ifciajs* Vsak «etrtek In ▼elja s poštnino vred ali t Mar&orn s pošilja-aiem na dom za celo leta 82 D, pol leta 16 D, četrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 56 D. Naročnina se pošlje na uprav-aištvo »Slov. Gospodar-v Mariboru, Koroš-cesta 5. List se do-pošilja do odpovedi, ■aročnina se plačuje v ■aprej. — Telefon in ter-UrbfrU št 113.
Posamezna številka stane 1-50 din.
Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Harflifc ra, Koroška cesta št l< Rakopisi se ne vračaJSj Upravništvo sprejema aaroinino, inserate tat reklamacije.
Cene inseratom po dOr govoru. Za večkratna oglase primeren popust« Nezaprte reklamacija M poštnine proste.
Čekovni račun poštnega «rada Ljubljana 10.60JL Talefon interurb. št 111,
številka.
MARIBOR, dne 16. Julija 1925.
59. letnik.
31.
Minister Lukinič izročen sodišču.
Beograd, 12. julija 1925.
Nekaj izvanrednega se je zgodilo te dni v Beogradu. Narodna skupščina je v petek, dne 10. jun., po večdnevni razpravi odločila, da se ministra pravde dr. Lukiniča izroči sodišču, ker je obdolžen, da je za ogromne svote oškodoval državno kaso. Vse podrobnosti in skrivnosti te zadeve Se niti niso prišle v javnost.
Kake stvari je uganjal minister, da je bil izročen so- ( dišču? In to še celo oni minister, ki bi moral najbolj šči- j liti pravico in se boriti proti krivici!
Minister za nemškega kneza-bogataša.
Knez Tihurn-Taksis iz Nemčije ima na Hrvatskem velikanska posestva, ki merijo nad 30.000 hektarov (okoli 60.000 oralov) bogate zemlje. Ker je knez državljan Nem j Čaje, pripada to veleposestvo po mirovni pogodbi naši dr- j žavi v svrho vojne odškodnine. Vrednost znaiša na stotine j milijonov dinarjev.Ubcgi hrvatski delavci, najemniki, in- i validi in mali posestniki so opravičeno zahtevali, da se 1 deli tega veleposestva razdelijo za primerno ceno med j nje. Minister dr. Lukinič pa je takoj <v jeseni, ko je prišel i na vlado, odredil, da se z veleposestva zbriše sekvester in se celo bogastvo izroči knezu Thurn-Taksisu. Knez je plačal 25 milijonov dinarjev. Listi so poročali, da je knez ; Thurn-Taksis plačal še ogromne nagrade. Pošteni ljudje zahtevajo, da se dr. Lukiniča izroči sodišču.
O tej nečedni kupčiji se je takoj mnogo pisalo v lis- j lih in stranke, ki sk> proti Pašič-Pribičevičevi vladi, so se- j stavile obširno obtožnico in so v njej zahtevale, da mora narodna skupščina ministra dr. Lukiniča izročiti sodišču, , Največja krivica se je godila po Lukiničevi odredbi hrvats- j kernu narodu. V krajih, kjer leži Thurn-Taksisovo posestvo, ubogo ljudstvo nima skoro nič lastne zemlje. Reveži so se silno veselili, da bodo dobili graščakovo zemljo, kar ; jo potrebujejo za prehrano družine, v svojo last. Radi tega snso pričakovali, da bodo Radičevi poslanci z veseljem pomagali spraviti Lukiniča tje, kamor pač spada. Ali sedanji 1 vodja Radičevcev v Beogradu, Pavle Radič, ni bil pri volji, da bi se bilo že spomladi Lukiniča obtožilo. Mož se je bal, ; da bi se preveč zameril Pašiču, ker je bil dr. Lukinič v I Pašičevem ministrstvu. Pavle Radič bi namreč rad prišel v Fašičevo vlado kot minister. Ko pa so naši poslanci Slov. ; Jfudske, Davidovičeve, Spahove stranke in del Hrvatov za- j htevali, da se mora dr. Lukiniča spraviti pred sodišče, tu- , di Pavle Radič temu ni mogel več na tihem nasprotovati, k» bi to izgledalo preveč sumljivo.	i
LISTEK. Zgodbe napoleonskega
vojaka.
[ Francoski spisal Erckmann-Chatrian; preložil AL B.
16. nadaljevanje.
Zunaj pri stebrih se je ustavil velik, s senom naložen
voe.
Prav takrat, ko so bili ruskega, najmanj šest čevljev visokega karabinarja, ki mu je bila za ušesom krogla prodrla v glavo, položili na mizo in je kirurg zahteval male nože, da bi izvršil neko operacijo, je šel pred skednjem mimo drug štabni zdravnik od kavalerije, majihen, debel, koza v mož. Pod pazduho je nesel taško za listine ter se ustavil blizu voza.
»He! Forel!« je zaklical veselo.
i»Glejte no, vi ste, Duchene«, je odgovoril naš zdravnik ter se okrenil. »Koliko je ranjencev?«
»Sedemnajst do osemnajst tisoč.«
»Vraga! — A kako je danes?«
»Prav dobro. Pravkar iščem kake gostilne.«
Naš štabni zdravnik je sedaj stopil iz skednja ter tovarišu podal roko. Mirno sta se pričela razgovarjati, pomožna zdravnika sta medtem pila malo vina, Rus pa je obupan vrtel oči.
»Cujte, Duchene, kar tir doli po cesti pojdite tam nasproti vodnjaku . . . vidite?«
»Vidim.«
»Ravno nasproti najdete krčmo.«
»Dobro! Hvala lepa! . . . Hitim«
Štabni zdravnik je odšel, naš pa je zaklical za njim:
»Dober tek, Duchene!«
Nato se je vrnil k svojemu Rusu, ki ga je čakal. Pri-fcel ie s tem, da mu je prereza! vrat od tilnika doli do ra-n»e. Operiral je slabe volje ter se eadiral v asistenta: ( »Le hitro, gospoda, hitro!«
Obravnava proti dr. Lukiniču v narodni skupščini. Žerjav ! in Pivko za Lukiniča.
Cele tri dni se je vršila v skupščini razprava proti dr. ! Lukiniču. Najboljše pravnike-poslance so poslali klubi kot j govornike. Lukinič sam ni bil navzoč. Že pred več tedni ; se je odpljal na Češko v Karlove vari. Izgovarjal se je, da j je bolan. Kot zagovornik dr. Lukiniča je nastopil znani dr. Gregor Žerjav. A prav slabo ga je zagovarjal. Saj se kri- , vica sploh ne da zagovarjati pred poštenimi ljudmi Malo je bilo tistih, ki so odobravali Žerjavov govor. Seveda je bil med temi tudi dr. Pivko. Ploskal je Žerjavu, ko je skušal izmazati Lukiniča.
Naš poslanec Hodžar dokaže Lukiničevo krivdo.
Zadnji dan obravnave je nastopil kot govornik proti Lukiniču poslanec Jugoslovanskega kluba, mladi pravnik dr. Jakob Hodžar. V živahnem govoru in z jasnimi dokazi je poslanec Hodžar pobil vse trditve Lukiničeve in Žerjav<%e. Naš poslanec je žel pri vseh strankah, razven seveda pri Pribičevičevciih, splošno odobravanje. Nasprot- ' nild, t j. poslanci samostalne demokratske stranke, h ka- ! terim spadata Žerjav in Pivko, so se silno togotili nad do-kazilnimi besedami našega dr. Hodžarja. Kar besneli so.
Velika napetost pred glasovanjem.
Lukiničevi prijatelji iz Srbije, Slovenije in Hrvatske so nagovarjali radikale, naj glasujejo za Lukiničevo oprostitev. Vse je bilo Skrajno napeto, ko se je zvečer okoli 7. ure začelo glasovanje. Po zakonu o ministrski (odgovornosti se mora najprvo glasovati za prehod na dnevni red Če se dobi za »prehod na dnevni red« večino, se obtožba zavrne. Poslanci so dobili listke v kuvertih, da so na nje napisali besedico »za« ali »proti.« Vsi, ki smo bili za to, da se Lukinič izroči sodišču, smo napisali na glasovnice besedico »proti.«
Kdo bo zmagal? Pravica ali krivica?
Prav nič ni (bilo gotovo, katera stran bo zmagala. Vseh poslancev je bilo navzočih okoli 250. Nas, ki strne, bili odločno proti Lukiniču, je bilo koroftj okoli 110. Odločiti so imeli radikali. Vedeli smo, da je tudi med radikali precej poštenjakov, ki so za bo, da se izroči obtoženca sodišču. A nihče ni vedel, koliko radikalnih poslancev bo glaso- ■ valo z nami, koliko se jih bo odstranilo od glasovanja. Blizu ministrskih klopi so postavili veliko škatljo, v katero so poslanci metali glasovnice. Zapisnikar je klical poslance po abecednem seznamu. Vse stranke so klicale svoje poslance v dvorano. Silna napetost je vladala, kakor še menda dozdaj pri nobenem glasovanju. Dvakrat so klicali poslance, ki se pri prvem pozivu niso odzvali, ali pa niso bili navzoči.
Rus je seveda stokal. A zdravnik se ni zmenil za to, potegnil iz rane kroglo, jo vrgel na tla, ga obvezal ter rekel:
»Nesite ga proč!«
Rusa so dvignili z mize, vojaki so ga položili na slamo poleg drugih in naslednji je prišel na vrsto.
Nikdar bi si ne bil mislil, da je mogoče kaj takega, a videl sem še vse druge stvari, ki jih ne pozabim nikdar.
Pet ali šest slamnjakov proč od mojega je sedel star 1 korporal z obvezano nogo. Mežikal je in rekel sosedu, ki so mu bili pravkar odrezali roko:
»Rekrut, poglej tja-le na kup; stavim kaj, da ne spoznaš več svoje roke.«
Drugi, ki je bil bled kot smrt, a je bil vendarle pokazal velik pogum, je pogledal tja ter omedlel takoj nato.
Korporal se je zakrohotal in rekel:
»Pa jo je vendar spoznal . . . Tista je tam zadaj z malim, višnjevim znamenjem ... To vselej napravi tak vtis.«
Sam sebi se je čudil, da je to izprevidel, a nilcdo se ni smejal z njim.
Neprestano'so klicali ranjenci:
»Dajte mi piti!«
Če se je oglasil eden, so ga posneli vsi drugi. Stari vojak mi je bil oči vidno naklonjen, kajti mimogrede mi je vsakokrat pomolil kupico.
V skednju sem ostal samo eno uro. Za prvim vozom se je bilo nastavilo še kakih deset drugih s širokimi lestvicami. Kmetje iz okolice s širokimi, črnimi klobuki, z biči čez ramo in konje držeč za uzde, so čakali na odhod. Kmalu nato je prišel oddelek huzarjev, podčastnik je skočil s konja, šel je v skedenj in rekel:
»Oprostite, gospod štabni zdravnik, tu imam povelje, naj dvajset vozov z ranjenci pripeljem v Liitzen — ali jih tukaj naložimo?«
»Da, tukaj«, je odgovoril zdravnik.
In takoj so pričeli prvo vrsto nakladati na vozove.
Predno pa so nas kmetje in strežniki naložili, so nam dali še dobršen požirek piti.
Ko je bfl eden voz poln, se je pomaknil naprej in prihodnji je zapeljal pred vhod. Jaz sem sedel na tretjem
Štetje glasov. Nasprotniki strašno poparjeni.
Ko je bilo glasovanje končano, je volilna komisijo, sestavljena iz poslancev vseh strank, začela šteti oddane glasove. Okrog mize se je zbral velik klopčič poslancev in ministrov. Velikanska je bila radovednost o izidu. Ko je bilo preštetih 30 glasovnic, je znašala naša večina 17 glasov, pri prvih 100 glasovih je bilo naših glasovnic samo še 5 več od nasprotnih. Pri l50 glasovih je imela vsaka stranka po 75 glasov, a nato se je naše število pomikalo vedno višje. Okoli tričetrt na 8. uro zvečer je že bilo jasno, da je zmagala vendar enkrat naša poštena stvar. Žerjav, Pivko, Pribičevič in njih prijatelji so bili silno žalostni. Enega izmed njih sem opazoval — stal je poleg mene — in smilil se mi je, ko se je tresel od skrbi. Obraei naših pa so kazali radost, ker je • pravica zmajala.
Pravica zmagala.
Glasiovalo je vsega skupaj 248 poslancev. »Za« Lukiniča je bilo oddanih 103, a »proti« 138 glasovnic, praznih je bilo 7 glasovnic. Izostalo je 64 poslancev, največ radikalov in radičevcev. Hrvatov je manjkalo 14, ker se je vsem zdelo čudno. Ko je predsednik razglasil izid, so bili samostalni demokrati takso potrti, kakor da bi jih bil polil z gnojnico.
Sodišče, ki bo sodilo Lukiniča.
V soboto, dne 11. julija, se je izvolilo parlamentarno sodišče. 12 članov, ki bo preštudiralo obtožnico. Izmed Slovencev je v tem odboru poslanec dr. Jakob Hodžar. V 20 dneh mora sodišče poročati skupščini o izidu preiskave.
Končno še omenimo, da je minister dr. Lukinič te Češkega brzojaviL da odstopi kot pravosodni minister. Obtoženec je eden od glavnih voditeljev Pr ibi č evic -ŽerJav-Pivkove samostojne demokratske stranke.
Nova podražitev najvažnejših kmefskih pofebščin.
(Robert Košar.)
Z rastočim dinarjem padajo samo prodajne cene kmetskih proizvodov, dočim se morajo vse kmetijske potrebščine kupovati po starih cenah. Po uvedbi nove carinske tarife z dne 20. junija t L pa se je opravičeno bati, da se bodo te cene še povišale, če si ogledamo samo one povišane carinske postavke, ki se tičejo kmetijskega orodja, brez katerega kmet ne more gospodariti. Surovo lito železo je bilo dosedaj carine prosto, odslej pa se bo plačevalo za vsakih 100 kg po 3 zlate dinarje. Ker pa se
v prvi vrsti na slami poleg rekruta od sedemindvajsetega polka, ki mu je manjkalo desne roke. Za nami je bil drugi brez noge, tretji je imel glavo preklano, četrti čeljust zdro bljeno in tako dalje do konca voza.
Dali so nam velike plašče, a čeprav je solrvce sijalo, nas je tako zeblo, da je iz ovratnika gledal sr.mo nos, vojaška kapa ali pa obveza. Nihče ni črhnil besedice — vsak je imel dosti misliti sam nase.
Včasih sem čutil grozen mraz. takoj nato pa pekočo vročino, ki mi je silila celo v oči: to je bil začetek vročice. Ko smo se odpeljali iz Kaje, pa sem se počutil še dokaj dobro, vise reči sem še videl jasno in razločno, šele pozneje pri Lipskem sem se čutil čisto bolnega.
Spravili so nas torej na ta način na vozove, da so tisti, ki so se še mogli držati pokonci, sedeli v prvih vo-zeh, drugi pa so po dolgem ležali v zadnjih, in tako smo se odpeljali. Huzarji, ki so jahali poleg nas, so pušili, se smejali ter se pogovarjali o bitki, ne da bi se zmenili za nas.
Med vožnjo skozi Kajo so mi stopile pred oči v»e grozote vojske. Vas je bila samo še razvalina. Strehe so bile udrte, samo slemena so tuintam še stala pokoncu; tramovi in deske so bile zlomljene, skozi luknje pa se je videlo v male sobice, vrata in stopnice. Siromaki, žene, otroci in starčki, so obupani tekali po poslopjih semtertja kakor v kletkah, stoječih pod milim nebom. Tuintam je pečica v ozki kamrici pod streho ali majhno zrcalo z zataknjenimi vejicami pušpanja kazalo, da je tam v mirnih časih bivalo mlado dekle.
Kdo bi si bil misliL da bo vsa ta sreča nekoč uničena, a ne od sile viharja ali božje jeze, marveč od besnosti ljudi, ki je še mnogo strašnejša!
Vse, celo uboge domače živali, se je videlo osirotelo v teh razvalinah. Goloibje so iskali golobnjak, goved in koze svoj hlev; z žalostnim glasom so živali mukale in meketale ter zibegane dirjale po ulicah. Po drevju je čepela perutnina in vsepovsod je bilo videti sledi topovskih krogel.
Pred zadnjo hišo je sedel sivolas starček na pragu razdejanega bivališča ter majhno dete držd med koleni, V mračnih mislih je gledal nas, Vi smo se peljali mimo.
»SL0VEN6KJ GOSPODAR
16. julija 1925.
tačuni za vsak zlati dinar 12 papirnatih dinarjev, se bo plačevalo odslej za vsakih 100 kg surovega litega re leza 36 papirnatih dinarjev. To železo se podraži odslej aa K 1.44 pri 1 kg.
Za neobdelano kovano železo, katerega se največ po rabi v vaški kovačnici za pluge, brane in vozove, se je plačevalo dosedaj pol zlatega ali 6 papirnatih dinarjev aa 100 kg., odslej pa 5 zlatih ali 60 papirnatih dinarjev, lako da se podraži to železo za 900%, ali od 24 vinarjev na 2.40 K pri 1 kg. Ker rabimo za okovanje srednje težkega kmetskega voza približno 200 do 250 kg, se bo torej podražil voz za 432 do 530 kron.
Lopate, molike in vile so poskočile od1 15 na 30 zlatih dinarjev. Carina se je zvišala za 100 odstotkov. Po-¡preje smo plačevali približno 6.80 K, po novi tarifi pa 1I8.6O K za motiko, ki ima 1 kg teže. Povprečna teža naše domače motike je od 90 do 110 dkg.
Carina za kose in srpe se je povišala do 30 na 70 alatih dinarjev, torej za 130% pri 100 kg. Pila in dleta so poskočila od 20 na 60 zlatih dinarjev, torej za 200%.
Noži vseh vrst so poskočili od 10 do 50 zlatih dina-■jev. To se pravi, da morajo tudi priprosti kmetski no-ka, kateri mpravimo klepec, balilž itd., plačevati iste ca-■ino, kakor fini noži. Znano je, da je že pred vojno obstojala v celi Evropi samo na Nižje-Avstrijskem ena iabrika, ki je izdelovala take nože, ki so špecijaliteta «mo za Slovenijo in del Hrvatske. Ker tehta tak nožek a lesenim ročajem približno samo 20 do 25 gramov, gre 90 do 50 nožev na kg, ali 4000 do 5000 nožev na meter-aiki stot, za katerega se plačuje 50 zlatih dinarjev, to je B000 zlatih para za 100 kilogramov, ali ena zlata para sa en nožek. Ta umotvor je stal pred svetovno vojno S vinarje.
Žage in žagini listi so se tudi povišali od 15 na 20 alatih dinarjev, plugi od 15 na 40, verige od' 25 na 40, ključavnice od 30 na 50 zlatih dinarjev pri 100 kg.
Poljedelski stroji, kakor: mlatilnice, sejalnice, tri-§erji, kosilni stroji, mlekarski in vsi ostali stroji, so kili dosedaj carine prosti, odslej pa se bode tudi plačevalo po 15 do 20 zlatih dinarjev za 100 kilogramov. Ker *ehta n. pr. srednje veliki mlatilni stroj okrog 200 kg, se bo plačalo zanj okrog 40 zlatih ali 480 papirnatih «kinarjev.
Vinogradniške škropilnice in žveplalniki so posko-Sili od 100 na 300 zlatih dinarjev pri 100 kg, torej za 000 odstotkov. Navadne bakrene škropilnice tehtajo približno 5 kg. Carina je znašala dosedaj 5, odslej pa bo anašala 15 zlatih dinarjev ali 720 kron za komad. Domača industrija bo najibrže primerno zvišala cene domačim proizvodom.
Tudi carina na modro galico se je povišala od 3 na 12 zlatih dinarjev, torej za 300%. Doslej se je plačevalo za kilogram 1.44 K, odslej 5.76 K.
Umetna gnojila kažejo razven kalija tudi znaten porastek; posebno dušičnata in fosforna gnojila, ki so bila dosedaj carine prosta. Prva bodo plačevala 1, druga pa 2 zlata dinarja. Italijanski rudninski superfosfat se je v ceni že zvišal. Ta gnojila moramo uvažati. Pri srseh navedenih carinskih postavkah sem vzel v poštev minimalno tarifo, ki velja za pogodbene države. Novi •arinski tarifi se sicer še lahko znižajo, vendar pa vidimo, da postaja produkcija kmetskih pridelkov vedno Haražja, cene proizvodom pa padajo in se celo — maksimirajo, kakor ob času svetovne vojne. Ali je to narodno gospodarstvo?
Nikaka tajnist danes ¡si vel,
da prihranijo čudovite »TORO« prsne karamele z znarrdao »Pohorska kapilca« zdravnika. Brepotrebne so za bolnike, otroke, hribolazce in za vse druge, ker blagodejno učinkujejo na prebavo, proti prehlajenju, hripavosti, katarju. — Dobite jih za 3 dinarje pri vsakem trgovcu ali lekarni.
Toča in neurje v tenorskem okraju.
i
Dne 22. junija popoldne je prihrumela od severozahodne strani nad Slovenske gorice v smeri od Lip-nice in Cmureka velika nevihta s točo in nalivom. Velik del Slovenskih goric je bil prizadet. Uničeno je žito, koruza, fižol, vinogradi, saidonosniki, da, celo krompir. Stari ljudje ne pomnijo tako hude nevihte. Naši župani , in drugi naši pristaši (č. g. Lasbaher, dr. Krambergar, notar Štupica) se me takoj obvestili o nesreči.
Kot poslanec za okraj Sv. Lenart in Maribor sem takoj obiskal ministre: financ, za kmetijstvo in za notranje zadeve. Opisal sem jim strašno nesrečo, ki je zadela veliki del Slovenskih goric ter sem prosil za nujno pomoč. Vsi trije ministri so me prijazno sprejeli, vzeli moje poročilo na znanje in so obljubili, da bodo pri kr. vladi predlagali nujno pomoč za semenje in denarno podporo najhuje prizadetim.
; Obenem sem skupno s tovariši poslanci vložil po-- tom narodne skupščine na ministre sledečo
interpelacijo:
Vprašanje narodnega poslanca Franjo Ž e b o t a na g. ministra poljoprivrede, na g. ministra financ in na g. ministra notranjih del v zadevi velike elementarne ne-
* __	zgode v okrajih Sv. Lenart—Maribor.
»
Dne 22. junija 1925 je strašno neurje z vihar jem in točo ugonobilo 50 do 100 odstotkov vseh poljskih pri delkov v velikem delu okraja Sv. Lenart v Slov. gor. Suha toča je padala cele pol ure. škoda znaša več milijonov dinarjev. Najhuje so prizadete sledeče občine: Zgornji žerjavci, Spodnji Žerjavci, Porčič, Velka, Šča-vnica, Trate, Lokavec, Ročica, Žitce in deli občin v župnijah Sv. Benedikt, Sv. Jurij, Sv. Jakob, Sv. Trojica, Sv. Lenart, Marija Snežna, Sv. Ana in Št. Ilj,
Strašen naliv je odnesel z hribovitih njiv rodovitno zemljo, žalil je doline, tako da so ugonobljeni poleg njiv tudi travniki. Voda je odnesla poikošeno seno, a z blatom in peskom je pokončala napokošeno travo. Na njivah so uničeni vsi posadki, celo ltrompir in koruza. Vinogradi in sadonosniki so posebno v Žerjavcih goli.
Ljudstvo obupuje! Uničen jim je živež, hrana za živino ter pridelki, iz kojiih bi dobili ljudje sredstva za davke.
G. minister! Prosim Vas, blagovolite s svojimi sred stvi, ki jih imate na razpolago, nakazati najhuje prizadetim občinam okraja Sv. Lenart primerno denarno podporo; blagovolite odrediti pomoč kmetovalcem v semenju ter povzročiti odpis in odlog plačevanja predpisanih davkov.
Z ozirom na veliko bedo, ki je nastala vsled strašne toče v prizadetih občinah — prav posebno pa v občini Spodnji in Zgornji žerjavci — si dovoljujem vprašati:
1.	G. minister financ: Ali ste pripravljeni, v imenovanih občinah odrediti, da se ustavi izterjevanje pred-pisanih in še ne plačanih davkov?
2.	Ali hoče g. minister financ nujno odrediti in naročiti okrajnemu davčnemu oblastvu v Mariboru in dav čnemu uradu v Sv. Lenartu in Mariboru, da se da prizadetim davkoplačevalcem takoj odlog, oziroma daljši rok za plačevanje davkov za leto 1925?
3.	Je-li g. minister financ pripravljen dati iz razpoložljivih in drugih fondov nujno podporo v denarju za najbolj prizadete občane imenovanih občin (posestnikom in viničarjem)?
4.	Je-li minister financ voljan predlagati ministrskemu svetu izvanredno podporo v denarju za najhuje prizadete?
5.	G. minister poljoprivrede! Je-li ste pripravljeni» podpirati pri g. ministru financ in v ministrskem svetu predlog, da se izvrši odlpis davkov in se da takojšnji odlog, oziroma rok za plačevanje predpisanih davkov za leto 1925?
6.	Ali ste voljni preskrbeti prizadetim nujno pomoč v žitu, posebno semenju (ajdo, rž, pšenico itd.)?
7.	G. minister notranjih del! Je-li ste pripravljeni z vsemi sredstvi in vsemi silami priskočiti težke prizadetim na pomoč?
8.	Hočete-li v ministrskem svetu in sploh podpirati g. ministra financ in g. ministra poljoprivrede, da se doseže primerna podpora v denarju, semenju in od.pi» davkov?
Ker je zadeva silno nujna in važna, prosi nmujnega pismenega odgovora.
Beograd, dne 1. julija 1925.
Franjo Žebot s. r., narodni poslanec in tovariši.«
Na to interpelacijo mi; je minister polj opri vred» (za kmetijstvo) obljubil dati odgovor tekom prihodnjega tedna.
Sestanek z župani.
Ko sem izvršil vse te korake za pomoč, sem brzojavno sklical za soboto, dne 4. julija, ko sem se vrnil za nekaj dni iz Beograda, v Št. Lenart sestanek županov in občinskih odbornikov prizadetih občin. Sestanka so se udeležili skoro vsi župani in lepo število občinskih odbornikov. Pojasnil sem vsem, kaj morajo storiti glede odpisa davka in glede drugih vlog.
Grdi nastop samostojnih demokratov.
Vse, kar sem storil za prizadete občine, sem starih ker smatram, da je moža sveta dolžnost, pobrigati se za blagor volilcev in ljudstva sploh. Nisem imel pri tem prav nobenih drugih namenov. Ko so prispele moje brzojavke v št. Lenart, je takoj »nekdo« o teh brzojavkah obvestil advokata dr. Gorišeka. Dr. Milan Gorišek je obvestil o tem uredništvo »Tabora.« In v »Taboru« so
Ali nas je videl? Ne vem. Obup mu je bil zapisan v raz-orano čelo in brezizrazne oči. Koliko let trdega dela, varčnosti in trpljenja je bilo treba, da si je stara leta priboril nekaj počitka! Zdaj pa je bilo vse uničeno — on in dete nista imela več mesta, kamor bi položila trudno glavo!
In tiste velike, četrt milje dolge jame, ki so jih naglo Stopali okoličani, da bi kuga popolnoma ne uničila človeškega rodu — tudi te sem videl z višine pri Kaji ter z gro-mo proč obrnil oči. Da, videl sem te velikanske grobove, W katere mečejo mrtvece: Ruse, Francoze in Pruse, vse povprek — kakršne je bil Bog usttvaiil, da bi se ljubili med seboj, predno so bili iznaijdeni pernati čopi in uniforme, fci jih ločijo drugega od drugega v korist njih vladarjem. Tam leže in se objemajo — in kadar se zopet vzbude v življenje, se bodo ljubili in si odpustili ter preklinjali zločin, ki jim brani že dolga stoletja, da si tudi pred smrtjo s»e morejo biti bratje.
Še veliko žalostnejši pa je bil pogled na dolgo vrsto voz, ki so ranjence odvažali proč, ranjence, tiste nesrečnike, katere v poročilih o zmagah samo omenjajo, da ¡zmanjšujejo njih število, in kateri kakor muhe umirajo po bolnicah, daleč proč od drugih svojcev, medtem ko streljajo s topovi ter molijo po cerkvah od veselja, da so pomorili toliko ljudi!
Ko smo prišli v Lutzen, je bilo mesto tako polno ranjencev, da je naš oddelek dobil povelje, naj pelje dalje v Lipsko. Po cestah ni bilo videti drugega kot nesrečnike, kf so napol mrtvi ob hišah ležali na slami. Potrebovali smo več kot eno uro, da smo prišli do cerkve, kjer so nas odložili kakih petnajlst do dvajset, ker prevažanja nisimo mogli več strpeti.
Podčastnik in njegovi ljudje so se v gostilni na oglu cerkvenega trga okrepčali ter zopet zasedli konje, potem pa smo nadaljevali pot proti Lipskemu.
Odzdaj naprej nisem ničesar več videl in slišal. V (glavi se mi je vrtelo, v ušesih mi je šumelo, drevje se j«i je zdelo, kakor bi bili ljudje. Zraven pa me je morila teka žeja, da ni mogoče dopovedati.
Na raznih vozovih so že dalje časa drugi kričali in y vročici govorili o svojih materah ter so z vso silo hoteli ▼stati in poskekati na ulico. Ne vem, sem li tudi jaz delal itfk<V obudil pa sem se kakor iz težkih sanj šele takrat, ko
sta me bila vsak z emo roko prijela čez hrbet in vsak za eno nogo ter me nesla čez temen trg. Nebo je bilo posejano z zvezdami in na pročelju nekega poslopja, 'ki se je črno črtala sredi nočne teme, se je svetilo brez števila luči: to je bila bolnišnica v lipskem predmestju.
Moža sta me nesla gori po zavitih stopnicah. Zgoraj sta stopila v dvorano, v kateri so stale tri vrste postelj ena poleg druge. Položila sta me na eno izmed teh. Ni mogoče popisati vpitja, preklinjanja in tožba, ki sem jih tu slišal: vse te stotine ranjencev so imele vročico. Okna so bila odprta in male svetilke so se tresle v prepihu. Bolniški strežniki, zdravniki in njih pomočniki so tekali semtertja s predpasniki, zavezanimi pod pazduho. Votlo šumenje v spodnjih dvoranah, gori in doli hodeči ljudje, novi transporti, ki so se ustavljali na trgu, vpitje voznikov, pokanje z biči, topotanje konj: vse to je človeku jemalo pamet.
Ko so me slačili, sem prvikrat v pleču začutil tako grozno bolečino, da sem moral zakričatL Isti hip je tudi že pristopil ranar ter očital ljudem, da premalo pazijo. To je vse, kar mi je ostalo v spominu o tisti noči, kajti bil sem kakor nor: klical sem na pomoč Katarino, gospoda Gul-deno in teto Marjeto, kakor mi je pozneje pripovedoval moj sosed, star topničar jezdeče artiljerije, ki mu moje vročinske sanje niso dale spati.
Šele drugo jutro proti osmi uri, ko so zdravniki prvikrat šli okoli, sem natančneje videl dvorana
Zdaj sem tudi zvedel, da mi je zdrobljena kost v levem pleču.
Ko sem se zbudil, je stalo okrog mene kakih deset ■ zdravnikov. Eden izmed njih, ki so ga imenovali »gospoda barona«, mi je vzel povezo z rane, asistent ob znožju je j držal skledo s toplo vodo. Višji štabni zdravnik je preiskal rano, drugi pa so se nagibali naprej, da bi slišali, kaj bo rekel. Nekaj časa jim je govoril, jaz pa sem razumel samo to, da je šla krogla od spodaj gori, zdrobila kost ter šla zadaj zopet ven. Iz tega sem izprevidel, da se je spoznal pri stvari, kajti Prusi so od spodaj streljali čez vrtni zid, krogla je torej morala prodreti na viš. Sam mi je izpral rano ter kot bi mignil zopet napravil obvezo, tako da ni» sem mogel več ganiti rame in je bilo vse v redu.
Počutil sem se dosti boljšega. Deset minut pozneje mi je strežnik oblekel srajco, kar pa me, ker je bil spreten, ni kar nič bolelo.
Višji štabni zdravnik se je bil medtem ustavil pri naslednji postelji in zaklical:
»Hej! ali si že zopet tu, prijatelj!«
»Da> gospod baron, že zopet«, je odgovoril topničar, ves ponosen, da ga je zdravnik spoznal. »Prvikrat je bflo pri Austerlitziu zaradi ¡krogle iz karteče, potem pri Jeni in nazadnje pri Smolensku zaradi dveh ubodov s sulico.«
»Je že res«, je rekel nato zdravnik nekako ginjen. »Kaj pa imaš zdaj?«
»Tri rane od sablje na levi roki, ki sem jih dobil, ko sem branil svoj top pred pruskimi huzarji.«
Zdravnik je stopil bliže ter vzel proč obvezo. Sliiei sem, kako je vprašal topničarji:
»Ali imaš križec?«
»Ne, gospod baron.«
»Kako se pišeš?«
»Kristijan Zimrner, podčastnik pri drugem polku artiljerije na konjih.«
»Dobro! Dobro!«
Zdaj je obvezal rane in rekel, ko se je bil zopet vzrav nal:
»Bomo že vse naredili«
Potem se je obrnil ter se porazgovoril z drugimi. Ko je bil končal svoj obhod ter strežnikom nekaj ukazal, je odšel.
Stari topničar je bil videti prav vesel. Ker sem izpre-videl ix njegovega imena, da mora biti iz Alzacije, sem 6e pričel z njim pomenkovati v domačem jeziku, kar ga je Se bolj razveselilo. Bil je kakih šest čevljev visok, širokopleč, ploščnatega čela, debelega nosu in rusdh brk, trd kakor skala, a vendar dober človek Namežiknil je in napel ušesa, ako sem govoril z njim v alzaškem narečju. P® alzaško bi bil dobil od njega, kar bi bil hotel, ako bi bi kaj imeL A ni imel drugega, kot stisk z roko, da so človeku kar kosti pokale.
(Dalje prihodnjič.)

