inFOTOlACiJE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XII. JANUAR 1983 ŠT. 1 (126) Zimska idila v obratu Rakovnik Prodaja v leta 1982 DOMAČA PRODAJA Gospodarske razmere v preteklem letu so narekovale tudi v prodaji drugačne ukrepe pri oblikovanju prodajne politike kot bi to veljalo za normalne gospodarske pogoje. Tako smo imeli s kupci sklenjenih 400 pogodb, ki niso bile v klasičnem smislu, temveč smo se s kupci samoupravno sporazumevali tako pri oblikovanju prodajne vrednosti kot tudi pri združevanju deviz. Prodajne cene smo v 2. polovici leta povečali za Premaze 8 odstotkov Smole 15 %, istočasno pa smo legalizirali tako imenovane »proizvajalne cene« ter s tem prenesli prevozne stroške na kupce. Že omenjeni pogoji so narekovali tudi prilagajanje asortimana tako z vidika ekonomičnosti kot vidika odstotka uvoznih surovin. Za TOZD Premazi smo načrtovali doma prodati 20 tisoč ton, realizirali smo 18,4 tisoč ton, kar je bilo za 1800 ton več kot leta 1981. V a-soritmanu je bil največji primanjkljaj pri nitro lakih, saj je teh bilo za ca. 1000 ton manj kot smo na- črtovali in 500 ton manj kot leto poprej. V grupi sintetike smo plan prekoračili, predvsem je to zaradi uvedbe Medolux emajlov za široko potrošnjo v 3. kvartalu. Večja prodaja je bila disperzijskih barv, medtem ko smo razredčil prodali v enakih količinah kot smo načrtovali o-ziroma nekoliko več kot leto poprej. Za leto 1983 načrtujemo prodati enake količine kot je bil plan leta 1982. Gotovih izdelkov TOZD Smole smo doma prodali 5860 ton, kar je enako kot leta 1981 in plan realizirali 98 %. Povečali smo prodajo poliestrskih smol za laminiranje in (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) dosegli 3000 ton, vendar za 800 ton manj kot smo načrtovali. Večje količine pa smo prodali Oleoftalov in to predvsem sojinega alkida. Za leto 1983 načrtujemo povečanje smol za 30 % v skupni vrednosti 852 milijonov. Vodja prodaje J. Aleksič IZVOZ TOZD »Premazi« KLIRING V SZ smo izvozili 3205 ton prema-mazov v skupni vrednosti 9,024.807 cl. dolarjev, kar je za 512 ton manj kot smo planirali oziroma 1468 ton manj kot v letu 1981. Zadnji dve leti postaja izvoz na to področje vse manj zanimiv; kupec izredno pritiska na znižanje cen (za avtoemajle v II. polletju 1982 celo do 23 %), poleg tega pa so v blagovni listi predvsem zahtevnejši proizvodi, ki vsebujejo veliko surovin iz uvoza. Zaradi navedenih vzrokov v II. polletju 1982 nismo prevzeli nobenih novih naročil iz SZ in se je izvoz nanašal predvsem na ladijske barve, za katere smo podpisali pogodbo že na začetku leta z enakomernimi dobavami do konca leta. Čedalje večji problem postaja tudi prevoz blaga, posebno v zadnjem kvartalu, ko smo morali zaradi prevelikih zalog celo ustaviti proizvodnjo za izvoz. Letošnji izvozni načrt je za 515 ton večji od realizacije v letu 1982. Pri realizaciji le-tega pa bomo dali predvsem poudarek na: 1. vezane posle 2. možnost konverzije 3. izvoz prek jugoslovanskih firm, ki imajo svoja predstavništva v zahodni Evropi. V okviru blagovne liste pa bi se morali odločiti predvsem za proizvode, ki vsebujejo veliko domače substance. KONVERTIBILA V letu 1982 smo na konvertibilno tržišče izvozili 807 ton blaga v vrednosti 1,147.368 ZDA dolarjev. Količinsko smo plan presegli za 51 %, vrednostno pa za 4 %. (Vzrok: izvoz večje količine razredčil). Vsa prejšnja leta smo imeli izključno klasičen izvoz, v letu 1982 pa smo prešli na kompenzacijske posle. Ta oblika sodelovanja predvsem ustreza socialističnim konvertibilnim državam, katerim prav tako kot nam primanjkuje konvertibilnih sredstev. Tako smo v Bolgarijo izvozili večjo