni pa so bili tudi na rokometnem tekmovanju na Madžarskem. Kvalitetne obšolske dejavnosti v kombinaciji s kvalitetno prido- HV'1 ¡^^ ■ | ■ ^Biv^^/ - 1WLTJ ^m Foto:DK Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj bljenimi znanji, ki zagotavljajo dobre uspehe na maturi, vsako leto poskrbijo za zadovoljivo število novincev. Če se večina šol za dijake bori, na gimnazijah po navadi teh težav nimajo. Upravičeno ali ne, dejstva kažejo, da so te med dijaki še vedno najbolj zaželene. Nesporno je, da so njihovi programi v prvi vrsti namenjeni tistim dijakom, ki imajo namen tudi po srednji šoli nadaljevati izobraževanje, torej tistim, ki jim šola predstavlja pot do uspeha, tistim, katerih radovednost ne pozna meja. Dženana Kmete c Ptujska gimnazija je pomembna izobraževalna inštitucija. GIMNAZIJA PTUJ ZNANJE Ekonomska šola Ptuj SPLOŠNA 6iMNAZIJA;> ŠPORTNI ODDELEK EVROPSKI ODDELEK MATURITETNI TEČAJ INFORMATIVNI DAN Petek, 10.2. ob 9. in 15. uri, in sobota, 11.2. ob 9. uri. SE VIDIMO! Nista dovolj le kreda in tabla SPREMLJAJ NAS: www. gimnazijec.si www.gimptuj.sl Facebook: Gimnazija Ptuj Ekonomska šola Ptuj, ki praznuje že 52 let, se je vpisala v prihodnost številnih generacij. Svojim dijakom ponujajo zelo dobro iztočnico, bodisi za delo bodisi za nadaljnji študij. Posebno pozornost pa namenjajo raznolikim obšolskim dejavnostim: skrbijo za ekološko ozaveščenost srednješolcev, jih spodbujajo k dobrodelnosti in GIMNAZIJA PTUJ - ZNANJE JE V TEBI ■ Na Gimnaziji Ptuj skrbimo za ustvarjalno šolsko okolje, v katerem lahko pridobiš znanje za uspešen študij in za življenje. Tu razvijaš svoje talente in prebudiš ali potešiš svojo radovednost. Ptujski gimnazijci smo različni v svoji enakosti - smo splošni, evropski in športni. Pri nas se najde prostor za raziskovalce, jezikoslovce, umetnike, družbeno angažirane, za športnike in popotnike. RAZISKOVALCI se udeležujemo tekmovanj in zmagujemo na vseh predmetnih področjih, pišemo raziskovalne naloge, organiziramo tabore. Preizkušamo se v projektnem delu, organiziramo dejavnosti za nadarjene dijake po načelu, da vsak dijak najde svoj izziv. JEZIKOSLOVCI delujemo v knjižničnem klubu Dotik knjige, oblikujemo program šolskega radia in literarno ustvarjamo. Na začetnem ali nadaljevalnem nivoju se učimo angleščino, nemščino, italijanščino, francoščino in ruščino. Pri pravilni izgovorjavi nemščine nas usmerja rojeni govorec. Opravljamo nemško jezikovno diplomo. UMETNIKI se lahko izražamo v različnih umetniških zvrsteh, kot so film, fotografija, sodobni ples, zborovsko petje, likovna umetnost. Srečujemo se s kulturniki in umetniki. Prirejamo razstave, predstave, muzikale in koncerte. DRUŽBENO ANGAŽIRANI s svojimi pogledi, stališči in razumevanjem sooblikujemo svet, v katerem živimo. Zato se učimo argumentirano oblikovati svoja stališča (debatni klub), sprejemati različnosti in razvijati medkulturni dialog (projekti in akcije), smo aktivni prostovoljci, izvajamo humanitarne akcije, skrbimo za varovanje svojega planeta in kulturne dediščine in sodelujemo v številnih mednarodnih mrežah in projektih, kot so Amnesty International, UNESCO mreža šol, ENO - Environment online, ACES - Akademija vzhodnoevropskih šol ... ŠPORTNIKI, ki večjo pozornost namenjamo svoji športni dejavnosti (nekateri so v državnih reprezentancah), smo zbrani v športnih oddelkih, da šport in šolsko delo lažje usklajujemo. Visoke rezultate dosegamo v rokometu, košarki, nogometu, odbojki, atletiki, športnem plezanju, streljanju ... Vrhunec letošnjega športnega dogajanja bo udeležba na svetovnem prvenstvu srednjih šol v rokometu na Hrvaškem, kamor nas bo spremljala tudi naša prva organizirana navijaška skupina. POPOTNIK postaneš, če si eno ali kar vse od prej naštetega in sodeluješ na strokovnih ekskurzijah, v mednarodnih projektih ali izmenjavah. Lahko pa si le virtualni popotnik v mednarodnih spletnih projektih in se povežeš z vrstniki s celega sveta. Ekskurzije nas vodijo po Sloveniji in Evropi. Vsako leto se podamo na Poljsko, v Italijo, Francijo, Nemčijo, Grčijo, Avstrijo, na Dansko, v Belgijo in še kam. In kaj je trenutno najaktualnejše? v okviru projekta Comenius z naslovom Raindrops bring life to all of us (Dežne kaplje prinašajo življenje vsem nam), v katerega so vključene Španija, Nizozemska, Slovaška, Norveška, Italija, Grčija, Estonija in Madžarska, letos potujemo v prve štiri države, nekaj pa jih bomo prihranili za prihodnje leto, za vas. Vrata odpiramo tudi v Azijo. Sodelujemo v projektu azijsko-evropski razred in se v marcu odpravljamo na izmenjavo v Singapur, skupina »astronomov« pa odhaja na mednarodni astronomski tabor v Grčijo. Naša stalnica in posebnostv slovenskem gimnazijskem prostoru so projektni tedni. Letošnjega smo naslovili Življenje z masko - Fašenk.je in ga odeli še s cirkuškim šotorom, saj imata šola in cirkus veliko stičnih točk. Pa da ne boste mislili, da nič ne žuramo. Komaj čakamo na dijaški ples v maskah z Rok'n'bendom, ki ga organizira naša dijaška skupnost. Pri pouku smo od 7.55 do 14.10. Ce smo vmes utrujeni, poiščemo udobje na novih rdečih kavčih na hodnikih in v knjižnici. Da se prepričate, ali je vse zapisano res, vas vabimo v ŠOLO ZA RADOVEDNE. Delavnice za športnike, jezikoslovce in družbeno angažirane smo že izvedli, čakajo vas še delavnice za raziskovalce (28. 2.), umetnike (13. 3.) in popotnike (22. 3.). Vabljeni tudi na predstavo CIRKUS GIMNAZIUS, ki bo v torek, 14. 2., ob 11. uri v naši kulturni dvorani. Obiščite na g tudi na spletu na www.gimptuj.si, pridružite se naši Facebook skupini in ne zamudite informativnega dne na Gimnaziji Ptuj. v njih spodbujajo socialni čut. Prenova srednješolskih programov, ki je bila izvedena pred nekaj leti, je Ekonomski šoli Ptuj prinesla veliko koristi. Prepričani so, da je s tem izboljšan učno-vzgojni proces, prednost pa vidijo pri večjem poudarku na praktičnem pouku, ki je za izobraževanje njihovih dijakov še kako pomemben. Tabla in kreda v šolskih klopeh namreč že dolgo nista več dovolj za uspešno in plodno učenje. Prav zato se zaposleni na šoli trudijo dijake naučiti čim več raznolikih veščin, ki jim bodo pomagale v vsakdanjem življenju. Z novimi pristopi k učenju poskušajo dosegati boljše rezultate ter prijetno počutje dijakov v šolskih klopeh. Prepričani so, da se dijaki ne želijo več učiti samo iz zvezka ali knjige in da želijo več vzpodbud iz zunanjega okolja. Prav zato delajo na tem, da posamezne vsebine na prijazen način približajo srednješolcem. Tekoče šolsko leto je približno na polovici, v tem času pa so dijaki Ekonomske šole Ptuj sodelovali v mnogih projektih. S predavanjem o krvodajalstvu in krvodajalsko akcijo so jih osveščali o pomenu ohranjanja zdravja. V decembru so darovali kar 10 litrov te dragocene tekočine. Zbirali so tudi hrano za pomoč živalim v azilu v Mariboru, pridno pa so v šolo tako dijaki kot zaposleni nosili prispevke tudi za vseslovensko akcijo Rdeči noski, Branka Regvat Kampl, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj s katero so pomagali otrokom, zbolelim za rakom. V okviru te jih je 30. januarja obiskala ekipa »zdravnikov klovnov« in jim predstavila svoje delo. Za ozaveščanje mladih o pomenu zdravega življenja so izvedli zanimiv natečaj za najboljši plakat v projektu Ne kadim, zdravo živim. Dejavnosti na šoli pa se nadaljujejo tudi v prihodnjih mesecih. Že čez nekaj tednov bodo predstavniki šole odpotovali v Strasbourg na tekmovanje v simulaciji Evropskega parlamenta, in sicer za nagrado za zmago na državnem nivoju. "Naši dijaki so naš ponos," pravi Branka Regvat Kampl, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj, ki je prepričana, da tudi iz ugleda šole izhajajo dobri rezultati dijakov. V šolskem letu 2012/2013 ptujska ekonomska šola ne bo ponudila nobenih novosti; dijake vpisujejo v pet programov: ekonomski tehnik, ekonomska gimnazija, aranžerski tehnik, trgovec in ekonomski tehnih PTI (poklicno tehniško izobraževanje). Dženana Kmetec Dijaki imajo na razpolago veliko raznolikih aktivnosti. Foto: DK Foto: DK Foto: DK Gimnazija Ormož Dijake spodbujamo k uspehu Dijaki se za Gimnazijo Ormož že 14 let odločajo zaradi njenih številnih primerjalnih prednosti. Ravnateljica mag. Blanka Erhartič je za začetek izpostavila majhno število dijakov, kar je odlično za delo, saj to pomeni, da se profesorji lahko posvetijo prav vsakemu in ob sodelovanju s starši vzpostavijo kvaliteten medsebojni odnos, ki dijaka vodi k uspešnemu učenju in k dobrim rezultatom. Tudi prostorski pogoji za izvedbo pouka so odlični. Pri pouku uporabljajo pokrit šolski bazen, skrbijo pa tudi za zdravo in redno prehrano. Avtobusni in železniški prevozi so urejeni, saj se večina dijakov vozi. Pouk poteka izključno v dopoldanskem času, večina dejavnosti se odvija med 8. in 14. uro. „Pri nas dijake v izobraževalnem procesu spodbujamo k učenju, jim privzgajamo pozitiven odnos do dela, odgovornost in samostojnost, negujemo pozitivno naravnano medsebojno komunikacijo, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in humanosti. Vse to vidimo kot nujno osnovo za uspešno pridobivanje znanja ter za interdisciplinarni pristop. Prizadevamo si, da bi naši dijaki pridobili kvalitetna in trajna splošna in vseživljenjska znanja, pri tem pa je predpogoj, dijake seznanjati tudi z raznovrstnimi načini učenja skozi klasične in zlasti sodobne oblike pouka, ki to omogočajo," je povedala ravnateljica. Zavedajo se tudi neprecenljive moči motivacije za učenje, spodbujajo tako nadarjene dijake, ki jim pomagajo krepiti njihovo močno področje, kakor tudi tiste, ki pri učenju naletijo na težave. Možno si je pridobiti tudi status športnika ali kulturnika. Za vse našteto pripravljajo individualizirane programe ter načrte učenja in dela. Gimnazija ponuja različne interesne dejavnosti na področju naravoslovja, družboslovja, športa, glasbe, plesa, medna- ISKANI IN VEDNO AKTUALNI -POKLICI V GOSTINSTVU IN TURIZMU Turistični informator Prodajalec turističnih Receptor Turistični animator Vodja cateringa Dietni kuhar Kuhar /potuj, osrečuj Natakar ^ in srežen •»>" Oskrbnik Izvajamo poklicni tečaj za program gastronomija in turizem. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR vljudno vabi na informativna dneva 10. in 11. februarja 2012 Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor Mladinska ulica 14 a 2000 Maribor Telefonska številka: 02 / 23 50 010 Elektronska pošta: ss.gtmb@guest.arnes.si PAPIRNICA- NARCISA d.0,0.. Trg Leona Štuklja 5, 2000 Maribor * papirnica ZAJČEK Ptui, Ulica heroja Lacka 8, 2250 Ptuj papirnica ZAJČEK Lenart, Partizanska cesta 14,2230 Lenart * Slike so simboilčne.lPonudba velja do razprodaje zalog. rodnega sodelovanja. Med interesnimi dejavnostmi je zelo obiskan pevski zbor in šolski bend, dijaška radijska ekipa, dramski krožek, bralni klub, zabavna matematika, odlično pa delujeta tudi foto-video krožek in uredništvo za ustvarjanje šolskega časopisa Gimnazije Ormož z naslovom Čez gimnazijski prag. Vsako šolsko leto izvedejo projektni teden na različne aktualne teme. Lani so uspešno zaključili mednarodni projekt Comenius, trenutno pa sodelujejo v projektu individualne mobilnosti dijakov. Skozi izmenjave so povezani tudi z gimnazijo iz češkega Brna. Strokovne ekskurzije so medpredmetno zasnovane in so priložnost za dijake, da povežejo svoja znanja in jih ciljno nadgradijo. Precej je priložnosti za poti po Evropi, za najboljše dijake pa vsako leto izvedejo nagradno ekskurzijo in jih po pripravljenem programu popeljejo skozi znana evropska mesta ter njihove znamenitosti. Ponosni so na dosežke dijakov na področju tekmovanj v znanju, na njihove samostojne likovne, fotografske in druge razstave, uspešno literarno ustvarjanje, odlično raziskovalno delo in tenkočutno prosto-voljstvo. Lanski maturanti so se izkazali z izvrstnim 95,3 % rezultatom mature, kar je bilo nad slovenskim povprečjem. K temu lahko dodajo še zlato maturantko, vse skupaj pa potrjuje sliko kvalitetne šole, vredne zaupanja, ki daje v slovenskem merilu popolnoma primerljive rezultate. Informativna dneva - 10. februarja med 9. in 18. uro ter 11. februarja med 9. in 13. uro -bosta hkrati dneva odprtih vrat, Foto: Viki Ivanuša Ravnateljica Blanka Erhartič bodoče dijake vabi, da se o ponudbi Gimnazije Ormož prepričajo na informativnih dneh. na katerih bodo bodoči dijaki dobili vse potrebne informacije, organizirana bo tudi bogata tržnica ponudb in priložnosti, ogledati si bo mogoče sodob- ne oblike pouka ter sodelovati v izobraževalnih delavnicah in prisluhniti tematskim predavanjem bivših dijakov. Viki Ivanuša Gimnazija Ormož -priložnost, da uspeš! lEfli GIMNAZIJA ORMOŽ i Gimnazija Ormož Hardek 5a 2270 Ormož Tel.: 02/7400 - 147 spletna stran: www.gimnazija-ormoz.si e-naslov: gimnazija.ormoz@guest.arnes.si Gimnazija Ormož je mlajša slovenska gimnazija, čeprav letos teče že štirinajsto leto njenega obstoja. Posebna je tudi po majhnem številu dijakov, kar je velika prednost pri pouku, saj se profesorji lahko posvetijo prav vsakemu in ob sodelovanju s starši vzpostavijo kvaliteten in konstruktiven medsebojni odnos, ki dijaka posledično vodi k uspešnejšemu učenju in k dobrim rezultatom. Šola se nahaja v mirnem okolju, pouk poteka v novejših, bogato in sodobno opremljenih prostorih, pohvalijo se lahko s pokritim bazenom, ki ga dijaki uporabljajo pri pouku športne vzgoje. Vsakodnevno je na voljo kvaliteten in bogat topel obrok prehrane. Avtobusni in železniški prevozi v smeri šole so urejeni, pouk poteka v dopoldanskem času, večina dejavnosti se odvija med 8. in 14. uro. Na Gimnaziji Ormož sledijo svoji jasno zastavljeni viziji razvoja ter si trajnostno prizadevajo za dvig kakovosti izobraževanja v skladu s sodobnimi smernicami in priporočili stroke. Dijake spodbujajo za učenje, za uspešno pridobivanje znanja ter za interdisciplinarni pristop, za ustvarjalnost, jim privzgajajo pozitiven odnos do dela, odgovornost in samostojnost, vzpostavljajo in vzdržujejo pozitivno naravnano medsebojno komunikacijo, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in humanosti. Seznanjajo jih z raznovrstnimi načini učenja skozi klasične in sodobne oblike pouka, ki to omogočajo. Zavedajo se neprecenljive moči motivacije za učenje; med drugim spodbujajo tako nadarjene dijake, kakor tudi tiste, ki pri učenju naletijo na težave. S prepričanjem sledijo zadanim ciljem, ki so jih strokovno, skrbno, premišljeno in odgovorno določili ter izbrali zanesljive poti do njihovih uresničitev. Gimnazija Ormož spleta vezi z različnimi generacijskimi in socialnimi okolji; sodeluje z vrtci, osnovnimi šolami, s srednjimi šolami v ožjem in širšem okolju doma in v tujini, v svojem krajevnem okolju pouku pridružujejo dejavnosti, povezane z različnimi ustanovami in s posamezniki, ki sodelujejo pri šolskih aktivnostih in projektnih nalogah. V letih svojega obstoja so se dobro in uspešno povezali z okoljem ter se vrasli vanj kot del celote. Dijaki se glede na svoje sposobnosti in interese vključujejo v šolske in obšolske dejavnosti. Priložnosti in izbire je veliko; dijaki so aktivni na področjih naravoslovja, družboslovja, športa, glasbe, plesa, mednarodnega sodelovanja, sodelujejo pri projektih, zlasti pa imajo možnost, da tudi sami izberejo temo svojega raziskovanja, s čimer dodatno obogatijo svoje znanje in izkušnje. Med interesnimi dejavnostmi so zelo obiskane pevski zbor in šolski Gimnazija Ormož - prava izbira zate. bend, dijaška radijska ekipa, dramski krožek, bralni klub, zabavna matematika, odlično delujeta tudi foto-video krožek in uredništvo za ustvarjanje šolskega časopisa Gimnazije Ormož z naslovom Čez gimnazijski prag. Ponudba krožkov je še večja in prav gotovo lahko vsak dijak najde kaj zase. Čez leto organizirajo tudi strokovne ekskurzije po Sloveniji in evropskih prestolnicah. Kljub svoji majhnosti so torej po ponudbi in rezultatih konkurenčni in primerljivi z gimnazijami v širšem okolju. Dijaki dosegajo na področju tekmovanj v znanju dobre rezultate, pripravljajo samostojne likovne, fotografske in druge razstave, uspešno literarno ustvarjajo, so odlični raziskovalci in tenkočutni prostovoljci. Zaključeni program splošne gimnazije omogoča možnost vpisa v pravzaprav vse študijske programe in je izvrsten temelj splošne izobrazbe ter širše razgledanosti za študijsko prihodnost, na katero se je treba kvalitetno in zanesljivo pripraviti. Maturanti 2011 so se izkazali z izvrstnim uspehom, saj so maturo opravili s 95,3 %, kar je bilo nad slovenskim povprečjem in je presegalo marsikateri gimnazijski rezultat. Prav tako se lahko omenjeno leto pohvalijo z zlato maturantko. Vse to izkazuje in potrjuje, da je Gimnazija Ormož kvalitetna šola, ki je vredna zaupanja, saj daje v slovenskem merilu popolnoma primerljive (in celo presežne) rezultate. Kdor se želi učiti in spoznati radosti ter učinke uspešne motivacije, bo na Gimnaziji Ormož našel svojo možnost, svoje izhodišče za nadaljnji študij in priložnost, da postane dijak šole, v kateri se bo počutil vrednega, spoštovanega, kjer bo ohranil osebnostno integriteto, dobil izhodišča za trajni razvoj lastne prihodnosti in trdne temelje znanja. Informativna dneva bodo tudi letos organizirali kot dneva odprtih vrat; aktivnosti pa bodo potekale pod naslovom Raste-mo z znanjem. Poleg izvedbe uradnega del informativnih dne-vov bodo organizirali bogato tržnico ponudb in priložnosti, za ogled pripravili in izvedli sodobne oblike pouka, za željne znanja pa bodo na voljo izobraževalne delavnice in tematska predavanja bivših dijakov Gimnazije Ormož. Obiščite jih 10. februarja 2012 od 9. do 18. ure in 11. februarja 2012 od 9. do 13. ure! To je priložnost, da bolje spoznate Gimnazijo Ormož ter se sami prepričate o vseh njenih prednostih. Na Gimnaziji Ormož se močno trudijo, da bi bilo znanje dragoce-:! no darilo dijakom in bi jim omogočilo, da se samozavestno dota- : knejo svoje prihodnosti. ] Biotehiška šola Ptuj Elektro in računalniška šola Ptuj Šola, ki dela Programi naše v sožitju z naravo prihodnosti Naravi, pridelovanju in samooskrbi v zadnjih letih ponovno povsem upravičeno dajemo pomembno mesto v družbi. V tej smeri tečejo tudi programi Biotehniške šole Ptuj. Čeprav novih programov v šolskem letu 2012/2013 ne bo, je izbira že sedaj zelo pestra. Ostaja pa želja, pridobiti program s področja gostinstva in turizma. Biotehniška šola Ptuj se ponaša z raznolikimi programi, ki so primerni za širok krog dijakov. Del programov, ki jih ponujajo, pokriva področje kmetijstva, ostali pa so sorodni, a vendar precej drugačni. Takšen je na primer program okoljevarstve-ni tehnik, ki je v zadnjih letih doživel razvoj in postal izjemno priljubljen. Za šolsko leto 2012/2013 ob programu okoljevarstveni tehnik razpisujejo še sedem drugih, in sicer kmetijsko podjetniški tehnik, gospodar na podeželju, cvetličar, vrtnar, pomočnik v biotehniki ter v sklopu poklicno tehniškega izobraževanja kmetijsko pod- Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj jetniški tehnik in hortikulturni tehnik. Pomemben poudarek šola ob strokovnih vsebinah daje tudi praktičnemu usposabljanju. Ravno to Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj, vidi kot veliko prednost. Da njihova znanja ne ostanejo le mrtva črka na papirju, pa s svojimi uspehi v prvi vrsti dokazujejo dijaki, ki na različnih tekmovanjih dosegajo hvale- vredne rezultate. K praktičnemu usposabljanju spada tudi konjereja, ki se odvija na šolski posesti na Turni-šču. Ta pa se bo v prihodnjih mesecih še povečala. Preureditev grajskega kompleksa bo tako omogočila tudi pridelovanje kmetijskih pridelkov, kar bo za dijake pomenilo še več praktičnih znanj in več priložnosti za učenje. Dženana Kmetec Med zanimivimi projekti je bil januarski, pri katerem so dijaki zbirali rabljena oblačila. Dijaški dom Vič Gerbičeva 51/A 1000 Ljubljana Tel.: 01 / 47 901 11 http://www.dd-vic.si DRAGA UČENKA, DRAGI UCENEC SE ODLOČAŠ ZA ŠOLANJE V LJUBLJANI? VABIMO TE, DA SI V ČASU INFORMATIVNIH DNI 10. IN 11. 2. 2012 S SVOJIMI STARŠI OGLEDAŠ TUDI NAŠ DOM IN SPOZNAŠ NAŠO PONUDBO. VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! Področja elektrotehnike, me-hatronike in računalništva, ki so predvsem med fanti izjemno priljubljena, še vedno veljajo za področja, na katerih je mogoče hitro najti zaposlitev. Hiter napredek in razvoj, ki smo mu priča, Elektro in računalniški šoli Ptuj zagotavljajo precejšnje število navdušencev, ki se najdejo na tem področju. Tako kot ostale šole na Ptuju tudi Elektro šola novosti v letu 2012/2013 kar zadeva programe ne bo imela. Na področju elektrotehnike (Elektro in računalniška šola Ptuj) bodo tudi v prihajajočem letu izvajali 3-le-tno srednje poklicno izobraževanje za elektrikarja in 4-letno srednje strokovno izobraževanje za elektrotehnika. Elektri-karje bodo naučili montirati in servisirati elektronske naprave in opremo ter montirati, priključiti in vzdrževati elektroenergetske naprave. Elektrotehniki Rajko Fajt, ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole (Elektro in računalniške šole) bodo v štirih letih dodobra spoznali področja industrijske elektronike in elektroenergetike. Načrtovali bodo, montirali in servisirali ter nadzirali potek proizvodnega procesa. Tudi na področju mehatronike ponujajo 3-letno srednje po- klicno izobraževanje, in sicer za mehatronika operaterja ter 4-letno srednje strokovno izobraževanje za tehnika meha-tronike. Mehatroniki operaterji bodo skrbeli za delovanje pnevmatike, hidravlike ter preverjali ko- Dijaki so januarja izpeljali zanimiv projektni teden. munikacijo strojev z nadzorno postajo. Naučili se bodo nadzorovati stanje električnih naprav ter servisirati stroje in naprave. Tehniki mehatronike bodo montirali, vzdrževali, servisirali in konstruirali, poznali pa bodo krmiljenje in znali izbirati ustrezne materiale. Eno najbolj priljubljenih je srednje strokovno področje računalništva, v katerem se bodo dijaki naučili upravljati, vzdrževati in programirati, znali pa bodo skrbeti tudi za računalniška omrežja in sisteme. Velika prednost njihovih programov ostaja modularni sistem, ki dijakom ponuja možnost, da izbirajo predmete, z dobro kombinacijo pa si zagotovijo usposobljenost za različna dela. Ravnatelj Elektro in računalniške šole Ptuj Rajko Fajt pravi, da njihova šola velik poudarek daje sodelovanju z gospodarstvom, kar njihovim dijakom omogoča tudi lažje zaposlovanje. Dženana Kmetec Foto: DK Foto: DK Foto: DK Foto: DK Strojna šola Ptuj Poklici, ki so še vedno iskani V 45 letih samostojnega dela Strojne šole Ptuj je izobraževanje zaključilo skoraj šest tisoč dijakov in vajencev ter okrog 650 odraslih, kar predstavlja velik strokovni potencial za razvoj industrije in obrti v Podravju in Sloveniji. „Postati želimo izobraževalno središče za kvalitetno poklicno, tehniško in višješolsko izobraževanje mladine in odraslih Velik poudarek je na praktičnem usposabljanju v strojništvu in metalurgiji, ki bo primerljivo v evropskem prostoru. Pričakujemo, da se bo v prihodnje industrijska struktura spremenila, nastalo bo več manjših podjetij, ki se bodo medsebojno povezovala zaradi konkurence na trgu. Tehnološka zahtevnost proizvodov in procesov se bo dvignila, kar bo zahtevalo specializacijo, dobro usposobljen tehniški kader in vlaganje v marketing," o viziji šole pravi ravnatelj Bojan Lampret. Strojna šola Ptuj ponuja izobraževanje od druge do pete stopnje. Strojništvo kot osnova vsega je v njihovih programih razvejano, ponujajo pa naslednje programe: strojni tehnik, oblikovalec kovin - orodjar, klepar - krovec, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih inštalacij, metalurg ter avto-serviser, avtokaroserist ter Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole Ptuj programa PTI strojni tehnik in avtoservisni tehnik. Prednost strojniških poklicev je še vedno v tem, da veljajo za deficitarne, njihovi dijaki pa so lahko zaposljivi. Tako kot na ostalih šolah Šolskega centra Ptuj tudi strojniki velik poudarek dajejo praktičnemu delu v delavnicah. Zavedajo se, da je le dobro usposobljen dijak tisti, ki bo v teh težkih časih našel zaposlitev. Dženana Kmetec Foto: DK Foto: DZ gimnazija FRANCA MIKLOŠIČA L J U T 0 X E a GIMNAZIJA FRANCA MIKLOŠIČA LJUTOMER - Kjer je znanje doma Vabljeni na informativni dan Gimnazija Ljutomer je prepoznavna šola v slovenskem merilu in ena izmed tistih, ki dijakom ne ponuja zgolj formalnega znanja, ampak tudi raznovrstne interesne dejavnosti in številne projekte, ki jim pomagajo pridobivati izkušnje ter razvijati sposobnosti in veščine, potrebne za nadaljnje izobraževanje. V šolskem letu 2012/13 bomo izvajali štiri gimnazijske in dva oddelka programa predšolske vzgoje. Mlade, ki se odločajo za GFML, najbolj pritegne veliko število možnosti sodelovanja v različnih pouku vzporednih dejavnostih: množici tekmovanj na vseh predmetnih področjih, glasbenem in likovnem ustvarjanju, gledališki in novinarski dejavnosti, pri slovenski in angleški debati, bralni znački, v klubu Unicef, pri prostovoljnem delu, na taborih in mednarodnih izmenjavah v okviru projektov (npr. COMENIUS, Model Evropskega parlamenta), raziskovalnih nalogah, športnih tekmovanjih, tečajih tujih jezikov (španščina, francoščina ...), raz- ličnih ekskurzijah, terenskih projektih in na koncu seveda maturantskem izletu. Program predšolske vzgoje pa je prava popestritev zaradi lutkarstva, plesne in glasbene ustvarjalnosti ter drugih umetniških projektov. Profesorji, ki poučujejo na šoli, so zelo aktivni pri moti-viranju in usmerjanju mladih, hkrati pa izjemno strokovni in s svojim dodatnim znanjem in izkušnjami, pridoblj enimi tudi v tujini, nudijo največ, kar dijaki potrebujejo ali želijo. Obenem se prilagajamo sodobnim generacijskim izzivom: šola je izjemno dobro opremljena z najsodobnejšo računalniško opremo, laboratoriji in vajalnicami, pouk pa velikokrat poteka mul-timedijsko. Prilagajamo se tudi dijakom, ki imajo poleg šolskih še druge obveznosti oziroma se udejstvujejo na drugih športno-kulturnih področjih (statusi). Uvedli smo tudi nivojski pouk (osnovna in poudarjena raven) pri tujih jezikih (angleščina, nemščina) in matematiki, ki odlično dopolnjuje, nadgrajuje ali pa dijakom pomaga počasne- je oziroma enostavneje in z dodatno razlago usvojiti učne vsebine; na tak način teče tudi priprava na maturo v četrtem letniku. V tretjem letniku pa ponujamo še dodatne ure naravoslovja, ki so namenjene raziskovalnemu delu dijakov. Na šoli smo tudi umetniško in športno aktivni: deluje pevski zbor, gledališka, filmska, radijska in televizijska dejavnost, vsako leto sestavimo ekipe za specifične športne panoge (nogomet, odbojka, rokomet ...), likovniki so sami poslikali šolske hodnike, vse pa navdušuje tradicionalni kulturni maraton, prek katerega gimnazija vnaša svoj izobraževalno in kulturno naravnan ustvarjalni duh tudi v širše okolje. Na Miklošičevih dnevih gostimo vedno več strokovnjakov in poslušalcev. Vsakoletni mednarodni debatni turnir je poleg stalnih evropskih udeležencev privabil tudi že Korejce, Američane, Katarce ..., prav tako smo že vrsto let gostitelji raznih mednarodnih izmenjav in srečanj. Ponašamo se tudi s sodobno telovadnico in polno založe- no šolsko knjižnico. Dijakom je na voljo še prostorna jedilnica oz. večnamenski prostor, saj imamo dobro urejen sistem malice, pri katerem lahko dijaki celo izbirajo med dvema jedilnikoma. Nudimo tudi urejen garderobni pro- GIMNAZIJSKI PROGRAM Petek, 10. 