! 16. julija 1925.
-priobčili lažnjivi dopis z napisom: »Žebot je zapet prišel prepozno.« Dopisnik laže, da nisem takoj: vsega storil za pomoč, pač pa da je dr. Gorišekova stranka storila vse potrebno. Pravi, da je dr. Pivko posredoval v ministrstvih. Da Vas ni sram, da tako grdo lažete! Ko sem bil pri ministru za kmetijstvo (30. junija) in sem mu opisal celo nesrečo ter izročil spomenico, se je g. minister Krsta Miletič začudil. Rekel je, da mu ni bilo o tej nesreči prav nič znanega. To je dokaz, da »Tabdr« laže. Tudi finančni minister dr. Stojadinovič do mojega poročila ni bil prav nič poučen o neurju in toči v Slov. goricah. Grdo, desetkrat grdo je, da liberalci tudi nesrečo, ki je zadela ubogo ljudstvo, izrabljajo na tako o-gaben način. Nikdar nisem vprašal liberalnega advokata dr. Gorišeka, dr. Pivka ali »Tabor«, kaj naj storim za ljudstvo. Tudi v bodoče ne bom hodil k tem ljudem po dovoljenja za svoja dela ali pa po recepte. Izjavljam pa še enkrat, da je laž, kar »Tabor« piše. Jaz sem takoj, ko sem dobil poročilo o nesreči, posredoval za pomoč. Predno pa se je zgodila nesreča, tega nisem mogel storiti. Čudno! Liberalec je strašen modrijan, če ne bi bil za težko prizadete nič storil, bi »Tabor« pisal, da nisem izvršil svoje dolžnosti. Ko pa sem vse storil, kar se da, za ponesrečence, pa me advokat dr. Gorišek v »Taboru« grdo napada. Dr. Pivko pa sploh koraka ni storil za težko prizadete, ker o nesreči sploh nič vedel ni.
Da, da! Liberalne laži imajo kratke noge!
Franjo Žebot, nar. poslanec.
.SLOVENSKI GOSPODAR.«
Stran 3.
I
Politični ogled