količino ladijskih barv ter nekaj lazur, v bodoče pa obstaja obojestranski interes za razširitev asor-timana in bistveno povečanje izvoza. Tudi s Poljaki smo podpisali kompenzacijsko pogodbo, katera je bila delno realizirana v letu 1982, razliko pa bomo izpolnili v tem letu. Za tekoče leto smo planirali 812 ton izvoza v vrednosti 1,295.000 ZDA dolarjev. Prizadevali si bomo razširiti kompenzacijske posle z ostalimi državami ter povečati izvoz po čl. 67 ZDP, kajti klasičen izvoz pomeni ob obstoječih predpisih le nujno zlo; svetovna konkurenca je zelo močna, devizne cene imajo tendenco padanja, naše izvozne spodbude so prenizke, zlasti za področja s plačilom ZDA dolarji (prekomorske države). TOZD Smole Na konvertibilno tržišče smo izvozili 1075 ton v skupni vrednosti 1,070.378 ZDA dolarjev. V primerjavi s planom se je izvoz alkidnih smol povečal za 46 °/0, medtem ko smo poliestrov izvozili manj kot smo načrtovali. V letu 1981 je celoten izvoz odpadel na Združene arabske emirate ter Kuwait; v preteklem letu pa smo ga razširili še na Bolgarijo, Poljsko, Iran in Italijo. Povpraševanje po smolah je bilo precej večje kot po premaznih sredstvih. Cene smol na svetovnem trgu so padle in to tendenco je čutiti tudi v letošnjem letu. Tudi devalvacija nam zaenkrat ni prinesla pričakovanih učinkov; povečale so se cene izvoznih surovin istočasno pa so se bistveno zmanjšale izvozne spodbude za prekomorske države v razvoju, na katere pa je odpadel večji del našega izvoza. Od izvoza (zlasti poliestrov) nam je ostalo večkrat manj deviz kot smo jih uporabili za uvoz surovin. Vse to je negativno vplivalo na odstotek pokritja pri izvozu. Zato smo že prejšnje leto iskali rešitve v kompenzacijskih poslih (Bolgarija, Poljska) ter izvoz v okviru maloobmejnih sporazumov (Italija). Tudi v tekočem letu bomo dali prednost tem vrstam poslov in tako poskusili čim manj boleče realizirati plan, katerega nam bo dokončno postavil SISEOT. Vodja izvoza E. Gvozdenovič INVENTURA 1982 Za nami je velika naloga, ki ki smo jo opravili za leto 1982. Po izdatni pripravi so bili rezultati samega popisa zelo dobri. Naloga je bila o-pravljena v enem dnevu. Popisne komisije, kot tudi skladišča so bili pripravljeni za izvršitev poverjene naloge. Pohvalna je ugotovitev, da je delo bilo opravljeno v rednem delovnem času. Razlike, ki so bile ugotovljene, kažejo na prizadevanja vseh zaposlenih, kakor tudi zavesti, da mate- rial ob stabilizaciji in pomanjkanju surovin predstavlja primarno nalogo slehernega člana delovne organizacije. Kljub temu pa je bilo nekaj pomanjkljivosti pri inventuri drobnega inventarja in o-snovnih sredstev. Ugotovljeno je bilo ob redkih izjemah, da so nekateri premalo skrbeli za pregled drobnega inventarja, s katerim so bili zadolženi. Postavljen je bil rok 31. 12. 1982, da se stanje popolnoma uskladi. Priporočljivo bi bilo, da vodje stroškovnih mest med letom večkrat izvršijo pregled in uskladitev zadolžitev z ustrezno finančno službo. Pri osnovnih sredstvih je bilo ugotovljeno, da so pomanjkljivosti v glavnem pri inv. ploščicah, ki jih je treba nadomestiti, kakor tudi ob spremembah iz drobn. inventarja v osnovna sredstva ali obratno. Za inventiranje počitniških domov in predstavništev pa bi kazalo inventuro opraviti na koncu počitniške sezone, oziroma ob obiskih v republikah naših predstavništev. S tem bi občutno zmanjšali stroške izdatkov za inventuro. IL COLOR 2 »VPRAŠANJA« Ne pade mi v glavo nobena druga ideja naslova za odgovor »Colorj e-vemu Janezku«, objavljen v 12. (zadnji) številki »Colorjevih informacij« vulgo »Zvitorepec«, kot sem ga napisal. Zakaj tak naslov? V zadnjem času