2. 2012, ob 9.00 v ŠIC Ljutomer (nova telovadnica) Petek, 10. 2. 2012, ob 15.00 v ŠIC Ljutomer Sobota, 11. 2. 2012, ob 10.00 ŠIC Ljutomer PROGRAM PREDSOLSKA VZGOJA Petek, 10. 2. 2012, ob 10.00 v ŠIC Ljutomer (nova telovadnica) Petek, 10. 2. 2012, ob 16.00 v ŠIC Ljutomer Sobota, 11. 2. 2012, ob 11.00 v ŠIC Ljutomer stor, tako preobuvanje v copate ostaja »zakon«. Na šoli smo izvedli pilotni projekt evropskih oddelkov, ki omogočajo sodelovalni pouk tujih jezikov s tujim učiteljem - naravnim govorcem pri nemščini in angleščini. Tovrstno delo je prineslo obilo pomembnih in uporabnih novosti, ki jih učitelji sedaj izvajajo pri pouku v vseh oddelkih. Nov izziv v okviru prenove srednješolskih programov predstavljajo projektni tedni, ki se izvajajo tudi v programu predšolske vzgoje, ki je že prenovljen z različnimi praktičnimi moduli. Poudarek je tako na med-predmetnih povezavah in timskem poučevanju. Dijaki v okviru projektnih tednov usvajajo znanje med drugim tudi tako, da pouk poteka izven šole, več je raziskovanja in eksperimentiranja ter navsezadnje druženja s sošolci. Z učenjem in prostim časom je pa tako: če želiš preizkusiti in spoznati vse navedeno, moraš svoj čas spretno načrtovati in racionalno izrabiti. Cilj je razviti talente in sposobnosti, pridobiti čim več znanja in izkušenj, najboljša sprostitev pa je zagotovo družba prijateljev in skupne zabave, tudi izven šole. Po dobro opravljenem delu pa vedno pridejo zaslužene počitnice in pri nas tudi -uspeh. Plačana objava _Maturantski izlet: odklop od vsakdanjega življenja Najlepša srednješolska izkušnja Zagotovo najlepši zaključek dni, mesecev in let, preživetih v srednješolskih klopeh, predstavlja maturantski izlet. Ne glede na lokacijo je eno zagotovljeno: izkušnja bo nepozabna. Ob vstopu v srednjo šolo se najstniku dobesedno spremeni svet: novo okolje, prijatelji, sošolci, učitelji in precej več samostojnosti, kot smo je bili vajeni. Šele potem, ko zapustimo šolske klopi, se dejansko zavemo, da je to eno najbolj brezskrbnih obdobij v našem življenju. In ravno zato ima poseben čar. Še več samostojnosti in novosti pa prinaša študij, zato je prav, da je „prehod" gladek in da se od enega obdobja najstniki poslovijo na ustrezen način. Prav zato je maturantski izlet, ki simbolično predstavlja zaključek dijaških dni, nepozabna izkušnja. Ne glede na izbiro lokacije in ceno izleta, je dogodivščina zagotovljena. Že zaradi dejstva, da sošolci skupaj preživijo nekaj dni ter da učitelje spoznajo v nekoliko drugačni, bolj sproščeni luči. Dejstvo pa je, da so maturantski izleti precej neprijetna zadeva za žepe staršev maturantov. Če so nekoč na maturantskih izletih spoznavali različne kraje nekdanje Jugoslavije, so danes desti-nacije precej raznolike. Na maturantske izlete se dijaki ne odpravljajo več le v bližnje kraje, ampak nekateri te dni preživijo na križarjenjih ali z letali odletijo v oddaljene eksotične kraje. Med priljubljenimi desti-nacijami so trenutno Španija, Grčija, Turčija, Črna Gora, Italija, zanimive pa ostajajo tudi republike bivše Jugoslavije. Ponudba, ki jo pripravljajo različne turistične agencije, je raznolika, precej raznolike pa so tudi cene. Kakorkoli že, dejstvo je, da se z maturantskega izleta srednješolci vrnejo polni novih izkušenj, znanj in dogodivščin, ki jih pridobijo v družbi sošolcev v dotlej neznanih deželah. Dženana Kmetec Znanje managementa ... Management je usklajevanje nalog in aktivnosti za doseganje ciljev. Je planiranje, organiziranje, vodenje ter nadziranje dela in ljudi v organizaciji. Manager ima priložnost za kreativno razmišljanje in inovativnost, reševanje problemov in delo z ljudmi. Lahko govorimo o družini, skupini, športni ekipi ali podjetju - številne zakonitosti veljajo prav za vse. V 2012/2013 bo Fakulteta za management izvajala študijska programa: • univerzitetni Management • visokošolski strokovni Management www.fm-kp.si/vpis odpira vrata številnih možnosti Diplomanti imajo različne možnosti za oblikovanje svoje kariere. Lahko se zaposlijo v srednjem managementu kot strokovnjaki na področju ekonomije, marketinga, komuniciranja, kadrovskega managementa, prava, računovodstva, organiziranja in vodenja podjetij ter poslovnega svetovanja. Možnosti za zaposlitev so v podjetjih, ki ponujajo bančne in finančne storitve, v trgovski dejavnosti, v zdravstvu, v državnih ustanovah, storitvenih dejavnostih, neprofitnih organizacijah, lahko pa najdejo izzive v lastni podjetniški karieri. Vedno pa so odprta vrata za nadaljevanje študija na podiplomskih programih. Fakulteta ima že dobro vpeljan in učinkovit tutorski sistem, prek katerega študentom pomaga pri premagovanju ovir na študijski poti ter vzpostavlja most med študenti in predavatelji. S tem želi omogočiti boljši študijski uspeh, izboljšati kakovost znanja ter izboljšati vzdušje na fakulteti. V okviru kariernega centra fakulteta usmerja svoje študente pri študijskem in poklicnem razvoju. Spodbuja jih, da Zakaj izbrati Fakulteto za management? Za učinkovit, pester in razgiban študij ter čim večjo prilagodljivost tvojim individualnim potrebam ti fakulteta ponuja: • redni študij v Celju, Kopru in Škof ji Loki • sodoben in kakovosten ter mednarodno primerljiv študijski program • različne oblike poučevanja in učenja • kombinacijo klasičnega in e-študija • strokovno prakso za pridobitev praktičnih znanj • delo v manjših skupinah in projektno delo • ugledne predavatelje, predavanja strokovnjakov iz gospodarstva • izvedbo letnika v kvartalih (v vsakem četrtletju se izvajata vzporedno dva predmeta, takoj po končanih predavanjih je izpit) • številne usmeritve in izbirne predmete • možnost opravljanja nekaterih predmetov v angleščini • izmenjave: vsak naš študent ima možnost del študijskih obveznosti opraviti na eni od več kot 100 partnerskih ustanov v 25 državah po svetu • možnost opravljanja prakse v tujini Univerza na Primorskem ■V. Fakulteta za management o možnostih zaposlitve in poslovne kariere začnejo razmišljati že v času študija: omogoča udeležbo na strokovnih forumih, omogoča oziroma organizira predstavitve natečajev, organizira strokovne posvete in delavnice s področja zaposlovanja. Poleg dodiplomskih programov bo fakulteta v študijskem letu 2012/2013 izvajala tudi štiri podiplomske magistrske študijske programe 2. stopnje: Management, Ekonomija in finance, Upravljanje trajnostnega razvoja in Pravo za management* ter doktorski študijski program 3. stopnje Management. (*v postopku akreditacije) »Študij na FM nam omogoča, da si pridobimo širok spekter znanj ter spretnosti na različnih področjih. Študenti smo deležni posebne pozornosti in pomoči pri oblikovanju naše poklicne poti. Med nami je čutiti prav posebno in kooperativno atmosfero. Imamo možnost povedati svoje mnenje o študijskih vsebinah, ki so pestro zasnovane in spodbujajo sprotno delo. Študijski program je kakovosten, veliko se lahko naučimo in to uporabimo tudi v nadaljnjem življenju. Program izpolnjuje in tudi presega vsa moja pričakovanja.« Patricia Blatnik, diplomantka FM í \ \ IlilMijljjil immuuim Univerza v Ljubljani Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Studijski programi Biokemija UN Kemijsko izobraževanje Bolonjski 1. stopenjski študijski programi dipl. kem. (UN) L dipl. biokem. (UN) Kemijsko inženirstvo UN dipl. inž. kem. inž. (UN) Kemijska tehnologija VS Bolonjski 1. stopenjski študijski programi dipl. inž. kem. tehnol. (VS) j * Bolonjski 2. stopenjski študijski programi 1 1 . 1 mag. kem. mag. biokem. mag. prof. kem. mag. inž. kem. inž. Doktorski študij 1 1 1 1 dr. ■ dr. dr. dr. Tehniška varnost UN dipl. inž. teh. var. (UN) mag. inž. teh. var. Kemija je vsepovsod *** ** * z diferencialnimi izpiti, ** v pripravi, *** v sodelovanju z UL PEF Aškerčeva 5, Ljubljana www.fkkt.uni-lj.si Kemija je vsepovsod, v zraku, v odnosih, v stvareh ... Je tudi raznovrstna: organska, anorganska, analizna, fizikalna, biokemija. Najdemo jo v inženirskih in tehnoloških vodah pa tudi pri varovanju in zaščiti našega okolja pride prav. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani nudi bogato paleto študijskih programov in usmeritev. Študij poteka skladno s prenovljenimi »bo-lonjskimi« programi. Dobro opremljeni laboratoriji, majhne študijske skupine, posluh za želje in potrebe študentov, so stvari, ki jih boste našli na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Več informacij na: http://www.fkkt.uni-lj.si. Aškerčeva cesta 5, 1000 Ljubljana, telefon: 01 2419 100, telefaks: 01 2419 220 fc i,4 "'S'mI'MI iiüüjüua Univerza v Ljubljani Fakulteta za Arhitekturo Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA ARHITEKTURO Zoisova cesta. 12 1000 Ljubljana Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani je šola z po letno tradicijo, ki izobražuje magistre inženirje arhitekture, doktorje znanosti in letos prvič inženirje arhitekte urbaniste. V šolskem letu 2012/13 razpisujemo: Enoviti magistrski študij ARHITEKTURA . „ . www.uni.ja-lj.st Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM tvwmum.ja4j.si/urbamzem Doktorski študijski program ARHITEKTURA (3.stop.) _ _ _ www.uni.ja-lj.si Vabljeni na informativni dan 10. in 11. februarja 2012 v prostorih Fakultete za arhitekturo na Zoisovi cesti 12 v Ljubljani. S tradicijo in znanjem v lepšo prihodnost. Foto: internet šolski (Renter ptuj Volkmerjeva cesta 19, Ptuj tel: +386 (0)2 7871 700 www.scptuj.si fax: +386 (0)2 7871 711 ekonomija tel.: 02 7871 740 Smo šola z dolgoletno tradicijo, kar izpričuje že 50 let življenja in dela Ekonomske šole Ptuj. Kljub temu, da je bilo že veliko doseženega, se vsako leto trudimo postati še boljši. Zavedamo se velikega pomena znanja In kakovostne priprave dijakov za zaposlitev In študij. Soočamo se z izzivom, kako vzgojiti mlade, da se bodo sposobni prilagajati zahtevam hitro spreminjajočega se okolja, da bodo kompetentnl v svojem poklicu in konkurenčni na evropskem tržišču. Pedagoški proces spremlja 55 strokovno usposobljenih profesoijev, ki jih odlikuje strokovnost In posluh za delo z mladimi. Izvajamo prenovljen sistem Izobraževanja, ki omogoča obogatltveno prenovo kurlkuluma v programu ekonomske gimnazije, pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij v naslednjih programih: ekonomski tehnik, aranžerski tehnik, ekonomski tehnik PTI In trgovec. Prenovljeni programi so posledica potreb partnerskih podjetjih, s katerimi sodelujemo. Programi so ovrednoteni s kreditnimi točkami In s tem mednarodno primerljivi, hkrati pa omogočajo večjo zaposljlvost našim dijakom. Značilnosti prenovljenih programov se odražajo v skupnem splošnem delu predmetnika, obveznih strokovnih modulih, Izbirnih strokovnih modulih, praktičnem Izobraževanju v šoli In pri delodajalcih, Interesnih dejavnostih In odprtem delu kurikuluma. Poleg razširjenih znanj Iz splošnolzobraževalnlh predmetov tako dijaki pridobivajo še znanja s področja ekonomije, komerciale, bančništva, zavarovalništva, financ, vrednostnih papirjev, dela z računalnikom, aranžerstva In oblikovanja, razvijajo likovno estetski čut, ročne spretnosti, ustvarjalne fantazije, usvajajo veščine podjetništva In menedžerske spretnosti... Na šoli Izvajamo široko paleto Izvenšolsklh dejavnosti, v katerih lahko dijaki razvijajo svojo ustvaijalnost, Interese, sposobnosti In hoblje. Svojo radovednost lahko tako potešijo na strokovnih ekskurzijah, pri raziskovalnem ali projektnem delu, In na tekmovanjih iz različnih strokovnih področij. Ponujamo jim tudi možnost sodelovanja v mednarodnih projektih In Izmenjavi dijakov In profesoijev v okviru Evropske unije. Veliko podrobnejših informacij o delu In dogajanju na naši šoli najdete tudi na spletni strani: http://ekonomska.scptuj.sl/ Elektrotehnika računalništvo tel.: 02 7871 800 Elektro In računalniška šola je ena Izmed štirih srednjih šol Šolskega centra Ptuj. Na šoli poskrbimo za vse navdušence tehničnega področja, saj Izvajamo programe elektrotehnike, računalništva in mehatronike. Prvi oddelek elektrotehnike je bil vpisan v šolskem letu 1983/84. Danes se lahko pohvalimo z različnimi stopnjami izobraževanja, novimi prostori na Vlčavl, mednarodno izmenjavo, kompetentnimi delavci šole ter prizadevnimi dijaki. Veliko energije in sredstev namenjamo sodobnim učilnicam, laboratorijem ter opremi, brez katere si priprave dijakov na nadaljnje izobraževanje aH zaposlitev ne moremo predstavljati. Življenje na šoli popestrimo s športnimi In kulturnimi prireditvami ter strokovnimi ekskurzijami. Dijaki so aktivni pri krožku robotike, udeležujejo se tekmovanj na različnih področjih, še posebej pa so uspešni pri praktičnem usposabljanju z delom, kjer teoretična in praktična znanja, pridobljena v šoli, prenašajo na področje dela. Za razvoj novih programov In zagotavljanje nadstandardne opreme se vključujemo v različne projekte. V okviru projekta Leonardo da Vinci tako dijaki kot delavci šole zadnjih nekaj let bogate izkušnje pridobivajo tudi v tujini. Znanje je največji kapital, ki nas bogati, zato ga z veseljem prenašamo na mlade generacije. Dodatne informacije dobite na spletni strani:http://elektro.scptuj.si ali na telefonski številki 02 78718 00 (tajništvo). kmetijstvo okolje varstvo tel.: 02 787I 7B0 biotehniška šola Biotehniška šola na Ptuju že več kot 55 let izobražuje mlade, ki jih zanima področje naravoslovja in se želijo več naučiti o živalih, rastlinah, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, podjetništvu in turizmu na podeželju, o cvetličarstvu ter varstvu okolja. Teoretična znanja dijaki pridobivajo v učilnicah Šolskega centra Ptuj. Praktični pouk cvetličarstva, vrtnarstva, poljedelstva in živinoreje Izvajamo v Turnišču pri Ptuju, sadjarstvo, vinogradništvo In gospodinjstvo pa na Grajenščaku. Ob rednem izobraževanju pridobivajo dijaki In dijakinje Izkušnje tudi na razstavah in različnih sejemskih prireditvah, svojo radovednost potešijo na ekskurzijah, mladostno razigranost pa sprostijo na športnih dnevih, na prireditvah ob sprejemu novincev, predaji ključa ipd. Nenehno se trudimo, da se dijaki na šoli počutijo prijetno, dosegajo uspehe in pogumno oblikujejo svojo pot v življenje. Dijaki imajo možnost nadaljevati izobraževanje po vsakem programu. Kmetijsko podjetniški, hortikulturnl in okoljevarstvenl tehniki, ki uspešno opravijo poklicno maturo, se lahko vpišejo na vse višješolske programe in večino visokošolskih strokovnih programov, z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi na številne univerzitetne programe. Zraven izobraževanja mladih Izvajamo celo paleto tečajev, na primer nosilec turistične dejavnosti na kmetiji, izvajalec varstva rastlin In voznik traktorja ter vrsto poklicnih kvalifikacij kot so: predelovalec sadja, zelenjadar, čebelar... Dodatne informacije dobite na spletni stranl:http://kmetljska.scptuj.sl aH na telefonski številki 02 78717 30 (tajništvo) in 02 78717 34 (šolska svetovalna služba). strojništvo tel.: 02 787I 720 ■¿K strojna šola Med šolami, ki so združene v ŠC Ptuj, Ima Strojna šola najdaljšo tradicijo, saj je od pričetka obrtnega Izobraževanja na Ptuju minilo že več kot 130 let. Strojništvo je bilo za človeški razvoj vedno izjemnega pomena in tako bo tudi v bodoče. Čeprav so strojniški poklici bolj naklonjeni fantom, skušamo prednosti in predvsem možnost zaposlitve predstavljati tudi dekletom. Mnogi strojniški poklici zahtevajo natančnost, potrpežljivost, spretnost in iznajdljivost, vse to pa bi lahko pri svojem poklicnem delu izkoriščala prav dekleta. Strojna šola ponuja možnost izobraževanja za vse poklice v strojništvu, Izpostavljamo pa predvsem možnost takojšnje zaposlitve In nadaljnjega Izobraževanja. Poleg rednega šolskega dela lahko naši dijaki sodelujejo v številnih Izvenšolsklh dejavnostih, omeniti pa velja tudi, da so strojniki dobri športniki in dobitniki mnogih nagrad In priznanj na številnih tekmovanjih. Vabimo vas, da svojo prihodnost poiščete v strojniških poklicih na Strojni šoli Ptuj, ki vam bodo odprla mnoga vrata v svet znanosti in tehnike. Za dodatne informacije smo vam na voljo na spletni strani: http://strojna.scptuj.si ter na telefonski številki tajništva šole (02) 7871720 In svetovalne službe (02) 7871724. višji strokovni študij tel.: 02 787I 8I2 Višja strokovna šola Ptuj Ima sodobno opremljene prostore v bivši vojašnici na Vičavi 11n je najmlajša ¡zmed organizacijskih enot v Šolskem centru Ptuj. Izvajamo redne In izredne programe EKONOMIST, MEHATRONIKAter UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE. Trenutno študira pri nas preko 600 študentov. Naša vizija je, postati in ostati ugledna in mednarodno priznana višja strokovna šola, ki študentom omogoča, da razvijejo in izrabijo svoje sposobnosti, znanja in veščine. Prizadevamo si za uresničevanje načel vseživljenjskega učenja. Pri svojem delu se uspešno povezujemo s številnimi podjetji v ožjem in širšem okolju in s tem omogočamo našim diplomantov lažjo zaposljlvost. Podrobnejše informacije najdete na spletni strani http://vss.scptuj.si, lahko pa nas tudi pokličete na tel. št. 02 7871812. KAMP O ekonomska gimnazija (4 leta, matura) O ekonomski tehnik (4 leta, poklicna matura) O aranžerski tehnik (4 leta, poklicna matura) O trgovec (3 leta, zaključni izpit) O ekonomski tehnik- PTI (2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih O tehnik mehatronike (4 leta, poklicna matura) O tehnik računanlištva (4 leta, poklicna matura) O elektrotehnik (4 leta, poklicna matura) O mehatronik operater (3 leta, zaključni izpit) O elektrikar (3 leta, zaključni izpit) O elektrotehnik - PTI (2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih O kmetijsko podjetniški tehnik (4 leta, poklicna matura) O o kolje varstveni tehnik (4 leta, poklicna matura) O kmetijsko podjetniški tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O hortikulturni tehnik tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O gospodar na podeželju (3 leta, zaključni izpit) O cvetličar (3 leta, zaključni izpit) O vrtnar (3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v biotehniki in oskrbi (2 leti, zaključni izpit) O izobraževanje odraslih O strojni tehnik (4 leta, poklicna matura) O oblikovalec kovin - orodjar (3 leta, zaključni izpit) O klepar - krovec (3 leta, zaključni izpit) O izdelovalec kovinskih konstrukcij (3 leta, zaključni izpit) O inštalater strojnih instalacij (3 leta, zaključni izpit) O avtoserviser (3 leta, zaključni izpit) O avtokaroserist (3 leta, zaključni izpit) O metalurg (3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v tehnoloških procesih (2 leti, zaključni izpit) O strojni tehnik - PTI (2 leti, poklicna matura) O avtoservisni tehnik - PTI (2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih Študentom ponujamo naslednje programe: Obionika O ekonomist O mehatronika O upravljanje podeželja in krajine Višješolski študijski programi trajajo dve leti za redni študij ter dve leti in pol za izredni študij. LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Mestni trg 2 2250 Ptuj * 02 749 21 50 H lupUrj@siol.net ^ wíwivouttijivo m MB Llj^MMwrwtfopSnW Center vseživljenjskega učenja Podrayje Ljudska univerza Ptuj Izobraževanje odraslih je zelo pomembno Ljudska univerza Ptuj že več kot šest desetletij predstavlja izvajalca javne mreže izobraževanja odraslih in izvaja različne javnoveljavne programe ter druge dejavnosti, ki so v javnem interesu. Ptujska Ljudska univerza kot javni zavod za izobraževanje odraslih zapolnjuje mrežo izvajalcev v geografskem in programskem okviru zagotavljanja boljše in enakomerneje razporejene ponudbe programov in dejavnosti izobraževanja odraslih. S pridobljenim projektom Center vseživljenjskega učenja Ptuj opravljajo enega od 14 regionalno umeščenih projektov v podporo razvoju izobraževanja odraslih v vseh slovenskih regijah in lokalnih okoljih ter razvoju partnerstev. V letu 2010 so si uspeli pridobiti tudi večji projekt, imenovan Dvig ravni pismenosti. S strateškim položajem, ki ga kot izvajalka izobraževanja odraslih zavzema v Spodnjem Podrav-ju, je ptujska Ljudska univerza umeščena v območje, na katerem je nivo pismenosti prebivalstva še vedno pod državnim povprečjem. S tega vidika so brezplačni izobraževalni programi, namenjeni dvigovanju kom-petenc udeležencev, izjemnega pomena za skladen in hitrejši razvoj regije. „Ob navedenih projektih izvajamo aktivnosti v okviru operacije razvoja človeških virov s programi neformalnega izobraževanja odraslih, ki pomeni temelj ponudbe brezplačnih neformalnih izobraževalnih oblik Ljudske Mag. Klavdija Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj univerze Ptuj za prihodnje obdobje. V naslednjih treh letih bomo tako omogočili izpeljavo novih devetih brezplačnih izobraževalnih programov za ran- UČENJE NA TOČKAH VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA Dušan Šilak, Petja Janžekovič, tel. 02 749 21 52 dusan.ssu@luptuj.ofg, petja.janzekovic@luptuj.oig SVETOVANJE V SVETOVALNEM SREDIŠČU PTUJ _ Mateja Hlupič, Dušan Šilak, tel. 02 749 2155 svetovanje@luptuj.oig, inio@ivzu-podravje.si coo\ življ«^ RAČUNALNIŠKA USPOSABLJANJA NA DALJAVO BREZPLAČNA IZOBRAŽEVANJA IN DELAVNICE SVETOVANJE IN SAMOSTOJNO UČENJE MOTIVACIJSKE DELAVNICE Mj i SPLETNI PORTAL CVZU PODRAVJE www.cvzu-podravje.si LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Mestni trg 2 2250 Ptuj www.lu-ptuj.si S 02 749 21 50 H luptuj@siol.net ljive ciljne skupine, brezposelne in starejše odrasle. S tega vidika je še posebej pomembno, da poudarimo skrb za te skupine odraslih, ki so na trgu izobraževanja in dela docela prepuščene same sebi in tovrstno pomoč v obliki brezplačnih učnih oblik še kako potrebujejo. Kljub težkim časom v gospodarstvu in javnem sektorju, beležimo na LU Ptuj porast udeležencev v neformalnih oblikah izobraževanja, kar pripisujemo prednosti vključitve v izobraževanje brez denarne participacije. Trudimo se ponuditi nove zanimive izobraževalne programe. Pri tem nas ne vodi zmerom le cilj zaposljivosti vključenih udeležencev, temveč tudi namen zagotovitve finančne stabilnosti in preživetja javnega zavoda, katerega financiranje ni urejeno zaradi neustrezne in zastarele zakonodaje ter neumeščenosti izobraževanja odraslih v javno mrežo izobraževanja," o delovanju Ljudske univerze Ptuj pravi direktorica mag. Klavdija Mar-kež. Da je njihova naloga dobro opravljena in ponudba čim bolj pestra, pa skrbijo s prijavami na razne razpise. Na podlagi enega izmed teh so si nedavno uspeli zagotoviti kar 80 tisoč evrov s projekti čezmejnega sodelovanja Slovenije in Madžarske. Ljudska univerza Ptuj bo v sklopu tega med drugim poskušala rešiti problem osipa med dijaki in odraslimi udeleženci izobraževanja. Na podlagi pridobljenih izkušenj pri delu z osipniki bodo nudili pomoč dvema skupinama: mladim, ki so vključeni v redno izobraževanje in jim zaradi slabih rezultatov preti izpad iz šolskega sistema, ter tistim, ki so vključeni v izobraževalne programe za odrasle, vendar jih zaradi izostajanja ne bodo zaključili. Kot pravi direktorica Ljudske univerze Ptuj, je cilj projekta izdelava takega programa izobraževanja, ki bo omogočil ciljni skupini ponovno vključitev v družbo. Učitelji - mentorji bodo pridobljeno znanje lahko uporabili v obeh državah. S pomočjo povečane usposobljene delovne sile naj bi se povečala tudi konkurenčnost podjetij. Takšnih in podobnih projektov je na ptujski Ljudski univerzi nešteto, vse pa druži skupni cilj: delo za dobrobit njihovih udeležencev. Dženana Kmetec Mi/imo-iola/! Univerza na Primorskem ,_ PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER Univarsitž del Litorale FACOLTA Dl STUDI EDUCATM Dl CAPODISTRIA Unlverslty of Primorska FACULTY OF EDUCATION KOPER DODIPLOMSKI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA - izredni študij diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (VS) oz. diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (VS) Usposabljanja za pridobitev PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE DODIPLOMSKI VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM EKONOMIST / EKONOMISTKA ' - Center za poslovno usposabljanje. Višja strokovna šola, Podružnica Ptuj DODIPLOMSKI VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM INFORMATIKA inženir informatike (VS) oz. Inženirka informatike (VS) LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Mestni trg 2 2250 Ptuj {jgsel 8 02 749 21 50 H luptuj@siol.net Húnno-íola/! SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE: EKONOMSKI TEHNIK -55/, PTI, poklicni tečaj PREDŠOLSKA VZGOJA - 55/, poklicni tečaj TRGOVEC - srednje poklicno izobraževanje, prekvalifikacija 02 749 21 50 www.lu-ptuj.siwww.cvzu-podravje.si LJUDSKA UNIVERZA PTIU Mestni trg 2 2250 Ptuj S 02 749 21 50 H luptuj@siol.net M (/¡mo-iola/! USPOSABLJANJA: USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODJE SOCIALNI OSKRBOVALEC / OSKRBOVALKA IZDELOVALEC / IZDELOVALKA SPLETNIH STRANI PRIJAVA IN VODENJE EU PROJEKTOV DIETNA IN ZDRAVA PREHRANA TEČAJI: - viličaristi HIŠNIK / HIŠNICA - retorika (20 urni tečaj) SOBARICA tuji jeziki (60 urni tečaji) - računalništvo (20 urni tečaj) varnost in zdravje pri delu 02 749 21 50 www.lu-ptuj.siwww.cvzu-podravje.si Foto: DK Revivis Prvi študentje morda že oktobra 2013 Vodenje Regijskega višješolskega in visokošolskega središča Revivis je konec leta 2011 prevzela mag. Darja Harb. Z novimi idejami in zagonom že dela na pridobivanju programov, ki bi končno zagotovili prve redne študente. Po optimističnem scenariju naj bi to dočakali oktobra 2013. Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Revivis je bilo ustanovljeno leta 2004. Kljub nekaj let dolgemu delovanju doslej ni zagotovilo niti enega programa, ki bi omogočil vpis rednim študentom. Nekaj fakultet je svoje programe sicer izvajalo pod njihovim okriljem, a lansko leto so še te sodelovanje prekinile. To je bilo odločilno, da se je eno obdobje zaključilo in začelo novo. Tega piše direktorica mag. Darja Harb, ki pravi, da bo razvoj aktivnosti usmerjala skladno z razvojem mikro- in makrookolja na področju novih tehnologij ter v skladu s smernicami regionalnega koncepta vseživljenj-skega učenja. „Zavedam se, da bo v prihodnje treba programe izobraževanja in usposabljanja še tesneje povezati s potrebami podjetij in predvsem povečati njihovo učinkovitost z vidika zaposlovanja udeležencev. Hiter razvoj zahteva nova sodobna znanja, potrebe po znanjih pa se v skladu z razvojem tudi neprestano spreminjajo. Med drugim se bomo tudi trudili prepoznavati potrebne zahteve in potrebe delodajalcev po znanjih in ■ H A Bk x J VH ^ft JM s. t JE W *rJ Foto: DK Mag. Darja Harb, direktorica Revivisa Dijaški dom ~ Drava Mari- DIJAŠKI DOM DRAVA MARIBOR NAJBLIŽJI: bor s 160 dvo SREDNJIM IN POKLICNIM S0LAM VAŠIM ŽELJAM IN NAŠIM CILJEM NUDIMO: Dvo in troposteljne sobe s kopalnicami, pestro hrano - tudi dietno in vegetarijansko visok učni uspeh in pomoč pri učenju telovadnica, fitnes, strelišče, namizni tenis, biljard, računalniško učilnico, knjižnico naša bližina - vaša varnost in tropostelj-nimi sobami se nahaja v neposredni bližini centra Maribora. Dograjen je bil leta 1985. V letu 2012 bomo obnovili fasado, kotlovnico, prezra Naša velika prednost je telovadnica, kije drugi domovi nimajo. Radi se pohvalimo s kopalnicami za vsaki dve sobi, kar omogoča dijakom večjo zasebnost. Za prijetno izrabo prostega časa je namenjena mladinska soba za družabna srečanja, trim kabinet, soba za namizni tenis, strelišče, biljardnica, glasbene sobe (za posameznike in vadbo skupine, dva akustična pianina in električni klavir, bobni, kitare, harmonika in dobro ozvočenje J, računalnica z internetom, brezžični internet po domu in še zunanje igrišče... Vse to dijakom omogoča pestro izbiro prostočasnih dejavnosti in poleg športnih še šah, plesno dejavnost, likovni krožek in razne ustvarjalne delavnice. Vse te dejavnost potekajo pod mentorskim vodstvom usposobljenih vzgojiteljev in vzgojiteljic. Skupaj z dijaki se trudimo, da je pri nas prijetno. Prednost pa ima seveda učenje. Skrbimo za strokovno pomoč in inštrukcije (matematika, fizika, tuji jeziki, slovenščina). Stiki s šolami in starši omogočajo spremljanje učnega uspeha in doseganje dobrih rezultatov. Dober standard dijakov je zagotovljen ne le dvoposteljnimi sobami, v kuhinji dobijo kvalitetno in zdravo hrano in pijačo, v čitalnici so jim na razpolago dnevno časopisje in revije, spremljanje TV programov in mladi in jeseni se lahko razgibajo zunanjem igrišču za košar-omet. usposobljenosti zaposlenih," pravi Harbova. Med prioritetnimi strategijami v naslednjem obdobju vidi interdisciplinarne tehnologije, biotehnologijo, nove materiale, nanotehnologije, mehatroniko in še zlasti bioniko, za katero je prepričana, da bo v prihodnosti postala zelo pomembna. Dodaja, da bo uspešen napredek prineslo le tesno sodelovanje višješolskih in visokošolskih institucij ter aktivno povezovanje z raziskoval- nimi inštituti, gospodarstvom in negospodarstvom. „Da bi v prihodnosti še bolj poglobili sodelovanje med izobraževanjem in gospodarstvom, se bo Revivis vključeval v izvajanje ukrepov za večjo integracijo in boljšo dostopnost ponudbe izobraževanja, usposabljanja, svetovanja in informiranja ter strateškega razvoja koncepta vseživljenjskega učenja v svojem okolju," še dodaja Harbo-va. Dženana Kmetec Višja strokovna šola ŠC Ptuj Novost: Bionika Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole SC Ptuj Višja strokovna šola Ptuj je bila ustanovljena oktobra 2004 kot peta šola znotraj Šolskega centra Ptuj. Danes izvajajo višje strokovno izobraževanje v programih: ekonomist, upravljanje podeželja in krajine ter mehatronika, ki po številu vpisanih še vedno prednjači. V prihodnjem študijskem letu pa bodo pričeli še z izvajanjem povsem novega programa: bionika Višja strokovna šola Ptuj je najmlajša šola Šolskega centra, nahaja pa se v sodobno opremljenih prostorih bivše vojašnice na Vičavi 1. Prvi študentje so se vpisali v študijskem letu 2005, doslej pa so diplome podelili šestim generacijam. Nazadnje so decembra na slavnostni podelitvi te predali 77 diplomantom: 16 ekonomistom, 6 komercialistom, 1 inženirju kmetijstva, 7 inženir- jem kmetijstva in krajine ter 47 inženirjem mehatronike. Po podatkih o vpisu je še vedno največje zanimanje za program mehatronika, saj ti študentje predstavljajo več kot polovico vseh vpisanih. Kot pravi Robert Harb to ni presenetljivo, saj gre za interdisciplinarni študij tehnike, ki študentom omogoča pridobitev uporabnih znanj strojništva, elektrotehnike, komunikacij, informatike in podjetništva. Izobraževanje izvajajo v dobro opremljenih predavalnicah, laboratorijih, Hiši naprednih tehnologij in MIC-u. Ta je nastal kot plod odličnega sodelovanja z gospodarstvom, čemur na šoli dajejo zelo velik pomen. Veliko upov pa polagajo tudi v program bionika, ki ga doslej v Sloveniji ni bilo. Dženana Kmetec Foto: DK Dijaški dom Ptuj Prostora za novince je veliko V tekočem šolskem letu imajo v Dijaškem domu Ptuj vpisanih 76 dijakov; od tega jih 18 obiskuje prvi letnik srednjih šol in so v dijaškem domu prvo leto. „Število na novo vpisanih pri srednješolcih ostaja enako glede na prejšnja leta in upamo, da smo na dobri poti, da število povečamo. Tudi tako, da skupaj s Šolskim centrom Ptuj urejamo štipendije EU za dijake iz držav zahodnega Balkana. V tem šolskem letu smo uspeli urediti štipendijo za dijaka iz Makedonije, v teku pa je že razpis štipendij za šolsko leto 2012/2013. V stiku smo z osnovnimi šolami v Makedoniji, Srbiji, Črni Gori, na Kosovem in v Bosni in Hercegovini. Upam, da bomo letos uspešni pri večjem številu dijakov, ki so ob vpisu v ŠC Ptuj nastanjeni v dijaškem domu, s tem pa zvišujemo tudi vpis tako v strokovnih šolah kot v dijaškem domu. Trenutno se je odločilo za bivanje v dijaškem domu 6 študentov - obiskujejo Višje strokovne šole na Ptuju," o statistiki pravi ravnateljica Dijaškega doma Ptuj mag. Danica Starkl. So tudi eden redkih dijaških domov v Sloveniji, ki izvaja vzgojni program za otroke s posebnimi potrebami. V domu biva 12 učencev Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka in 3 učenci OŠ Olge Meglič. „Učenci potrebujejo nastanitev izven doma čez teden zaradi oddaljenosti ali boljših pogojev za življenje in učenje, ki jim jih nudimo v dijaškem domu. V dom jih namešča Center za socialno delo •'ji $ ■it <4>i. Naslov: Ljubljanska 21, 3000 Celje Spletna stran: http://www.ddcelje.si E-pošta: dd.celje@guest.ames.si Telefon: 03 426 66 00 Fax: 03 426 66 21 Vidimo se na informativnih dnevih: v petek, 10.2.2012 in v soboto, 11.2.2012. Letos v domu biva 76 dijakov. Ptuj," še dodaja Starklova. Še vedno pa se trudijo pridobiti verificiran program izvajanja vzgojnega dela za učence osnovnih šol. Skupno število stanovalcev dijaškega doma Ptuj je 76, v primerjavi z istim obdobjem v letu 2011 je to nekoliko manj. Glede na zmogljivost dijaškega doma, ki je 194 ležišč, imajo trenutno zasedenih le 39,2 % vseh zmogljivosti. Opremljenost dijaškega doma Čeprav je zgradba ptujskega Dijaškega doma stara - zgrajen je bil leta 1980 - in prepotrebna obnove, svoje prostore maksimalno izkoristijo. V letošnjem šolskem letu so uredili sobe dijakov, učencev in študentov. Na novo so pobarvali vrata omar, stene, uporabili vse »dobre« posteljne vzmetnice in sploh skušali sobe čim bolje urediti. Dijake, učence in študente so namestili samo v etaže in medetaže, kjer so nova okna. Potrebovali pa bi novo pohištvo za sobe ter energetsko sanacijo celotne stavbe. Z donatorskimi sredstvi so uredili prostor za prosti čas; prodajajo še 12 preostalih darovanih slik. „Za-radi nizkega vpisa v dijaški dom in majhnega števila plačanih oskrbnin ne zmoremo financirati navedene obnove sob in ostalega. Skrbimo pa v prvi vrsti za urejenost in čistost prostorov, kakršne pač imamo. Iz tega, kar imamo, delamo »čudeže« in na bodočnost razvoja dijaškega doma gledam z optimizmom, ki ga danes res potrebujem," še pojasnjuje Starklova. Dodaja, da je v domu 21 zaposlenih, ki se skupaj trudijo prebroditi te »težke« čase. „De- nar ni vedno najpomembnejši. Mislim, da je bolj pomembna volja in optimizem. Kot ravnateljica se trudim biti graditelj in ne rušitelj - pri vodenju dijaškega doma mi zaenkrat to uspeva," zaključuje ravnateljica. Dženana Kmetec Če želite, da bi bil vaš srednješolec uspešen, ga vpišite v Dijaški dom Lizike Jančar v Mariboru Razpisujemo: -120 prostih mest za dekleta in - 40 prostih mest za fante. Spletna stran: www.d-lizjan.mb.edus.si. Pričakujemo vas ob informativnih dnevih, v petek, 10. 2. 2012, od 8. do 18. ure in v soboto, 11. 2. 2012, od 8. do 12. ure na Titovi cesti 24 a v Mariboru. MI IMAMO VSE, KAR IMAJO DRU6I IN ŠE VEČI SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU • AIKIDO JBI 3?i >2 Z Z IB BORILNIH ^^ 0 veéfilN Pra VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 19. DO 21. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER). VPISUJE VTEČAJ ZA ZAČETNIKE NOVE ČLANICE IN ČLANE OD 6. LETA DALJE! Ste si tudi Vi kdaj mislili, kako bi bilo lepo, če bi lahko svojo mizarsko idejo uresničili sami? Brez nepotrebnega kupovanja orodja, zamudne nabave materiala in obiskov mizarja? Hitro, enostavno in mojstrsko izdelano? Sedaj to tudi lahko. Hobi razrez lesa Vam omogoča, da svojo kreativno idejo uresničite, kar iz udobja svojega naslonjača. Povsem enostavno in pregledno. Z nekaj kliki izberete želen material, dimenzije, količino in barvo. Vrhunski materiali iz kolekcije Starman bodo zadovoljili še tako zahtevnega kreativca. Nato preprosto vnesete podatke in oddate naročilo. Po oddanem naročilo lahko svoj izdelek prevzamete osebno ali pa Vam naročeno dostavimo po pošti. Stroške in ceno pregledno izračunate že na spletu. Kratki dobavni roki omogočajo, da lahko svoje ideje hitro prelijete iz papirja in tako povsem enostavno izdelate sestav za omaro, mizo, police ... Ustvarjalnost res ne pozna meja. Hobi razrez lesa je tako primeren za vse hobi mojstre, mizarska podjetja in prav vse, ki imate idejo, a morda nimate primernega orodja. Vrhunski stroji in natančna obdelava. Pregledno, hitro in dostopno vsakomur. Le še klik vstran ste od svojega novega projekta. Hobi razrezi - „izdelano mojstrsko". http://www.hobirazrezi.si/ Eno pohištvo za dva namena - idealna rešitev za ustvarjanje več prostora v majhni sobi. Miza se bo spremenila v posteljo, ne da bi bilo potrebno pospravljanje mize (miza ostaja v vodoravnem položaju). Če je ležišče zloženo, imamo na razpolago ogromno pisalno mizo za delo in igro. V dveh korakih imamo pripravljeno ležišče. Idealno za otroke, mladostnike (mladinske sobe, študentske sobe), praktično vsako stanovanje, v katerem so sobe majhne in prostor precej omejen. Različni modeli skrite postelje so na voljo v dveh različicah: možnost 1: udobno ležišče 900 x 2000 mm in možnost 2: ležišče 1400 x 2000 mm. Izdelava je po naročilu, tako imate na razpolago različne barvne in lesne dekorje ter možnost ostalega pohištva iz enakih materialov(omare, predalniki ...). Info: abrago@triera.net, tel. 041 326 899 DVIZNA/SKRITA POSTELJA v. .. • . --^-í Foto: DK Prehrana Višina subvencije za prehrano ostaja enaka V letu 2012 se subvencija za prehrano študentov ni spremenila in do nadaljnjega ostaja enaka, torej 2,63 evra za obrok. Do subvencije so upravičeni vsi študentje, ki se izobražujejo na visokošolskih zavodih v Sloveniji; koristijo jo lahko tako redni kot izredni študentje in absolventi. Študenti, ki so že starši, imajo pravico do desetih dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno. Ta pravica se šteje za vsakega otroka, uveljavlja pa jo lahko samo eden od staršev. Deset dodatnih subvencij imajo tudi študenti s posebnimi potrebami zaradi težje funkcionalne prizadetosti ter otroci padlih v vojni za Slovenijo s statusom študenta. Od lanske jeseni (1. 10. 2011) imajo študenti na voljo dodatno storitev za subvencioniranje prehrane, in sicer gre za storitev SMS Lačen info. Ta storitev omogoča preverjanje oziroma informacijo o razpoložljivosti subvencij. Študent z mobilnega telefona, ki ga ima registriranega kot identifikacijsko sredstvo v sistemu subvencionirane študentske prehrane, na številko 1808 pošlje ključno besedo „LACEN" ali „LACNA", in v odgovor prejme SMS sporočilo z naslednjimi informacijami: koliko časa je preteklo od njegove zadnje uporabe subvencije; kdaj lahko uporabi naslednjo subvencijo; kje je uporabil zadnjo subvencijo in koliko subvencij ima še na voljo. Če uporabnik iz različnih vzrokov ne more koristiti subvencije, lahko povratno SMS sporočilo vsebuje le del zgoraj navedenih podatkov. Storitev Lačen info je plačljiva. Študent za vsako prejeto zahtevano informacijo plača 0,09 evra (DDV je vključen), storitev pa je na voljo vsem uporabnikom Debitela, Izimobila, Mobi-tela in Simobila. Kje vse na Ptuju lahko študentje jedo poceni? Subvencionirana prehrana za študentje je na Ptuju na voljo v Dijaškem domu Ptuj (za doplačilo 1,06 evra), v kitajski restavraciji Cesarska hiša (doplačilo 1,87 evra), v Kitajskem vrtu (doplačilo 1,97 evra), v okrepčevalnici Cheers (doplačilo 1,57 evra), v Pomaranči ob Dravi (doplačilo 3,37 evra), na bencinskem servisu na Dorna-vski cesti na Ptuju (doplačilo 1,97 evra), v gostilni PP (doplačilo 2,87 evra), v gostilni Rozika (doplačilo 1,87 evra), v Kavarni KPŠ (doplačilo 0,87 evra), v okrepčevalnici Hamburger Hill na Osojnikovi (doplačilo 0,90 evra) in v restavraciji Amfora (doplačilo 2,37 evra). V Mariboru je gostišč, v katerih ponujajo subvencionirano prehrano za študente veliko več, popolnoma zastonj, brez vsakega doplačila, pa lahko študentje jedo v piceriji Un momento -pizza time na Pobreški 18. Vsakemu študentu ob plačilu z mobilnim telefonom ali kartico pripada glavna jed + 2 hoda (juha ali solata ali sladica ali sadje). Ob obroku ti pripada še 2 dcl vode. Vsak ponudnik je dolžan tedensko posredovati ponudbo za študentska kosila v skladu z oddano razpisno dokumentacijo, s katero je bil izbran na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Za kosila ne sme zaračunavati doplačil! Študent lahko izbira med ponudbo, ki je na voljo za študente in ki mora biti objavljena na vidnem mestu v restavraciji, ne pa med ponudbo a la cart z možnostjo doplačila. Subvencije, ki jih študent ne porabi v tekočem mesecu, se prenesejo v naslednji mesec in veljajo še dva meseca, po preteku dveh mesecev pa se izbrišejo. Dijaki stavijo na burgerje Subvencionirana pa je tudi prehrana dijakov in učencev. Subvencija za malico obsega splošno subvencijo in dodatno subvencijo, ki je namenjena učencem in dijakom iz socialno manj spodbudnih okolij. Do splošne subvencije v višini 2/3 cene malice so upravičeni vsi učenci in dijaki, ki se prijavijo na subvencionirano malico in izjavijo, da želijo to pravico uveljavljati. Pri ugotavljanju upravičenosti do dodatne subvencije pa se upošteva dohodek na družinskega člana, izražen v odstotku povprečne plače v Sloveniji. I VISOKA ŠOLA za varstvo okolja Malo stvari je pomembnejših od skrbi za okolje. Za prehrano dijakov na Ptuju skrbi Perutnina Ptuj, kjer, kot pravijo, vsako leto za ptujske srednje šole pripravijo okoli 15 ton različnih Perutninih živil: „Med njimi so najbolj priljubljena pripravljena živila in klo-basni izdelki blagovnih znamk PP in POLI. Med dijaki so zelo popularni POLI, piščančje prsi v ovitku, hrenovke in drugi kloba-sni program, med bolj priljubljenimi pripravljenimi živili pa so perutninski burgerji, piščančji zrezki, medaljoni in piščančje palčke, torej program pripravljenih živil blagovne znamke PP." Vodstvo Perutnine Ptuj ob tem zagotavlja, da pri pripravi zdrave hrane skrbno pazijo, da zadostijo energetskim potrebam mladostnikov: „Zato tesno sodelujemo z nutricionisti in pre-hranskimi strokovnjaki, praksa pa potrjuje, da je perutninsko meso ne le dobrodošlo med mladostniki, ampak tudi zdravo in okusno ter hkrati cenovno ugodno, kar je le še dodatna afirmacija svetovnih prehran-skih trendov. Ti namreč kažejo, da potrošnja perutninskega mesa v svetu nenehno narašča in da bo čez dve desetletji perutninsko meso vodilni živalski proteinski vir prehrane ljudi." SM Postanite diplomirani ekotehnolog. Informativni dnevi: 10. 2. 2012 ob 10.00 in 15.00 11. 2. 2012 ob 10.00 24. 8. 2012 ob 16.00 Trg mladosti 2 | Velenje t: G3 898 64 IG | info@vsvo.si www.vsvo.si *VS v MB in CE Tvoja izbira danes. Prihodnost nas vseh. ARHITEKTURA GRADBENIŠTVO* GOSPODARSKO INŽENIRSTVO PROMETNO INŽENIRSTVO* www.fg.uni-mb.si Mi poskrbimo za zdrav obrokvašegadijaka. Pestra ponudba toplih in hladnih obrokov. ^ I llllllll lllaal I ........L"""" Univerza v Mariboru Fakulteta za zdravstvene vede Ustvari si prihodnost! STUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA *s STUDIJSKI PROGRAMI 2. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA BIOINFORMATIKA MANAGEMENT V ZDRAVSTVU IN SOCIALNEM VARSTVU *v sodelovanju s FOV UM J? INOVATIVNI PRISTOPI K IZOBRAŽEVANJU VSEŽIVLJENJSKI IZOBRAŽEVALNI MODULI MOBILNOST ŠTUDENTOV ŠTUDIJ NA DALJAVO KONSERVATORIJ ZA GLASBO IN BALET MARIBOR Srednješolski program: UMETNIŠKA GIMNAZIJA GLASBENE IN PLESNE SMERI v modulih: GLASBENA SMER PLESNA SMER modul A - glasbeni stavek, modul A - balet, modul B - petje, instrument. Drage učenke, dragi učenci, ste pred pomembnim korakom v življenju, izbiro srednje šole. Če želite postati glasbeniki ali baletni plesalci, je Konservatorij za glasbo in balet Maribor prava odločitev! Delo oblikuje paleta aktivnosti; od poučevanja v klasičnem pomenu besede do vzgoje za oder, nastopov koncertov in tekmovanj v državnem in mednarodnem okviru. Veseli bomo, če se nam boste pridružili in doživeli utrip šole na informativnih dnevih v petek, 10.2.2012, ob 9.00 in 15.00 in v soboto, 11.2.2012, ob 9.00 v dvorani Konservatorija. "Največja nagrada za človekov trud ni tista, kar bo zanj dobil, temveč tisto, kar bo zaradi njega postal." John Ruskin www.konservatorij-maribor.si, info@konservatorij-maribor.si, TEL: 02 2287 287,02 2287 281. Foto: SM Prihodnost slovenskega gostinstva in turizma je v rokah mladih Devetošolci/devetošolke se boste v mesecu februarju odločali, kateri poklic boste izbrali. V času, ko se srečujemo z veliko nezaposlenostjo, si vsi želimo omogočiti mladim izo-braževanjev programih, ki zagotavljajo delovna mesta. Na Srednji soli za gostinstvo in turizem Radenci dijakom ponujamo pridobitev poklicev, po katerih trenutno vlada največje povpraševanje tako doma kot v tujini. SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE (SSI) 4-LETNI PROGRAM: GASTRONOMIJA IN TURIZEM Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK • POKLICNA MATURA in ZAPOSLITEV ali • NADALJEVANJE ŠTUDIJA: - PROGRAM VIŠJEGA IN VISOKEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA - UNIVERZITETNI PROGRAMI (ob dodatno petem predmetu ali maturitetnem tečaju) Program srednjega strokovnega izobraževanja za pridobitev poklica GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK traja 4 leta in omogoča poklicno usposobljenost, hkrati pa ustrezno pripravo za nadaljnji študij v programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja. Kdor opravi peti predmet mature ali maturitetni tečaj, se lahko vključi v univerzitetni študij. Izobraževanje se na SŠGT Radenci zaključi s POKLICNO MATURO. Program vključuje v precej enakovrednem obsegu na eni strani splošnoizobraževalne predmete, kot so slovenščina, tuji jeziki, matematika, umetnost, športna vzgoja, naravoslovni in družboslovni predmeti ter na drugi strani strokovne module in praktično usposabljanje z delom. Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci Mladinska ulica 5 9252 Radenci Tel.: 02 566 91 60 E-pošta: sola@s-ssgtr.ms.edus.si Splet: www.s-ssgtr.ms.edus.si SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE (SPI) 3-LETNI PROGRAM: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOM HOTELIR • ZAKLJUČNI IZPIT in ZAPOSLITEV ali • NADALJEVANJE - 2 leti v programu GASTRONOMIJA in • POKLICNA MATURA ter nadaljevanje študija Program srednjega poklicnega izobraževanja za pridobitev poklica GASTRONOM HOTELIR traja 3 leta in omogoča z izbiro ustreznih strokovnih modulov poklicno usposobljenost za delo kuharja, natakarja ali oskrbnika. Izobraževanje se na SSGT Radenci zaključi z ZAKLJUČNIM IZPITOM. Po končanem izobraževanju imajo dijaki odprto pot - lahko se zaposlijo ali pa ostanejo na šoli in nadaljujejo izobraževanje v dvoletnem programu poklicno-tehniškega izobraževanja GASTRONOMIJA. SSGT RADENCI JE SOLA, KI PONUJA USTVARJALNOST V šoli z bogato tradicijo, ki že petdeset let izobražuje rodove za delo v gostinstvu in turizmu, se vedno znova trudimo, da bi bili v ponos prostoru na obrobju Slovenije. Da je šola prepoznavna, je dijakom treba ponuditi veliko možnosti za pridobitev in izpopolnjevanje znanja. Tega se vedno bolj zavedamo vsi, ki delamo z mladimi, saj so le-ti željni novih izzivov. Tako ni naključje, da dijakom, ki se izobražujejo na SŠGT Radenci, kakovost izobraževanja zagotavljamo z: fHI Utrinekiz prakse v Španiji \ • nacionalnimi in mednarodnimi projekti (vključeni smo v mrežo UNESCO šol, ZDRAVIH šol in EKO šol, v okviru projekta Leonardo da Vinci se naši dijaki udeležujejo enomesečne prakse v Španiji ...), • udeležbo na tekmovanjih, • uspešnim sodelovanjem s krajem in okolico, • ekskurzijami po domovini in tujini, • udeležbo na športnih tekmovanjih, • delavnicami in humanitarnim delom, • aktivnostmi v okviru krožkov (učenje tujih jezikov španščine in francoščine ter italijanščine), • izrednimi obroki ob raznih svečanostih (stregli smo angleški kraljici ob obisku v Sloveniji ...). Pouk izvajamo v dopoldanskem času. DIJAŠKI DOM SŠGT RADENCI Sestavni del SŠGT Radenci je tudi dijaški dom, v katerem lahko bivajo dijaki v času šolanja. Dijaški dom SŠGT Radenci spada med manjše tovrstne domove v Sloveniji, kar ima svoje prednosti v pristni komunikaciji in dobrem počutju. Dijaki šole in dijaškega doma imajo v dijaškem domu na voljo brezplačno učno pomoč iz matematike in drugih predmetov. Zagotovljena je zdrava prehrana in skrb za ustrezno telesno aktivnost. V vseh prostorih dijaškega doma je brezžični dostop do interneta. Zaradi ugodne lege dijaškega doma (neposredna bližina avtobusne postaje) bivajo v domu tudi dijaki, ki obiskujejo druge srednje šole i Srednja šola za gostinstvom turizem v Radencih -1- v Pomurju. Dijaški dom nudi dijakom varno okolje podnevi in ponoči, za kar skrbijo vzgojitelji in varnostnik. Dijaški dom tako zagotavlja varnost in integritete, skrbi za nastanitev in hrano ter za stike s šolo in starši. Starši, ki imajo v katerem koli dijaškem domu vključenega več kot enega otroka, plačajo oskrbnino samo za enega. Cena oskrbnine za dijake v dijaškem domu za leto 2012 znaša 208,00 € na mesec (po sklepu Ministrstva za šolstvo in šport). Odločitev za poklic ni lahka, kajti poklic, katerega boste izbrali, bo vodil in usmerjal vaše nadaljnje življenje. Zato vas vabimo, da pridete na informativni dan, morda bo potem vaša odločitev lažja! Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci in Dijaški dom SŠGT Radenci vabita na informativna dneva: v petek, 10. 2. 2012, ob 9.00 in ob 15.00 ter v soboto, 11.2. 2012, ob 9.00. Vozniški izpiti Novosti pri opravljanju vozniških izpitov Zakon o voznikih, ki je bil novosti tudi pri opravljanju sprejet sredi lanskega leta, vozniških izpitov; ugodnejši je prinesel nekaj pomembnih so predvsem pogoji za mlajše kandidate. Na podlagi omenjenega zakona je s 1. januarjem 2012 vse Foto: M. Ozmec Nova prometna zakonodaja prinaša precej pomembnih novosti predvsem za mlade voznike motornih vozil. 1872 Biotehniška šola Maribor 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 BIOTEHNIŠKA SOLA MARIBOR je šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja v Sloveniji. Ustanovljena je bila 11. marca 1872 in letos praznuje 140-letnico obstoja na prostoru, kjer se nahaja od ustanovitve dalje. Splošna in strokovno-teore-tična znanja dijaki pridobiva- jo v specializiranih učilnicah, praktična znanja in veščine pa na šolskem posestvu, ki obsega kmetijske površine na Kalvariji ter v Svečini, kjer je tudi šolski hlev s konji. Šola ima na šolskem posestvu več objektov z ustrezno opremo za izvajanje praktičnega dela pouka, kot so vinska klet s dotedanje naloge upravnih enot s področja izvajanja vozniških izpitov za voznike motornih in priklopnih vozil prevzela Javna agencija RS za varnost cestnega prometa. Od takrat naprej upravne enote že sprejemajo priglasitve kandidatov tako za teoretični kot za praktični del izpita, zaračunavajo pa tudi upravno takso in stroške izpita. Kot pojasnjuje novi vodja izpitnega centra za vozniške izpite Ptuj Janez Meznarič, vse upravne enote o priglasitvah obveščajo pristojni izpitni center: „Na Upravni enoti Ptuj se lahko stranke priglasijo na teoretični in praktični del izpita v času uradnih ur upravne enote, in sicer na oddelku za občo upravo. Ob priglasitvi kandidat poravna pristojbino za izpit oziroma upravno takso, upravna enota pa preveri, če kandidat izpolnjuje pogoje za opravlja- polnilnico, sadno skladišče, sušilnico sadja in zelenjave, objekt za žganjekuho in predelavo kisa ... Dijaki in profesorji se vključuje v evropske projekte, ki jim omogočajo opravljanje prakse in pridobivanje izkušenj v tujini. Šola ima tudi svojo avtošolo za opravljanje vozniškega izpita vseh kategorij. Programi, ki jih Biotehniška šola Maribor izvaja za SV-regijo: VETERINARSKI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za zahtevnejša tehnično-operativna dela v veterinarstvu. Izvajajo dela na področju oskrbe, nege, vzreje in zdravstvenega varstva živali. Možnost zaposlitve je v veterinarskih ambulantah, v veterinarsko-higienski službi, v proizvodnji živil živalskega izvora, v laboratorijih, v živinorejskih obratih, kmetijski Foto: M. Ozmec Janez Meznarič, vodja izpitnega centra za vozniške izpite na Ptuju proizvodnji; NARAVOVARSTVENI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za varovanje naravnih vrednot, pridobivanje biodizla, bioplina in bio-mase, vzdrževanje naravne in kulturne krajine. Možnost zaposlitve so zavodi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, državni uradi, delo v komunalnih podjetjih, v vodnih gospodarstvih in službah za prostorsko planiranje; MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV (3-letni program): dijaki se usposobijo za vzdrževanje in popravilo kmetijskih, gradbenih in komunalnih strojev. Možnost zaposlitve je v delavnicah kmetijske, gradbene in komunalne mehanizacije, v podjetjih za izdelavo in montažo tehnološke opreme, na kmetijah, v prodajalnah kmetijske mehanizacije. W^tfiu 1872 Biotehniška šola Maribor 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Na Biotehniški šoli Maribor v šolskem letu 2012/2013 vpisujemo v naslednje izobraževalne programe: nje izpita. Termin opravljanja teoretičnega dela izpita lahko kandidat izbere ob priglasitvi, medtem ko bo termin za opravljanje praktičnega dela izpita kandidatu po opravljeni priglasitvi pri upravni enoti določil Izpitni center Ptuj. Zakonska novost je tudi program vožnje s spremljevalcem, ki mladim daje možnost, da pričnejo s pridobivanjem vozniških izkušenj s predhodnim usposabljanjem v šoli vožnje že pred pridobitvijo vozniškega dovoljenja in preden dopolnijo predpisano starost za vožnjo vozil." Kdaj lahko kandidati pričnejo vožnjo s spremljevalcem kategorije B? „Novost je v tem, da lahko z vožnjo pričnejo že, ko dopolnijo 16 let. Seveda morajo opraviti zdravniški pregled, tečaj iz prve pomoči, tečaj CPP v šoli vožnje in v primeru, da v evidenci še nimajo nobene kazenske točke, ko opravijo teoretični del vozniškega izpita pred komisijo izpitnega centra (to je novost), ter, ko se v šoli vožnje usposobijo po predpisanem programu za voznika vozil kategorije B. Ko pa dopolnijo 18 let, pa lahko kandidati opravijo še vožnjo pred izpitno komisijo." Kdo pa je lahko kandidatov spremljevalec? „Spremljevalec je lahko eden od kandidatovih staršev, posvojiteljev, skrbnikov, rejnikov ali druga oseba, vendar mora biti stara najmanj 27 let, najmanj 5 let mora imeti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B, v evidenci pa ne sme imeti več kot 5 kazenskih točk." Kakšni so pogoji za klasično pridobitev izpita kategorije B? „Novost je, da mora biti kandidat star vsaj 17 let in 6 mesecev, da ima veljavno zdravniško spričevalo, da opravi zdravniški pregled, tečaj iz prve pomoči in tečaj CPP v šoli vožnje. Novost je tudi to, da lahko kandidati 4-letni programi: NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK HORTIKULTURNI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI 3-letni programi: MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIČAR Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/235 37 00 ali na internetu: http://www.bts.si. začnejo voziti v šoli vožnje šele, ko opravijo teoretični del vozniškega izpita pred komisijo izpitnega centra. Ko v šoli vožnje zaključijo predpisan program vožnje za voznika vozil kategorije B in dosežejo starost 18 let, pa lahko opravijo praktični del izpita pred izpitno komisijo." Nekaj novosti je tudi za voznike začetnike. „Vozniki začetniki, ki jim je bilo vozniško dovoljenje izdano po 13. avgustu 2010, bodo morali opraviti še dodatno usposabljanje za varno vožnjo. Po najmanj štirih mesecih od pridobitve vozniškega dovoljenja morajo opraviti vadbo varne vožnje. Kot rečeno: najmanj po štirih mesecih oz. do podaljšanja vozniškega dovoljenja. Vozniško dovoljenje je namreč izdano do 21. leta starosti oziroma za 2 leti, odvisno od starosti kandidata. Cena vadbe je125 evrov in jo je določila država ter predstavlja strošek voznika začetnika, plača pa jo izvajalcu vadbe in ne šoli vožnje." Koliko nas pravzaprav stane vozniški izpit? Koliko izobraževalni del in koliko ura praktične vožnje? „Po sedanjih predpisih je treba za tečaj CPP odšteti od 60 do 80 evrov, za prvo pomoč 76 evrov, za zdravniško spričevalo od 30 do 45 evrov, za teoretični izpit na izpitnem centru 31 evrov, za praktični del izpita 16 evrov, praktična vožnja za kategorijo B stane od 20 do 25 evrov na uro, za 20 ur pa to znese od 400 do 500 evrov. Za izdelavo vozniškega dovoljenja je treba plačati še 18,69 evra in tako vse znese okoli 769 evrov. Če ste torej uspešni v prvem poskusu na izpitih in pri minimalnem številu ur, znaša skupni strošek vključno z vadbo varne vožnje (125 evrov) 894 evrov." -OM VASA VARNOST PREDNOST 041-678-328, 02-771-1526 Kat.: A,B,C,E,F,AM www.prednost.si NAŠA SKRB Slepim olajšati interakcijo z okoljem Imagine Cup je mednarodno tekmovanje na področju ino-vativnosti, tehnoloških rešitev in razvoja. Začetki segajo v leto 2003, na njem pa sodelujejo študentje višje in visokošolskih inštitucij iz vsega sveta. Samo v letu 2011 je na lokalnih in regionalnih izborih ter na svetovnem izboru sodelovalo več kot 350.000 študentov! Na slovenskem izboru je lani zmagala ekipa 2ndSight iz Maribora, ki se je predstavila z aplikacijo za mobitele, ki jo lahko uporabljajo slepe in slabovidne osebe. Ekipo so sestavljali štirje sošolci, Blaž Magdič, Luka Topolovec, Žan Markan in Tine Poštuvan, vsi študentje Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru (FERI), smer računalništvo in informacijske tehnologije. O sodelovanju na omenjenem tekmovanju smo se pogovarjali z Blažem Mag-dičem. Kako ste sploh prišli na idejo o prijavi na Imagine Cup in kako ste razvijali vašo predstavitev? B. Magdič: »Na šoli smo imeli predstavitve o tem tekmovanju in takoj smo bili zainteresirani, saj smo o prijavi razmišljali že predlani. Najprej smo pogledali vse zmagovalne projekte prejšnjih let - predlani je bil tako poudarek na pripomočkih za gluhe - in opazili, da je razmišljanje naše skupine, ki je želela nekaj koristnega narediti za slepe, pravilno. Prijavili smo se v konkurenco 24 ekip: najprej smo našo idejo predstavili na regionalnem izboru v Mariboru in se z njo uvrstili med 6 najboljših. Za finalni izbor smo imeli približno en mesec časa, da smo idejo pripeljali do osnovne prototipne faze. S tem izdelkom smo nato zmagali na slovenskem finalnem izboru in si s tem prislužili pot na svetovni izbor v New York (to sta financirala Microsoft Slovenija in MŠŠ, op. a.). S tem smo dobili še dodatna dva meseca za razvoj našega prototipa. Delali smo čisto „po študentsko" - v zadnjem hipu, saj smo imeli ob tem še obveznosti v šoli.« Kakšna pa je osnovna uporabnost vaše ideje za slepe ljudi? B. Magdič: »Večinoma so danes mobiteli ploski in z zasloni, občutljivimi na dotik. Teh pa slepi ne morejo uporabljati, saj ne vedo, kjer je kakšna tipka. Najprej smo želeli prilagoditi uporabniški vmesnik, ki bi bil prijazen slepim osebam. Nato smo želeli izkoristiti senzorje, ki so vgrajeni v mobitelih (senzor za nagib, GPS, kompas, kamero ...) ter z njihovo pomočjo olajšati slepim interakcijo z okoljem. Izdelati smo na primer želeli vodič, ki bi slepe z govornimi ukazi vodil od točke A do točke B, kamero v mobitelih smo želeli izkoristiti za to, da bi slepi lahko z njeno pomočjo prepoznavali barve, s pomočjo kamere in povezave na splet bi lahko kakšna oddaljena oseba slepo vodila po stanovanju ... Nad vmesnik smo v bistvu dodali še te številne namenske aplikacije.« Kdo vam je pomagal pri projektu? B. Magdič: »Veliko nam je pomagala mentorica Mateja Ver-lič, ki je bila takrat na fakulteti zaposlena kot asistentka. Ona je tudi posredovala na fakulteti, da smo bili zaradi raziskovanja upravičeni do kakšnih ugodnosti - predvsem opravljanja nekaterih izpitov. Strokovno pa smo se morali znajti sami. Najprej smo stopili v kontakt s slepo osebo, ki nam je podala uporabne napotke, v katero smer naj gre naše razmišljanje. Povezali smo se tudi s Simobi-lom, kjer so nam dali v uporabo mobitele. Te smo potem opremili z našo programsko opremo in se z njimi tudi predstavili v ZDA.« Kakšna je bila vaša izkušnja v ZDA? B. Magdič: »Izkušnja je bila „zakon" - to je le New York! Nastanjeni smo bili v centru, na Times Squaru, v najdražjem hotelu. Tekmovanje je potekalo 5 dni in je bilo sestavljeno predvsem iz predstavitev. Poudarek je bil na tem, da si znal svojo idejo kar najbolje predstaviti s tehničnega kakor tudi s poslovnega vidika. Le tako lahko računaš na vlagatelje, ki bi bili pripravljeni tvojo idejo finančno podpreti in jo tudi realizirati. V naši kategoriji je bilo prijavljenih cca. 100 ekip iz vsega sveta, nam pa je s prvo predstavitvijo uspelo priti med najboljših 18. Naslednja selekcija je bila med 6, vendar se tja na žalost nismo uvrstili. Delno je bil vzrok za to tudi dejstvo, da smo mi prišli na Microsoftovo tekmovanje z rešitvijo, ki je bila narejena za Googlov Android ... Kljub temu so bili v komisiji dovolj „fer", da so nas uvrstili v drugi krog.« Naslednja faza je, da zadevo realizirate v podjetniškem smislu. B. Magdič: »Že prej smo vedeli, da doslej še nič podobnega ni bilo realiziranega in da bi se lahko dalo s tem kaj zaslužiti. Kljub nekaj zapletom smo tako lani s pomočjo vlagatelja (podjetnika Tomaža Pogačnika) ter mariborske univerze (Tovarne podjemov - podjetniškega inkubatorja Univerze v Mariboru, ki pomaga start-up podjetjem pri njihovem zagonu, op. a.) ustanovili podjetje Drugi vid, d. o. o. Smisel hitre ustanovitve je ta, da čim prej pridemo na trg. Obstaja velik riziko, vendar verjamemo, da se nam bo uspelo obdržati. V vsakem primeru smo že doslej pridobili ogromno znanja, ki nam bo v bodočnosti vsekakor koristilo. Vsem se nam zdi zelo pomembno, da poleg študija delamo projekte izven fakultete, pri katerih se lahko ogromno naučimo, ne samo v profesionalnem, ampak tudi v podjetniškem smislu. Meni zagotovo ni blizu razmišljanje, da bi samo „pridno" doštudiral, si našel „lepo" zaposlitev in nato „mirno" živel. Bolj mi je blizu to, da poskušam že v času študija uresničiti kakšno podjetniško idejo: če ne uspe, bo še veliko drugih možnosti, če pa uspe -super! Visoko izobraženi ljudje bi morali s svojimi inovativnimi idejami pogosteje ustvarjati nova delovna mesta.« Jože Mohorič Imagine Cup Na Imagine Cupu študentje sodelujejo v ekipah, ki predstavljajo posamezno fakulteto oziroma skupino fakultet. Tematiko za svoje ideje črpajo iz milenijskih ciljev Združenih narodov (Millennium Development Goals) s sloganom: »Predstavljajte si svet, v katerem tehnologija pripomore k reševanju najtežjih problemov«. Več informacij najdete na spletni strani www.imaginecup. si. Odskočna deska za vaše umetniško izobraževanje art:tečaji Art:tečaji je blagovna znamka, ki nudi izobraževanje na področju širokega likovnega znanja za prosti čas in pripravo na sprejemni izpit z likovnega področja. Šola art:tečaji je vodilna ustanova za pripravo na sprejemne izpite za srednje šole in fakultete, na katerih preverjajo likovno nadarjenost. Obenem pa nudimo tudi tečaje za prosti čas. Izbirate lahko med tečajem risanja, slikanja, oblikovanja, kaligrafije, oblikovanja nakita, keramike in kiparstva. Tečaji so namenjeni aktivemu preživljanju prostega časa in neformalnemu likovnemu izobraževanju. Naš slogan je „v znanju je moč". Posebno pozornost v šoli namenjamo pripravi devetošolcev na sprejemne izpite na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo -likovni gimnaziji in dijakov na sprejemne izpite na fakultetah in akademijah likovne smeri. Šola obstaja že 11. leto in ima svoj sedež tik ob glavni avtobusni in železniški postaji v Ljubljani. Za vse, ki niste blizu nas, smo pripravili tečaje v času jesenskih, zimskih, majskih ali poletnih počitnic. Lahko se prijavite na naše elektronske novice in vse izveste prvi ali pa pobrskate po naši internetni strani www.art-tecaji.com. Že 4. leto deluje tudi e-šola (elektronska šola), ki vam omogoča, da se izobražujete z domačega kavča. Kandidati, ki so se izobraževali na šoli, dosegajo odlične rezultate na sprejemnih izpitih. Lastnica šole, magistra umetnosti Andreja Čeligoj, priporoča, da kandidat, ki se pripravlja na zahtevni likovni sprejemni izpit obiskuje tečaj celo leto, in sicer enkrat tedensko po 3 šolske ure in si tako zagotovi kontinuteto v likovnem videnju, zaznavanju, razvoju in celotni pripravi na sprejemni izpit. Naši učitelji so mladi univerzitetno izobraženi oblikovalci, akademski slikarji in kiparji, arhitekti, modni oblikovalci ter likovni pedagogi. Šola art:tečaji je maja 2009 prejela nagrado in priznanje za neformalno izobraževanje, imenovano Pri nas je neformalno učenje pomembno, ki ga ¡e izročil minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik in minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Nudimo naslednje tečaje priprave na likovni sprejemni izpit: za sprejemni izpit na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo: likovni gimnaziji ter Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Pedagoški fakulteti, Biotehniški fakulteti, Fakulteti za arhitekturo, Naravoslovnotehniški fakulteta, Fakulteti za gradbeništvo in Visoki šola za dizajn. Zakaj vemo, da se je vredno odločiti za nas? Ker smo najboljši. Na trgu smo prisotni že več kot 11 let. S svojim profesionalnim delom smo do vpisa na želeno likovno srednjo šolo, fakulteto ali akademijo pomagali že prek 8.500 tečajnikom. Vsako leto vodimo evidenco o uspešnosti opravljenih sprejemnih izpitov na posamezni fakulteti. Ta je vedno javno dostopna na naši strani. Naši tečajniki pridobijo odlično osnovno zanje, ki jim na želeni ustanovi da še dodatno samozavest in elan pri delu. Znanje z nami pridobivate v majhnih skupinah s pozitvnimi in likovno podkovanimi mentorji. Vsakega udeleženca obravnavamo individualno. Vljudno vas vabimo, da se pri nas oglasite v času INFORMATIVNIH DNEVOV v petek, 10. 2. 2012, med 10. in 18. uro ter v soboto, 11. o 2. 2011, med 10. in 12. uro. Na šoli smo za vas pripravili razstavo'^ del naših tečajnikov in presenečenje. Odgovarjali bomo na vsa vaša ¡i vprašanja, povezana z vašim likovnim študijem ter vam svetovali, kako ° se pripraviti na zahteven sprejemni izpit. Vsi, ki nas boste v času informativnih dnevov obiskali, boste PREJELI DARILO. o a rt: tečaj i (O PODARJAMO VAM DARILNI BON* V VREDNOSTI 20 EUR, KI GA LAHKO VN0VČITE DO 29.2.201 2. „ri plačilu; gotovino na šoli. velja za vse razpisane tečaje. [ZREŽITE OGLAS IN SE OGLASITE NA ŠOLI art:tečaji Miklošičeva 38 1000 Ljubljana solaOart-tecaji.com tel. 041 516 760 - o o > X (O £ fr (O i/i c o- o ■ — a> co 1% S - m » < www.art-tecaji.com VABLJENI V SONY VAIO OUTLET SHOP VELIKA IZBIRA NOTESN1KOV IN UGODNE CENE SONY \/\IO www.NOTESNIKI.si tel.: 02 32 000 22, Jadranska cesta 27. 2000 MARIBOR, SLOVENIJA Odprli že šestdeseti oddelek Vrtec Ptuj Foto: Črtomir Goznik Zadnja pridobitev predšolske vzgoje v MO Ptuj je vrtec Podlesek, ki je tudi eden prvih nizkoenergetskih vrtcev v Sloveniji. Vrtec Ptuj te dni odpira svoj šestdeseti oddelek, ki so ga uredili v enoti Marjetica. Obiskovalo ga bo 14 otrok prve starostne skupine, torej od prvega do tretjega leta starosti. V okviru Vrtca Ptuj deluje tudi razvojni oddelek in oddelek v okviru otroškega oddelka ptujske bolnišnice. Trenutno imajo v vseh šestdesetih oddelkih 1022 otrok. Od lani pa so bogatejši za vrtec Podlesek, eden prvih nizkoenergetskih vrtcev v Sloveniji, ki ga obiskuje 48 otrok in je nekaj posebnega tudi zaradi zemeljskega igrišča na strehi. Kot je povedala ravnateljica Božena Bratuž, so v tem trenutku zapolnili vse zmogljivosti, še vedno pa v vseh enotah ne izpolnjujejo prostorskih normativov, po katerih bi morali po otroku zagotavljati najmanj 3 m igralnih površin. Zunaj tega normativa po zadnjih podatkih ostaja 405 otrok. V MO Ptuj so v zvezi s tem pripravili predlog, po katerem bodo pomanjkanje notranjih igralnih površin poskušali čim prej odpraviti. Nove prostore naj bi pridobili v okviru novogradnje enote Mačice, za katero je bil objekt zgrajen leta 1971, v vrtcu Jasmin (nekdanja gostilna Zlata goska), v vrtcih v Budini, Rogoznici in na Hajdini (pri Roku) pa naj bi pridobili dodatne prostore, ki bodo povečali notranje igralne površine. Vsi ptujski vrtci so v dobrem stanju, razen enota Mačice, ki že dolgo kliče po novogradnji. Trenutne gospodarske razmere to onemogočajo, zato v tej fazi razmišljajo tudi o sanaciji, ki pa bo glede na stanje objekta verjetno dražja kot novogradnja. V Vrtcu Ptuj upajo, da se bodo mestni oblastniki odločili za novogradnjo, ki jo bo glede na stanje objekta treba pričeti čim prej. Pri vseh vrtcih montažnega tipa pa bo treba obnoviti fasade in zamenjati stavbno pohištvo, ker so zaradi starega načina gradnje vsi ti objekti tudi energetsko potratni. V vsebinskem pogledu se držijo državno sprejetega programa. Kot eden prvih vrtcev v Sloveniji pa so pričeli z oboga-titvenim programom, ki vključuje učenje dveh tujih jezikov, glasbe in plesa za vse otroke druge starostne skupine, na kar so zelo ponosni. V ta program so vključeni tudi otroci v kombiniranih oddelkih, ki so že stari tri leta. Pomembno je, da so tega programa deležni vsi otroci druge starostne skupine ne glede na socialno stanje, stroške namreč plačuje MO Ptuj. Program je integriran v program vsakega posameznega oddelka. V tem trenutku ga po besedah ravnateljice koristi 680 otrok. Zgodnje učenje tujih jezikov oziroma njihovo učenje v predšolski dobi pa je načrtovano tudi z novo belo knjigo. V tem šolskem letu nadaljuje- jo z vsemi svojimi standardnimi programi. V vsebinskem pogledu nadaljujejo s projektom o gozdu. V lanskem letu so otroci spoznali prebivalce gozda, letos gozd spoznavajo z ekološkega vidika in z vidika njegove povezanosti z življenjem in delom človeka. Veliko pozornosti pa posvečajo tudi športnim aktivnostim. Za športno dejavnost otrok so prejeli že več državnih priznanj, kot je na primer naj športni vrtec v Sloveniji. Leta 2006 so kot prvi vrtec v Sloveniji svoje življenje in delo uredili skladno z načeli kakovosti in pridobili certifikat kakovosti - Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja. V tem času so uspešno prestali že šesto presojo, zadnjo v decembru leta 2011. Opravili so jo brez vsakega neskladja in brez priporočil. Ocenjevalci oziroma presojevalci so bili še posebej navdušeni nad njihovimi mednarodnimi povezavami, ki so se iz vljudnostnih obiskov ter športnega in kulturnega sodelovanja razširili že tudi na področje izobraževanja, izmenjavo izkušenj in znanj na področju predšolske vzgoje. Lani so njihove vzgojiteljice bile celo zmagovalke na športnih igrah vzgojiteljic Hrvaške. V Vrtcu Ptuj, v katerem že od leta 1984 praznujejo svoj praznik 9. maja, so ponosni tudi na svojo kulturno dejavnost oziroma prostočasne aktivnosti. V okviru Društva kulturnih dejavnosti Vrtca Ptuj delujejo pevski zbor, dramsko-lutkovna skupina in Orffova glasbena skupina. Tudi njihova dejavnost je že mednarodno prepoznavna. Vrtec Ptuj pa je tradicionalno organizator pustnega karnevala najmlajših na Ptuju. Tudi letos želijo v pustnem času na Ptuj pripeljati več kot 50 skupin malih maškar, med njimi bodo tudi skupine iz Opatije, Čakovca, Varaždina in Koprivnice. Skupaj naj bi letos v povorki najmlajših sodelovalo več kot 1500 otrok. MG Prisrčno pozdravljeni s Srednje zdravstvene šole Murska Sobota! Za sveže rastočim rakičan-skim drevoredom se skrivnostno ozaljšana z nekaj več kot zlato obletnico skriva Srednja zdravstvena šola Murska Sobota. Šola se lahko pohvali s tremi izobraževalnimi programi: zdravstvena nega in kozmetični tehnik sta 4-letna programa, in bolničar - negovalec, ki je 3-letni program. Tekom razvoja šole smo izobraževali več programov in pre- oz. dokvalifikacij v obliki izobraževanja odraslih. Podrobnosti najdete v našem zborniku, ki je izšel ob 50-letnici, objavljen pa je na spletni strani šole. Osnovnošolcem, ki se odločajo za nadaljnje izobraževanje, bi rada ob tej priliki povedala, da je delo medicinske sestre oz. srednjega zdravstvenika, ki se izobražujeta v programu zdravstvena nega, izredno humano, vendar zahtevno in odgovorno, saj ima ta kader neprestano opravka z ljudmi, ki so potrebni pomoči. Dijaki teoretično znanje, ki ga postopoma pridobivajo skozi leta izobraževanja, prenašajo na delo z bolnimi otroki, ki jih hočejo le zase, na delo z bolj ali manj bolnimi, ki poleg nege čakajo lepo besedo, to-lažilni gib, prijazen nasmeh, ki čakajo na življenje, ki iz običajnega življenja izginja ... Po končanem 4-letnem programu izobraževanja zdravstvene nege se medicinska sestra oz. srednji zdravstve-nik lahko zaposlita v bolnišnicah, zdravstvenih zavodih, domovih za ostarele, zdraviliščih . doma in v tujini. Tuji jezik ni ovira, saj se dijaki tekom izobraževanja učijo kar dva tuja jezika, nemščino in angleščino, seveda s poudarkom na strokovni terminologiji. Po želji lahko nadaljujejo izobraževanje na kateri od slovenskih visokih strokovnih šol, zdravstveni fakulteti oz. fakulteti za zdravstvene vede, kjer traja študij 3 leta. Tako dobimo nove diplomirane med. sestre oz. dipl. zdravstvenike, babice, rentgenologe, terapevte, socialne delavce, vzgojiteljice. Z opravljenim petim predmetom oz. maturitetnim tečajem pa se odpre možnost vpisa v univerzitetni program in s pravo mero ustvarjalnega dela lahko marsikdo uresniči svoje sanje. Če koga zanima mirno, samostojno, zelo ustvarjalno, vendar tudi zahtevno in odgovorno delo, ste delavni, prijazni, potrpežljivi, komunikativni in strpni, bi radi delali z ljudmi in za ljudi, je program kozmetični tehnik pravšnji za vas. Po končani srednji šoli lahko nadaljujete izobraževanje na visokošolskem študiju kozmetike s pridobitvijo naziva diplomirani kozmetik/ kozmetičarka oz. na katerem koli drugem višješolskem študijskem programu. Tudi dijaki programa bolničar - negovalec lahko po zaključenem izobraževanju nadaljujejo z izobraževanjem na naši šoli v tako imenovanem programu 3+2 ali pa se zaposlijo v domovih za starejše, varstveno-delovnih centrih ali v obliki dela na domu. Leto za letom pa nas znova razveselijo tudi zlati maturantje, zlata in srebrna Cankarjeva priznanja; najvišja mednarodna priznanja iz pisanja esejev v nemškem jeziku, priznanja iz angleškega jezika, visoki dosežki na tekmovanju s področja zdravstvene nege in prve pomoči . Poleg izjemnih uspehov na področju strokovnih šol pa nas kot srednjo zdravstveno šolo izjemno veseli, da se veliko število naših dijakov in dijakinj ukvarja s prostovolj-stvom v bolnišnicah, domovih za starejše in na terenu, in to kar skozi vsa leta izobraževanja, tako da si s tem pridobivajo dragocene izkušnje, ki so vsekakor zdrav temelj za nadaljnje življenje in ustvarjanje. Na šoli se trudimo, da dijaki tekom izobraževanja pridobijo kar največ potrebnih informacij, ki jih bodo znali v življenju koristno uporabiti. Pri izvajanju vzgojno-izobra-ževalnega dela nam je v veliko pomoč in tudi popestritev maksimalna podpora IKT -tehnologije. Tudi s prijazno opremljenimi oz. prenovljenimi prostori želimo dijakom zagotoviti čim boljše počutje na šoli. Pohvalimo pa se lahko tudi z nameščenim defibri-latorjem v šolski zgradbi, ki, kot vemo, lahko človeka vrne v življenje. Aktualno iz življenja in ustvarjanja na šoli objavljamo sproti na naši spletni strani. Vse mlade, ki se odločajo za srednjo šolo, in jih delo s pomoči potrebnimi ljudmi zanima, pa vljudno vabim na informativna dneva, 10. in 11. februarja, na katerih boste izvedeli več podrobnosti. Prepričana sem, da si lahko vsak mlad človek izbori košček prostora pod soncem, na katerem bo zadovoljen ustvarjal in živel svoje sanje. Tako boste tudi vsi, ki si boste izbrali programe na naši šoli - zdravstveno nego, kozmetični tehnik ali bolničar - negovalec - zagotovo v življenju opravljali humano delo in tako s svojim delom dan za dnem bogatili tudi sebe z ogromno notranjega zadovoljstva in osebne sreče. Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Ulica dr. Vrbnjaka 2, Rakičan 9000 Murska Sobota TELEFON: (02) 521-1450 - tajništvo I O Elektronski naslov: ravnatelj@s-szs.ms.mss.edus.si | Spletna stran: http://www.szs-ms.si | Kikboks • Turnir v Italiji Vindis in Valenko zmagovalca, Sitar drugi Ekipa ptujskih kikbokserjev se že vneto pripravlja na novo sezono. Prvi test trenutne pripravljenosti so tekmovalci opravili v nedeljo, 29. januarja, ko so se udeležili 8. tradicionalnega mednarodnega turnirja Golden glove (Zlata rokavica) v Mareno di Piave v Italiji. Za ekipo Ptuja so tokrat tekmovali Luka Vindiš, Patrik Šulek, Timi Sitar, Gašper Mlakar, Adriana Korez, Sabina Kolednik, Simon Kaisers-berger, Vito Čurin in Tadej Valenko. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 1000 tekmovalcev iz 22 držav. Ptujčani se tokrat vračajo z odličnimi rezultati. Luka Vin-diš in Tadej Valenko sta postala prvaka, Timi Sitar pa je postal viceprvak. Luka Vindiš je v kategoriji do 80 kg dosegel tri zmage, v finalu je po odlični borbi ugnal Stefana Parawinisha. Tadej Valenko je v kategoriji do 65 kg po vrsti ugnal štiri tekmece (v finalu Enrika Giorgia). Oba zmagovalca sta prejela velik pokal in zlate rokavice, ki so jih prejeli vsi zmagovalci posa- meznih kategorij. Timi Sitar je dosegel dve zmagi, v finalu pa za 1 točko izgubil proti Ri-cardu Nordiu. Ostali naši tekmovalci niso posegli po mestih med prvimi štirimi, vendar so se odlično borili. Po eno zmago na turnirju so dosegli Patrik Šulek, Gašper Mlakar, Adriana Ko-rez in Vito Čurin. Vsi naši tekmovalci so nastopali v disciplini semi kontakt. Z nastopi tekmovalcev Kluba borilnih veščin Ptuj je zelo zadovoljen trener Vladimir Sitar, ki jih je spremljal v Italiji. Konkurenca je bila velika in vsi naši tekmovalci so prikazali kvalitetne borbe. Tekmovanje je bilo dober test za naše tekmovalce in je dalo možnost trenerju ptujske ekipe, da glede na pokazano načrtuje nadaljnje priprave naših tekmovalcev. Že 6. februarja je na sporedu prvo kolo medobčinskega prvenstva, po katerem se bo izbrala ekipa, ki bo nastopala na 1. turnirju državnega prvenstva 13. februarja v Zagorju. Franc Slodnjak Foto: Franc Slodnjak Tadej Valenko, Timi Sitar in Luka Vidiš (dobitniki kolajn v Italiji) Strelstvo • MT v Münchnu Ptuj • Osemdeset let Milana Zupanca Z delom se je zapisal na številnih področjih 25. januarja letos je častitljivih 80 let dopolnil Ptuj-čan Milan Zupanc, eden izmed tistih, ki ga bolj ali manj pozna večina v mestu ob Dravi, saj se je celo življenje gibal v dejavnostih, povezanimi z ljudmi. Naj bo to šport, šola, civilna družba, športno novinarstvo, prireditve, lokalna samouprava, povsod je pustil pečat zagnanega in delovnega, ker se je vedno zavedal, da brez trdega dela ni rezultatov, ni uspeha. Zgodbe vseh teh rezultatov pa so zapisane tudi v številnih priznanjih, ki jih je prejel. Še danes ga delo z mladimi ohranja mladega in dela vitalnega. »Da bi mi zdravje služilo in da bi še naprej delal z mladimi, to si želim,« je ob svojem 80. rojstnem dnevu povedal Milan Zupanc. Rodil se je leta 1932 v dominikanskem samostanu, zatem pa še šestkrat zamenjal svoj naslov, dokler se maja lani ni ustalil v Gregorčičevem drevoredu na Ptuju. Mama je bila diplomirana babica, oče pa uslužbenec na finančnem uradu. Upokojil se je pri 61. letih, po 40 letih aktivnega dela; zadnjih osem let je opravljal admi-nistrativno-tehnična dela v skupnih službah krajevnih skupnosti. Tako pestro, kot je bilo njegovo športno udejstvovanje, je bilo tudi njegovo delo, s katerim si je služil kruh in aktivno zapolnjeval popoldneve in večere. Osnovno šolo je obiskoval na Ptuju, kot tehnični risar se je nato najprej zaposlil v tehničnem oddelku TGA Boris Kidrič Kidričevo. Med drugim je poučeval telesno vzgojo v osnovnih šolah Franc Osojnik Foto: Črtomir Goznik Milan Zupanc: »Želim si zdravja in da bi še naprej delal z mladimi kot doslej.« in Ivan Spolenak. Bil je poklicni sekretar Občinske zveze za telesno kulturo Ptuj, delal pa je tudi v Avto-moto društvu Ptuj. Ob vseh aktivnih službah pa je bilo še veliko popoldanskega, trenerskega, funkcionarskega, ljubiteljskega, in brigadirskega dela. Športu se je zapisal že pred odhodom v JLA, še bolj pa po vrnitvi. Najprej je bil nogometaš pri Aluminiju in Dravi, zatem je okrepil ptujske rokometne vrste. Vrsto let je bil tudi trener ženske rokometne ekipe. Pravi, da so kot zmagovalke slovenske lige celo igrale kvalifikacije za vstop v zvezno ligo, vendar so bile »preveč šibke« zanjo. Na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani se ni usposobil samo za rokometnega, temveč tudi plavalnega trenerja. Plavati je naučil veliko mladih, izkazal se je tudi kot Raušlova in Venta ostala brez norme za EP V prejšnjem tednu se je na olimpijskem strelišču v Münchnu odvijal največji mednarodni turnir v streljanju z zračnim orožjem na svetu. Konec januarja se tradicionalno v Evropi zbere večina najmočnejših strelskih reprezentanc na svetu, in tako se je tokrat v Münchnu zbralo kar 45 reprezentanc. Med njimi je bila tudi 24-članska slovenska zasedba. Iz strelske sredine Spodnjega Podravja so v Münchnu nastopali trije strelci. Član in članica s pištolo, Kevin Venta in Majda Raušl, ter mladinec s puško Jan Šumak Slednji se je v München odpravil potrdit dobro januarsko formo in se preizkusit v konkurenci, ki je primerljiva razmeram na EP, istočasno pa iskat potrebno umirjenost in si pred februarskim nastopom na Finskem nabrat še kako potrebnih tekmovalnih izkušenj najvišjega možnega ranga. Pištolska strelca Majda Raušl in Kevin Venta pa sta v Münchnu iskala priložnost dosega kriterijske norme, ki bi jima zagotovila zadnjo vstopnico za odhod na prvenstvo stare celine na Finsko. Majda Raušl se v prvem nastopu ni uspela približati želenemu cilju 380 krogov, ki bi ji odprl vrata na Finsko. S 372 krogi, po serijah 91, 92, 95 in 94 krogov, pa je osvojila le 53. mesto. V drugem nastopu je Raušlova začela odlično: v prvi seriji z 98 krogi si je celo delila vodstvo z zlato olimpijko Oleno Kostevych in Hrvatico Marijo Marovic, nato pa je sledilo nekaj slabših strelov z osmi-cami. Tako je drugo in tretjo serijo kljub velikemu številu notranjih desetic (v strelskem žargonu jim pravimo muši), na koncu jih je imela 15, zaključila s 93 in 94 krogi. Na koncu je »kazen« slabšega merjenja sledila še s sedmico, z zadnjo serijo z 91 ter skupnimi 376 krogi, pa tako uvrstitev višja od 40. mesta ni bila mogoča. To pomeni dokončno slovo od plavalni sodnik. V času, ko je bil zaposlen v AMD Ptuj je skrbel tudi za pripravo tekmovalcev v kartingu in motokrosu pa tudi v spidveju. V tem času so v državnem merilu v teh disciplinah zažigali tekmovalci s Ptujskega, kot Peter Šegula, Milko Vesenjak, Uroš Langer-holc, Milan Slana in Stanko Vesenjak. Marsikateri športni rezultat pa je zapisal tudi v prispevke za Večer, Delo, Tednik, danes Štajerski tednik in Radio Ptuj. S športnim novinarstvom se je srečal že leta 1956, pri pisanju so mu bila in so mu še v veliko pomoč znanja in izkušnje, ki jih je pridobil v aktivni športni dobi kot igralec in kot trener. K sodelovanju so ga povabili tudi slepi in slabovidni športniki, da jih je pripravljal na različna tekmovanja. Šport mu je in mu še danes pomeni izjemno veliko. »Osebno sem bil vedno najbolj zadovoljen takrat, ko so uspehe dosegali tisti, ki sem jih treniral: roko-metaši, plavalci, udeleženci šolskih tekmovanj v različnih disciplinah, v orodni telovadbi in na drugih področjih. Veliko zadovoljstvo mi vsa ta leta prinaša tudi športno novinarstvo. Prav tako pa mi je v ponos dolgoletno delo pri organizaciji in izvedbi festivala domače zabavne glasbe, kurentovanju, pri tabornikih in Društvu prijateljev mladine Ptuj, v katrem sem aktiven še danes.« Osemdeset svečk je Milan Zupanc upihnil skupaj z družino in prijatelji. Na praznični mizi se je našlo tudi višnjevo vino, pridelek lastnega nasada na Krčevini pri Vurbergu, na katerega je prav tako ponosen. Majda Goznik letošnjega EP z zračnim orožjem na Finskem. Po koncu je Raušlova strnila vtise: »Žalosti me, da mi ni uspelo doseči predpisane norme 380 krogov, saj sem komaj zdaj, sredi januarja dobila pravi občutek za pištolo, ki sem ga pogrešala že od začetka sezone. Vem, da prihajam v dobro formo šele zdaj in bi lahko v februarju ozi- Foto: Andrej Brunšek Slovenska reprezentanca se je dobro odrezala v Munchnu in uspešno opravila generalko pred nastopom na EP z zračnim orožjem na Finskem, ki bo zadnje kvalifikacijsko tekmovanje za uvrstitev na OI v London. roma kot ponavadi v začetku marca, na EP pokazala svojo pravo vrednost. Nekaj moči mi je pobrala tudi viroza okrog novega leta. Prvi dan Munch-na sem se borila predvsem z deveticami, ki nikakor niso želele pristati v sredini in mi je zaradi tega zmanjkalo centrov oziroma visokega rezultata. Drugi dan sem imela ogromno centrov, predvsem najlepših -notranjih, vendar sem po drugi strani storila veliko napak, kar je znova pomenilo odmik od želenega cilja. Vem, da prožim dobro, vendar se večina napak zgodi pri merjenju, ko se mi dostikrat vmes pogled povsem zamegli in fokus iz prvega mer-ka izgine. Tokratni neuspeh bo treba prespati in se optimalno pripraviti na vrhunec domače sezone sredi aprila na državnem prvenstvu oziroma takoj za tem na tekmah svetovnega pokala v Londonu, Milanu in Munchnu.« Ormoški strelec Kevin Venta je v svojem prvem nastopu s 561 krogi pristal na nič kaj zavidljivem 73. mestu, drugi dan pa je popravil vtis in s 568 krogi osvojil 57. mesto (92, 96, 97, 97, 95 in 91). Svoj potencialno visok domet je zapravil s slabšim začetkom in koncem, kar se mu je v letošnji sezoni zgodilo že večkrat. Zaenkrat članska kriterijska norma 578 krogov še predstavlja previsoko oviro. Prvi nastop v Munchnu je drugi ormoški strelec Kovinar- ja Jan Šumak opravil dobro in se s 589 krogi uvrstil na 18. mesto, v drugem nastopu pa je predvsem slabše začel in si v drugi in tretji seriji s 97 in 94 krogi nabral prevelik zaostanek. Veliko bolje je zaključil in se s tremi serijami po 99 krogov ter skupnimi 586 krogi uvrstil na 31. mesto. Šumak je s takšnima dosežkoma v Munch-nu dokazal, da njegovi uspehi iz Trzina, Ruš in Ormoža niso bile muhe enodnevnice, pa čeprav je za njimi rezultatsko nekoliko zaostal. Vso pozornost bo sedaj posvečal pripravam na evropsko prvenstvo, v veliko pomoč mu bo pri tem novo domače strelišče, ki je od decembra naprej opremljeno z najnovejšimi elektronskimi tarčami in je primerljivo z najboljšimi pogoji kjerkoli drugod po svetu. Od 7. do 10. februarja se bo odpravil še na zaključne skupne priprave reprezentance v Ljubljano, v torek, 14. 2., pa že poletel iz Budimpešte proti Helsinkom. Kriterijsko normo sta v Mun-chnu dosegla Robert Mar-koja s 595 krogi med člani s puško in Klemen Juvan, brez nastopa na Finskem pa bo, zraven Raušlove, Vente in ostalih strelcev brez norme, ostal tudi najboljši slovenski strelec Raj-mond Debevec, ki je z dvema nastopoma s 589 krogi za normo zaostal za 5 krogov. Simeon Gonc Mali nogomet • Liga Občine Gorišnice, ONL Videm V Gorišnici prvak Muretinci - Mala vas Liga občine Gorišnica Mali nogomet ima v Gorišnici bogato in dolgo tradicijo. Organizirali so že lige malega nogometa, po nekajletnem premoru pa je ponovno zaživela tudi zimska liga. Značilnost lige je, da so želeli zraven tekmovalnosti vzpodbuditi med igralci še nekatere druge vrednote, ki se v sodobni družbi izgubljajo oziroma so izgubile pomen: to so medsebojno spoštovanje, enakovrednost, poštenost, upoštevanje drug drugega. To so udejanjali tako, da so si igralci tekme dogovorno sodili sami. Izkazalo se je, da je tudi tako mogoče igrati kvaliteten in zanimiv nogomet, ki ni nujno povezan z grobostjo in nasilništvom. V vseh tekmah se je pokazalo, da so igralci sprejeli bistvo lige, ki je v tem, da nam športno druženje in pozitivne človeške vrednote lahko ponudijo nekaj več. Po petkovem zmagoslavju roko-metašev Moškanjcev - Gorišnice je v soboto bilo zmagovalno in svečano tudi ob igranju končnice zimske lige malega nogometa Gorišnica. V končnico so se uvrstile štiri prvo uvrščene ekipe po ligaškem delu tekmovanja: Gorišnica I., Muretinci - Mala vas, Gajevci - Placarovci in Formin. V prvem polfinalnem srečanju sta se pred številnim občinstvom pomerila ekipi Gorišnice I. in Formina. Redni del se je končal s 3:3, po streljanju kazenskih strelov pa so zmago slavili nogometaši Formina 6:5. Tudi zmagovalca drugega polfinalnega para med Muretinci -Malo vasjo in Gajevci - Placarovci so odločili kazenski streli. To so postali Zmagovalna ekipa lige Občine Gorišnica: Muretinci - Mala vas KONČNI VRSTNI RED: 1. Muretinci - Mala vas, 2. Formin, 3. Gajevci - Placarovci, 4. Gorišnica I. Najboljši strelec lige je s 14 doseženimi zadetki postal Žan Horvat iz ekipe Zamušani II. Žan je bil drugi najmlajši igralec lige. Star je šele 15 let, zato je dosežek toliko večji. Generalna ocena lige je zelo pozitivna, saj je privabila veliko število igralcev malega nogometa, ki so pokazali kvaliteten nogomet in veliko mero fair playa. Pohvaliti pa moramo odlično organizacijo lige, ki jo je vodila Športna zveza Občine Gorišnica. - Placarovci s 4:3 premagali ekipo Gorišnice I. Slednji so tako osvojili 4. mesto, kljub temu da so po prvem ligaškem delu osvojili prvo mesto. V finalnem obračunu so na svoj račun prišli predvsem navijači Najboljši strelec lige je postal 15-letni Žan Horvat. z 2:1 nogometaši Muretincev - Male vasi. V tekmi za 3. mesto so Gajevci Muretinc - Male vasi, saj so videli deset zadetkov. Prepričljivo z 8:2 so slavili nogometaši Muretinc - Male vasi in osvojili prvo mesto. Danilo Klajnšek ONL Videm ČLANI REZULTATI 10. KROGA: ŠD Zg. Pristava Bar Avguštin - ŠD Lancova vas mladi 10:5, ŠD AS Evroavto -NK Tržec Bar Osmica 1:4, ŠD Majski Vrh - ŠD Lancova vas 11:2, Strmec - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 1:8, Joe Fernandes - KMN Majolka 1:6, ŠD Videm - ŠD Pobrežje 4:5 1. ŠD MAJSKI VRH 10 8 2 0 60:22 26 2. AS EVROAVTO 10 7 1 2 40:27 22 3. ŠD POBREŽJE 10 7 0 3 51:39 21 4. KMN MAJOLKA 10 6 2 2 41:23 20 5. ZG. PRISTAVA 10 5 2 3 49:45 17 6. ŠD SELAN 10 5 1 4 47:37 16 7. ŠD VIDEM 10 5 0 5 45:38 15 8. TRŽEC OSMICA 10 4 1 5 32:38 13 9. LANCOVA VAS 10 3 0 7 48:66 9 10. J. FERNANDES 10 2 0 8 27:41 6 11. STRMEC 10 2 0 8 26:55 6 12. LANC. VAS M. 10 1 1 8 31:66 4 VETERANI REZULTATI 9. KROGA: ŠD Pobrežje - KMN Majolka 5:10, ŠD Selan - ŠD Lancova vas 7:1. Prosta je bila ekipa NK Videm. 1. KMN MAJOLKA 8 7 0 1 54:26 21 2. ŠD POBREŽJE 7 3 2 2 37:32 11 3. ŠD SELAN 7 3 0 4 25:25 9 4. LANCOVA VAS 7 3 0 4 22:34 9 5. NK VIDEM 7 0 2 5 19:38 2 Darko Lah Nogomet • Trenerski izpopolnjevalni seminar Tokrat se je zbralo 120 udeležencev V soboto, 4. 2., je v dvorani Mestnega kina na Ptuju potekal trenerski seminar za podaljšanje licence za nogometne trenerje B in C v letu 2012. Seminar je kot vsako leto organiziralo Društvo nogometnih trenerjev Ptuj, ki mu predseduje Marjan Lenartič. Gre za redni izpopolnjevalni seminar, ki udeležencem prinaša 50 točk. Čez leto nato Zveza nogometnih trenerjev Slovenije organizira tečaj za vse trenerje, ki prinese 20 točk, seminar s praktičnim prikazom pa še dodatnih 10 točk. Za potrditev licence mora trener v letu zbrati 60 točk. Letošnja udeležba je bila izjemno visoka, saj se je seminarja udeležilo kar 120 trenerjev. Pod okriljem MNZ Ptuj je sicer v DNT kar 140 trenerjev - preostali so se pred kratkim dodatno izpopolnjevali na seminarju v Velenju (trenerji A in PRO). Tudi letos so lahko udeleženci prisluhnili zanimivim temam in predavateljem. Tradicionalno je najprej spregovoril sekretar MNZ Ptuj Janko Turk, in sicer o aktualni problematiki v ligah pod okriljem MNZ Ptuj. Nato je Foto: Črtomir Goznik Na seminarju je predaval tudi dr. Zdenko Verdenik. sledil Matjaž Jakopič iz NZS, sicer koordinator programa nogometa mladih. Besedo je dobil tudi Drago Kostajn-šek, bivši selektor mlajših reprezentančnih selekcij in trener številnih prvoligaških klubov. Največ zanimanja je nedvomno požel dr. Zdenko Verdenik, ki je predaval o »kondiciji, treningu moči in obhodni vadbi«. Za konec sta svoj del dodala še trener Aluminija Bojan Flis in Gorazd Černila. Tadej Podvršek Zdenko Verdenik je o pomenu tovrstnih seminarjev povedal: »Slovenski nogomet trenutno ni nič boljši in nič slabši, kot je situacija v družbi - ta pa ni najboljša. Trenerji in igralci delamo v vedno slabših pogojih, kar pa je nato vidno tudi v igri. V takih pogojih je treba vztrajati in tisti, ki bodo vztrajali, bodo - vsaj upam - ostali in prinesli nek napredek. Tovrstni seminarji so način, s katerim skušamo razvijati znanje in ga prenašati v neposredno prakso. Do tega predavatelji pridemo tako, da spremljamo, kaj se dogaja v svetu in doma in kje so največji problemi. Tu skušamo postreči z določenimi informacijami, ki naj bi jih trenerji uporabljali, da bi bila kakovost nogometa v Sloveniji večja. To je osnovni namen teh izpopolnjevanj.« Tenis • 1. zimska liga REZULTATI 7. KROGA: Hiša Kager - TK Šumari 3:0 (Ajd - Sternad 9:6, Škrinjar - Kosi 9:6, Škrinjar/ Ajd - Sternad/Kosi 9:2); Straf Skor-ba - TC Goja 2:1 (Tkalec - Grego-rec 7:9, Kreutz - Gojčič 9:7, Kreu-tz/Iljevec - Gregorec/Glodež 9:2). Prosta je bila ekipa Trgovine Jager. Ekipa Hiša Kager je z zmago 3:0 proti ekipi TK Šumari slednjim prepustila zadnje mesto na lestvici. Straf Skorba je presenetljivo zmagal 2:1 proti ekipi TC Goja, za katero je to že drugi zaporedni poraz. igre gemi 1. TC GOJA l2 l42 2. TRGOVINE JAGER 9 lla 3. STRAF SKORBA 9 ll7 4. HIŠA KAGER 7 98 5. TK ŠUMARI 5 9l 2. liga Pari naslednjega kroga (sobota, 11. 2.), ob 8.30: TK Skorba Gad - PSS Ptuj, Veterani - TK Skorba; ob 11.45: TK Štraf - Duras projekt. JM Atletika m AK CP Ptuj Skok v daljino paradna disciplina Zimska atletska sezona se v Sloveniji tradicionalno začenja v drugem delu januarja, traja pa vse do začetka marca, ko so na sporedu največja mednarodna tekmovanja. Ptujski atleti so zimsko sezono začeli konec prejšnjega tedna, ko so se na Dunaju udeležili državnega prvenstva v krožnih tekih. Ker Slovenija ne premore pokritega atletskega objekta z 200-me-trsko krožno stezo, vsako leto slovenski atleti romajo v glavno mesto Avstrije. Ptujčanom na Dunaju ni uspelo stopiti na zmagovalni oder, še najbližje mu je bila članica Urška Škerget, ki je v teku na 400 metrov s časom 61,39 sekunde končala na 4. mestu. Na isti razdalji so se z osebnimi rekordi izkazali mladinci. Še najvišje, na osmo mesto, se je uvrstil Aljaž Brlek (53,20 sekunde), svoje najboljše rezultate na tej razdalji pa sta zabeležila še Tomaž Ra-kuš (53,87 sekunde) in Mark Drevenšek (53,98 sekunde). Na dvakrat daljši razdalji, kar pomeni v dvorani štiri kroge po 200 metrov, je Luka Medic osvojil osmo mesto s časom 2 minuti in 10 sekund. Na najdaljši razdalji v dvoranski atletiki, teku na 3000 metrov, pa je svoj talent za tek na srednje proge potrdil Matej Jeza. Med člani si je s časom 9 minut in 33,29 sekunde priboril peto mesto. Isti konec tedna so dvoransko sezono odprli tudi najmlajši. Pionirji, mlajši od 14 let (U-14) so tekmovali v Ljubljani. Tako med dekleti kot med fanti sta si zmago v skoku v daljino priborila Ptujčana. Pri dekletih je blestela Maja Bedrač, ki je skočila 526 centimetrov, pri fantih pa Jaka Kostanjevec z 10 centimetrov krajšim skokom. K naslovu sta oba dodala še drugo mesto: Bedračeva na 60 metrov s časom 8,16 sekunde, Kostanjevec pa na 60 metrov z ovirami s časom 10,17 sekunde. Peto kolajno je za AK Cestno podjetje Ptuj priboril Žan Viher, prav tako v skoku v daljino (484 centimetrov). V isti disciplini na državnem prvenstvu za pionirje, mlajše od 12 let, ki je istočasno potekalo v Slovenski Bistrici, si je Sara Serdinšek priskakala 4. mesto (431 centimetrov). Zelo dobro pa je prejšnji konec tedna šlo tudi ptujskim pionirjem do 16 let, ki so se iz državnega prvenstva v Ljubljani prav tako vrnili s številnimi osebnimi rekordi in drugim mestom. V ospredju je bila znova Maja Bedrač, največji talent ptujske atletike, ki se je v Ljubljani pomerila s starejšimi atletinjami. Skočila je 525 centimetrov in zasedla drugo mesto. Smolo pa je imel Grega Pavlovič: po drugem rezultatu v kvalifikacijah teka na 60 metrov (7,66 sekunde) je bil v finalu diskvalificiran zaradi prehitrega starta. Omeniti velja še nastope Boštjana Nah-bergerja (522 cm in 6. mesto) in Mihe Kovača (515 cm in 7. mesto) v skoku v daljino. Uroš Esih Na uvodnih tekmovanjih zimske sezone je blestela Maja Bedrač: na državnih prvenstvih si je okoli vratu pripela eno zlato in dve srebrni kolajni. Namizni tenis - občinsko prvenstvo Ljutomera: Aleš Ploj in Sklizovič - Senčar najuspešnejši Na občinskem prvenstvu Ljutomera je nastopilo 16 tekmovalcev, največ uspeha pa so imeli igralci Cvena in Ljutomera. Končni vrstni red - posamezno: 1. Aleš Ploj (Cven), 2. Darko Fi-javž, 3. Marjan Senčar (oba Ljutomer), 4. Miran Štefanec (Mala Nedelja); dvojice: 1. Sklizovič - Senčar (oba Ljutomer), 2. Fijavž - Štuhec (Ljutomer/Mala Nedelja), 3. Ploj - Mesarič (oba Cven) in Štefanec - Cvetko (Mala Nedelja/Cven). (NŠ) Futsal m Liga U-18 REZULTATI 7. KROGA: PAN Restavracija Kidričevo - Kebelj Mibus prevozi 8:2 (2:0), Renault Nissan Avto Koletnik - Nazarje Glin 7:4 (3:1), Sevnica - Kebelj Mibus prevozi 2:4 (1:2), PAN Restavracija Kidričevo - Renault Nissan Avto Koletnik 0:5, Nazarje Glin - Sevnica 3:3 (1:1), Kebelj Mibus prevozi - PAN Restavracija Kidričevo 2:2 (2:0) 1. DOBOVEC T. J. 12 11 1 0 64:12 34 2. SEVNICA 12 8 1 3 42:29 25 3. RENAULT N. A. 12 8 0 4 55:31 24 4. KEBELJ 12 5 1 6 34:33 16 5. PAN KIDRIČEVO 12 4 1 7 30:47 13 6. NAZARJE GLIN 12 3 1 8 31:49 10 7. VEP. VELENJE 12 0 1 11 17:72 1 PAN RESTAVRACIJA KIDRIČEVO: Valon Berisha, Uroš Plajnšek, Lovro Bočkaj, David Arnuš, Gregor Gasenburger, Dalem Simonič Da-bič. RENAULT NISSAN AVTO KOLETNIK: Jure Pšajd, Žan Vindiš, Alen Ivanjšic, Matic Zorko, Žan Krajnc. DK Foto: UE \ K Fi : rfc, r tmfc \ te 'm miMsgi1 ^mm J / kurenfovanje 2012 .^HERITAGE festival KarnevalFest MARIB0R2012 evropska prestolnica kulture partnersko mesto Ptuj karnevalska Ptuj, 10.