DRŽAVA SHS.
V soboto je šestorica radikalnih in radičevskih zastopnikov zaključila svoja pogajanja ter predala protokol Pašiču, ki se je končno le odločil za ločitev od Piribičeviča.
Samostojni demokrati
•so se še do sobote širokoustili, da brez njih nič ni, da je »nacijonalni blok« nerazdružljiv in da bi k večjemu lahko poleg njega po Pribičevičevi milosti prišlo par radičevcev v vlado. Da radikali o nacijonalnem bloku sploh ne govorijo, ni motilo Pribičevičevih napihnjencev, silno potlačilo jih je pa to, da jih je Pašič naenkrat popolnoma prezrl. Začeli so rotiti in pretiti, da se ne umaknejo z vlade, ker so radikali baje prelomili pogodbo, po kateri nobena pogodbena stran ne bi smela na svojo roko sklepati pogodb ali sporazumov s kom •drugim.
Za to jadikovanje se pa nihče ne zmeni, ker se samostojni demokrati z njim samo skrajno smešijo, ko so poprej vendar toliko razglašali, da se radikali samo c njihovim dovoljenjem pogajajo z radičevci.
V radikalnem poslanskem klubu
je bilo za slučaj, da se pogajanja z radičevci razbijejo tudi pripravljeno, da se vse skupaj zavrže. Podpredsednik Dragovič je že odložil svoje mesto, češ, da se s .pogodbo ne strinja, sedaj pa z drugimi vred izjavlja, da se popolnoma podvrže strankini disciplini in da naj bo tako, kakor Pašič hoče.
- Pašič
seveda ni človek sporazuma, ko je pa videl, da so radi-6evci v vsem popustili, je pa v celi stvari zagledal veliko Icorist za svojo stranko ter odobril sklenjeni dogovor.
Kot glavna točka sj(orazuma
se navaja dosledno, pravilno izvajanje vidovdanske «stave, sprememba uprave na Hrvatskem na temelju obstoječih zakonov in nameščanje višjih uradnikov po •sporazumu obeh strank.
Radikali dajejo radičevcem samo 4 ministrska in 3 državnopodtajniška mesta. Novo predsedstvo skup-žHSme naj bi se izvolilo v jeseni.
Radičevci že glasujejo za vlado.
Na pondeljkovi seji skupščine se je razpravlja k) na podlagi interpelacije poslanca Smodeja (Jugosl. klub) o stališču naše države napram agitaciji za združitev Avstrije z Nemčijo. Ko je opozicija očitala vladi, da ni nič pripravila in premislila, kaj bi se dalo storiti v tem slučaju za slovenski del Koroške, je pa Pavle Radič izjavil, da se vladi lahko zaupa, da zadostno varuje naše interese. Z glasovanjem za vlado niso radičevci samo pokazali, da se jim že prav mudi v vlado, ampak so se tudi čisto po nepotrebnem poklonili še obstoječemu PP. režimu.
ij,. V pondeljek se je skupščina za par dni odgodila, ter bo prihodnja seja sklicana pismenim potom.
.	Radikali in hrvatski poslanski klub. , '
sta na svojih sejah sprejela RR. dogovor, in sicer je pri radikalih samo en poslanec glasoval proti, med hrvatskimi poslanci je pa prišlo do globokega razdora Četudi je večina protokol sprejela. Pavle Radič kot predsednik kluba ni hotel dati nobenih poročil in vsled te oblastnosti in samovolje so se zajedničarji dr. Trum-bič in tovariši odstranili ter bodo najbrž z nekaterimi nezadovoljnimi radičevci vred tvorili posebno opozi-cijonalno skupino.
Sestava RR. vlade se napoveduje za te dni.
TEŽAVA FRANCOSKE VLADE.
Med finančnim ministrom Caillaux-em in socialisti je prišlo glede novega finančnega zakona do hudih nasprotij. Caillaux zahteva, da plačajo prometni
Preiskušana zdravila
mjvcčkrai
aspirinovc fablc fa " ^e^v
tmutogohraf poruttsittjo. Od se ohvnru-Jet* pred ponarejenimi izdelki, »#/r> vedno le originalni lavr,- -ki-.«»" (pioSčrMti k*iioni * 6 ali J.O tabletami) • modro'bete* rdečo vmrsi^eno tnemi.o.
......... M0 H	li i ii	-----------—--.--
Odklanjajte vse Jn-ife zavoje.

davek tudi majhni obrtniki, dočim so socijalisli proti temu. Caillaux je v svojem govoru povdarjal, da so sicer nekatere stranke obljubile svojim volilcem, da do tega obdačenja ne pride, da pa morajo stranke te svoje obljube žrtvovati interesom Francije, ki so pred vsemi drugimi oziri. Temu je odločno ugovarjal socialist Blum, ki je naglašal, da je treba obljube volilcem držati. Pri glasovanju je vladni predlog propadel z dvema glasovoma. Ker pa ni stavila vlada vprašanje zaupnice, nima to glasovanje nobene nadaljne posledice. — Isti dan je doživela vlada še en neuspeh, in je bil njen predlog po vpoklicu letnika 1925. z neznatno večino odklonjen.
ANGLEŠKI RUDARJI
so zapretili s štrajkom proti nameravanemu znižanju mezd. Tajnik rudarske delavske zveze je izjavil: Rudarski delavci žele miru. Ako pa pride do boja, potem bo to mednaroden boj. Svarim lastnike rudnikov in vlado, naj nikar ne izzovejo konflikta, kajti iz tega bi se razvila borba, kakršne Angleška še ni doživela. Pustite nas pa dokazati, da se borimo s čistimi rokami. Če pride do boja, ne bomo razdejali rovov, ki so naša last.
KITAJSKA IN VELESILE.
Pod pritiskom ameriškega naziranja na Kitajsko, so tudi velesile izpremenile svojo politiko in dale svojim diplomatskim zastopnikom nove instrukcije, ki pomenijo popolen odrek od politike železne roke. Velesile bodo priznale, da je bila tujezemska policija v Šangaju povzročiteljica krvavih kitajskih dogodkov in se bodo zavezale, da povrnejo škodo in da plačajo odškodnino rodbinam ubitih delavcev in dijakov. Nadalje bo sklicana skupna konferenca s Kitajci, da se likvidirajo vsi spori. Takoj na to bi se imeli kitajski delegati zavezati, da bo takoj ustavljena vsaka protitujska agitacija. Ko bo to izvršeno, bodo velesile sklicale novo carinsko konferenco, priznale kitajski vladi višje carine. Nato bi se sklicala splošno konferenca, ki bi razpravljaja o eks-teritorijalnem vprašanju tujcev. — Največja zapreka za izvršitev tega programa izhaja iz šangajskega mestnega zastopstva, ki se odločno brani kaznovati krivce. — Mongolska vlada je poslala kitajski vladi noto, v kateri pozivlje pekinško vlado, da se osvobodi tujega jarma. Vsaka od petih mongolskih ras naj se upravlja sama. Mongolska vlada je pripravljena skleniti s kitajsko vlado tozadevno posebno pogodbo.
prireditve.
Orlovski tabor v Ptuju dne 2. avgusta 1925. Živo so nam še v spominu lanski mladinski dnevi, ko so tisočere množice naših fantov in deklet zborovale in se navduševale za svoje vzore v Mariboru. Vsa mlada Štajerska je bila po koncu. Letos pa se bo zbrala ta mladina zopet na velikem orlovskem taboru, ki se vrši dne 2. avgusta v starodavnem Ptuju. Na teh zgodovinskih tleh si bomo zopet podali roke in brali druig drugemu Lz oči, da smo ostali »enega1 duha, ene krvi«, vneti in navdušeni za Boga in za narod svoj. Pregledali' bomo svoje vrste in mogli ugotoviti, da rastemo in je ni sile, ki bi nas mogla uničiti. Na taboru §e bomo zopet navdušili za veselo delo v prihodnje, z javnim nastopom pa pokazali naše dosedanje uspeh§. In vsi se moramo videti v Ptuju: bratje in sestre iz Koroške, iz zelenega Pohorja, iz Dravskega polja in Dravinjske doline, Slovenskih goric In Murskega polja ter Slovenske Krajine-Prekmurja. Po vseh teh krajih naj se pripravlja vsa mladina še teh 14 dni, da bo njen praznik dne 2. avgusta v Ptuju res veličasten. Na tabor pa vabimo že sedaj naše voditelje, naše starše in vse, ki jim je pri srcu naša bodočnost! Ob pogledu na dolge vrste naših zdravih, krepkih in navdušenih fantov in deklet, ki prevzamejo enkrat Vaše naloge in sveto dedščino Vašo, boste doživeli najslajše veselje in tolažbo, zavest: Bodočnost je jasna, ker imamo mladino zdravih lic, jasnega čela, vedrih oči in nepokvarjenih src! Po vsem severnem delu Slovenske Štajerske naj gre te dni le en glas: Dne 2. avgusta gremo vsi na mladinski praznik v Ptuj! — Spored tabora je sledeč: Dupoldam manifestacijski obhod po mestu, nato služba božja na Mtnoritskem trgu. Po shrSbi bo4# slavnostno ¡eboro-
vanje istotam. Govorijo naši najboljši govorniki'. Popoldan ob treh velik telovadni nastop peterih okrožij na športnem prostoru ob Dravi. Sodeluje godba Kat. Omladine iz Maribora. Podrobni spored objavimo v prihodnjih številkah »Gospodarja« in »Straže.« — Pevskim zborom, ki bodo sodelovali pri službi božji, naznanjamo, da se bodo pri sv. maši pele sledeče pesmi: Fabjan: IX. Maša (Cecilija I.). Ign. Hladnik: Marija Pomočnica (Slava Brezmadežni štev. 15). Vavken: K Tebi, Jezus. (Slava Brezmadežni št. 67.). Note je treba prinesti s seboj! — Konjeniki, kolesarji, narodne noše, prihitite na naš pravnik v icbilnem številu, da bo nastop pester'in živ, kakor naši mladi! — Pripravljalni odbor.
Loterija v Ptuju. Zadnji čas je, da si kupi srečke, kdor hoče biti deležen krasnih dobitkov naše velike efektne loterije v Ptuju. Vsak naj poseduje vsaj par srečk in nihče naj ne bo brez nje. Ako je pa še nimaš, piši nemudoma v Ptuj na župni urad, naj ti jo dcpošlje. Tedaj boš šele mir ren. Stane samo 5 dinarjev. 'Dobitkov je pa 250 v skupni vrednosti 50.000 dinarjev. Dobitki so razstavljeni javnosti v vpogled v Konzumnem društvu uradništva v Ptuju. Žrebanje se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 26 .julija 1925, popoldan ob treh na vrtu pri »Zamorcu.« Razprodajalci srečk naj vrnejo nerazpnedane srečke vsaj do 23. julija^ ker drugače se smatrajo za razprodane. Nihče od naših bralcev naj nikar ne zamudi te ugodne prilike!
Sv. Ana v Slov. gor. Kat. prosvetno društvo pri Sv. Ani v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 19. t. m., pri Sv. Lenartu v dvorani g. Arnuša gledališko igro »Junaška deklica« in »Piskrovez.« Vsi prijatelji katoliških društev prisrčno vabljeni!
Ljutomer. Kat. prosvetno društvo v Ljutomeru vprizori v nedeljo, dne 19. t. m., ob pol štirih popoldne v telovadnici Narodne šole igri »Bele vrtnice« v štirih dejanjih in enodejansko šaloigro »Napoleonov samovar.« Prijatelji lepe igre, pridite!
Orlovski odsek Sv. Marjeta niže Ptuja priredi na šmarjetsko nedeljo, dne 19. t m. javen nastop. Ob pol 10. uri dopoldne pohod z godbo k sv. maši, popoldne po ve-černicaih javna telovadba z mnogimi točkami ob sviranju godbe na vrtu g. Mikla. Po telovadbi licitacija. Vstopnina: sedeži po 6, 5 in 4 dinarjev, stojišča po 2 dinarja. Vsi prijatelji in somišljeniki tudi iz sosednih župnij uljudno vab-Ijenil Bog živil
Sv. Tomaž pri Ormožu. Na splošno željo občinstva ponovi orlovski odsek v nedeljo, dne 19. t. m., v prostorih g. Škrleca gledališko predstavo »Ne pričaj po krivem.« K obilni udeležbi vabi — odbor.
Svetinje pri Ormožu. Katoliško slovensko prosvetno društvo pri Svetinjah bo na splošno željo ljudstva ponovilo v nedeljo, dne 19. t. m. igro »Babilon« pri g. Francu Weberju, trgovcu v Ivanjkovcih. Začetek točno ob treh popoldne. Med odmori svira domača svetinjska godba. Sosedje, prijatelji in znanci, pridite v obilnem številu! K obilni udeležbi vas uljudno vabi — odbor.
Središče ob Dravi. Za vse one, ki vsled oddaljenosti ali iz katerih koli drugih ozirov ne morejo posečati večernih prireditev tukajšnjega Ljudskega odra, in za one, Jo se hočejo prav od srca nasmejati, vprizori središki Orel v nedeljo, dne 19. t m., Ob pol štirih popoldne v Društvenem domu Nušičevo šaoligro v treh dejanjih »Navaden človek« Vstopnina in predprodaja vstopnic kot običajna. Za številen obisk se priporoča odbor. Bog živi!
Griže pri Celju. Tukajšnji telovadni odsek Orel vprizori v nedeljo, dne 19. t. m., ob štirih popoldne v dvorani g. Novak predstavo: »Sinovo maščevanje« ali »Spoštuj o-četa«, igrokaiz v treh dejanjih, in »Za letovišče«, burka v enem dejanju. Prijatelji mladine in poštenega razvedrila, pridite polnoštevilno!
Nazarje pri Mozirju. Prostovoljno gasilno društvo v Nazarjih pri Mozirju ima v nedeljo, dne 19. t. m., ob 3. url popoldne svojo prvo veselico na prostem Čisti dobiček se bo porabil za zgradbo gasilnega doma. Za pijačo in jedila bo preskrbljeno, kakor tudi ne bo manjkalo plesa in druge zabave. Na sporedu je tudi srečolov. Vsi uljudno vabljenH Napomoč!
h Gonvje Sv. Kungote. Da tudi tukaj na meji ne spimo, dokaz je dan 5. julija t 1. Gornja Sv. Kungota še ni videla tako veličastne gledališke igre, kakor se je ta dan igrala na krasnem velikem prostoru »Devica Orleanska«, ob mogočni udeležbi. Dekleta iz dekliške Marijine dražbe in Kat. Prosvetnega društva so svoje vloge izborno rešile, posebno glavna junakinja Pavla Flakus, ki je igrala Ivano, je svojo težko vlogo mojstrsko izpeljala. Gregorčičevo »Oljko« je nenavadno lepo deklamirala Marija Robič « Gaja. Da je igra žela obilo pohvale, gre v prvi vrsti zaslur ga blagorodni gospej grofinji Pachta-Rayhofen, komtesi Rieneck-Nostiz in g. grofu Pachta, ki so velikodušno pripomogli k tako veličastni predstavi s tem, da so dali m graščine dragocene obleke iz same svile in baržuna na razpolago, kar je na ljudstvo napravilo čaroben utis. Po Sdbert okus za gledališko umetnost je pokazala blaga gospa grofinja, ko je igralke sama oblačila in kostumirala ter je z dekleti nenavadno ljubeznivo občevala. Bog ji plačaj tisočkrat! Srčno zahvalo izreka Kat. Prosvetno društvo bla gemu gospodu in gospej Gamser, lesotržcu, za ljubeznivo odstopitev prekrasnih prostorov za igro! —> Kako silno potrebno je, da si zgradimo svoj lastni Katoliški dom! Naj bi se našel kak dobrotnik ali dobrotnica, ki bi velikodušno priskočil na pomoč tukajšnjemu Kat. Prosvetnemu društvu z denarno podporo, da si zamoremo postaviti gledališki oder in dvorano. Če Vam je kaj za to, da se tukaj na nem-ško-slovenski meji narod kulturno dvigne in narodno pro-budi, ne zadostuje samo beseda in ljubezen na jeziku, ampak dejanska pomoč in gotov denar v roki. Blagohotni darovi naj se pošiljajo na župnijski urad v Gornji Sv. Kungoti.
Laško. Prireditev celjskega orlovskega okrožja, ki je vzbudila v našem okolišu splošno pozornost, je za nami.