-21. februar 2012 dvorana Petek 10. februar WINTER HOUSE PARADE 2012 MAX C, GRAMOPHONEDZIE, PLASTIK FUNK, ARMAND PENA, BLUE & DEEP Sobota 11. februar NOVI FOSILI, VLADO KRESLIN Nedelja 12. februar GADI, VESELE ŠTAJERKE, AKORDI Ponedeljek 13. februar DRAŽEN ZEČIC, VESNA PISAROVIC Torek 14. februar DANIJELA, DALMATINSKE KLAPE Sreda 15. februar JAN PLESTENJAK, REBEKA DREMELJ Četrtek 16. februar TABU, MAJA KEUC Petek 17. februar PETAR GRAŠO, TANJA ŽAGAR Sobota 18. februar NUŠA DERENDA, KATRCA Ponedeljek 20. februar TONY CETINSKI, GITARSI Torek 21. februar ČUKI, KINGSTON PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM www.radio-tednik.si Štajerski ^^SEBÜ /P JAVNE $LUŽBE PTIJ www.kurentovanje.net Ormož • Kapital ustvarja potrebe in potrošnike Ni pravljičnega starsevstva, je le garanje Cikel predavanj Pravljično starSevstvo v organizaciji Mladinskega centra Ormož je zaključilo izjemno predavanje priznane socialne in kulturne antropologinje dr. Vesne Vuk Godina. Dvorana ormoSkega gradu je bila nabito polna, najbolj radovedni pa so vztrajali od 17. ure do krepko čez 20. uro. Predavateljici ni zmanjkalo besed in energije. Začela je z ugotovitvijo, da sta starševstvo in otroštvo v zahodnih družbah zelo ideo-logizirana in sta postala eden od mitov sreče, s katerim družba poskuša vzpostaviti kriterij popolnosti te izkušnje in tudi drugih človekovih izkušenj. Popolna ljubezen, popoln seks, popolna mladost, popoln zakon in popolno starševstvo so postali ideali in hkrati tudi glavni trgi, ki se tržijo na zahodu. Tržijo se vsi aspekti človekovega življenja. Za potrošniški kapitalizem, v katerem živimo, pa je najboljše to, da so ti trgi neskončni, saj potrebe, ki je zastavljena kot popolna, ni mogoče nikoli povsem zadovoljiti. „To idealno ustreza industriji, ki se spopada s hiperpro-dukcijo in producira ogromne količine stvari, ki jih nihče ne potrebuje. Medtem se strokovnjaki znanstveno ukvarjajo s tem, kako pospeševati potrošnjo. Ena izmed iznajdb je, da ima vsaka stvar, ki jo kupimo, znanstveno vgrajeno napako. Gospodinjski aparat je narejen tako, da se pokvari po poteku garancije," pravi dr. Vuk Godina in doda, da se tudi moda menjuje ne le vsako sezono, ampak se spreminja ves čas. „Podobno se dogaja z našim zdravjem v obliki preventivnih pregledov, ki prav tako služijo trženju, kajti le malokdo lahko po današnjih standardih še velja za zdravega. Če pa je zdrav, mora nujno kaj storiti za preventivo - kupovati koencim Q 10, pa če-snove tabletke, da ne bo imel čez 10 let zoženih žil ... Kapital ljudem sporoča, da ve, kako zgleda popolno življenje, in če ga nimaš, moraš trošiti." StarSi niso otrokovi najboljSi prijatelji „Danes se ustvarja prepričanje, da morajo biti v popolnem starševstvu vsi srečni in popolni. Starši ne prizadenejo, ne ranijo in ne omejujejo svojih otrok. A v resničnem življenju je drugače. Zame je pravilno tisto, kar je medkulturno primerljivo in velja enako za Bušmane, Slovence, Aborigine in vse druge. Vzgoja otrok je v vseh kulturah izkušnja, ki je neprijetna za starše in otroke in vodi v odraslost. Otroke pri odraščanju nepreklicno prizadenemo. Otroci od rojstva do 3. leta potrebujejo, da zadovoljujemo vse njihove potrebe. Od 3. leta naprej pa je treba do vstopa v šolo otroka primerno funkcionalno usposobiti, da bo funkcioniral v družbi. Prihraniti teh izkušenj otroku ne moremo, ker sicer ne odraste. Kapital želi narediti to obdobje čim prijaznejše, temu se je priklonila tudi stroka in nastala je otroku prijazna vzgoja, pri kateri otroka razumemo, terapevtiziramo, ne kaznujemo, ne soočamo z avtoriteto in ne s frustraci-jami. Na prvi pogled super, na drugi katastrofalno. To pri otroku proizvede takšne poškodbe, da konča na heroinu. Ko je starš otroku najboljši prijatelj, se zgodba nikoli ne konča dobro. Funkcija staršev ni, da bi bili otrokovi najboljši prijatelji, ampak najboljši sovražniki," je neizprosna dr. Vesna Vuk Godina. Predavateljica je povedala, da se moramo nenehno zavedati, da živimo v kapitalizmu in ne v pravljici. V očeh kapitala pa je naš otrok le enota potrošnje, ki mora skozi svoje življenje potrošiti čim več, družbeni kontekst te pravljice pa se imenuje eksploatacija posameznika. Potrošnja se po njenem mnenju prej ali slej konča v neki obliki odvisnosti. Kapital najraje vidi odvisnost od metadona, ker je ta odvisnost dosmrtna in ker od nje služi farmacevtska industrija, od heroina pa služijo kriminalci. Otrok po njenem mnenju postane odvisnik, ker nikoli funkcionalno ne odraste. Spati pri ženi sicer ni FAJN, je pa PRAV Avtorica pravi, da otroštvo lahko razdelimo na obdobje malega in obdobje velikega otroka, ki mu sledi odraslost. Mali otroci so kršitelji socialnih pravil in za to niso kaznovani, ker so majhni in od njih nihče ne pričakuje, da bodo znali in zmogli to, kar je primerno za večje otroke. V tem so si vse kulture enake. Ko pa je otrok star od 3 do 6 let, pa bi moral začeti sprejemati odgovornost. V večini kultur - razen danes v zahodni - se v tem obdobju otroke začne sistematično kaznovati za kr- f Foto: Viki Ivanuša Dr. Vesna Vuk Godina: „Kapital je otroke vzgojil v prisilne potrošnike, ki igrač ne potrebujejo zato, da se z njimi igrajo, ampak zato, da so za dan ali dva boljši od ostalih. Otroci to vedo." šenje socialnih pravil, je povedala predavateljica: „Pri Arapeših imajo navado, da otroke polivajo z mrzlo vodo, ponekod jih otroci dobijo po riti, kot recimo v Avstraliji, kjer je zakonsko dovoljeno otroka kaznovati z enim do treh udarcev po riti z dlanjo. Veliki otroci, za razliko od malih, upoštevajo socialna pravila in so za kršitve kaznovani." Otrok se mora z leti naučiti izbirati svoje obnašanje. Mali otrok dela po principu FAJN in se požvižga na prepoved, ker je asocialen. Veliki otrok pa je zmnožen izbrati tisto, kar NI FAJN, ker ve, da je tako PRAV. Mali otrok takšne izbire ni zmožen. Avtorica je prepričana, da je kapital uspel staršem vcepiti idejo, da je treba od otroka zahtevati samo tisto, kar je sposoben realizirati, zmore pa le tisto, kar razume. Če ne razume, je to za starše znak, da še ni zrel, in sklepajo, da ko bo razumel, bo že prak-ticiral, kar od njega želijo. Vendar nimajo časa čakati, kajti funkcionalno otrok lahko odraste, preden razvije abstraktno mišljenje, torej nekje okoli 6. leta, sicer bo prepozno in bo ostal takšen vse življenje. Večji otrok mora med FAJN in PRAV vedno izbrati PRAV. „Otroka je treba prisiliti, da se drži pravil. Pri tem je najpomembnejša oseba moški, čigar funkcija je, da otroka kaznuje. Slovenci nimamo normalnega odnosa do kazni in avtoritete, zato imamo ob omembi tega pred očmi pijanca, ki mlati vsepovprek. Kazen ni nujno fizična, kazen je nekaj, kar NI FAJN. Fizična kazen je potrebna le, ko nobena druga kazen ne zaleže več ter ko otrok fizično ogroža sebe ali druge," je povedala predavateljica, ki v isti sapi trdi, da je prav in razumljivo, da poskušajo iti otroci čez prepovedi, ker so te v odraščanju v nasprotju z otrokovo dosedanjo izkušnjo in ker so največkrat v nasprotju z načelom ugodja. Tako tudi odrasli pogosto niso funkcionalno odrasli in namesto PRAV delajo, kar je FAJN. Kje najti funkcionalno odraslega moSkega Problem pri odraščanju slovenskih otrok je zlasti oče, ki ne opravlja svoje funkcije. To pa zato, ker ali ni funkcionalno odrasel, ker dela ves dan, je alkoholik ali pa nima ideje, da lahko tudi moški vzgaja otroke. Veliko jih ne ve, da je otroka treba kaznovati le takrat, ko krši pravila, in ne takrat, ko je on slabe volje in se mora nad kom znašati. Pomanjkanje pravih moških dr. Vesna Vuk Godina pripisuje tudi temu, da so slovenski moški mamini sinčki, saj je bil zadnji obred obče iniciacije na našem območju izveden davno s služenjem JLA, ko so moški morali odrasti in se ločiti od maminega štrudlja. Ker niso pripravljeni prevzeti bremena odraslosti, se mladi danes ne selijo na svoje, saj jim je doma res bolj fajn. Ker sociologi to razlagajo s težko socialno situacijo, se dr. Vuk Godina sprašuje, ali je danes res huje kot po 2. svetovni vojni, ko so šli vsi na svoje. Predavateljica sočustvuje s svojimi študentkami, ki se trudijo najti odgovornega očeta za svoje otroke, kar je skoraj misija nemogoče, saj naj bi bil tak le 1 % slovenskih moških. Predlaga jim hiter izbirni test, pri katerem kandidata preverijo, ali je sposoben ravnati PRAV, je torej odrasel, nadalje pa tudi raziskati, kakšne so bile razmere v njegovi družini in kako je njegov oče opravljal svojo funkcijo. „Dekleta danes nimajo časa z vsakim kandidatom izgubljati po 3 mesece, ker bodo sicer prej iz rodnega obdobja, kot bodo našle primernega partnerja. Otrok potrebuje dva funkcionalno odrasla starša - mater in očeta, možnost za to pa je trenutno praktično nič," pravi dr. Vuk Godina in opozarja, da mora biti otrok dvotirno vzgojen. Zato je zgrožena, da se z družinskim zakonikom odpravlja kazen in tako ne bo več kazni za kršenje socialnih pravil. V današnjem svetu se otroke in kasneje odrasle v primeru prestopkov pošlje na terapije in travma je še vedno ustrezen izgovor za vsa dejanja. Rezultat bo takšen kot v Ameriki - odraslo telo, v katerem biva funkcionalno neodrasli otrok. V nezahodnih civilizacijah velja medkulturno vedenje: kdor ni odrasel, ne opravi testa iniciacije, ne more imeti žene, otrok, lastnine in države, ker to niso stvari za male otroke. Danes pa imamo na zahodu neodrasle starše, ki delajo predvsem to, kar je FAJN za njih, tu in tam še to, kar je FAJN za otroka, in to se ne bo dobro končalo, kajti bistvo starševstva je, da je treba narediti tisto, kar je PRAV za otroka, opozarja dr. Vuk Go-dina. Ali trpim - ali imam Pokritizirala je tudi starševsko nedoslednost, ki otroka ne nauči razlike med NE in DA. Veliko staršev namreč ne zna vztrajati pri NE in ga ob si-tnarjenju otroka hitro spremenijo v DA. S tem pa se otrok hitro nauči, da je NE enako DA, če le dovolj dolgo sitnari. Kakšni odrasli nastanejo iz takšnih otrok, imamo že danes možnost opazovati v Ameriki, kjer se je ta proces začel že pred 50 leti. Takšni otroci zra-sejo v patološke narcise, ki nočejo biti odrasli, ne ločijo med NE in DA, delajo le tisto, kar je FAJN, so brez morale, ker je niso razvili (kar ni enako kot nemoralnost, saj nemoralneži vedo, kaj je moralno, a to zavestno kršijo), nimajo vesti, zato je nesmiselno trkati nanjo, so verbalno nezaustavljivi (se jih ne da zaustaviti z besedo), zaustavljivi so le s fizičnim nasiljem. To so razmere, ki jih poznamo iz ameriških šol. Dr. Vuk Godina ni začudena: „V okoljih, v katerih se otrok ne kaznuje, nastanejo razmere, v katerih je izjemno veliko fizičnega nasilja, ker je drugega posameznika nemogoče ustaviti drugače kot z nasiljem. Patološki narcisi so celo življenje kršitelji socialnih pravil, za kar niso kaznovani, ampak se jim v sodobni družbi predpiše terapija." Terapija pa nas spet pripelje do kapitala in potrošništva. Tako se krog sklene. Slovenski starši še niso dojeli, koliko je ura, so pa zato njihovi otroci. Zato imamo toliko tako imenovanih psiho-somatskih motenj v 1. razredu osnovne šole, ki jim zdravniki brez slabe vesti predpisujejo antidepresive in zdravila proti hiperaktivnosti, ker otrok baje drugače ne more sedeti pol ure pri miru. Dr. Vuk Go-dina pravi, da jo to navaja na razmislek, da bolj kot je šola prijazna, več je patoloških posledic za otroke. Ker so otroci od doma navajeni, da so glavni, želijo to izvajati tudi v šoli. To lahko dosežejo z dobrimi ocenami (kar zahteva preveč napora), dragimi igračami in oblekami ali pa izstopajo z negativnim vedenjem, ki jim zagotovi veliko pozornosti učiteljev, staršev, svetovalne službe. Zelo zanimiva je tudi teza „ali trpim ali imam", ki so jo otroci odlično usvojili in jo uspešno izvajajo nad svojimi starši. Dobesedno psihološko jih maltretirajo, da dobijo drago novo igračo. Otroci razumejo, da igrače niso za to, da se z njimi igraš, ampak za to, da drugim dokažeš, da si najboljši. Starši še tega niso dojeli in še vedno obupano sprašujejo otroka, zakaj se vendar ne igra z igračo. Nova igrača svojo funkcijo opravlja en dan, jutri je treba imeti novo. In proizvedli smo idealnega potrošnika, ki niti ne počaka, da se izdelek pokvari, in ga niti ne uporablja, ampak samo poskrbi, da mu ga starš kupi. Viki Ivanuša hurenfovanje2(>i2 ^"feHERITAGE festival ***. MARIB0R2012 evropsha prestolnica kulture pcrtneribo mesto Pb4 Na valovih časa Piše: Dani Zorko • Po poteh Evrope (3.) Najdražje ne pomeni vedno najlepše Zürich spada med najdražja mesta na svetu in tega me je bilo kar malce strah, vendar neupravičeno. V vsakem kraju se vedno najde kaj po spodobnih cenah in za navadne ljudi, čeprav so bile cene po določenih trgovinah res navite do skrajnosti. Zmenjeni smo bili, da bomo prespali pri dveh prijateljih, ki sta tam živela že kakšno leto. V zahvalo smo jima prinesli na kupe domače hrane. Kakšne oči sta dobila, ko sta zaužila domač paradižnik in papriko! Kdor ne potuje, ne more razumeti, kako ti manjkajo domače dobrote ... Da jima ne bi bili v napoto, smo proti večeru od-peketali na bližnji grič, da si pogledamo Zürich še z višine. Okoli celotnega hribčka vozi tudi turistični vlakec, mi smo pa že po temi kolovratili navzgor. Seveda se je izplačalo, razgled je bil fantastičen. Precej zdelani smo si privoščili eno rahlo pivce, čigar cena naj ostane skrivnost, da koga ne zadane kap, je pa pomagalo, da smo brez težav našli domov. Zürich je namreč kar precej velik in se zlahka izgubiš med ulicami. Ko sem pohvalil predpražnik pred vrati, mi je kolegica povedala zanimivo štorijo. Ker so vsi imeli predpražnike, sta tudi onadva poiskala en kos navadne preproge in jo položila pred vrata. Naslednji dan ju je ta preproga čakala zvita na pragu, namesto tega pa ju je čakal ličen perzijski predpražnik, kot so jih imeli vsi. Bližnja soseda je še isti dan popravila „napako". Foto: Dani Zorko Švicarji so samo belo gledali, ko so videli kuhinjsko bombo. Tudi v pralnici, ki je bila skupna vsem stanovanjem, je imel vsak točno določen termin, kdaj lahko pere in suši. Če si samo za nekaj minut prekoračil dovoljeno, so te že prišli opozorit. Menda so imeli v bloku enega Indijca, ki si je za življenjsko misijo zadal prav kontroliranje pralnice. Ja, držati se je treba pravil, bili smo v Švici. Odpravili smo se proti jugu, proti Švicarskih Alpam. Čez dan je bilo kar lepo vreme in odločili smo se narediti piknik pri jezeru Greifensee. Tam je bilo tako, da so bili prostori za piknike že pripravljeni, le ogenj si moral nekako pričarati. Mi smo zraven imeli kar kuhinjsko bombo in gorilnik. Kako so Švicarji pogledovali in se muzali, ko sem tovoril bombo na rami, v drugi roki pa ponev, da bi z njo lahko zbil slona. Glavno je, da so kmalu zadišali čevapi in bučke. Uster in Rapperswil sta še eni izmed vrste srednjeveških mest, ki so zrastla ob reki in pod matičnim gradom. V Ra-ppersvillu smo se infiltrirali na tradicionalno poroko, kjer sta ženin in nevesta nosila tradicionalne narodne noše, igral pa jima je starejši možakar z rogom. Tega možakarja sem presenetil prav v trenutku, ko je treniral svoja pljuča na obzidju. Seveda je z rogovi tulil že Foto: Dani Zorko Zürich je tudi zgodovinsko mesto. od malega, potožil pa je le, da je dandanes zelo težko dobiti kvaliteten rog. Seveda sem se moral strinjati z njim, v zahvalo pa nam je še zatrobil nekaj arij, da nam je pošteno očistilo blatnike. Kot sem že omenil, je naša pot vodila večinoma po podeželju, ker smo si želeli ogledati predvsem notranjost in pa tiste dele dežele, ki jih drugače težko najdeš in vidiš na internetu. Prihod nazaj v Zürich nam je zato malce pokvaril lep vtis, ki ga je pustilo podeželje. Ne moremo reči, da mesto ni lepo, le ljudi je bilo ogromno. Tudi na podeželju so vse hiše in vrtovi urejeni do potankosti. Predvsem prednjačijo pisane barve in ogromno rož, ki krasijo skoraj sleherno posestvo. Zelo redko pa je bilo opaziti posajeno zelenjavo ali drevesa s sadjem. V Zürichu smo se odpravili na večerni sprehod po strogem centru mesta; zaželeli pa smo si najti kakšno čokoladnico. Nosovi nas tudi tokrat niso varali in kmalu smo imeli čokolade vrh glave. Seveda imajo v vsaki čokoladnici na desetine vrst čokolade in večino tega lahko poskusiš zastonj. Cene so bile sicer zasoljene, a ne tako, da bi nas odvrnilo od nekaj rahlih nakupov. Prodajalke so nas malce čudno gledale, ko smo bili notri eno uro, požrli pa vsak pol kilograma čokolade, vendar smo na koncu tudi odšli vsak s svojo vrečko. Sami so si krivi, kaj pa niso napisali, da je degustiranje „verboten". Zvečer smo si začrtali pot za naslednji dan, Rok pa nas je presenetil s sušijem. Delal je namreč v kitajski restavraciji in je vsak večer prinesel nekaj dobrot, ki smo jih pomagali pospraviti. Odlično. Hrana je bila drugače zelo draga, realno ceno dobite morda, če slovenske cene pomnožite z dva in pol, alkohol in cigareti pa so sploh dragi. Štajerci bi se verjetno v Švici morali odpovedati kakšnim svojim navadam, vsaj kar zadeva veseljačenje in pivske razigrane vložke. To je namreč v Švici kakopak „verboten". Nadaljevanje prihodnjič Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Redarji v Švici nimajo kaj početi. Vse je bilo treba pokusiti. Torek, 7. februar Danes goduje Egidij. 1613 je ruska skupščina izvolila za carja 16-letnega bojarja Mihaela Romanova, ustanovitelja dinastije Romanovih, ki so vladali Rudiji do revolucije. 1812 se je rodil angleški pripovednik Charles Dickens. 1971 so dobile ženske v Švici volilno pravico. 1992 so zunanji in finančni ministri dvanajstih evropskih držav podpisali v Maastrichtu pogodbo, s katero so utemeljili politično, gospodarsko in monetarno unijo. 1800 se je rodil v Idriji slovenski založnik in tiskar Jožef Bla-znik. Sreda, 8. februar Danes goduje Janez. Danes praznujemo Slovenci svoj kulturni praznik. Na današnji dan leta 1849 je umrl slovenski pesnik dr. France Prešeren. Rodil se je 3. decembra 1800 v Vrbi. 1751 je umrl italijanski kipar Niccolo Salvi. Po Berninijevi zamisli je naredil vodnjak Fontana di Trevi v Rimu. 1819 se je rodil angleški estet in sociolog Juhn Ruskin. Zagovarjal je tezo, da je lepota samo zunanji izraz etične popolnosti. 1828 se je rodil francoski pisatelj Jules Verne. 1904 se je začela rusko-japonska vojna. 1926 je umrl angleški biolog William Bateson, ki je prvi uvedel v biologijo izraz genetika. Četrtek, 9. februar 1705 se je rodil naravoslovec in jezikoslovec Žiga Popovič. Napisal je slovnico Nemcem, pripravljal je slovensko slovnico in slovensko-nemški slovar. 1871 se je rodil slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar. Z živo, s sočno in z jedrnato besedo je opisoval gorenjsko pokrajino in njene ljudi. Med njegova najboljša dela sodijo Pod svobodnim soncem, Dekla Ančka, Razvalina življenja in Veriga. 1940 se je rodil južnoafriški pisatelj in Nobelov nagrajenec John Maxwell Coetzee. 1943 so italijanski okupatorji na Ligojni pri Vrhniki ustrelili partizana in pesnika Ivana Roba. Njegove satire in travestije so bile pred začetkom druge svetovne vojne splošno znane, njegovo najbolj uspelo delo pa je travestija Jurčičevega Desetega brata v verzih. 1945 se je rodila Maria de Lourdes Villiers 'Mia' Farrow. 1964 je skupina The Beatles prvič nastopila v šovu Eda Sul-livana. Petek, 10. februar 1258 so Mongoli uničili Bagdad. Mesto so požgali do tal, ubili pa so več kot 10.000 ljudi. 1542 so angleško kraljico Catherine Howard, ženo kralja Henrika VIII., zaprli v londonski Tower. Tri dni kasneje so jo obglavili. 1798 je general Berthier v imenu francoske republike zavzel Rim in iz Vatikana izgnal papeža Pija VI. 1840 se je angleška kraljica Victoria poročila s princem Albertom Saxe-Coburg-Gothom. 1863 je Alanson Crane patentiral gasilni aparat. 1923 je v Münchnu umrl nemški fizik in prvi Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1901 Wilhelm Conrad Röntgen. 1947 so bili v Parizu podpisani mirovni sporazumi z Italijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Finsko, medtem ko vprašanja Nemčije in Avstrije niso rešili. Sobota, 11. februar 1840 so v Parizu prvič izvedli opero Gaetana Donizettija La Fille du Régiment. 1843 so v Milanu prvič izvedli opero Giuseppeja Verdija I Lom-bardi. 1905 se je rodil slovenski dramatik in pripovednik Bratko Kreft. 1922 se je rodila Ela Peroci. 1963 je umrla ameriška pisateljica Sylvia Plath. 1976 je umrl slovenski filozof, kritik in publicist Boris Ziherl. Bil je med organizatorji samostojnega študija sociologije v Sloveniji in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nedelja, 12. februar 1774 se je rodil slovenski pesnik in planinec Valentin Stanič. 1924 so v newyorški dvorani Aeolian Hall premierno izvedli Rapsodijo v modrem (Rhapsody in Blue) Georgea Gershwina. 1940 se je rodil ameriški igralec Richard Lynch. 1979 je umrl francoski režiser Jean Renoir. Ponedeljek, 13. februar 1571 je umrl italijanski kipar in zlatar Benvenuto Cellini. 1769 se je rodil ruski pesnik in basnopisec Ivan Andrejevič Kri-lov. Uveljavil se je z basnimi, pisanimi po zgledu antičnih avtorjev in La Fontaina. 1873 se je rodil ruski basist Fjodor Ivanovič Šaljapin. Proslavil se je v naslovni vlogi opere Boris Godunov, od leta 1899 do 1918 je pel v Bolšoj teatru v Moskvi. Leta 1920 je emigriral. 1883 je v Benetkah umrl nemški skladatelj Richard Wagner, mojster romantične opere. 1894 sta Auguste in Louis Lumiere patentirala t. i. Cinematographe, kombinacijo filmske kamere in projektorja. 1903 se je rodil belgijsko-francoski pisatelj, pisec kriminalnih romanov Georges Joseph Christian Simenon. Njegov najbolj znani junak je inšpektor Maigret. GITARSI in TONY CETINSKI Karnevalska dvorana Ptuj PONEDELJEK, 20. februar 2012, ob 20. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM g™ Äaymfc TEDNIK Coring. kurenibvanje20i2 ^"l&HERITAGE festival Ï'™* MARIB0R2012 ** * * suropsba prastoMca butture Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kako pridelujemo paradižnik Vreme še vedno ne omogoča dela na prostem, zato je malo več časa za branje in razmišljanje o tem, kaj novega lahko pridelamo tudi na domačem vrtu. Zadnjič smo spoznali dve novi plodovki. Danes bomo malo več spregovorili o paradižniku. Paradižnik smo Slovenci že posvojili, čeprav je na naše vrtove prišel kar nekaj desetletij, lahko rečemo celo stoletij, kasneje kakor solata, fižol, zelje in čebulnice. K nam prihaja iz toplih krajev Južne Amerike, zato ni čudno, da nam povzroča več težav, kakor zgoraj naštete zelenjadnice. Da ga sploh lahko pridelamo, ga vzgojimo iz sadik. Za vzgojo kvalitetne sadike potrebujemo veliko svetlobe, rastlinjak ali zimski vrt. Na okenskih policah vzgojene sadike seveda nikoli ne bodo tako kvalitetne kakor tiste iz rastlinjaka. Kljub temu pa ni nič narobe, če si domače seme ali seme priljubljenih sort posejemo tudi na okenskih policah. Za vzgojo kvalitetne sadike potrebujemo od 60 do 80 dni. To je treba vedeti, da lahko določimo rok setve. Na prosto ga presajamo po prvem maju, ne glede na temperature zraka je prej zemlja še prehladna. V rastlinjak ga lahko presajamo v prvi polovici aprila, točno kdaj, pa je odvisno od vremena v tekočem letu. Za presajanje na prosto ga torej posejemo šele konec marca, za presajanje v rastlinjak pa v sredini februarja. Pri presajanju prevelikih sadik lahko v nasprotju s splošnim prepričanjem prvi cvetovi odpadejo oziroma se sploh ne oblikujejo. Pridelek torej ne bo bolj zgoden, lahko je celo poznejši. Enako velja, če presajamo v prehladno zemljo ali sadik pred presajanjem ne utrdimo primerno, jih ne navadimo na hladnejše razmere na prostem. Paradižnik potrebuje veliko hranil, vendar lahko pretirano gnojenje z organskimi gnojili (tudi s hlevskim gnojem) rastlino naredi občutljivejšo na krompirjevo plesen. Zato z gnojenjem ne pretiravati, prav posebej je treba biti pazljiv v rastlinjaku. Ta potrebuje 2,5 kg/ m2 hlevskega gnoja, 3 l/m2 domačega komposta, pri kupljenih organskih gnojilih pa se držite navodil, priporočil in ne dodajte ene pesti, samo zato, da bo bolje raslo. Če je analiza zemlje pokazala, da so tla na vrtu pregnojena (nad 5 % humusa oz. organske snovi, preveč fosforja), potem količino izbranih gnojil še zmanjšamo. Paradižnik sicer ne sodi na slab kolobar najbolj občutljive vrtnine. Vendar je kljub temu nujno, da je kolobar, menjava na istem prostoru in isti gredici, zasnovan in se ga držimo. Ker so njegove sorodnice tudi paprika, čili, jajčevec in krompir, je treba paziti, da na isto gredico oz. isto mesto te rastline ne pridejo pogosteje kakor vsako tretje leto na prostem. V rastlinjaku je tak kolobar še težje zasnovati. Sama svetujem, da je kolobar vseeno vsaj dvoleten ob zelo zmernem gnojenju. To pomeni, da pognojimo samo polovico rastlinjaka, na tisto polovico posadimo vse razhudnike (paradižnik s sorodstvom), ki jih kombiniramo s solato spomladi, motovilcem, špina-čo in rukolo v jeseni. Na drugo polovico posadimo vse ostale rastline, lubenice, melone, bučke, kumare, nizek fižol in nizek grah (samo zgodaj spomladi), blitvo in dolgo vigno. Zgodaj spomladi lahko sadimo tudi zgodnje kapusnice, v poletni vročini te ne bodo uspevale, lahko pa posadimo tudi por in mlado ali stoletno čebulo. Vsako leto nato polovici zamenjamo. Poleti potrebuje paradižnik veliko vode, vendar namakamo samo po koreninah, kapljično. Da bodo korenine sposobne najti čim več vode in hranil, presajamo sadike vedno globlje, kakor so rasle v lončku, presadimo jih lahko vse do prvih pravih listov. Izjema so le cepljene sadike, pri katerih mora biti cepljeno mesto kolikor je le možno nad