Stran 4.
»SLOVENSKI GOSPODAR.«
Tipamo, da smo izpolnili svoje obljube in da smo pokazali i našemu vrlemu kmetsk. ljudstvu, da je naše delo smotre-no. Štejemo si v prijetno dolžnost, da se javno zahvalimo vsem posetnikom, posebno pa icnim, ki so nam podarili, oziroma vozili les. Iskreno zahvalo smo dolžni tudi gospem in gospodičnam, ki so žrtvovale marsikatero uro in -tako pripomogle k sijajnejši manifestaciji naše misli.
Tedenske novice,
401etni jubilej mašništva obhaja ta teden, v soboto, dne 18. julija, č. g. nadžupnik in konz, svet. Franc Sal. Korošec. Župljani od Sv. Križa na Slatini, kjer deluje g. jubilar nad vse vzorno in požrtvovalno že 27 let, so iz hvaležnosti omogočili nabavo štiirih novih zvonov, ki so bili, kakor je bilo že Objavljeno, slovesno cd škofa posvečeni v četrtek, dne 16. julija. Tudi »Slovenski Gospodar« se hvaležno spominja č. g. jubilarja, ki je 'bil njegov urednik od 1. 1894 do 1. 1898, ter mu iskreno čestita!
Iz Gornje Sv. Kungote. Dne 26. julija, 8. nedelja po binkoštih, na praznik sv. Ane, se vrši v Gornji Sv. Kun-goti velika slovesnost blagoslovitve novega kipa Presv. Srca Jezusovega .Pred slavolokom pred cerkvijo se opravi najprej slovesna blagoslovitev kipa, potem procesija, dohod v cerkev in slovesno ustoličenje Presv. Srca, pridiga, asistirana sv. maša, ki jo daruje g. kanonik ikict dekan g. -Moravec. Popoldne ob treh po odpetih lKanijah krasna svetopisemska žaloigra »Izgubljeni sin« v petih dejanjih. Vabljeni vsi od blizu in daleč! Pridite, ne bo Vam žal! — Dne 27. 'julija Marijanski shod, klet vseh okoličanskih Ma -rijinih družb pri Sv. Kriižu. Pridejo Orli in Orlice iz Št. Jja, Marijina družba Oboja iz Gornje Sv. Kungote, iz Spod. Sv. Kungote, iz Svečine, iz Št. Jurija ob Pesnici in iz Sv. Križa. Govori in deklamacije. Ob 10. uri slovesna sv. maša, nato pridiga. Naj nikdo doma ne ostane, kdor je duhov ni sin in hčerka Marijina, naj bo že ob sedmih tukaj, da gremo skupno na krasni hrib Sv. Križa, kjer se navdušimo za sveta in neustrašeno izpolnjevanje stanovskih pravil. Z Bogom in Marijo!
Novi zvonovi na Kapli na Kozjaku. Med grmenjem to-pičev, ob zvokih godbe in v spremstvu velike ¡množice ljudi so v soboto, dne 4. t. m., ob petih popoldne pripeljali na okusno ozaljšanih vozovih na Kaplo tri krasno izdelane nove zvonove iz livarne Zvonoglas« v Mariboru. Mali sa~ maotarec v zvoniku, ki se je sam otožno oglaševal iz visokih lin, odkar mu je kruta vojna ugrabila vse večje tovariše, je s svojim visokim glasom veselo pozdravljal prihajajoče nove brate. Od nežne, vesele mladine preko krepkih, značajnih mož do sivolasih, modrih starčkov, vse nas je navdajalo isto nedopovedljivo veselje, ki je pri marsikomu našlo izraza v solzah. S srcem, polnim tolažbe in upanja, smo se zvečer razhajali, da prihithno drugo jutro k blagoslovitvi. In res so se v nedeljo zjutraj zgrinjale množice od blizu in daleč, da obiščejo kraj veselja. Nove zvonove je 'blagoslovil naš rojak, g. kanonik dr. Maks Vraber. Največji zvon, ki tehta 815 kg, je posvečen naši farni patro-nji, sv. (Katarini, srednji, težek 340 kg, sv. Florijanu, najmanjši, s težo 175 kg, pa Devici Mariji. Po blagoslovitvi je imel g. kanonik prisrčen, vzpodbudljiv nagovor in slovesno sv. mašo. Potem je bila procesija na pokopališče, kjer smo se spomnili na svoje drage, ki' jim ni bilo dano, da bi vča-kali to veselje, slišati' nove zvonove in izmed katerih je marsikdo legel k večnemu počitku, ne da bi ga na zadnji poti spremljal mili glas zvonov. Nato so potegnili zvonove v stolp, odkoder so kmalu zapeli svojo prvo pesem v čast Večnemu, v opomin in tolažbo faranom.
Bivši vojaki imajo tudi letos dne 30. avgusta na Brezjah sestanek. Vsem udeležencem tega sestanka bo preskrbljena polovična vožnja na železnici. Želeti bi bilo, da bi se v vsaki župniji našel ali prijavil kak zaupnik, ki bi nabiral prijave udeležencev in to vsaj 14 dnf pred 30. avgustom prijavil glavnemu odboru Zveze slovenskih vojakov v Mariboru (g. A. Krepek), koliko mož in fantov iz vsake župnije pojde na Brezje, da se zamore vse potrebno in pravočasno presldbeti glede vlakov in morebitnega «kupnega odhoda, oziroma posebnega vlaka. Natančnejše se bo še poročalo.
Lepa cerkvena slovesnost na Hajdini pri Ptuju. Res, 5. julij je bil sijajen dan za hajdinska dekleta! Bil je praznik naše slovesne posvetitve Sv. Srcu Jezusovemu. Ob rani jutranji uri so jela prihajati dekleta, članice Marijine družbe in Dekliške zveze, v lepo in primerno okrašeno cer kev, da se udeležijo skupnega sv. obhajila. Pri popoldanski službi božji se je pa vršila slovesna posvetitev Najvišjemu Kralju. Okrog 2. ure popoldne so belo oblečena dekleta prinesla novo podobo Sv. Srca v cerkev k blagoslovitvi. Nato je č. g. mariborski špiritual slovesno blagoslovil, ob asistenci domačih č. gg. duhovnikov, novo podobo Sv. Srca, nakar je nad 200 deklet priseglo zvestobo in ljubezen Evharističnemu Kralju. Zatem so ibile večernice. Po blagoslovu so dekleta zopet dvignila svoj zaklad, novo podobo Sv. Srca, in med pritrkavanjem zvonov slovesno prenesla v Društveni dom, kjer se je postavila slika božjega Srca v svoj novi prestol, odkoder bode kraljevalo vsej župniji, zlasti vsem dekliškim srcem. — V Društvenem domu se je takoj nato vršila akademija s prav pestrim sporedom.
Razno od Sv. Bolfenka # Slov. gor. Letos smrt zares grozno kosi v naših vrstah. Pred nekaj tedni je umrl Mat. Gomilšak, kmet v Bišu. Bil je obče spoštovan radi' svojega odkritosrčnega in milega značaja, rad je podpiral dobro stvar, imel tudi za siromake odprto srce in odprte roke. Pogrebci so v njegov spomin darovali za Dijaško večerjo v Mariboru 100 dinarjev. — Pretekli teden pa smo pokopali mlado ženo Marijo Brumen, rojeno Lubec. Pred štirimi leti se je omožila v Janežovce, na smrt bolna se je vr- ! nile na očetov dom v Bišu, kjer jo je smrt dne 5. t. m. 1 rešila trpljenja. S tem se jej je izpolnila srčna želja, da bi
I bila pokopana v domači zemlji. Pogrebci so v njen spomin darovali za Dijaško večerjo v Mariboru 30 dinarjev. —(
V	nedeljo, dne 19. t. .m., bo pri nas prvikrat orlovska slavnost, ki jo priredijo šentrupertski Orli in Orlice. Dal Bog, da bi ta orlovska prireditev rodila tudi za našo mladino blagodejne sadove. Le poštena, za vse dobro vneta in zadostno izobražena mladina ima upanje na boljšo bodočnost!
Narodna šola pri Sv. Andražu v Slov. gor. Slišali smo, da je gospod nadučitelj te narodne šole baje za-branil svojim učencem, pozdravljati 80 letnega starca, vpokojenega nadučitelja g. Šijanca. Če je to res, potem so otroci te šole obžalovanja vredni, ker je moralna vzgoja podlaga za vse druge vzgoje. To mora priznati sam gospod nadučitelj te šole. Gospod nadučitelj Šija-nec je splošno znan kot velezaslužen učitelj. Vzgojil je med drugimi več pridnih učiteljev, ki še danes uspešno delujejo.
SOletnica Kola jahača in vozača v Ljutomeru. V Ljuto mera, središču Murskega polja, ki je znano po svoji stari kmetski konjereji, slavi Kolo jahača in vozača dne 15. in 16. avgusta svojo 501etnico. Na sporedu prvega dneva je razstava prvovrstnih kasačev — amerikancev in toplokrvnih konj, potem uporabnostna izkušnja kasačev (na dirkališču, pred plugom, težkim vozom in pod sedlom) ter 2 dirki. Dne 16. avgusta se vršijo, popoldne štiri dirke, vse na dirkališču na Cvenu. Opozarjamo vse ljubitelje konj na to prireditev, posebno še zaradi tega, ker se bo ta dva dni videlo na razstavi in na dirkališču veliko število prvovrstnih konj. Letošnja zmagovalka v jugoslovanskem der-byju (Nadina) izhaja iz ljutomerske reje.
Grozen požar na Polenšaku pri Ptuju. Pretekli teden je uničujoči ogenj razsajal v vrhu Prerod. V hipu je upe-' pelil osem poslopij. Ogenj je naglo objel vsa poslopja, ki so bila lesena in s slamo krita ter ena zraven druge. Na vso srečo ravno ni bilo vetra, ker drugače bi bila velikanska nevarnost za celi Prerod, ki bi gotovo postal žrtev groznega ognja, ker so hiše večinoma lesene, s. slamo krite in le v mali razdalji ena od druge. Žalosten je bil pogled na pogorišče, a še bolj žalosten in pretresujoč na staro že niico Ivano Petek, ki je bila strašno obžgana po celem telesu in je v teku treh ur, previdena s svi popotnico, umrla,
V	najhujšem plamenu je šla revica reševat pujska, pri tem se ji je vnela obleka, tako da je potem nastopila smrt. Kako je nastal požar, ki je napravil tudi mnogo škode na vinskih trtah, se nič ne ve in je prava tukajšnja uganka. Ljudje se muzajo in marsikaj skrivnostno izprašujejo . . . Upamo pa, da se bo javni oblasti', ki je baje že na delu, posrečilo izslediti pravega krivca tega zagonetnega velikanskega požara.
Pozor romarjem k Sv. Ani v Halozah, župnija Sv. Barbara v Halozah! Romarji izven Haloz so naprošeni, da že dojdejo na Jakobovo dopoldne, da lahko še isti dan opravijo sv. spoved, da ne bodo delali v nedeljo stiske haloš-kim in hrvatskim romarjem. V nedeljo bode tamkaj petero sv. maš. Spovedniki pa bodo čč. oo. kapucini iz Ptuja.
Dve 'nesreči pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Pri žetvi rži se je mladina, kakor je tukaj nelepa navada, šalila in drug drugega metala. Tako je hotel tudi mladi Ivan Valenko vreči mlado žanjico Feguš, čeravno se je ista branila s srpom. Ker fant ni odnehal, mu je z zamahljajem zasadila srp v lica, da si ga je komaj izdrl in nato vsled izgube krvi omedlel. Došli zdravnik mu je rano zašil, da je izven nevarnosti, pač pa bo brazgotina na licu opominjala njega in druge, naj se mladina varuje neumnih šal. — Dne 9. t. m. je izbruhnil požar v Prerodu, ki je upepelil osem poslopij, deloma vinske kleti, deloma stanovanjske hiše. Vsled opeklin je umrla stara ženica, ki je hotela iz ognja rešiti svojega prašiča, pa se je vsipala na njo žrjavica in se ji je vnela obleka. Na kako uspešno gašenje vsled pomanjkanja vode ni bilo misliti. Vzrok požara je kakor navadno neznan.	1
Organisti iz okolice Krškega in Brežic, pozor! V torek dne 21. julija t. 1., se vrši sestanek organistov v Leskovcu pri Krškem pri Lavrinšeku ob 10. uri dopoldan. Sestanek je jako važen in naj prav nobeden organist v tem okolišu ne izostane. Poročal bode odposlanec Društva organistov iz Celja o važnih zadevah. Torej dne 21. julija vsi v Leskovec!
Razne novice iz Šmartna ob Paki. V pondeljek, dne 6. t. m., nas je napravilo večje število udov tukajšnje kmetijske podružnice izlet na kmetijsko šolo v Št. Jur ob jiuž. žel. Bili smo prav zadovoljni, posebno ob povratu, ker smo bili veliki nevarnost utekli. Ko smo namreč imeli svoje skupno kosilo v Kinclnovi gostilni, je ob nevihti treščilo v isto. Strela je obiskala razne sobe in zdrknila v 'klet, le naši sobi je prizanesla. Hvala Bogu! — Gospodarska zveza je tukaj najela skladišče za moko, sladkor itd. in ravno takšno skladišče gradi sedaj tudi celjski mestni mlin. Namenjena sta posebno za gornjo Savinjsko dolino. — Govori se tudi, da se snuje velika delniška družba za zgradbo nove tovar-. ne lojevih sveč. Delničarji so v prvi vrsti iz števila nasprotnikov naše električne zadruge. Tovarna bo stala menda tam, kjer je že enkrat bila, ali vsaj v bližini. Napeljava električnih naprav bo kmalu končana, tuintam že imamo provizoričnio luč, zanimanje se prijema vedno širših krogov, še celo mlajših od ženskega spola glede monterjevl — Naši penzijonisti se strašno dolgočasijo pri golem taro-kiranju pri Tišlerju, pa so si omislili novi šport, namreč: krajevno društvo demokratov Pribičevič-Žerjavove sorte. Ravno za odbor jih je: tri učitelji, dva uradnika, sami penzijonisti, »en Ribničan, po celem svajtu znan«, en Srb, pa par zapeljanih fantov, torej sami tujici. Najimenitnejši je predsednik, znani veliki narodnjak V. Weber, potem pa nek profesor, o katerem se ne ve, ali je penzijoniran, ali odslovljen, ali kaj že. To so tudi krušni očetje naših par ! orjuncev, ki imajo svoje zavetje blizu Tišlerja. Pred par dnevi so imeli tam svoj skriven ponočni shod, o katerem se še ne ve, ali je bil zato sklican, da so iskali tatove, ki
so ravno tam pred nekaj meseci izpraznili magacin, ali iz drugega vzroka. — Letina ne bo kaj posebnega zaradi večnega deževja. — Najhujši udarec za nas in za sosedne župnije pa je trgovski polom g. R. Peveoa v Mozirju. Oškodovanje kmetov na sadju, posebno pa na hmelju, gie v milijone. Ali ste slišali vi, gospodje davčne oblasti v Slovenjgradcu? Ne tirajte nas kmetov v obup!
Proces proti osemkratnemu morilcu. Dne 6. t. m. se je pričel v Limburgu v Nemčiji znameniti proces proti več kratnemu morilcu Fricu Angerstein, prokuristu v tovarni v Haigern. Angerstein je umoril osem članov svoje rodbine, nato pa zažgal svojo vilo, da bi zabrisal sledove zločina. Obtožen je tudi več poneverb, katere je izvršil v škodo svojega gospodarja. Vzroka strašnega dejanja Angerstein ni priznal. Zločin je zasnoval zelo zvito, da bi speljal policijo: na napačen sum, da so ga izvršili razbojniki.
5	sekiro je ubil najprej svojo ženo, nato taščo, služkinjo, in končno svoje otroke. Nato se je vlegel spat. Ko ga j« zjutraj zbudil vrtnar, je ubil tudi njega in enaka usoda je zadela nato še nekega uradnika in vajenca iz tovarne. Končno je ubil še svojo sestro in knjigovodjo Darza. Po strašnem zločinu je ranil še sebe, potem zažgal vilo ter obležal v bližini, hoteč s tem speljati policijo na napačno sled, češ, da so ga napadli in oropali razbojniki, ki so pomorili stanovalce vile, njega pa ranili. Pravi zločinec je bil pa 'kmalu odkrit in v zaporu je Angerstein vse priznal. Razprava je trajala celi teden in je bil Angerstein zaradi vsakega umora — torej osemkrat — obsojen na smrt.
Društvo »Marijanišče« ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 19. t. m., ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih, Miklošičeva ulica. Člani se vabijo, da se občnega zlbora polnoštevilno udeležijo! — Ravnateljstvo.
»Radio-Balsamica.« Zahvala spoštovanemu g. dr. Iv. Rahlejevu v Beogradu. Podpisani Mihajlo Kovačevič se Vam najtoplejše zahvaljujem za ozdravljenje revmatizma v rokah, nogah in v vseh telesnih sklepih, vsied katerega se nisem mogel gibati ne z nogami ne z rokami in sem bil odvisen od tuje pomoči; nisem zamogel ne jest: ne piti, ker sem imel revmatizem v vratu in v sklepih. Nobeno .sredstvo do sedaj mi ni pomagalo, a Vi ste mi z Vašimi lekom Radio-Balsamica v kratkem času bolečine olajšali; Ko sem se prvič namazal z Vašim Radio-Balsamica, pc-stalo mi je veliko slabše, bolečine so bile po mazanju skozi eno uro veliko hujše, potem pa so popustile in po vsakem mazanju mi je postalo boljše. Zdaj mi je popolnoma dobro in za to se Vam še enkrat najtoplejše zahvaljujem in Ves hočem vsakemu bolniku najtoplejše priporočati. Porab i, sem do sedaj štiri steklenice, a zdaj je peta, ki mi jo pošljete. Z odličnim spoštovanjem in se zopet zahvaljujeml Mihajlo Kovačevič 1. r., Selo Ravnje, p. Bogatič, okrug Šabac. Občinski sod potrjuje resničnost. (Pečat.) Predstojnik soda M. L. Djokič 1. r. — Lek proti revmatizmu Radio-Balsamica izdeluje, prodaja in pošilja preti plačilu: Laboratorij Radio-Balsamica, dr. Ivan Rahlejev, Beograd, Kosovska ulica 43. -	836
Opozarjamo vse čevljarske mojstre in trgovce s čevljarskimi potrebščinami na današnji oglas tvrdke Seršen
6	Stegmüller v Mariboru, Koroška cesta 39, radi iznajdbe »■Novo.«
Dopisi.
Sv. Areh. Cerkveno slavje se obhaja letos v nedeljo, dne 19. t .m., kar bodi v vednost romarjem, izletnikom in turistom.
Št. Ilj v Slov. gor. Zakaj smo in bomo vedno zoper So kole? I. Ker so Sokoli avantgarda Pribičeviča, ki je največji nasprotnik slovenskega naroda. On hoče uničiti naš mili slovenski jezik in naš narodni živel j. On hoče ne s vse posrbitL Zato, ker so Sokoli velesrbski hlapci, ker ne čutijo s svojim slovenskim narodom, smo zoper «je in se bomo zoper nje bojevali do skrajnosti, kakor smo se vedno bojevali zoper vse svoje narodne nasprotnike. 2. Ker so Sokoli strastni svobodomisleci in nasprotniki duhovščine. Če tudi osebno niso vsi popolni brezverci, a dejstvo je, da veje v organizaciji Sokola brezverski duh. Sokol je svobodomiselna, veri in cerkvi sovražna organizacija. Zato je za našo mladino in naše ljudstvo pogubna. In zato moramo vse, ki jim je kaj mar za vero in večno življenje, svariti pred njo. Sam glavar slovenskih Sokolov se je na nekem zborovanju izjavil: Sokol ne more biti dober katoličan. Kdor vsega tega ne veruje, je ali hudoben, ali pa s slepoto udarjen. 3. Ker mladino tudi nravno pokvarjajo. Opazujte jih! Nič drugega ne prirejajo, kakor veselice in plese. Hodijo kot cigani od krčme do krčme, pomagajo krčmarjem priganjati goste, so njih priganjači, godejo cele noči, plešejo cele noči in pijančujejo cele noči, tudi čez policijsko uro. Drugi dan pa se hvalijo, koliko polovnjakov so spili. To je vso njihovo izobraževalno delo! Tako ne bodo ljudstva moralno in gospodarsko vzdignili. To so grobokopi slovenskega naroda. Torej, neizprosni boj proti njim!
Ceršak pri Št. Ilju v Slov. gor. Naši fabriški delavci se zelo jezijo, da morajo plačati davek na ročno delo. Pride na enega več tisoč kron na leto. Ubogi ljudje! Pa veste, kdo je ta davek vpeljal, kdo izmozgava ubogio delavstvo? Čutje! Za ta davek je glasovala demokratična stranka, ki Vas, uboge delavce, vabi v »Unijo«, ki Vam pošilja brez-versko »Domovino.« Za ta davek je glasoval poslanec dr. Pivko, za katerega sta toliko agitirala Siokolaša Ferk in Hercog. Če prideta ta dva človeka k Vam, naženite ju z mokrimi cunjami! Pamet, pamet, delavci!
Gornja Radgona. Ciril in Metodova nedelja je bila i» ljutomersko orlovsko okrožje tako svečan praznik, da ne bi bilo prav, če bi »Slovenski Gospodar« o tem ničesar ne poročal. Naše ljudstva je orlovsko mladino tako lepo in prisrčno sprejelo, da so očesa mnogih postala rosna. Veličasten je bil vhod v cerkev. Na čelu so se mogočno dv>-

»SLOVENSKI GOSPODAR.«
Siran 5.
gali ljutomerski in križevski prapor ter zastava domače Mladeniške zveze s sliko slovanskih blagovestnikov, zavoljo katerih zastava v Avstriji ni smela v javnost. Za zastavonoši je svirala domača godba, za njo pa so korakali ponosni »Orli« in junaške Orlice. Nad 200 jih je bilo z na-raščajniki vred. Za temi pa se je valila ogromna množica domačih in tujih gostciv, ki so prihiteli na našo slavnost. Mogočno je vplivala na naše ljudstvo cerkvena slovesnost: dopoldanska in popoldanška. Da, orlovska organizacija razume ljudsko dušo, ker je iz ljudstva in zato ji je bodočnost zasigurana. Krasen je bil tabor pred cerkvijo. Ves trg je bil napolnjen in zato je tako lepo in navdušeno govoril zastopnik mariborske orlovske ekspoziture. Tudi popoldanska prireditev je bila tako sijajna, da kaj takega nismo pričakovali. Prosta zabavo je poživil domači in križevski pevski zbor pod spretnim vodstvom g. Ašiča. Po prireditvi želimo samo to, da bi se naša mladina v prav obilnem številu oklenila prelepe orlovske organizacije. Ob koncu izrekamo na tem mestu prav prisrčno, zahvalo vsem, ki so na ta ali oni način, z delom ali z darili, v cerkvi in na veseličnem prostoru pomagali, da je prireditev tako izvrstno uspela. Izrecna zahvala gre č. p. Pavou, ki nam je tako velikodušno prepustil prostor, dal na razpolago ljudi in živino ter vse druge stvari, ki so, se pri pripravah nujno rabile. Njemu, vsem prirediteljem in pomočnikom prisrčni: Bog plačaj! — Pripravljalni1 odbor.
Leskovec. Bridka izguba je zadela ugledno kmeisko hišo na Bosem bregu v Repiščah. Mati, 12 otrok: 6 hčera in 6 sinov, izmed katerih je najmlajši tri dni poprej še bil pri sv. birmi, je milo jokalo. Neizprosna smrt je vzela dne 19. m. m. skrbnega gospodarja in očeta Antona Kranj]ca. Dolga vrsta pogrebcev je pričala, kako je bM rajni pri vseh priljubljen. Gospod Bog, bodi dobremu očetu in skrbnemu možu bogat plačnik, ¡blagi materi in otrokom pa sladek to-lažnik!
Zreče. Onidan je naš g. župan dopolnil 20 let, odkar mu je bilo izročeno vodstvo občine. Istočasno pa je obč. blagajno na skrb prevzel sedanji g. blagajnJčar. In prija- j telji so izračunih, da je skozi njegove roke do danes šlo 1,864.700 kron občinskga denarja.
Dobrna. Poteklo je 100 let od časa, ko sta svetlobo sveta zagledala dva moža, katerih imena spadajo v »prosvetno« zgodovino našega kraja. Obe osebnosti je zdaten del sedanjega roda poznal še osebno. Prvi je pri nas ustanovil še danes obstoječo »farno bukvarnico.« To je dne 26. maja 1825 v Pilštanju rojeni Henrik Križan. On je postal duhovnik dne 26. julija 1849. Pri nas je za kaplana služil od leta 1852 do 1856. Umrl je kot župnik pri sosednem Sv. Janžu na Vinah. Tam si je za spomenik postavil novo župnišče, pri nas pa novo knjižnico. Dotična omara še zdaj služi prvotnemu namenu. In med knjigami se nahaja tudi zvezek z imenikom tistokratnih članov izobraževalne ustanove. Njegovo izobraževalno delo je razširil ka-nonik-župnik Karol Gajšek. Rojen dne 26. oktobra 1824 v Vojniku, za duhovnika posvečen dne 6. julija 1848. K nam je za župnika prišel dne 15. avgusta 1869. Tu se je za olepševanjem cerkve lotil olepševanja med ljudstvom. Pojeg že obstoječe knjižnice ustanovil je: bralno društvo. V to svrho je priredil posebno bralno sobo. V isti še danes najdeš tistokrat novo oskrbljene klopi in mizo. Temu društvu je načel: val kaplan Janko Vraz. Ta je kot župnik pri Sv. Flori jamu 'blizu Rogatca tam umrl v šoli med pod-učevanjem. Sčasoma so se v naš mirni kraj zanesli narodnostni prepiri. Sila istih je segala celo v šolske prostore. N. pr.: Nekega dne bi šolarji morali peti nemško pesem. Besedilo niso razumeli. Vsled tega petje ni šlo gladko. S tem so si zaslužili eno uro zapora. Prizadeti se na kazen spominjajo še dandanes. Narodnostni spor je povzročil zanimanje za časnike. Število bralcev se je razmnožilo v toliko, da smo leta 1982 našteli: Vsaka tretja družina bere svoj list. Dopisovala je šoli odrasla mladina. Ta vnema pa je dala podlago živahnejšemu prosvetnemu delovanju v novejši dobi, t. j. od znamenitega zborovanja Bralnega društva dne 8. prosinca 1894 naprej. In pričujoča črtica veljaj kot spomenica za dvojno skraja omenjeno stoletnico.
Kokarje. Zaradi nove sv. maše pri Sv. Frančišku Ks. dne 19. t. m. se preloži lepa ali lookarska nedelja na dne 26. t. m. Slovesnost po navadi.
Vojnik. Nekako čudno smešni so postali nekateri zastopniki tujih in judovskih zavarovalnic. To se je pokazalo že pri več strankah v bližini našega trga, ker se predstavljajo kot zastopniki Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Ko pa stranka novo polico dobi, tedaj šele na veliko začudenje spozna, da se dotični zastopnik ni odkritosrčno . predstavil, to je dokaz, da si na odkritosrčni način ne upajo nekaterih strank pridobiti. Imena so nam sicer znana, pa za danes še molčimo, ob prvem prihodnjem slučaju pa pridemo z imeni na dan. Torej pazite, ako hočete v slučaju nesreče brez tožbe zavarovano svoto dobiti. Zavarujte svoja poslopja pri edini domači slovenski Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. — Strela je užgala tri kozolce. Dne 6. t. m., ob enih popoldan, je nad Gloiboče in Crešnjice nastala grozna nevihta, kar še stari ljudje ne pomnijo, dež je lil in treskalo je in užgalo je v Globočah kozolec Jožefa Dobrotinšek, p. d. Pepelnak. Bližnjim sosedam se je zahvaliti za njihov trud, da se gospodarsko poslopje ni užgalo. Kozolec je bil zavarovan za 3000 dinarjev pri najbolj zanesljivi Vzajemni -zavarovalnici v Ljubljani. Ravno ob obmenjeni uri je strela užgala obenem 2 kozolca v Pod gorju-Črešnice, ki sta bila zavarovana za malenkostne svo te. Voda je napravila veliko škode, ker je podvalila nekaj pšenice- in izruvala krompir in koruzo. Po vinogradih je voda tudi naredila veliko škode.
Gornja Ponikva. V nedeljo, dne 26. t. m., priredimo Ponkovčani žalni dan v spomin padlim vojakom iz naše župnije. Vrši se odkritje spomenika padlim vojakom v sve-Kvni vojni, katerega je omislil odsek Orel sporazumno z rodbinami prizadetih žrtev. Spored: dopoldan: zjutraj navadno nedeljsko opravilo; ob devetih prenesejo Orli v spre
vodu od Brezovčanove hiše ploščo do kapelice pred vasjo; pri kapelici Orli pozdravijo prizadete po vojni. Nato proslavijo spomin padlih vojakov domača društva, nakar se prenese plošča v spremstvu duhovnikov do nove župnijske cerkve. Ob desetih sv. maša za padle, katero opravi bivši vojni kurat g. M. Ratej. Po sv. maši se vrši odkritje spomenika. Govorijo razni govorniki. Popoldan: ob treh ve-černice; nato se vrši v prostorih osnovne šole svetopisem ska žaloigra v petih dejanjih »Izgubljeni sin«, katero vpri-zorijo člani Orla in Prosvetnega društva »Slomšek.« Sosedne župnije, pridite ta dan na Ponikvo, da z nami vred proslavite spomin padlih vojakov. Ob'enem si lahko ogledate že skoro dogotovljeno našo župno cerkev. Na svidenje! Bog živi!
Rajhenburg. Prostovoljno gasilno društvo se vsem udeležencem svcje proslave dne 5. t. m. prav lepo zahvaljuje. Posebno ižnenadenost nam je napravilo gasilno društvo Gaberje-Celje s svojo lepo društveno zastavo, in oddaljena društva Zagreb, Bled, Škofjaloka, Račje z doposla-nim darilom srebrnega žreblja. Čč. gg. opat trapistcv in domači župnik sta blagoslovila novi prapor z lepim darilom traka domače občine. Trg Rajhenburg in gasilno društvo je imelo ta dan nepričakovano veliko slavnost s prvim gasilskim praporom celega Posavja. V pomoč in slavo!
Sromlje pri Brežicah. Tu smo položili dne 9. t. m. k večnemu počitku Martina Sotllerja, posestniškega sina iz Gornje Pohance. Umrl je po dal jši bolezni v cvetu svoje mladosti, bil je komaj 24 let star. Pokojnik je bil kremenit značaj, mirne, plemenite naravi ter izredno nadarjen. Šolal se je na drž. kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel., koji zavod je dovršil leta 1919 kot prvi odličnjak. Bil je namenjen za očetovega naslednika na domačem posestvu, toda neusmiljena smrt mu je mnogo prezgodaj upihnila luč življenja. Bodi mu lahka domača žemljica, katero je gorko ljubil; težko prizadetim staršem in sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
Gospodarstvo.
ŠE NEKAJ O ŠMARNICI IN DRUGIH SAMORODNIH
TRTAH.
(V od govor zvestemu prijatelju šmarnice.)
Kolikokrat v življenju se pripeti, da človek zajde nehote na pota, kjer ga zadene nesreča in nešteti so bili slučaji, da je nepoučen človek zavžival snovi, vsled katerih je moral umreti.
Še danes pravzaprav ne vemo natanko, koliko strupa povžijmo v tem ali drugem živilu ali pijači. In če bi to tudi vedeli, bi sie zavživanju gotovih tvarin bržkone ne odrekli, bodisi iz gole kljubovalnosti napram prijateljskim opominom, ali pa iz kakšnega drugega namena. Saj se tudi tobaku ne odrečemo, dasiravno dobro vemo, da vsebuje nikotin (kemična formula: CIO H14 N2), ki je strup za vsako živo bitje, da ne govorimo o ljudeh, ki vživajo opij, morfij, kokain in druge strupe ter s tem škodujejo sebi in zarodu svojemu.
Žival je v tem oziru pametnejša od človeka. Konj ne bo pil vode, kateri smo primešali samo majhen del žganja ali kakšne druge opojne pijače. Najneumnejša žival torej ve čisto točno, kaj sme žreiti, da ji ne bo škodovalo, toda najpametnejši človek često ne zna, kaj naj stori, da si o-hrani zdravje in zagotovi srečno življenje. Današnji človek bi najrajši pognal skozi želodec vse, dobro in slabo, ter se pri tem še čudi, da več ne prenese.
Eden zelo nevarnih strupov je metilni alkohol, katerega nahajamo v lesu in v sadežih raznih rastlin, pa tudi v šmarnici, kakor to kemična analiza jasno dokazuje. Metilni alkohol (kemična formula: C H3 O H) je nekaj čisto drugega, nego etilni alkohol (kemična formula: C2 H5 O H), ki ga vseujejo žlahtna vina. To dejstvo naj vpošteva g. Ferdinand Pajek od Sv. Miklavža pri Ormožu, ki je v svojem dopisu z dne 23. junija t 1. na uredništvo »Slov. Gospodarja« vstal kot mogočen zagovornik šmarnice. V svojem sestavku navaja člankar doslovno sledeče: »Saj tudi druga vina' niso nasproti šmarnici »nedolžni angeljč-ki« in vsebujejo istotako precejšnjo množino alkohola, če tudi ne metilnega.« Te besede zvene skoro tak», kakor da bi bilo vse eno, ali vsebuje vino metilni ali etilni alkohol. Temu pa ni tako! Gotova zvrst alkohola je tudi glicerin (kemični znak: C3 H5 (O H) 3) in vendar ne more nadomestiti etilnega alkohola. Pod besedo alkohol razumejo kemiki gotovo čez 100 vrst raznih kemičnih spojin, ki imajo to skupno lastnost, da izvirajo iz rastlinstva in nastanejo iz nasičenega ogljikovega vodika, ako vodik sam nadomestimo s hydroksilno skupino O H. Kemiki ne omenjajo nikjer, da bi etilni alkohol, t. j. vinski špirit ali vinski cvet, bil naravnost strupen za človeka, dasiravno vemo, da učinkuje v večjih množinah omamljajoče na človeško telo. Nasprotno pa navajajo, da je metilni alkohol, imenovan tudi lesni špirit ali carbinol otroven.
Dalje piše g. Pajek doslovno: »Kaj pa jle prav za prav šmarnica? Ali je to res tako- smrtnonevarna pijača? Poznam mnogo ljudi, kateri so popili na šmarničnih vinoto-čih velike množine šmarnice, pa kljub temu še danes nočejo umreti vsled zastrupljenja krvi po »metilnem alkoholu in otrpnjenju živcev.«
Odgovor. Da, tudi jaz poznam te ljudi prav dobro in še mnogi drugi jih poznamo. Vemo pa tudi, da gotovi ljudje uživajo še hujše strupe, n. pr. morfij, arzenik ali miš-nico i. dr., pa kljub temu nočejo tak&i umreti. Zakaj nam tega g. dopisnik ne razodene! — Človeški organizem je zares čudovito urejen mašina. Čim začuti le sledove strupenih snovi v sebi, začne takoj proizvajati protistrup, da si odpomore iz stiske in obdrži na ta način harmonično ali skladno delovanje vseh oiiganicv, t. j.: zdravje. Ce pa človek zavžije preveč strupa naenkrat, telo ne more zoper staviti temu svojemu sovražniku zadostnih množin proti-
strupa, čegar posledica je neskladnost v posameznih funkcijah ali opravilih človeškega telesa, kar imenujemo kratko: (bolezen.
G. Pajek trdi nadalje: »Poznam nekaj desetin ljudi, ki niso nikdar poskusili niti kapljice šmarnice, pa kljub temu so morali umreti. Ali je pri teh tudi bil vzrok smrti metilni alkohol in otrpnenje živcev?« Tukaj g. dopisnik očividno pozablja postavo Stvarnika, po kateri vsak človek mora umreti, pa najsi je šmarnioo pil ali ne. Da, umreti mora vsakdo, ne glede na to, ali živi pametno, ali se sam zastrupi, ali pa sam obesi. Vendar iz tega nikakor ne sledi, da si sami smemo krajšati življenje na ta ali drugi način.
Razen higijeničnih ozirov pa ne smemo prezreti gospodarskih razlogov, ki govorijo za pameten preustroj našega vinarstva v tej smeri ter za omejitev šmarničnih nasadov. Kaj še žlahtnega vina ne moremo spraviti na trg, kam naj potem pojdemo s šmarnico, o kateri pravijo vinski poznavalci, da ima okus po stenicah. Radi tega slabega okusa tudi grozdja od šmarnice ne marajo na mizo. Ta dejstva naj izpodbije vnet zagovornik šmarnice, ako jih more!
Naprošam zategadelj g. Pajeka ali katerega njegovih somišljenikov, kojemu leži šmarnica pri srcu, da napiše stvaren, jedrnat spis brez osebnih napadov, ki naj služi v korist dobri stvari. Edinole znanstveno in praktično vsestransko utemeljene razprave morejo razjasniti pojme ter spraviti naše vinstvo na sigurna pota. Osebna prerekanja sio popolnoma brezplodna in ne vodijo na uspehov. V slučaju, da se komu posreči poučiti našega vinogradnika o čem novem in boljšem, mu bodemo za to gotovo vsi zelo hvaležni. Dokler pa tega nihče ne stori, se bomo pač ravnali pi& naukih priznanih veščakov in lastnih strokovnih izkustvih, katera smo si pridobili s trudom tekom minulih desetletij.
Vekoslav Štampar.
Mariborski trg dne 11. julija 1925. Ta dan je bilo sadja, zlenjave, kakor tudi drugih živil v veliki obilici na trgu in zato so tudi cene pojenjale, čeravno v gostilnah o tem ničesar vedeti nočejo, kajti one prodajajo še vedno po isti visoki ceni, kakor do sedaj. Vsled hladnega vremena je bilo tudi 18 slaninarjev na trgu, ki so cene zopet malo zvišali in sicer so predajali svinjino po 25 do 30 din., slanino po 30 din. in drob po 20 din. kg; domači mesarji so pa cene malo znižali in so prodajali govedino po 10 do 19 din., teletino po 12.50 do 20 din. in svinjino po 17.50 do 20 din., klobase po 25 do 40 din., prekajeno meso po 30 do 40 din., loj po 10 do 15 din. in drob po 8 do 15 din. kg. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 1200 komadov. Cene so bile: piščancem 15 do 25 din., večjim 30 do 75 din. za par, kokošem 25 do 60 din., gosem in racam mladim 30 do 40 din., starim 50 do 100 din., puranom 50 do 100 din., domačim zajčkom 8 do 50 din., kozličkom 50 do 100 din., kanalčkom man-deljcem 100 din., balbcam 62.50 din., grlicam 30 do 40 din., ščenetom (mladim psom) 30 din. za komad. — Zelenjava, sadje, druga živila in cvetlice. Cen so bile: krompirju 7 do 9 din. za mernik (7J4 kg), oziroma 1.50 do 2 din. kg; čebuli lanski 5 din. kg, letošnji 2 do 3 din. kg; letošnjemu česnu 4 do 6 din. venec, ohrovt 1 do 1.50 din., ohrovtovi repi 0.75 do 1 din. komad, solati 3 do 5 din. kg, glavnati solati 0.50 do 1.50 din, brazilijanski 1 do 2 din. komad; strocjemu grahu 5 din., stročjim pasu-ljem 5 do 7 din. kg, grahu 7.50 din. za liter; črešnjam (ki gredo proti koncu) 6 do 10 din. liter, jabolkom in hruškam (letošnjim) 10 do 12 din., slivam 12 din., okroglim 8 din., breskvam 18 do 25 din., marelicam 16 do 20 din., ribizlu 12 din. kg, jagodam 10 do 12 din., borovnicam 4 din., malinam 8 din. liter, pomarančam 1 do 3 din,, limonam 0.75 do 1.50 din. za komad; mleku 2.50 do 3.50 din., smetani 11 do 14 din., maslinemu olju 25 do 28 din., bučnemu olju 18 do 20 din. za liter, maslu 40 din., kuhanemu maslu 54 din. za kg-, karfijolu 3 do 12 din. komad, sirčku 1 do 7.50 din. za hlebček; cvetlicam različnim 0.50 do 7, oziroma z lonci 20 do 75 din., palmam v loncih 25 do 100 din. za komad. — Lončene in lesene stvari 0.50 do 150 din. za komad, lesene vile za seno 15 do 20 din, lesene grablje 20 do 25 din., brezove metle 2 do 5 din., leseni ročni vozički 800 do 1600 din. za komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. Radi deževja, katero je trajalo prejšnjo noč, so kmetje pripeljali samo 4 vozove sena in 3 vozove slame na trg. Cene so bile senu 65 do 70 din., slami pa 50 din. za 100 kg. Slamo so tudi prodajali po 2.50 din. za vsaki snop.
Veliki živinski in trgovski sejm se vrši dne 25. julija t. 1. pri Sv. Urbanu nad Ptujem.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 25 konj, 6 bikov, 337 volov, 528 krav in 24 telet. Skupaj 920 ko- . madov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 14. 7. 1925 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8.50 do 9,50 din., poldebeli voli od 7.25 do 8.25 din., plemenski voli od 6.50 do 7 din., biki za klanje od 6.50 do 7 din., klavne krave debele od 6 do 7.50 din., plemenske krave od 5 do 6 din., krave za klobasarje »d 2.50 do 4,50 din., molzne krave od 5 do 7 din., breje krave od 5 do 7 din., mlada živina od 6.50 do 9 din., teleta od 10 do 12 din. Prodalo se je skupno 359 komadov.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 3. julija 1925 se je pripeljalo 341 svinj, 4 koze in 1 ovco. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 55 do 90 din., 7 do 9 tednov stari 125 do 150 din., 3 do 4 mesece stari 250 do 300 din., 5 do 7 mesecev stari 350 do 450 din., 8 do 10 mesecev stari 600 do 750 din., 1 leto stari 1100 din., 1 kg žive teže 12 do 14.50 din., 1 kg mrtve teže 15 do 17.50 din., koiza komad 150 din. Prodalo se je skupno 194 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Vokrvsko meso od 12 do 20 din., meso od bikov, krav in telic od 12 do 20 din., tele-
Čje meso od 15 do 22.50 din., svinjsko meso sveže od 15 do 30 din.
ŽITNI TRG.
Vkljub slabemu vremenu, ki nas dnevno preseneča z dežjem, se je pričela po celi državi žetev. Od vseh strani prihajajo sedaj poročila o ugodnem poteku iste. Slabe vre imenske razmere niso dosti vplivale na razvoj klasja. Iz vseh delov države poročajo, da je kakovost novega žita, pred vsem pšenice, izborna in tudi po količini bo letošnja žetev presegla lansko. Ugodna poročila prihajajo pred vsem iz naše žitnice — Banata in Slavonije. Edino Bara-mja je letos trpela vsled silnega viharja, ki je uničil skoraj yes letošnji pridelek. Iz Slovenije so poročila ugodna. V nekaterih krajih so polja trpela vsled nalivov in toče, na splošno bo pa pridelek dober in obilen. Če Bog da še takšno letino koruze in krompirja, pa tudi v Sloveniji ne bomo trpeli pomanjkanja, kar se je žalibcg zgodilo letos po nekaterih krajih, kjer so morali ljudje že na pomlad kupovati moko in koruzo. — Iz Slovenije še niso znani točni podatki o uspehu žetve, pač pa iz Banata, kjer je žetev že skoro končana ter so ponekod pšenico že zmlatili. Preteklega leta so pridelali na oralu (jutru) 7 metercentov pšenice, letos pa 11 do 12 in še več. Takega uspeha že zdavnaj niso kmetje doseglii Upamo, da bo v Sloveniji uspeh žetve enako ugoden.
Cene so začele z czirom na novo žito znatno padati in kupci se vzdržujejo večjih kupčij. Vse čaka na cene, Od se bodo ustalile za novo žito in ki bodo z ozirom na položaj v inozemstvu znatno nižje od sedanjih. Danes ponujajo v Bački pšenico po 3 do 5 dinarjev in še cenejše, dočiim so jo pred enim mesecem držali po 4.50 din. za k¡g-Domača pšenica je pričela že izpodrivati amerikansko, katero prodajajo franko Postojna še vedno po 4 dinarje, do-icim stane madžarska celo 4.50 dinarjev 1 kilogram. — Enako kot pšenica je nazadovala v ceni tudi moka; promet je slab in italijanska moka še vedno domači konkurira. Domača moka se prodaja franko Zagreb še vedno po 6 dinarjev, italijanska pa po 5.50 do 5.60 dinarjev za 1 kg.
—	Pridelek ječmena je dober in kakovost odlična. Letošnje blago se je pojavilo že v manjših količinah na trgu, cena se mu pa še ni ustalila, ker ga ponujajo kmetje vedno ceneje. Danes se prodaja ječmen za pivovarne po 200— 210 dinarjev, za krmljenje pa po 190 dinarjev za 100 kg.
—	Pridelek ovsa je letos izvrsten. Novo blaigo se ponuja po 220 dinarjev, toda cena je previsoka. — Kioruza se je prodajala po 195 do 210 din. za 100 kg. — Promet je bil zelo živahen in precej koruze se izvaža po Donavi v Avstrijo in Cehoslovaško.	#
Hmelj. XI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu. Žatec, CSR, 9. 7. 1925. Vsled pomanjkanja padavin je hmelj le malo napredoval v rasti, pač pa že prehaja v cvet in tvori tu-intam tudi že kobule. V neškrcpljenih in v nizkih, slabej-ših nasadih so se uši pomnožile ter se obrambna dela nadaljujejo. Razpoloženje na trgu je mirno, cene so oslabele. Plačuje se od 3400 do 3500 čK za 50 kg. — Monakovo. Poročilo Nemškega hmeljarskega društva začetkoma julija. Nasadi se pridno obdelujejo in so brez vsakega plevela. Lanska mokrota in letošnja suša vplivata neugodno na razvoj rastline, katera je zelo vitke postave. Vidi se ji, da ni k splohn e pognalo, druge le nepovoljno. Tipično za Hallertau je dejstvo, da stoji poleg treh do štirih zdravih in krepkih rastlin ena, dve in clo tri prav slabih. Skoro v vseh nasadih se najde vsled vročine na posameznih rastlinah rdeči pajek, o katerem se še ne ve, ali ga bode deževno in imrzlo vreme pregnalo, ali se bode pa vsled vročine začenjal razprostirati tudi po ostalih še neokuženih rastlinah. Nadalje se opazuje, da hmelj izvanredno hitro •prehaja k cvetju, kar ni dobro znamenje. Dvoletni nasadi bodo brez pridelka. Množina letošnjega pridelka bo nekoliko večja od lanske, vendar bo kakovost prvovrstna. Hmeljarji se konečno opozarjajo na lepo obiranje, pravilno sušenje in basanje. — Alzacija. Stanje se vobče v nekaterih okraji', zboljšuje, v nekaterih pa posiaja slabše. — Anglija. Mrčes se pomnožuje.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56 do 57 din., francoski frank 2.69 do 2.74 din., italijanska lira 2.08 do 2.11 din., čehcslovaška krona 1.65 do 1.70 dih., avstr. šiling 7.95 do 8 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.05 centimov.
Univ. docent in primarij
pa Ivan laiko
naznanja, da izvršuje pre-svetljavo, slikanje in zdravljenje z Roentgenovimi žarki (Heliopan aparat) ob običajnih ordinacijskih urah.
Telefon 357.
Maribor, Slovenska ulica 4.
MALA OZNANILA,
IUDBI
IS«
Spominjajte se Dijaške vežerje!
E 515-25 16
Dražbesii okli o.
Dne 22. julija 1925 ob desetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba zemljišča vi. štev. 196 k. o. Slov. Bistrica, t. j.: enonadslropne hiše s trgov sko opravo, z gospodarskim poslopjem in vrtom.
Cenilna vrednost 75.000 din., najmanjši ponudek 50.000 din., vrednost trgovske oprave 1200 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače se pa opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, 'S, l	dne 26. 6. 1925.	810
Pozor!