zemljo. Na paradižnikovem steblu se namreč razvijejo dodatne korenine, če se to zgodi na žlah- Foto: Miša Pušenjak tni rastlini, ki je cepljena na močan koreninski sistem, potem je bilo cepljenje zaman. V zadnjih letih je največ težav s krompirjevo plesnijo - paradižnik naenkrat počrni in propade. Tega se vsi zelo bojijo in se proti tej bolezni bojujejo na različne načine. Kaj je torej pomembno? Začnemo z zdravimi krepkimi sadikami, ki imajo močan koreninski sistem. Prevelike sadike lahko pripomorejo k izgubi boja s to boleznijo. Sadike naj bodo velike od 15-20 cm in imajo 6-8 pravih listov, bel koreninski sistem, ki ni nagneten pri dnu lončka. Zmerno gnojenje je drugi pogoj, da ima rastlina kar največ energije za boj proti težavam, ki jih prinaša predvsem toplo vreme (do 28 oC) in veliko vlage. Pri temperaturah nad 30 oC in v suhem vremenu bojazni ni veliko. Zato so seveda strehe nad posevkom ali rastlinjaki resnično dobrodošle ob pogoju, da poskrbimo za ustrezen kolobar tudi tam. Ob posevku posadi- mo baziliko, ognjič ali kapucinke; te rastline pomagajo rastlini, da je na bolezni bolj odporna. Odstranjevanje zalistnikov je obvezno, saj povzročajo več vlage, rastlini kradejo hranila, energijo in jo s tem naredijo manj odporno. Varstvo rastlin s kemičnimi sredstvi seveda pomeni, da bomo jedli manj zdravo hrano, česar si nihče ne želi. Na vrtu ne morete zagotoviti varne in pravilne uporabe kemičnih sredstev za varstvo rastlin, kar pomeni, da ne boste pridelali zdrave hrane. Lahko pa si pomagate z domačimi pripravki za varovanje paradižnika pred težavami. Uporabljamo jih vedno preden težave nastanejo. Naredimo si lahko pripravke iz rmana, kamilic, bezgo-vih listov in cvetov, šetraja, drobnjaka in ostankov vseh čebulnic. Iz kamilic, rmana, cvetov regrata in cvetov ognjiča skuhamo čaj tako, da liste in cvetove prelijemo z vrelo vodo in vse skupaj ohladimo. Ostale pripravke pa delamo z namakanjem v hladno vodo; čas namakanja je od 12 ur naprej. V trgovinah lahko kupimo pripravke iz izvlečkov njivske preslice, sojinega lecitina, česna ali iz naravnih glin. Rastlini lahko pomagamo tudi s pripravki, ki dvigujejo njeno odpornost, to so izvlečki koprive, regratovih cvetov in cvetov ognjiča, ki jih naredimo sami. V trgovinah kupimo izvlečke iz alg ali pripravke, ki vsebujejo aminokisline in vitamine. Vse te pripravke uporabljamo redno, vsaj enkrat tedensko v maju, juniju in juliju, kasneje pa po potrebi. Ko je zelo vroče, pa moramo rastlinam v rastlinjaku takoj, ko so nastavljeni prvi plodovi, zagotoviti tudi dovolj kalcija. Tega moramo dodajati prek listov , saj ga iz tal ne sprejemajo več. Veliko kalcija je tudi v mleku in sirotki (razredčimo 1 : 1) in v izvlekih kopriv. Dobite pa ga tudi v obliki listnih gnojil. Seveda je pomembno tudi, da izberete odpornejše sorte. Žal so pri odpornosti v prednosti hibridi, ki jih prepoznamo po končnici F! za imenom. Cepljene rastline niso odpornejše, ker pa so robustnejše in lahko črpajo več hranil, jih plesen seveda napade veliko kasneje. Vsi ukrepi skupaj lahko pripomorejo, da bo paradižnik preživel dalj časa tudi v neugodnih vremenskih razmerah. Ko pa je veliko dežja in je hladneje, kot se poleti tudi zgodi, pa se rastline srečujejo z velikimi težavami in jim običajno ne moremo pomagati. Miša PUŠENJAK Zdravstveni nasveti - homeopatija Revmatične bolečine (2.) Foto: Črtomir Goznik Smiljana Markež, mag. farm. Midva • Zakonski in družinski center Kako bova preživela z eno plačo Sva par, skupaj sva 10 let in imava trenutno velike finančne težave. Imava dva otroka, eden je najin in eden je posvojen. Problem je, ker jaz veliko delam in sva s partnerko zato veliko v konfliktu. Ona je trenutno brez službe in je doma. Prej je doprinesla k družini 1000 € mesečno. Veliko ljudi se v življenju sreča z revmatičnimi težavami. Pri lajšanju revmatičnih težav in pri zdravljenju revmatičnih bolezni nikoli brez predhodnega posveta z zdravnikom ne prekinite zdravljenja. Homeopatska zdravila lahko uporabljate skupaj z ostalimi zdravili. BRYONIA ALBA - BLJU-ŠČEC je veliko homeopatsko zdravilo za vnete membrane. Bryonia ima možnost resorpcije vnetne tekočine in zmanjšuje ponovni nastanek vnetja (preprečuje vnetje notranje plasti sklepne ovojnice, ki zapira sklepni prostor). Uporablja se, kadar so bolnikovi sklepi topli, rdeči, otekli, vsak najmanjši gib pa je zelo boleč. Boleč del mora biti popolnoma pri miru -bolnik negibno leži. Najbolje se počuti, kadar se uleže na boleč del tako, da ga s tem imobilizira (pritisk na boleči del stanje izboljša). Na boleči del blagodejno učinkuje tudi segrevanje. Za tega bolnika so značilne izredno suhe sluznice in posledično velika žeja (pije velike količine vode naenkrat). Do poslabšanja pride s kakršnimkoli gibanjem, stanje pa se izboljša z mirovanjem in pritiskom na boleči del. Lahko se kombinira tudi z Apis mellifica. Arnica montana - ARNI-KA se uporablja po prekomernem naprezanju, še posebej ob sočasni izpostavljenosti vlagi in mrazu. Revmatično bolečino spremlja okorelost in mišična bolečina z občutkom »pretepenosti«. Bolnik je izčrpan, utrujen, brez moči v rokah in nogah in se težko drži pokonci. Želi si počitka, a mu je postelja pretrda, ne prenaša dotika in bližine oz. družbe, želi si miru (primer »petelina«). Pogosto pravi: »Pustite me pri miru, nič mi ni oz. ne morete mi pomagati.« Stanje se poslabša s pritiskom in z gibanjem, izboljša pa s počitkom. Apis mellifica - ČEBELA se uporablja pri hitro razvijajočih (akutnih) težavah z močno oteklimi sklepi, ki so bledo roza barve. Bolnik občuti zbadajoče bolečine, ki so podobne piku čebele. Prizadeti del je zelo občutljiv na vsak dotik, pritisk ali toploto. Sklep izgleda, kot da bi bil napolnjen s tekočino, kar zmanjšuje gibljivost. Koža takšnega sklepa je zaradi otekline močno napeta in zate- gnjena. Bolečino in oteklino olajšajo hladni obkladki in počitek. Solanum dulcamara -GRENKOSLAD se uporablja, kadar so revmatične bolečine najhujše v spremenljivem zlasti vlažnem in hladnem vremenu, predvsem spomladi in jeseni (npr. pred nevihto). Ob vsakem izpostavljanju mrzlemu vremenu se pri bolniku pojavijo okorelost, omrtvičenost in bolečina (predvsem v hrbtnih mišicah - revmatizem malih sklepov). Bolečine so hujše v mišicah kot sklepih. Revmatične težave se pogosto izmenjujejo z drisko ali kožnimi izpuščaji (zelo značilno spreminjanje simptomov). Stanje se izboljša s suhim vremenom in gibanjem. Smiljana Markež, mag. farm. Lekarne Ptuj To pa je po moje tudi razlog njene stiske in pritiskov, ki jih izvaja nad mano. Težko je živeti z eno plačo, ko ne veš, ali boš lahko plačal vse položnice. Do nedavnega je bila partnerka zaposlena. Imava 500€ kredita na dvajset let, odplačala sva pet let. Naredila sva si hišo, večinoma s svojimi rokami. Jaz sem sicer zaposlen, vendar moja plača ne zadostuje za preživetje družine, zato delam na črno, da doprine-sem k finančnim primanjkljajem. Bojim se, da bova morala prodati hišo. Stiska med nama je vedno večja. Jaz se peham za zaslužkom, sem odsoten tudi do večernih ur, velikokrat tudi v času vikenda, ona pa je doma in pravi, da me pogreša. Kaj sploh lahko narediva, da se bova umirila. Preživeti pa tudi morava. Izgubiti službo je za posameznika v času današnje draginje lahko zelo stresno. Ob tem se prebujajo strahovi, kako bosta preživela sebe in otroke, kako bosta plačala kredit, ki ga ni malo, ali bosta morala prodati dom, ki sta ga ustvarila zase in za svoja otroka. Vse to pa sega globoko v vajin partnerski odnos, ga ruši in povzroča trenja. Predvsem se morata vidva umiriti drug ob drugem. Posku-šajta najti čas za pogovor, ko sta Za socialno šibkejše in brezposelne izvajamo terapevtski program Naredimo korak naprej v odnosu. Program je brezplačen, traja tri mesece po eno uro tedensko, vendar je število prostih mest omejeno. sama in bosta lahko govorila o svoji stiski in se poslušala. Veliko pritiskov bo treba vzdržati, vendar če bosta našla razumevanje in objem v vsem tem, kar se vama dogaja, bosta zmogla premostiti strahove in stres, ki se vama prebujajo na telesu. Naravno je, da vaju je strah - v tem se lahko začutita in razumeta, vendar je zelo pomembno, da vama strah ne »spodreže nog«. Treba je iti naprej in iskati nove možnosti. Včasih se nek del življenja zaključi, ker je čas, da se začne nova pot. Vzemita to obdobje kot trenutke, v katerih se lahko povežeta in najdeta drug drugega. Ne dopustita strahu, da vama uničuje vsakdan. Sedaj sta v obdobju zastavljanja novih ciljev, ustvarjanja novih poti in novih možnosti. Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite. Lahko razumem stisko, ki se vama prebuja, vendar je kljub trenutni situaciji treba stopiti naprej. Vsak par v času svojega odnosa doživlja krize, ki so vsaj enkrat v življenju pogojene s finančno negotovostjo. Pomembno je, da verjameta vase in prideta iz krize močnejša in bolj povezana. Usedite se k partnerki in jo samo poslušajte v njeni stiski in strahovih, tako bo lažje sama našla pot iz situacije, ki se ji zdi trenutno brezizhodna. Iskanje zaposlitve je lahko naporno in stresno, vendar je veliko odvisno od motivacije posameznika in notranje odločitve. Zelo pomembno je, kam usmerjamo svoje misli v času krize. Si nenehno dopovedujemo, da ni služb, da nas nihče ne vzame, ali se odločimo, da bomo službo dobili in gremo močno motivirani na razgovor. Strah in misli, da nismo sposobni, da ni dela za nas, da je kriza ... še močneje vplivajo na padec naše motivacije in s tem se še globlje potopimo v brezno brezupa in negotovosti. Obiščita kakšno motivacijsko delavnico za brezposelne, berita knjige, ki vaju motivirajo in dvigujejo duha, lahko pa se tudi oglasita v našem centru, v katerem vama bomo nudili pomoč. Želim vama vse dobro v prihodnje. Sabina Stanovnik S svetovne glasbene scene Znani so letošnji nominiranci za nagrade znane glasbene revije NME. Pri tem priznanem britanskem glasbenem tedniku pa so še nekoliko bolj izvirni in domiselni, saj ob najboljših izbirajo tudi najslabše glasbene dosežke. Absolutni zmagovalci letošnjih nominacij so člani zasedbe Arctic Monkeys, ki so zbrali kar sedem nominacij. Kasabian, Florence And The Machine in Muse so nomi-nirani po trikrat, po dve nominaciji pa so zbrali The Horrors, Hurts in The Vaccines. Znano je že, da bo Noel Gallagher prejel prestižno priznanje Godlike Genius, ob tem pa je zbral še štiri nominacije, med njimi tudi za najboljši album in najboljšega solo izvajalca. SEZNAM NOMINACIJ ZA NAGRADE NME 2012: Najboljša britanska zasedba: Arctic Monkeys Bombay Bicycle Club The Horrors Kasabian Muse Najboljša tuja zasedba: Arcade Fire Foo Fighters Justice Odd Future The Strokes Najboljši solo izvajalec: Adele Florence + The Machine Frank Turner Laura Marling Miles Kane Noel Gallagher's High Flying Birds Najboljša nova zasedba: Foster The People Lana Del Rey Tribes The Vaccines Wu Lyf Najboljša zasedba v živo: Arctic Monkeys Kasabian Muse Pulp Two Door Cinema Club Najboljši album: Arctic Monkeys - Suck It And See The Horrors - Skying Noel Gallagher's High Flying Birds - Noel Gallagher's High Flying Birds PJ Harvey - Let England Shake The Vaccines - What Did You Expect From The Vaccines? Najboljša skladba: Arctic Monkeys - The Hellcat BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. SET FIRE TO THE RAIN - Adele 2. STRONGER (WHAT DOESN'T KILL YOU) - Kelly Clarkson 3. WE FOUND LOVE - Rihanna ft. Calvin Harris UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. TWILIGHT - Cover Drive 2. TITANIUM - David Quetta ft. Sia 3. DOMINO - Jessie J NEMČIJA 1. SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye ft. Kimbra 2. AI SE EU TE PEGO - Michel Telo 3. VIDEO GAMES - Lana Del Rey Spangled Shalalala Bombay Bicycle Club - Shuffle Florence + The Machine - Shake It Out Hurts - Sunday Lana Del Rey - Video Games Najboljša plesna skladba: Azealia Banks - 212 Foster The People - Pumped Up Kicks Justice - Civilization Katy B - Broken Record Metronomy - The Bay Najboljši videospot: Arctic Monkeys - Suck It And See Beyonce - Countdown Hurts - Sunday Lana Del Rey - Video Games Tyler, The Creator - Yonkers Najboljši TV-oddaja: Dr Who Fresh Meat Misfits Never Mind The Buzzcocks This Is England 88 Najboljši festival: Bestival Glastonbury Reading & Leeds T In The Park V Festival Najboljši film: Black Swan Drive Harry Potter And The Deathly Hallows Part 2 The Inbetweeners Movie Submarine Najboljši glasbeni film: Back And Forth - Foo Fighters Living In The Material World -George Harrison Talihina Sky - Kings Of Leon There Are No Innocent Bystanders - The Libertines Upside Down - The Creation Records Story Najboljša ponovna izdaja: Manic Street Preachers - National Treasures Nirvana - Nevermind Primal Scream - Screamadelica The Rolling Stones - Some Girls The Smiths - Complete Re-issues Junak leta: Alex Turner Dave Grohl Matt Bellamy Noel Fielding Noel Gallagher Negativec leta: David Cameron Justin Bieber Lady Gaga Liam Gallagher Nick Clegg Najslabši album: Coldplay - Mylo Xyloto Justin Bieber - Under The Mistletoe Lady Gaga - Born This Way One Direction - Up All Night Viva Brother - Famous First Words Najslabša skupina: Beady Eye Coldplay Muse One Direction Viva Brother Najboljši ovitek albuma: Arctic Monkeys - Suck It And See Bombay Bicycle Club - A Different Kind Of Fix Bjork - Biophilia Friendly Fires - Pala Jay-Z and Kanye West - Watch The Throne Najboljši blog ali twitter: @Example Frank-Turner.com/blog @KanyeWest @LadyGaga @Theohurts Najzvestejši privrženci: 30 Seconds To Mars Arctic Monkeys Hurts Muse My Chemical Romance Najprivlačnejši izvajalec: Andy Biersack, Black Veil Brides Dominic Howard, Muse Gerard Way, My Chemical Romance Jared Leto, 30 Seconds To Mars Matt Bellamy, Muse Najprivlačnejša izvajalka: Amy Lee, Evanescence Florence Welch, Florence + The Machine Hayley Williams, Paramore Katy Perry Marina Diamandis, Marina And The Diamonds Janko Bezjak To je to Naročite V Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Metafizika Ta svet se vrti okoli denarja. Ljudje se ženejo za njim, nekateri so zanj pripravljeni ubijati in od njega so odvisna življenja vseh nas. Pa se zgodi, da se prigodi tako imenovana recesija, naenkrat se pojavijo vse možne finančne težave in tako naprej. Opazujem reakcije nekaterih ljudi in se potihem čudim, kako stresno je to zanje. Spremljanje finančnih prognoz, raznih indeksov, ki nihajo sem ter tja, dolgov posameznih držav in vseh mogočih napovedi, ki poganjajo na zelnikih modrih mož z Wall Streeta. Razmišljam in razmišljam, zakaj neki se celotno življenje na Zemlji (vsaj med ljudmi) tako močno prepleta z nečim, kar v končni fazi sploh ne obstaja. Z namišljenimi številkami, s popolno metafiziko. Naša življenja so praktično odvisna od iger na borzah, ki pa so namen same sebi. Kraji, na katerih se denar, zelo veliko denarja, ustvarja iz ničesar. Ne proizvajajo čisto ničesar, vendar so kljub temu med najbogatejšimi. Prav tako mi ni skoraj nič jasno, ko se začne omenjati javni dolg te ali one države. Kako so vsi dolžni kar na stotine milijard ... Vedno znova se vprašam komu? Komu je ves svet kaj dolžan? Imamo blaginjo, živimo sorazmerno dobro, a hkrati smo za vse nekaj nekomu dolžni. Zakaj si mora država vedno, ko hoče kaj ustvariti, denar nekje sposoditi? Kdo ga posoja; mislil sem namreč, da so države tiste vrhovne poglavarke posamezne valute ... Mar ne bi bilo bolje, če bi preprosto lahko imeli vso to blaginjo brez denarja? Zanimivo mi je namreč, kako je človeštvo v krizi zaradi raznih borznih indeksov, medtem ko polja in nasadi še zmerom rojevajo in nam zagotavljajo hrano. Še vedno imamo surovine in znanje, a vendar je vse v krču. V čem je problem? Nek izmišljen indeks? A se zaradi tega mora vse ustaviti? Po mojem bi bilo dobro, če se ljudje preprosto ne bi več zanimali za takšne reči in vzeli stvari v svoje roke. Da bi preprosto nehali verjeti vanje, ekonomisti doktrine prostega trga pa naj se ukvarjajo sami s seboj in s svojimi številkami, če jim je to zabavno. Življenje namreč gre še kar naprej. Ljudje še vedno potrebujemo hrano, energijo, streho nad glavo in podobno. Še zmerom potrebujemo zdravstveno nego, ki pa je preprosto nisi deležen, če se račun ne izide. Čeprav vse potrebno čaka na policah ... Iskanje rešitev znotraj tega sistema ne bo obrodilo posebnih sadov. Na nek način je to opazovati zabavno, saj spominja na vrsto religije. Konec koncev vsake toliko časa kak evropski politik izjavi, da je samo treba „verjeti v evro", pa se bodo stvari izboljšale. O ekonomiji se pogovarjamo, kot da bi to bila ena nadčloveška entiteta, sila, ki gre svojo pot in mi smo ji prepuščeni na milost in nemilost. Stvari se "kar dogajajo", mi pa jih moramo upoštevati. Ali res vse to potrebujemo? A je to nek smisel življenja, bonitetne ocene? Čas bi bil, da pogledamo preko teh okvirjev in začnemo povsem na novo. Ne bi bilo slabo, če bi ljudje kdaj prebrali kaj iz Marxa in začeli sami prevzemati odgovornost za svoja življenja. Pa ne da bi imel kakšno posebno upanje . Matic Hriberšek Le s t v i NAJ 1. AI Si 1. AI SE EU TE PEGO - Michel Telo 2. GOOD FELLING - Flo Rida 3. BRIDGE OF LIGHT - Pink 4. DANCE WITH ME TONIGHT - Olly Murs 5. CANNONBALL - Little Mix 6. WITHOUT YOU - David Gueta & Usher 7. VIDEO GAMES - Lana Del Rey 8. WE FOUND LOVE - Rihanna ft. Calvin Harris 9. DOMINO - Jessie J 10. SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye ft. Kimbra 11. MARRY THE NIGHT - Lady Gaga Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. \RR) Vsi fsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak Kaj bomo danes jedli 7 .T?*, I^F ' t ' '-»V, ' , - V- O«* w ■ ,- Ji- TOREK segedin golaž, biskvit z jabolki* SREDA kisla repa, kašnate klobase ČETRTEK juha, brstični ohrovt v solati s hrenovko (recept v petkovi številki ŠT), polnozrnati kruh PETEK pečen ribji file s češnjevim paradižnikom in mocarelo**, kuhan krompir SOBOTA golaž, polenta NEDELJA juha, ocvrt piščanec, ocvrte krompirjeve kocke, radič z gorčičnim prelivom PONEDELJEK fižolova juha, jabolčni štrudelj *Biskvit z jabolki Sestavine: biskvit: 3 cela jajca, 3 dl sladkorja, 3 dl moke, 1,5 dl olja, 1 dl mleka, 1 vanilijin sladkor, 1 pecilni prašek; 4 jabolka, sladkor po okusu; 2 vanilijeva pudinga, sladkor po okusu; sladka smetana. Sestavine za biskvit zmešaj in speči, jabolka olupi, nareži na krhlje in skuhaj kompot (po okusu sladkor, limonina lupinica ...). Jabolka iz kompota daj na ohlajen biskvit. Vanilijin puding skuhaj v vodi (lahko od kompota) in vročega prelij po pecivu. Pusti, da se strdi. Okrasi s stepeno sladko smetano. **Ribji file s češnjevim paradižnikom in mocarelo Sestavine (za 4 osebe: 4 ribji fileji (npr. vitkega soma ali kakšne druge ribe brez kože), olivno olje, 16 kosov na polovico prerezanih češnjevih paradižnikov, 16 kosov na polovico ali manjše koščke narezanih mini mocarelic, nariban parmezan ali drugi sir, sol, črn poper. Ribje fileje, ki smo jih osolili, položimo v naoljen pekač in jih pokapamo z olivnim oljem. Nanje položimo paradižnike in mocarelo. (Za barvno pestrost lahko dodamo narezano zeleno papriko.) Potresemo s parmezanom, pokapamo še z malo olja. Pečemo v predogreti pečici pri 210 °C 20 minut na srednji rešetki, da porumenijo. Postrežemo s kuhanim krompirjem, popraženim na maslu s peteršiljem. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Smeh ni greh SANJSKA SLUŽBA »Janezek, kaj bi rad bil, ko boš velik?« »Sanjam o tem, da bi zaslužil 1 milijon mesečno, tako kot moj ata.« »Tvoj ata zasluži milijon mesečno???« »Ne, tudi on sanja o tem.« USEL MU JE V čakalnici Janez prdne. Gospa zraven njega mu pravi: »Ušel vam je!« Janez: »Ste ga ujeli?« »Ne.« »Potem je pa tudi vam ušel.« STAVA Blondinka in računalnikar se pogovarjata in računalnikar predlaga: »Greva se igrat. Jaz te bom nekaj vprašal, in če ne boš znala odgovoriti, mi boš plačala 10 evrov. Potem boš ti nekaj vprašala mene, in če ne bom vedel, ti bom dal 500 evrov.« »Prav!« je soglašala blondinka. »Katera je prva črka abecede?« je vprašal računalnikar. »Ne vem!« je odgovorila blondinka. »Daj mi 10 evrov!« je rekel računalnikar in blondinka mu jih je izročila. »Zdaj pa ti meni odgovori na vprašanje!« je rekla blondinka. »Kaj je to: ko gre v klanec navzgor, ima tri noge, ko gre dol, pa štiri?« Računalnikar začne razmišljati, vklopi internet, srfa po svetu med vsemi mogočimi podatki, toda odgovora ne najde. »Ne vem!« je končno dejal in blondinki izročil 500 evrov. Blondinka je zadovoljno pospravila denar in hotela oditi, ko jo je računalnikar ustavil in jo vprašal: »In kakšen bi bil pravilni odgovor?« »Ne vem!« je rekla blondinka in mu izročila 10 evrov. PAPAGAJ V živalskem vrtu se pred kletko s papagajem ustavi ženska in pravi: »Kaj je, ptičurina, znaš ti kaj govoriti?« Papagaj: »Kaj pa ti, babura, znaš leteti?« VELIK TIČ Mujo vpraša Hasota: »Ali veš, kaj reče punca, ko vidi velikega tiča?« »Ne vem.« »Sem si kar mislil, ja ...« ZBIRKA ROMANSKIH LIRSKIH PESMI POTEMNITEV SONCA IZLETNICA SLAVKO KASTELIC ZGORNJI DEL LOGARSKE DOLINE MURSKA SOBOTA NATAŠA TIC AM.PEVEC (JOSE) IGRALKA BIZILJ NAŠA PISATELJICA (LILA) ŽAN DEBEVC DEKLICA, PUNČKA CRTOMIR GOZNIK ROSA POD ZMRZIŠČEM MAROGASTA KRAVA OSOJNI PROSTOR PODVZEMNI HODNIK POSNETEK, PRERIS PLESTENJAK VAS NAD KNEŽO PRITISK NA MIŠKO PRIPADNIK BASKOV MOŽEV OČE IVAN POTRČ PRIPADNIK KLIKE OVČJE OGLAŠANJE KURIR IGRALEC TABLIČ POD SVITANJE VOTEL ZIDAK, ŽLEBNIK PRAVNIK (AVGUST) KOZAKOVA POVEST PETER BEDJANIČ 100 m2 FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC DELON KRAJ PRI VELENJU VAS POD KONJIŠKO GORO MLADA RACA PREBIVALEC BARAKE NEUMNA ŽENA, AVŠA Foto: AŠV Foto: AŠV UGANKARSKI SLOVARČEK: EMPIREJ = ognjeno nebo, KANCONIER = zbirka romanskih lirskih pesmi, LOJE = vas nad Knežo, ORDAL = božja sodba, PILDEK = slika, PRAP = slovenska mladinska pisateljica, arhitektka in ilustratorka (Lila, 1955-), RALIJAN = slovenska gledališka igralka (Nataša-Tič, 1965-), SIAL = kontinentalna skorja, VRTAR = slovenski pravnik (Avgust, 1926-1999). ■edefl 'je^ejeq 'e^ooi '^ajos 'e^siay 'rneiv 'uozey 'jbjja 'hbuoa '|as 'ja^aq 'Je^p 'dl 'sioi 'uep '^aiuaus 'aoj '93 'eojlj^ 'qz 'day 'ue[j|ey 'siAI 'ÍI9S9JH0 'e^sun} 'jajuooue^ '}a|aids 'je|§| '¡poy 'oflaiu 'uosd3 :ouAoiopoA '3>INVZId>l 31 A3HS3d Govori se ... ... da se skorajšnje predaje po-etovionske mestne oblasti karnevalskemu vodstvu mnogi zelo veselijo. Mnogi pa mislijo, da ne bi bilo slabo, če bi za kak mesec (ali še bolje za nekaj let) enako storili tudi novi oblastniki v parlamentu. ... da so poleg hladne sibirske zime v staro Poetovionoprišli že tudi prvi čisto pravi Sibirci. In to direktno, v prvi štok Mestne hiše. ... da bomo slovite dornavske cigane, ki so se razdelili med TED- in ED-cigane, na letošnjih povorkah vseeno lahko ločevali: tisti, ki bodo okoli vratu nosili luk, bodo TED-cigani, tisti s če-snovimi glavicami pa ED-ciga-ni. Od katerih bo bolj smrdelo, za sedaj še ni znano. ... da v fari svetega Vida ne bo več nobene prireditve brez Vidove kleti. Glede na to je pričakovati, da se bodo v kletne prostore kmalu selile seje občinskega sveta. Kar niti ne bi bilo narobe, saj je glasnost v kleti precej manj nenavadna kot v sejni sobi... ... da so ruse, o katerih so fi-lozofirali v neki haloški občini, včasih srečevali le v predpu-stnem času, dandanes lahko njihove dvonoge sorodnice, malo bolj našemljene, srečamo že skoraj na vsakem koraku. ... da so mestne redarke in redarji zato tako prizadevni pri svojem delu, ker morajo baje zbirati denar za novo večnamensko prireditveno dvorano za potrebe Evropskega prvenstva v košarki 2013. Vidi se ... ... da izjeme vedno potrjujejo pravila. Za moške velja, da nikakor ne morejo opravljati dveh stvari hkrati, toda odgovorni urednik največjega spo-dnjepodravskega časopisa je izjema, saj lahko hkrati igra harmoniko in dirigira. Bojda pa takšne sposobnosti nekateri moški pokažejo le redko in le takrat, ko v nečem izjemno uživajo. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 13. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ Nagrado prejme Anže Bezjak, Bukovci 100d, 2281 Markovci pri Ptuju. Foto: Amadeja Zupanič Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je ljubko fotografijo muce poslala Amadeja Zupanič. Le kaj je pojedla, da se tako oblizuje? Iskrice RADIOPTUJ 89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakpskpp 9 7 2 8 7 6 5 9 6 1 4 9 8 3 1 7 3 6 8 7 2 4 4 7 5 9 3 7 2 9 1 5 9 2 5 4 8 6 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven V ©© €€ 000 Bik. ¥»¥ © €€ 000 Dvojčka VV ©© €€€ 0 Rak VVV ©© € 00 Lev VV ©©© €€ 000 Devica V ©© €€€ 0 Tehtnica VVV © €€ 000 Škorpijon V ©© €€€ 00 Strelec VV ©© €€€ 00 Kozorog VVV ©©© € 0 Vodnar VVV ©© € 00 Ribi V © €€ 000 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 3. februarja do 9. februarja 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Sreča je nekaj duhovnega, a ne telesnega: njen izvor je v žrtvi, a ne v užitku, v ljubezni, a ne v uživanju.« Jean-Baptiste Henri Lacordaire •kick »Srečen je človek, ki ga opozarja tuja napaka.