Sprejme se učenec, kateri bi	Prodam 1 oTal njive na Ptuj-
imel veselje do mlinarske	ski cesti na Teznu. Naslov v
obrti; mora imeti dobro šol-	upravništvu. 818
sko izobrazbo, ter biti pošte- „	~ ~-,--:—
nih starišev, vse drugo ust-	Posestvo, 12 in pol orala, v
meno. Enako se sprejme mii-	Rošpahu pri Mariboru št. 105,
narski pomočnik, kateri ima	prodam za 450.000 kron. Ko-
dobra spričevala ter, da se je kol Alojz.	_8,18
izučil v umetnem mlinu; spre- „ • ~______
„k„v. »„i,„; a i u > najem se vzame posestvo v
mariborski okolici ET pol. ali pa proti plačilu; grem tudi za majerja na posestvo, katere bi sam vodil. Naslov v upravništvu.	837 2—1
:
umetni valjčni mlin na turbino v Zg. Polskavi pri Pra-gerskem.	817 3—1
Gabilo
na
zadnii obini sbo
■ ^šk Kmetijske zadrugi s? Jarenlni,
ki se vrši v nedeljo, dne 19. julija 1925 po rani službi božji v zgornji šoli.
Dnevni red: 3
1.	Poročilo likvidatorjev o izvršeni likvidaciji.
2.	Slučajnosti.
Jarenina, dne 12. julija 1925.
Alojzij Drozg, bivši načelnik.
Najnovejši iasfi&jiii»»!
v največje veselje vseh čevljarjev Sn občinstva, K ljubi zdravje, štedi denar in zahteva za svoje težko prislužene
prihranke res dobro, zdravo in moderno obutev! Prvi merilni in risalni aparatni sistem, svetovni patent »•NOVO«! Vsak čevljar s patentom »NOVO« brez ravnila, brez transporterja in kompliciranih računov mojstrski krojni risar in modeler! Vsak čevelj, napravljen po sistemu »Ntcvo«, se prilagodi nogi kot vlit! Vsakemu čevljarju najnovejša svetovna moda odprta knjiga! »NOVO« je edini predpogoj in temelj procvitu čevljarske obrti in ljudskega
zdravja! »NOVO«~čevlji so bodoča znamka sveta! Zahtevajte patent »NOVO« pri Vašem trgovcu s čevljarskimi potrebščinami, občinstvo pa ga naj zahteva pri vsar-kem boljšem čevljarju! Pišitte še danes za pojasnila tvrdki
Seršen & ^tegmlilfet»,
Maribor, Koroška cesta 59.	318
Kuharica, stara 19 let, z gospodarskim tečajem, želi mesto pri boljši rodbini v Mariboru ali Ptuju. Naslov v meni ali ustmeno": Karol upravništvu.	821 2-1 ko> Zgor. Polskava pri Pra-
813
Proda se dobroidoča pekarna
po ugodni ceni. Vpraša se pis-
toMfeMrtMPdH
14 letna deklica z dobro šol- Serskem-
sko izobrazbo zeli vstopiti kot	odda sc v najem v bližini Ma-
učenka v trgovino z mešanim	ribora žaga in mlin brez kon-
blagom. Naslov v upravništvu.	kurence, ali se proda ali za-
. i » *	menja za kakšno drugo po-
Vajenee, poštenih staršev se	Naslov v upra°llišfvu
sprejme v uk s popolno oskr-	Slov. Gospodarja. 846
bo v valjem mlin v Savinjski	^ J
dolini. Naslov v upravi. 839
Mesta majerja išče mlad zakonski par, razume vsa kmetijska dela, je trezen in zanesljiv. Naslov v upravništvu.
844 2—1
Pridno pošteno dekle, ki se razume na kuho boljše hrane in na vsa hišna dela, se takoj sprejme pri tvrdki Ludvik Krautsdorfer, Loče pri Polj-čanah.	848
Pridnega pekovskega učenca, ki se razume tudi na konje sprejme Pavel Feigl, Gaberje št. 20 pri Celju.	851 2—1
Mesto oskrbnice ali kaj slič-nega išče obupana mati, vzame tudi manjšo dobro idočo gostilno v najem ali na račun v bližini mesta. Apelira na blaga srca, da bi ji bilo mogoče skrbeti za svoje otroke. Dopise prosi na upravo lista.
847
Kmetje. Najboljši zamenjate bučnice, cele. ali luščene in rips v tovarni za olje J. Hochmüller, Maribor, Pod mostons št. 7. Tam dobite po ceni tudi prgo in otrobi.	849
Jabelka — slive. Potrebujem za izvoz veliko množino ja-belk in sliv. Kateri posestniki hočejo svoje blago najboljše spraviti v denar, naj pišejo name. Potrebujem tudi 6 naku-povalcev, ki morajo biti sami posestniki. Ivan Göttlich, veletrgovina sadja v Mariboru, Koroška cesta 126a in 128a.
841.
Na prodaj je po ceni 1 ročna črpalka s sesalno cevjo in cev jo za visoki pritisk; tudi drugo orodje, pripravno za gasilna društva ali upraviteljstva veleposestev. J. Cz., Slovenska ulica 37-1. 845 2—1
Splošne poljedelske stroje
nudi dolgoletna tvrdka
IVAN H AJNY, Maribor
Aleksandrova cesta 43, nasproti glavn kolodvora
Se po starih cenah, kljub temu, da so večina vse druge tvrdke radi povišanja carine, cene za 15—20% podražile. Posebno priporočam v nakup prvovrstne mlatilnice za ročni in vitelni pogon, vitle (večje in manjše), žitne čistilne mline, trijerje, sadne in grozdne mline, slamoreznice i. t. d. po najnižjih cenah in o-lajšanih plačilnih pogojih. Na vprašanja točna pojasnila, postrežba solidna. Ker bom primoran tudi jaz, ko bo sedanja zaloga razprodana, radi podražene carine, cene povišati, priporočam, da se čim preje od-ločijo cenj. posestniki k nakupu.
Samo 250 D
stane gumijevi dežni plašč zelo trpežen, isti boljše vrste 290 D. Najfinejši 460 D. Dobiva se v lepih barvah samo v
Pivi gorenjski razpolilialnld
IVAN SAVNIK. KRANJ 400
Istotam se razpošilja zopet vse vrste ma-nufakturnega blaga po zelo nizkih cenah. Zahtevajte vzorce in ceniki
Viničarji trezni in vestni, zmožni po 3 orale vinograda v najboljem stanu vzdrževati, se sprejmejo proti dobremu plačilu. Pismene ponudbe se sprejmejo pri Eliji Predovič, Krčevina pri Framu. Vstop v službo do 15. novembra 1925.
832
Krepkega in močnega dečka, črez 165 cm visok, od poštenih kmečkih starišev, sprejme takoj večja trgovina z meSanim blagom. Naslov v upravništvu SI. Gospodarja.	806 2
Vajenca sprejme takoj Franc Mere, kolarski mojster na Bregu pri Ptuju.	804 2
Ikoaom, oženjen, z dobrimi spričevali, želi službe za vino-gradno posestvo Naslov v u-pravništvu.	80 S 5
Na stanovanje in hrano se za prihodnje Šolsko leto sprejme deklica poštenih starišev, ki bo-de v Mariboru obiskovala meščansko šolo. Naslov pove uprava lista.	-o^
Hiša za vpokojenea z velikim vrtom, 2 in pol orala gozda, blizu železniške postaje se ugodno proda. P. Cernjavič, Sv. Ilj v Slov. gor. 816 2—1
Kupi se v mariborskem okraju v lepi ravni ali malo hriboviti legi kmečko posestvo s približno 20 oralev, z zidanim hišnim in gospodarskim poslopjem, večji sadonosnik (eventualno ludi vinograd),
fozd, dobre njive in travniki, 'onudbe z navedbo cene in plačilnih pogojev na upravni-stvo pod 814.	814
Prodam žage (Kreutzgatter). 2 hiši s 6 sobami, 2 kleti, ko-vačnico; vse novo zidano in z opeko krito, električna razsvetljava, ob železnici, brez konkurence za 175.000 D, plačilo ugodno. Več pove uprav-ništvo.	820 2—1
Prvovrstno večje vinogradno posestvo v mariborski okolici je ugodno na prodaj. Pojasnila daje Sonenvald, Maribor, Grajski trg 2.	842 2—1
t -!
Proda se posestvo z mlinom brez konkurence. Ivan Kovač Crešnjevec 1, Slov. Bistrica.
Nova dvonadstropna hiša s 4 stanovanji, vodovod, vrt, hlev ! se proda. A. Murko v Ptuju.
755 5-1
Kromatične harmonike prodam ali zamenjam s kolesom. Naslov v upravništvu. 827
Proda se malorabljeno moško kolo. Škofijska pristava v Lai tersbergu 214, p. Pesnica. 818
Žensko kolo še dobro ohranjeno, se po ceni proda. Naslov v upravništvu.	850
Mehki okrogli les za Sago kn-
f»oje proti takojšnjemu plati -u Matija Obran, Loška ulic?
št. 15. Maribor.
664 fr-1
Jesenove in orehove hlode lepe od 30 cm debelosti naprej brez grč kupuje proti takojšnemu plačilu franko Maribor lesna trgovina Albin Paulit, Maribor-Karčevina, Praprotnikova ulica št. J 96.	778 1
Brusimo britve, škarje noit
itd. Električna brusarna (v brivnici Koštomaj) Celje, Prešernova ulica 19.	lit

EHBaS
Prodam hišo s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, velikim vrtom in I veliko ključavničarsko delavni-
I co v Brežicah, pripravno za vsako drugo večjo obrt Nt slov nuitvu.
v uprav
802 8
Nove bicikle 2000 do 2250 t» 2500 D, plašče in zračnice garnitura 250, 300 in 350 D, pp lipe, dežne plašče 500 in 800 D., 1 -dro galico 1 kg 8.50 D, ra-..jO 15 D, cepilne in žepne nože, fajfe in vse vrste galaate-rijskega, špecerijskega ic vrvarsl \Vračko,
"_ 754 10-1
Pozor! Ravno došlo blago, nt ve cene. Platno, barhenti, druk hlačevina, svileni robci, suk-no itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. 4®
Prvovrstni angleški in ostrav ski plinski koks na drobno iE debelo dobavi po znatno znižanih cenah Mariborska mestna plinarna.	IS'
Salojdin, Sulikol, Hyperman-gan so preiskušena sredstva proti oidiju itd. na trti. Z navodilom vred se dobi v dro-
geriji Sanitas, Celje. 833
Črna. Hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v Črni ima svoj: občni zbor dne 19. junija oi' 12. uri opoldne v svojih pro-štorih z običajnim sporedom. Ako bi občni zbor ob določeni' uri ne bil sklepčen, se vrši uro pozneje drugi občni zbort ki bo sklepal b vsaki udeležbi članov. Oabor.	828
Suhe gobe
jajca, maslo, kupuje vedne po! najboljši dnevni ceni trgovina Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Obenem naznanja, da se dobi v trgovini Mala Nedelja vsakovrstno železo i» vse drugo blago po konku-» rettčnih cenah.	824 M
-
-