« Jan Amos Ko-mensky •kick »Prava sreča je v samoti, kije sovražnik blišču in hrupu: rodi se predvsem, ko uživaš sam s seboj; ali potem iz naklonjenosti in pogovora z nekaterimi izbranimi prijatelj.« Joseph Addison •kick »Nobene druge dolžnosti toliko ne podcenjujemo kot tiste, da bi bili srečni.« Robert Stevenson •kick »Dve stvari škodita tistemu, ki se želi povzpetipo stopnicah sreče: če molči, kadar je čas za govorjenje, in če govori, ko je čas za molk.« Friedrich Bodenstedt •kick »Samo ena pot vodi k sreči:prenehati moraš skrbeti za stvari, ki presegajo moč tvoje volje.« Epiktet •kick »Sreča daje mnogim preveč, nikomur pa dovolj.« Neznan avtor •kick »Sreča je v tem, da postanem jaz resnično jaz, ne da bi se tega bal.« Walter Benjamin •kick »Nevoščljivi so mi, ker si upam živeti tako, kakor mi je všeč. Nadarjenost, uspeh, bogastvo ti odpustijo, samo sreče ne odpuščajo.« Hans Habe •kick »Kdor se izogiba bolečini, tudi sreče ne bo srečal.« Georg Schulz Videm, Repišče • Še ena žlahtna trgatev Vino kraljic Prireditvenik Letošnja zima je vinogradnikom ponudila odlične pogoje za pozne trgatve. Med tistimi, ki so se odločili pridelati vrhunsko vino suhega jagodnega izbora je tudi aktualna mariborska vinska kraljica Ksenja Arbeiter iz Cirkulan. Ksenja ima namreč svoj vinograd v Repiščah, halo-škem naselju na robu občine Videm. V nedeljo se je kljub mrazu in prvim naletavajočim snežinkam odločila za pozno trgatev že dodobra osušene-ga grozdja, ki pa je bila nekaj posebnega predvsem zaradi trgačev. Ksenji se je namreč pri obiranju grozdja pridružilo kar pet vinskih kraljic: ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek, svečinska vinska kraljica Anita Šerbinek, kogo-vska vinska kraljica Aleksandra Kelemina, vinska kraljica Radgonsko-Kapelskih goric Andreja Plohl in cerkvenjaška vinska kraljica Tina Rajh. Vsi vabljeni trgači so se v Ksenjinem vinogradu zbrali ob deveti uri dopoldne, trgatev pa se je začela takoj po dobrem domačem okrepčilu. „Res je bilo kar precej hladno, nekaj stopinj pod ničlo, in še severni veter nas je večkrat ohladil, a je temperaturo dvigalo veselo petje in zvok harmonike, ki jo je raztegoval Vlado Koren," je po trgatvi povedala Ksenja. VELIKI VALENTINOV KONCERT v ŠPORTNI DVORANI na Zg.Polskavi Nastopajo^ Predprodaja vstopnic: KAVA BAR ORKA PEPI BAR BAR KAMENČEK GOSTILNA VINTAR 10.2.201 uri lo kar Vino kraljic! Vino se bo negovalo v domači kleti v Repiščah pod budnim očesom Ksenjinega očeta Benjamina Vidoviča, seveda pa bo trajalo precej dolgo, da bo ustekleničeno: „Že stiskanje grozdja poteka zelo počasi. Tudi sama priprava in nega vina je pri suhem jagodnem izboru izredno zahtevna, nenazadnje pa tudi vrenje traja dalj časa. Vino bomo tako ustekleničili čez dobra tri leta, ko bo dozorelo. Ker gre za majhne količine vina, bo namenjeno zgolj prijateljem in sorodnikom. Prav zagotovo pa bo stekleničko vina dobila tudi vsaka od udeleženih vinskih kraljic." Ob zaključku trgatve pa so se brhke vinske kraljice podale še na kratek izlet skozi del Haloz, ki so ga zaključile na turistični kmetiji Kozarčan v Pristavi: "Tam nas je sprejel lastnik Franc Roškar, ki nam je Takole se je vseh šest vinskih kraljic (Ksenja je druga z leve v prvi vrsti) skupaj z ostalimi trgači postavilo pred objektiv preden so začeli s trgatvijo sladkega laškega rizlinga, iz katerega bo čez tri leta nastalo vrhunsko vino suhega jagodnega izbora z imenom Vino kraljic. VSAK. CcTRTP;< OB 20.00 URI Za pozno trgatev so v vinogradu pustili dozorevati 200 trsov sorte laški rizling, ki so jih pred škodljivci primerno zaščitili z mrežo in ograjo: „Nabrali smo dobrih 170 kilogramov grozdja, iz česar bo nastalo okoli 90 litrov vina. Grozdje je bilo v izredno dobri kondiciji, saj je bila že letina sama po sebi edinstvena. Nanj so seveda vplivale ugodne vremenske razmere. Šlo je za trgatev osušenih grozdnih jagod z žlahtno gnilobo. Andrej Rebernišek, specialist za vinogradništvo, ki je opravil strokovno meritev, je izmeril stopnjo sladkorja v moštu, ki je znašala kar 190 eksleja. To pomeni, da bo vino suhi jagodni izbor. Gre za najvišjo kakovost vina, ki jo zmorejo le nekatere sorte na posameznih vinorodnih območjih in le v ugodnih letnikih," je še povedala Arbeiterjeva. In ker je šlo res za posebno trgatev, ki se zgodi zelo redko, so bodočemu vinu že izbrali tudi ime; kot je pojasnila ponosna lastnica, se bo vino zaradi udeležbe vinskih kraljic imenova- VENSKIH POLK IN VALČKOV 1. Ans. TONETA RUSA - Čas bi zavrtel nazaj 2. Ans. ZUPAN ■ Tu sem doma 3. ELA 6 ŠARMERJI - Našla te bom 4. IGOR IN ZLATI ZVOKI-Prvi sneg 5. Ans. ČAR - Dobro vse se vrača 6. Ans. VIKEND-Takšni smo 7. Ans. TONIJA SOTOŠKA - Dom J% t SLOVENSKIH POP 7 TOP 1.ATMIK HARMONIK-Fešta 2. MAUBU-Goveja juhca 3. TANJA ŽAGAR - Bila je jesen 4. DOMEN KUMER & DEJAN VUNJAK-Ona sanja Pariz 5. MARJAN SMODE-Metulj 6. CALYPS0 - PA. RA. RA. PA.PA... 7. ŠPELA GROŠELJ - Bog za naju sreče ni izbral t 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV Glasujem za: _ Glasujem za: SLOVENSKIH POP 7 TOP Ime in priimek: Tel. številka: Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina JÍ Vtuu* kurenfovanje 2012 ^l&HERITAGE festival ArtFest mmm\ art muzikal Kurentova svatba 12. februar 2012 ob 17.00 in 19.30 prireditveni prostor OŠ Ljudski vrt Ptuj Igrata: Nina Ivanišin, Vojko Belšak Glasbeni solisti: Maja Pihler - Bilbi, Tinkara Kovač, Boštjan Gombač, Katice, Aphra Tesla, Metod Banko, Ela Herga Glasbeni ansambel: Janez Dovč, Žiga Golob, Vasko Atanasovski, Sergej Randelovic, Robert Pikl, Luka Ipavec, Matija Krečič Režija: Matjaž Latin Produkcija: Mladen Delin, Arsana Zgodba: Zdenko Kodrič Pesmi: Borut Gombač Glasba: Gregor Stermecki, Janez Dovč, Sergej Randelovic Kostumografija: Stanka Vauda Benčevič Scenografija: Dušan Fišer, Jernej Forbici . <0 MARIB0R2012 Europsba prestolnica kulture partnersko mesto Ptuj Prodaja vstopnic: TIC Ptuj, Mestna blagajna (Ul. heroja Lacka 3) Društvo za glasbeno umetnost Arsana, www.eventim.si ter Hiše vstopnic (Hala Tivoii, Citypark, Europark, Kino Šiška, Križanke) Prodajna mesta: Petrol, Pošte, Big Bang, K kioski, Kompas, 3 dva trafike, Mercator Hipermarketi, M holidays in Alpetour. Telefonska prodaja vstopnic: 01 420 50 00 v lično urejeni sobi ob vinski kleti predstavil delovanje njihove turistične kmetije in nas presenetil z bogato vinsko de-gustacijo. Pokusile smo paleto njihovih belih vin vse od 1998 pa do lanskega letnika. Naše prijetno druženje v njegovi kleti pa smo zaključili s prav posebnim vinom, ki se nam je zaradi svoje posebnosti vtisnilo v spomin - višnjevim vinom." SM Torek, 7. 2. 2012 09:30 Ptuj, Mestno gledališče: Aska in volk, za šole in izven (še isti dan ob 11.15) 12:00 Ptuj, Salon umetnosti: odprtje razstave Dominikanci na Ptuju 13:00 Ptuj, CID: predstavitev knjige Država v megli avtorja mag. Viljema Ščuke 16:00 Lancova vas, vaški dom: srečanje ljudskih pevk, pevcev in muzikantov 17:00 Pragersko, Dom kulture: prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 17:00 Destrnik, kulturna dvorana: prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 17:00 Juršinci, večnamenska dvorana: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri se bodo z recitali poklonili tudi pesniku Tonetu Pavčku 17:00 Dornava, avla OŠ dr. Franja Žgeča: literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku 18:00 Kidričevo, restavracija Pan: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18:00 Bukovci, večnamenska dvorana: osrednja prireditev Občine Markovci ob kulturnem prazniku 18:00 Središče ob Dravi, dvorana Sokolana: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v organizaciji Gimnazije Ormož 18:30 Slovenska Bistrica, Dom svobode: Prešernov večer 19:00 Hajdoše, gasilski dom: prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, posvečena 100-letnici rojstva Valentina Žumra 19:00 Oplotnica, prostori KTC: akademija ob slovenskem kulturnem prazniku 19:00 Voličina, kulturni dom: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Občine Lenart Sreda, 8.2.2012 08:00 Nova vas pri Markovcih, gasilsko-vaški dom: koline Turističnega društva Občine Markovci 08:30 Ormož, Planinsko društvo Maks Meško: Ob kulturnem prazniku na Jeruzalem (lahka pot) 10:00 Ptuj, muzej na ptujskem gradu: reševanje ugank - neugank za otroke in brezplačen ogled muzejskih zbirk (do 16. ure) 14:00 Turnišče, pred gradom: enourna razstava fotografij in prebiranje Prešernovih pesmi v organizaciji zavoda Novi ZATO in kulturnega ustvarjalca Sama M. Strelca 14:00 Videm, izpred drvarnice kulturnega društva: pohod po Srakačevi poti 18:00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije Ptuj: osrednja slovesnost Mestne občine Ptuj ob slovenskem kulturnem prazniku 18:00 Zgornja Polskava, kulturni dom: proslava ob kulturnem prazniku Četrtek, 9. 2. 2012 10:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: Komedija o loncu (še isti dan ob 19:30), za izven 11:30 Tinje, dom krajanov: slovesnost v okviru Prešernovega dneva 13:00 Ptuj, Mestna hiša: odprtje novinarskega središča pred pričetkom Kurentovanja 2012 17:00 Ptuj, kavarna Evropa: ustvarjalna otroška delavnica Korant in njegov pomen 18:00 Slovenska Bistrica, bistriški grad: predavanje Viljema Podgorška o Maroku Petek, 10. 2. 2012 19:00 Hajdina, dvorana DU Hajdi-na: komedija v treh dejanjih Vroča ljubezen 19:30 Ptuj, prireditveni prostor OŠ Ljudski vrt: glasbeno-gleda-liška predstava Kurentova svatba - svečana otvoritev Evropske prestolnice kulture 2012 na Ptuju 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: Winter house parade 2012 22:00 Ptuj, Grand hotel Primus: večer princev ptujskega karnevala Foto: SB Voice of Axwell's smash HUP?! Found You« GRAMOFr W** ZIE Global hit »Why Don't You« PLASTIK FUNK DDC Top Single Act National ARMAND PENA Nikki Beach Miami Resident BLUE & DEEP PETEK 10.2.2012 START @ 20.00 KARNEVALSKA DVORANA PTUJ Na podlagi 60. in 61. a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP 43/11 -ZKZ-C) in 28. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/11) Občina Zavrč objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje P24-R1 Zavrč, Športni park Zavrč 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje P24-R1 Zavrč, Športni park Zavrč, ki ga je izdelala družba TMD Invest, d. o. o., Ptuj; številka projekta je 17013/10-1-0PPN/GK. 2. Območje podrobnega načrta sovpada z območjem enote urejanja prostora iz občinskega prostorskega akta. To obsega površino, ki jih tvorijo parcele ali deli parcel s številkami 122/1, 122/3, 122/4, 122/5, 122/6, 125/1, 125/2, 126/1, 126/2, 126/3, 174/11, 176/3, vse k. o. Zavrč. Površina celotnega območja P24-R1, povzeta po prostorskem planu, meri 2,34 ha. Nekatere gradnje in ureditve, predvidene s podrobnim načrtom, že potekajo. Spremembe v podrobnem načrtu se nanašajo na višino stebrov za razsvetljavo igrišča: z 21 m se povišajo na 28 m, spremeni se tudi pozicija enega stebra (lociranega na severni strani nogometnega igrišča). Vse namembnosti na območju športnega parka sicer ostajajo nespremenjene. 3. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb podrobnega načrta bo v času od srede, 15. 2. 2012, do vključno četrtka, 1. 3. 2012, v prostorih Občine Zavrč, Goričak 6. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb podrobnega načrta izvedena v sredo, 22. 2. 2012, ob 16. uri, na sedežu Občine Zavrč (sejna soba). 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Občine Zavrč (www.zavrc.si). Številka 3505-1/2012 Datum 2. 2. 2012 Občina Zavrč Župan Miran VUK Mali oglasi STORITVE IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489. GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363. * 1 in. Genovefa Spomin, edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN V mesecu februarju sta nas zapustila Vučak IZ MOSKANJCEV 20 Hvala vsem, ki se ustavite ob njunem grobu ter prinašate cvetje in sveče. Franc Vsi njuni SIGOLDI, d. o. o. SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in 1317. Telefon 041 631 027. V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136. DOM STANOVANJE ENOSOBNO opremljeno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346. KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170. PIŠČANCE domače reje, težke od 2,5 kg dalje, prodam. Tel. 02 688 19 11 ali 051 215 245. NESNICE, rjave, v 19. tednu tik pred nesnostjo. Naročila prejemajo po telefonu na številko 688 13 81, 040 531 246. Rešek, Starše 23. KUPIM traktor Zetor, IMT, Ursus ali drugo. Telefon 041 592 489. PRODAJA BUKOVIH drv na paleti, 180 x 100. Cena samo 110 €/za paleto. Tel. 041 723 957. NEPREMIČNINE PRODAMO garažo na Rimski ploščadi na Ptuju. Tel. 041 804 933. sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo ■ prilogo V februarski številki SADA, revije za sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo vrtnin, pišemo o varstvu koščičarjev - najpogostejše težave in vsi priporočeni ukrepi so razporejeni po preglednicah za posamezne sadne vrste. Pišemo o ustaljenih postopkih in novostih pred letošnjo rezjo v vinogradih, mlečnokislinskih bakterijah v moštu in vinu ter o kontroli prostega žvepla. V rubriki ekološki vrt boste spoznali prednosti naših domačih sort vrtnin, med njimi tudi slovenskega česna. Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si. PTUJSKA TELEVIZIJA pena PROGRAMSKA SHEMA PeTV - plavaj z nami Torek 7.2. M) Dnevnik TV Maribor 9:25 Krana in vino 9:50 SDoznajmose.com - pon. 10:45 Modro - con. 11:15 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:25 Predstavitev Srednje šole za turizem in gostinstvo Radenci 12:35 Info kanal 14:45 Pomurski tednik -pon. 15:25 Predstavitev Srednje šole za turizem in gostinstvo Radeoci 15:35 Hrana in vino-pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:30 Prodajno okno 17:00 Sprt(no) - pon. 17:30 Smeha polna skleda - 4. oddaja - pon. 13:00 Ptujska krvnika - pon. 13:25 Kultura na dlani - pr 19:10 Slovenija plava - pfa 19:40 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Ptujske odrske deske - pon. 20:50 Kultura na dlani-pon. 21:35 Predstavitev Srednje šole za turizem incesti nstvo Radenci 21:50 Promocijski EPK spot o Ptuju - pon 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:25 Info kanal Sreda 5.2. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Hrana in vino 9:50 Predstavitev Srednje šole za turizem in gostinstvo Radenci 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:25 Spoznajmose.com-pon. 11:45 Modro - pon. 11:45 Prodajno okno 12:00 Predstavitev Srednje šole za turizem in gostinstvo Radenci 12:10 Info kanal 12:55 Poslanski utrip - pon. 13:35 Info kanal 15:20 Predstavitev Srednje šole za turizem in gostinstvo Radenci 15:35 Krana in vino - pon. 16:00 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost - pon. 17:20 Sloveoija plava - plavaj z nami 17:50 Promocijski EPK spot o Ptuju - ■pon. pon. - pon. 18:00 Povabilo na kavo 18:30 Kultura na dlani - ža turizem in gostinstvo Radenci 19:25 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Moto scena-7. oddaja 20:45 Poslanski utrip - pon. 21:25 Povabilo na kavo-pon. 21:55 Regi TV Gorišnica 22:55 Info kanal Četrtek 9.2. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Hrana in vino 9:50 Sjioznajmose.com - pon. 10:45 Modro - pon. 11:15 Slovenija plava - plavaj z nami - pon. 11:45 Prodajno okno-pon. 12:00 Ptujska kronika 12:25 Povabilo na kavo 12:55 Info kanal 15:35 Hrana in vino - pon. 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost-poo. 17:20 Info kanal 18:00 ptujska kronika - pon. 18:25 Sport(no) - pon. 18:55 Info kanal 20:00 Ptujska kronika 20:25 Poslanski utrip - poo. 21:05 Ptujske odrske deske - pon. 21:30 Zemlja in mi-pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:25 Info kanal www.petv.tv □Uslej nas lahki spi«mljate tuli na 72 Spomin ... edini, ki ostane močan, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. SPOMIN Danes, 7. februarja, mineva eno leto, odkar nas je zapustila Ivanka Lah IZ PODVINCEV 101 Hvala vsem, ki jo nosite v svojih mislih in besedah ter postojite od njenem grobu. Vsi njeni Ljubezen, dobrota, prijaznost, upanje, veselje, sreča, nasmeh, prijazen pogled -to si Ti, tukaj, za zmeraj. V SPOMIN Rosani Kosi Mineva leto, odkar te ni, a v mislih si vedno z nami. Tvoji najdražji Dragi sošolci, sošolke, razredniki, prijatelji..., hvala Vam za vse lepe misli, besede in dejanja. Ko tvoje si zaželimo bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te ni več med nami. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je 31. januarja po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica in prababica Marija Medved IZ PLETERIJ 21 Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali in stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše in izrekli sožalje. Vsi njeni MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Kidričevo • Na izredni seji občinskega sveta tokrat le o eni točki Kljub drugačnemu predlogu potrdili višje cene ogrevanja Svetniki Občine Kidričevo so na zahtevo Komunalnega podjetja Ptuj kljub pomislekom in drugačnemu predlogu svetnikov ter Nestrankarskega gibanja za Kidričevo potrdili predlog povišanja cene daljinskega ogrevanja za okoli 15 odstotkov. Foto: M. Ozmec Vzroke za 15-odstotno povišanje cene ogrevanja je kidričevskim svetnikom predstavil Robert Po-lanec (v sredini) iz Komunalnega podjetja Ptuj, levo je Milan Fideršek, ki je predlagal 10-odstotno povišanje, desno pa župan Anton Leskovar. Vzroke in pogoje, ki so narekovali predlog za povišanje cene daljinskega ogrevanja v naselju Kidričevo, je na izredni seji v četrtek, 2. februarja, kidričevskim svetnikom predstavil Robert Polanec, vodja energetike v Komunalnem podjetju Ptuj, ki je distributer toplotne energije tudi v občini Kidričevo. Pojasnil je, da so od proizvajalca toplotne energije, podjetja Silkem, zahtevek za spremembo cene variabilnega dela cene proizvodnje in distribucije toplotne energije v občini Kidričevo prejeli 17. januarja letos. Sicer pa dosedanja cena variabilnega dela toplotne energije v sistemu daljinskega ogrevanja Kidričevega ni bila spremenjena vse od leta 2007 in je je bila 52,119 evra za MWh. V dobrih štirih letih pa so cene energentov skokovito narasle, zato so proizvajalci toplotne energije zahtevali 15,2-odsto-tno povišanje cene, kar naj bi znašalo 60,1724 MWh. oziroma 72,2069 evra z DDV. Višja cena variabilnega dela ogrevanja naj bi veljala od 1. februarja 2012, ob predpostavki, da velja v Kidričevem 24-urni režim odjema toplote, ki je reduciran v času od 22. ure zvečer do 4. ure zjutraj. V Silkemu med drugim ugotavljajo, da drugačen režim ogrevanja povzroča odjemne konice, ki bi zahtevale še dodatno poviševanje cene toplotne energije. Tudi v Komunalnem podjetju Ptuj so prepričani, da so ceno dobave toplotne energije prisiljeni povišati, predvsem zaradi drastičnega povišanja cene zemeljskega plina v zadnjih treh letih. Ker v zadnjem času v sistemu daljinskega ogrevanja Kidričevega opažajo precej anomalij, ki preprečujejo učinkovito vodenje daljinskega ogrevanja, v Silkemu predlagajo preverjanje same učinkovitosti daljinskega ogrevanja. Opažajo namreč, da so temperature povratne vode previsoke, povečani so tudi upori v primarnem toplotnem vodu, v celotnem sistemu daljinskega ogrevanja pa so prisotne tudi velike dnevne izgube toplotne energije. Med živahno razpravo, ki je trajala okoli uro in pol, so svetniki razmišljali tudi o alternativnih možnostih ogrevanja naselja in možnostih širitve odjemalcev toplotne energije na bližnje vasi okrog Kidričevega. Svetnik Milan Fideršek je predlagal, da bi zaradi kriznih časov in slabega socialnega stanja prebivalcev zaenkrat odobrili le 10-odstotno povišanje cene ogrevanja, medtem ko je dr. Anton Habjanič na seji pogrešal predstavnika proizvajalca toplotne energije, torej podjetja Silkem, ki bi lahko županu in svetnikom podrobneje utemeljil zahtevek za 15-odstotno povišanje cene. Menil je tudi, da bi bilo smiselno iskati ustreznega vlagatelja, ki bi bil pripravljen celoten sistem ogrevanja v Kidričevem temeljito obnoviti ter iskati cenejšo proizvodnjo toplotne energije oziroma ustreznejši in cenejši energent. Noben svetnik ni bil proti Kljub živahni razpravi in drugačnim predlogom pa je bilo za predlog Komunalnega podjetja Ptuj, torej za 15-od-stotno povišanje cene večina oziroma 11 svetnikov, 5 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Ob tem velja dodati, da imajo kljub podražitvi variabilnega dela cene ogrevanja v občini Kidričevo v primerjavi z drugimi občinami v Spodnjem Podravju še vedno eno najnižjih cen. Za primerjavo so postregli s podatkom, da je cena ogrevanja v Mestni občini Ptuj 97,6552 evra za MWh, v Mestni občini Maribor je ta cena 91,7520 evra za MWh, v občini Kidričevo pa bo torej nova cena odslej 72,2069 za MWh toplotne energije, kar je v bistvu še vedno najnižja cena. Kot je pojasnil župan občine Kidričevo Anton Leskovar, se v naselju Kidričevo že dalj časa soočajo s problematiko večanja števila in zneska dolgov neplačnikov ogrevanja: Ker naj bi bil dolg Komunalnemu podjetju Ptuj sedaj že okoli 150.000 evrov, namerava distributer toplotne energije s pomočjo sodnih postopkov še v letošnjem letu izterjati okoli 60 odstotkov dolžnih zneskov. Pobude Nestrankarskega gibanja sploh niso obravnavali Izredno sejo sveta Občine Kidričevo je spremljal tudi vodja Nestrankarskega gibanja za Kidričevo Branko Štrucl, ki pa s povišanjem očitno ni bil zadovoljen: „Vsekakor v Nestrankarskem gibanju za Kidričevo ne moremo biti zadovoljni, saj naše pobude v zvezi s problematiko ogrevanja v Kidričevem, ki smo jo naslovili na župana in svetnike (o njej smo poročali v petkovem Štajerskem tedniku, op. a.) na seji niso niti obravnavali. Cirkov-ški kmečki lobi pod vodstvom mladega gospoda Andreja Napasta s svojo zvesto koalicijo SDS in SLS melje dalje. Že res da, se je en predstavnik te koalicije zavzel za 10-odstotno podražitev, a je to na koncu ostalo le s figo v žepu. Občinski svet je z 11 glasovi za in 5 vzdržanimi dal soglasje za drastično podražitev centralnega ogrevanja v Kidričevem za dobrih 15 odstotkov in to brez kakršnih koli zborov krajanov, na katerih bi lahko ljudje s svojimi pripombami utemeljevali svoje mnenje glede podražitve. Če vemo kakšno socialno stanje je v Kidričevem, ko eni že danes ne plačujejo svojih obveznosti do dobavitelja, bo s to podražitvijo še samo več teh neplačnikov na plečih tistih, ki redno plačujejo vse obveznosti do dobavitelja daljinskega ogrevanja. V Nestrankarskem gibanju za Kidričevo smo trdno prepričani, da je že zadnji čas, da nekaj postorimo s tem 'cirkovškim kmečkim lobijem', ki dobesedno vodi občino vse od njenega nastanka, to je dobrih 15 let in več. Za vse tiste skeptike, ki nam to demokratično voljo odrekajo, pa imamo veselo novico - 5023 podpisov prebivalcev in vse zakonske pogoje, da tej strahovladi ali samovladi rečemo odločno: 'Dovolj vas imamo!'" M. Ozmec Osebna kronika Rodile so: Silvija Alt, Dravci 10, Videm pri Ptuju - deklica Zoja; Nina Maračic, Rot-man 8, Juršinci, deček Miha; Alenka Jančar, Lešnica 47 a, Ormož - deček Maj; Janja Cingesar, Janežovski Vrh 8, Destrnik - deček Marcel; Rebeka Bedenik, Šolska ul. 12, Slovenska Bistrica -deklica Neža; Klavdija Ker-šmanc, Prežihova ul. 2, Ptuj - deček Leo; Tadeja Perko, Zg. Porčič 66, Sv. Trojica v Slov. goricah - deklica Julija; Katja Poš, Zg. Bistrica 140, Slov. Bistrica - deček Kristijan; Sonja Novak, Gomila pri Kogu 3, Kog - deček Mai; Petra Kukovec, Poštna ul. 3, Ormož - deklica Alina; Natalija Krajnc, Zechnerjeva ul. 15, Ptuj - deček Maj; Simona Murko, Jiršovci l4, Destrnik - deček Tilen; Romana Kodrič, Bukovci 3, Markovci - deček Taj. Umrli so: Martin FISTRAVEC, Gajevci 7, roj. 1931 - umrl 28. januarja 2012; Marija VIDOVIČ, roj. Majcenovič, Pristava 14, roj. 1924 - umrla 30. januarja 2012; Gen-ovefa ŠIK, roj. Kramberger, Gabrnik 63, roj. 1930 - umrla 31. januarja 2012; Franc KAISERSBERGER, Gerečja vas 23, roj. 1943 - umrl 31. januarja 2012; Marija MEDVED, roj. Peršuh, Pleter-je 21, roj. 1932 - umrla 31. januarja 2012; Veronika KRAMBERGER, roj. Kajič, Arbajterjeva ulica 3, Ptuj, rojena 1942 - umrla 27. januarja 2012; Jožef ŠALA, Obrež 31, roj. 1951 - umrl 27. januarja 2012. Poroke - Ptuj: Milan BERGHAUS, Praprotnikova ul. 12, Ptuj, in Tatjana KOS, Praprotnikova ul. 12, Ptuj. budilka 89,8 98,2 104,3 Miz Danes bo oblačno, občasno bo snežilo. Na zahodu bo količina padavin predvidoma majhna, več rahlega snega lahko pade v vzhodni polovici Slovenije. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zelo močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od-12 do -8, na Primorskem -3, najvišje dnevne od-11 do -6, na Primorskem do okoli -1 stopinje C. V sredo bo sprva oblačno, čez dan se bo delno zjasnilo. Burja bo začela slabeti šele popoldne. V četrtek bo delno jasno, jutro bo v notranjosti Slovenije zelo hladno. Čez dan se bo od severa zmerno pooblačilo. Burja na Primorskem bo prehodno oslabela. rzj G S IEJ NA ESTOi 080 1920 www.ZavarovalnicaMaribor.si C zavarovalnica.maribor ZAVAROVALNICA MARIBOR Napoved vremena za Slove ni jo Če zmrzlo zemljo sneg zapade, '10/~8 snopja bo velike sklade.