-'.J»	.	-
16. julija 1925.
.SLOVENSKI GOSPODAR..
Stran 7.
SVOJCEM PADLIH IN POZABLJENIH VOJAKOV, POKOPANIH NA MARIBORSKEM MESTNEM POKOPALIŠČU NA POBREŽJU,
občinam, društvom, meščanom avtonomnega mesta Maribor, prebivalcem mariborskega okraja!
Že več kot deset let je, kar so legle prve žrtve iz svetovne vojne na mariborsko mestno pokopališče na Pobrežju. Pokopani so bili tja sinovi našega naroda, tam spe trpini drugih narodov, vsi padli za groznimi ranami ali strti po neizprosnih boleznih.
Danes leže pozabljeni, zapuščeni v hladnem objemu slovenske zemlje, le tupatam porosi kaka solza na njihov prah, tupatam grobovi malo požive, kakor da bi scvetela iz njih junaška kri, drugače pa je tam molk, strašna tihota, pozabljenost . . .
Drugod žrtvujejo svojci, državne oblasti, občine, društva in drugi znatno več kot pri nas za prelepe spomenike iz kamna, brona ali železa, ki jih postavljajo padlim vojakom, svojim sinovom, bratom. Množice romajo z globoko iskrenostjo k ostankom žrtev svetovne vojne, krasijo njih grobove s piramidami rož in vencev — pri nas pa, kakor da za nje ni spomina, kakor da je živjala vojna mimo nas . . .
Čas pa je, Mariborčani in drugi, da se zdramimo, čas je, da popravimo, kar smo toliko časa odlašali, čas je pokazati, da v pijeteti do mrtvih svojcev in tujcev, ki počivajo pri nas, nočemo in ne moremo zaostati.
Zato na plan! Kakor Drava valovi skozi naše mesto vedno nemoteno naprej, tako naj vzvalove naša srca v ljubezni, požrtvovalnosti in usmiljenju do vseh pozabljenih, pokopanih na Pobrežju, a tudi drugod, kjer večno snivajo sinovi našega naroda. Kdor le more — in kaj ne premoreta ljubezen in požrtvovalnost! — se pač odzovi temu klicu v obliki primernega denarnega pri-»pevka, bodisi na nabiralnih polah, bodisi na drug način, ko potrkamo na plemenita srca. Urediti hočemo naše vojno pokopališče, gomile naših sinov, grobove tujih vojakov, teh v zavesti, da bodo tudi tujci naše sinove, ki počivajo v tuji zemlji, počastili enako dostojno Odlikovanje, ki ga hočemo pripeti na junaška prsa vsem brez razlike, vsem znanim in neznanim, pa bodi v obliki spomenika, ki stoji njim v spomin.
Lep, mogočen in dostojen mora biti ta spomenik, zato se pa poprimimo dela vsi. Žrtvujmo denar, sodelujmo in to brez razlike strank in jezika, stanov in starosti, da bo čimprej izvršen naš načrt, vsem padlim in pozabljenim vojakom v slavo, mestu Mariboru in njego vemu okraju v čast, potomcem pa v dokaz, da so njih predniki ljubili «voje sinove tako v življenju kakor v smrti.
Bodimo bratje in kakor bratje in sestre izvršimo skupno to delo!
V Mariboru, na Vidov dan 1925.
Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni prem inolim vojakom v Mariboru.
Za Udruženje vojnih invalidov, podružnico Maribor:
Anton Krepek, predsednik. Za mariborsko mestno občino: Jože Stabej, ©bč. svetnik. Za vojaško oblast: Dr. Matej Justin, san. podpolkovnik.
Katoliški vojni kurat: Pavel Zavadlal.
Pravoslavni vojni kurat: Peter Trbojevie.
Odborniki: Franjo Geč, kapetan-invahid; Tone Gmaj-ner, urednik; Anton Gvajc, profesor; Anton Golež, Martin Pravdič, Jožef Žagar, profesor, Jožef Fras.
ZAHVALA.
Podpisana posestnika se
Viaiemni zavarovalnici »Ljubljani
za v polnem obsegi^ izplačano odškodnino po požaru is-preno zahvaljujeta in zgornji zavod kot domačo zavarovalnico najtopleje priporočata.
Bevče pri Velenju, dne 11. julija 1925. 825	Jože in Ivanka Goltnik.
E 133-25
Diražfee&i okllo
Dne 5. avgusta 1925, dopoldne ob 9. uri, bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ledinek v Slov. gor., Vi. št. 23, cenilna vrednost 69.329 din. 80 p, vrednosti pritikline 4919 din., najmanjši ponudek 49.499 din. 20 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v šlodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. goricah,
dne 30. junija 1925.	808 3—1
m
E»! I w i'i V* I iWJ ! HIU U kVvVl %'J1 v V WV1SV'
Razpis.
Vabilo
na
redni občni zbor
Postjiliice t Križercih r. z. z z.
Id se vrši dne 3. avgusta 1923, ob 3. uri popoldne, v poso-jilničnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1924.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako ob določeni uri ne bode zadostno število udov navzočih, se bode pol me pozneje sklepalo pri vsakem števihi.	813
Načelstvo.
Vsak ^«n svet*
goveje meso
po 12. 15 in 17.50 din. 1 kg, kakor vse vrste mesa, svin- | jetina, teletina itd., dalje vse vrste prekajenega mesa, | kakor šunke, klobase vseh vrst. Dnevno sveže
mleto meso
pri
Tovarni klobas in mesnatih izdelkov
R. WELLE
[	Filijalka: Maribor, Gosposka ulica 28.
Prifiriča se
Tiskarra sv. Cirila t IiriiMtrn.
Za, poljske kpiže
%1 mnogi telijo Kristusove podob) (korpu-e). Da usireže ljudem, jih je oskrb la Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, > er se dobijo po sledečih cenah: 63 cm ▼eliki po 850 D, 75 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 80 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 930 D in po 1280 D, 120 cm ve' 1700 D.
Stenski križi
z leseno podobo (korpusom) stanejo; felikosl SO cm po 42 in 77 D, 33 cm po 33 In 00 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D 40 cm po 140 D.
Stenski križi
s kovinasto podobo stanejo v raznili velikostih po 4, 12, 18 in t4 D.
Stoječi križi *
t kovinasto podobo stanejo v razni! velikostma in Izpeljavah po 22, 24, SO in 86 D.
Izpeljava je zelo okusna in soiid t r se toplo priporoča, da si vsak, kdor kriie potrebuje, ist kupi m Tisk. sv. Cirila v Maribor«.
v. isA'jrytj'ri* fsfe.1v«: »s* ^ fNŽi,fs*'|<*«j>v»ifs/«!fsA.»i«,fs<» ■
Trajna vrednosti
$«**Mj<9 v*i«o darila iz zlata fn »rebra, ker obdrih i« f« $z«teka mnogih let svojo prvotno vrtdnost Ure, jeriafc«,
prstani, zap«*tsi*4 kakor tudi vaaX*> vrstna zlatnina K« srebrnim, nakit, P« predmeti za dH*f» no uporabo, v aaf» lepši in najboljši kakovcsti dobi •« dobro in po ceni jw| tvrdki Suttner. Zahtevajte SI**? ilustrirani c^miM, za katerega j« Ia ¿otlati samo ] dintija na;
ODPOSILJALNiCO UR H. SUTTNER,
V LJUBLJANI št. 992, Slov eni j».
Za ndebnast edjemaleev se mareje ea sadapai ■itev paketa primotati tudi dobra in fina E1m-vila lepate is drugi k« s ji etični preparati lakaft astri* Fellarja,
Županstvo trga Središče ob Dravi razpisuje ofertno licitacijo
za. prodajo
občinskega mlina in žage, s stiskalnico za olje, stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem, vrtom in trav- ; nikom.
Pogoji so na vpogled med uradnimi urami v obč. : pisarni.
Pismene ponudbe v zaprtih kuvertih z naslovom: »Ponudba za nakup občinskega mlina in žage v Srčdi- ; šču ob Dravi« je vložiti najkasneje do vštetega 31. jui. j 1925 do 17. ure.
Županstvo občine trg Središče ob Dravi,
dne 30. junija 1925.	784 3—1
la PORTLANDCEMENT
v sodih po 190 kg in 200 kg, in v jut vrečah po SO kg v vsaki množini po tovarniški ceni priporoča v nakup
TOVARNA CEMENTA ZIDANEMOST.
«■■■KffiBeBHBMvassaaanBBaaejmftBK®!»
is
Uaaufaktaro in konfekcijo, vezenine, pletenine Ltd. kakor maike in žeaake obleke po meri k lastne prvo-vrstae krajaiaice ter praetog in diva dobita proti agadaaara Mtplaiavsuite le pri tvrdki,
DAVORIN J0HAN IN DRUG0VI
dražbi z t. z. *arlfe»r,V«|ainlt*a nI. 2, ?is,:rnaGr8QxrtlievA hI. I

Ia modra galica garant. 99.4%
la žveplo dvakrat rafinirano znamka »Ventilator«
Ia kolomaz
Ia amerik. prašno olje Ia amerikanski bencin Ia amerikanski petrolej
in vsake vrste Ia amerikanskih mineralnih olj znamka »Standard« se dobi po najnižji ceni pri tvrdki
Avgust ŽlAhtlč,
razpečavanje mineralnih in kemikalnih izdelkov Slovenska ulica 2, MARIBOR Slovenska ulica X
' Telefon št. 66.

DENA
si prikrantte, ako kupit* sMnufakiurno bi*,;;*
vCeljuJPrisoInctft
Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega bfe. -2 -kakor: sukno za moške, volneno za ženske, hlaie»vt tiskovino, baržun, barhent, belo platno, rujavo pla&w siogavice, pavola, vsakovrstno moško ter ž* ko pasfša. frrisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in piM£ platno za srajce, klot, čepice in naglavne ruta.
ii* opustit« ** pr».pri#ati! Za oblic« obiik m pr^aMlSir'
Alolz Drofenlk
Slirni tra 9 C*tl« Slavni trtt 9
Postrežba točna!	Mera oblbuii
«BI
IBB
rr s:
in opreme za konje za lahko in težko vožnjo, dežne plahte za konje in vozove, svetiljke za kočije, ovratniki, nagobčniki za pse. Dalje velika izbera kovčekov in torbic za potovanje, nahrbtniki, gamaše, gonilni jermeni za mline, žage itd. Popravila se sprejemajo ter točno in solidno izvršijo.
Mapibo r»
Trgovina in zaloga:	Sedlar, in torbar. deL:
Aleksandrova c. 13.	Slomškov trg štev. 8,
¿IBBBBBBBBBBBBBiBnHBBinBBBBBBBBBB
Stran 8.
»SLOVENSKI GOSPODAH«
Domače sredstvo, katero Vam je potrebno
in ki bo tudi pri Vas ob vsaki priložnosti pokazal« ^ svoje bolečine olajšajoče dejstvo, je: LEKARNAR» JA FELLERJA ELSA-FLUID. Vrelec moči! 2« skoz 26 let izkušen in priljubljen! Znotraj za že« j lodec, pri krčih in bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Hitro deluje kot sredstvo za drgnjenj« pri revmatičnih bolečinah in v vseh slučajih, kje» masaža potrebna! Odstrani nahod in stori neobčutljivega proti mrzlemu zraku, je enako dobro za oči, ušesa, zobe, glavo, usta in grlo. Z zavojnino im poštnino stanejo: 11 paket s 6 dvojnat. ali 2 specialne steklenke . . 62 D, I paketa s 6 dvojnat. in 2 specialne steklenke . 96 D. 8 pakete s 12 dvojnat. in 2 specialne steklenke . 130 D, 6 paketov s 18 dvojnat. in 6 specialne steklenke . 240 D, Naročila točno naslovtii na:
V» FlSIJLl&R, lekarn v Stubici Don ji, Elsatrg 341, Hrvatska.
16. julija 19X
fBD5»IHMBBBflBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBEgBBBaBI9BE8BBBn&

Sobarico
na deželo sprejme
ED. SUPPANZ, PRISTAVA. fiiWWiabaiatfIEHFTO
II
Za nadopolnitev paketa se priporoča: ELSA-SVEDSKE KAPLJICE za želodec, ki pospešujejo prebavo. ELSA-ZAGORSKI SOK proti kaš-lju in bolečinam v prsih.
II
:■: l-l '-K i HIH! HI Ki H t KIK il-II KIKIKIK i K' Ki K't-Í' K
APNO
B Eiforja, Portlandcement v vsaki množini in smlraj sata Traven« in vsa druga železnina se kupi ceneje kol k	drugod s staroznani
veletrgovini z železnino in gradiveim materiialom
I. Andraschitz
Želite kupiti
močno, trpežno blago za oble* ke, se potrudite t starotnano trgovino
Josip-aFarkaš
Sv. Jurij ob Sčavnici,
kjer najdete vedno veliko U-biro najnovej8ih vzorcev po novih znižanih cenab. Pravi barvarski druk in platno, sešite srajce, gate, hlače domačega izdelka. JamSeno čisto bučno olje. Priporočam se za obilen obisk.

E
Denar naložite
itaiboliS« in naivaritelie pri
Spidnjcštajerski ljudski posojilnici r,z.zn.z.
v Mariboru, Stolna ilica št. 6.
ki obrestuje hranilne vloge po
8% * 10%
oziroma po dogovoru.
■
E
H E
m
m ■
■ ■
m
B B
B B
m
Kurje oii.
o sr
o s (—1.
a>
3
S»
Dobi se v lekarnah in droge-rijah ali naravnost v tovarni in
glavnem skladišče
M. Hrnjak, lekarnar
Sisak,
msifl*,*'®»íür'ág^Ssi., .¡-i«	vmmm ...	„ .
fsdnikov trg Maribor Vodnikov trg Ali sem Že obnovil naročnino
---Ñ3EÍ»
Somišljeniki inserirajte
aaiiPBWBWBB«BgiBBaBBIgBBBBBBBaBa!tBBBBSgagaBiigBB«WiaWBg
Naloiita danar trn pri
ljudski posojilnici v Cclj
===== reglstrovanl zadrugi z neomejeno zavezo. =
Cankarjeva uliea 4, poleg davkarij«
(poprej pri »Belem volu«)
kjer je najbolj varno naložen in ne najvišja obrestuje. - Eentni in invalidni davek plačuj«
posojilnica.
9
- i 3
Vrhunec fino mehanike. Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletno jamstvo. Brezkonkurenčni pisalni stroj sedanjosti ie edino
ST0EWER-REC0RD
3L.TTID-
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1.
Špecijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni
papir vedno v zalogi.
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga vi Kropi in Kamni gorici.
Ptanaj tebljaraka zadruga, Krop« {Slovanija)<
ifciefoo tnterurban: Fodnaat,
Vsi v, nnšo ■ t po ko ■pftdajoói železni izdalki.po Ilnitrovttnl cenilci ne PMpolago! — Prodaja ■
Brzojavk«; Ratsaga ropa,
za zgradbe, les i. t i, žeblii za čevlje, Kljuke za jodebe, zid, cevi, žlebe Itd, plečenine, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige.
oib in vabah najceneje, no ne" debelo trgovoamr *^

' ^ riirtiritiruri r-
V	rA V M ^	O V
Zadružna gospodarska banka d. d.9
Podrasenlca y Maribora«
MFIL ^ lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, Izvršuje vse bančne posle najkulantneje!#— Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu;
Poobla^enl prodajalec srečk državne razr* loterije*

V '.* V r,' r

■ » r \ (f i r r.-.» » «.rt, r , rS ■ M
. A SÍMK.JL A V«	fci ti ki kili
\ U*k 1 i.vkarnc »t. Cirila t Maribora.
Od (jot orni urednik: Jani; J Gole«.
izdaj« konju»™ i j »Slo«. &otpudar^k,