se je v kolektivu razpaslo delovanje le njega tako, da se na DS ali drugih oblikah samoupravljanja postavljajo vprašanja o zadevah, ki bi morale biti delegatom jasne, že ko pridejo na sejo oziroma, ko sklepajo o stvareh na sejah. Zato tudi nisem preveč presenečen, da »ta mal Janezek« tudi sprašuje. »Colorjev Janezek« mora imeti izredno dolge noge, da prestopi ograjo in pade v jamo, ki je ograjena po vseh predpisih z mrežo, visoko okrog 1,5 m z vhodnimi in manipulativnimi odprtinami, ki jih ponoči, ob praznikih in konec tedno zapirajo. Resnica je, da na ograji ne piše »Nezaposlenim vstop prepovedan«, vendar je na njej pritrjen znak s podobno vsebino. V kolektivu pa imamo zrele ljudi, ki ne lezejo tam, kjer je nevarno, otroke pa brez spremstva starejših ne vodimo po tovarni, No, ker se je Janezku ob padcu posvetilo, da o tej novogradnji v Color ju nič ne vedo, ga moram spomniti, da se o tej investiciji razpravlja že polni dve leti. Pisanja, razpravljanja in tudi že »hude krvi« je bilo med kolektivom več kot dovolj. Obširnejša predstavitev je bila objavljena v št. 11 Colorjevih informacij v oktobru 1981 pod naslovom »Delo in načrti smolarjev« kot uvodnik, ki ga je napisal ing. Miroslav Lazar. V članku »Izgradnja obrata PE drogov v AP Kosovo« v maju 1982 pa je bila opisana povezava investicij v 7. reaktor in izgradnjo PE drogov v reprokompleks, z vključitvijo Iplasa s proizvodnjo AFK in AMK ter italijanskega partnerja. V devetmesečnem poročilu DSSS je bila na kratko opisana faza, v kateri se projekt nahaja (oktober 1982, št. 10). Praktično na vseh DS tozda Smole je bilo razpravljano o tej investiciji, kot tudi na zborih delavcev. Želim, da bilo to pisanje zadnje pred otvoritvijo zagona 7. sektorja, ker bo v tem času potrebno mnogo, mnogo truda vložiti v delo in vodenje investicije. Poročilo o poteku investicije pa bo ob četrtletju objavljeno v »Colorjevih informacijah«. Delavci DO Color, TOZD »Smole« so se v letu 1981 odločili na osnovi predinvesticij skega elaborata za razširitev proizvodnje poliestrskih smol (februar 1981) in programa izvedbe rekonstrukcije kotlovnice, sistema ogrevanja in hlajenja (junij 1981) za izdelavo investicijskega programa za razširitev proizvodnje poliestrskih smol in v ta namen odobrili potrebna sredstva. Program je bil izdelan v decembru 1981, DS TOZD Smole je v skladu z Zakonom o investicijski dokumentaciji imenoval ocenjevalno komisijo, ki je investicijski program ocenila in priporočila DS, da odobri nadaljnji postopek za pridobivanje soglasja SOZD, GZS, Republiške komisije za oceno investicij in pri Institutu Ljubljanske banke. S polnim angažiranjem dela delavcev Color j a je dobil projekt vsa odobrenja in dovoljenja za pričetek del. Med postopkom pridobivanja soglasij so izhajali novi zakoni o investicijah, o pridobivanju kreditov itd. in je bilo zaradi tega potrebno od decembra 1981 pa do oktobra 1982 izvršiti številna noveliranja programa, izdelati projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo, izdelati samoupravne sporazume o sofinanciranju projekta in zagotoviti njihov sprejem pri sofinancerjih itd. Mnogo je bilo tudi »polenčkov«, ki so sprejem investicije zavrli za 5 mesecev, kolikor kasni po terminskem planu. Ko smo zbrali sredstva, jih izločili na poseben račun, smo investicijo prijavili pri SDK, pričeli sklepati pogodbe in novembra pričeli z gradbenimi deli. Dela potekajo normalno po zastavljenem planu, kljub pomislekom nekaterih o »mrtvi zimski sezoni« in s pet mesečnim zamikom. V nadaljevanju so prikazane v glavnih črtah »generalije« investicije: Predmet investicije: 1. Rekonstrukcija kotlovnice — uvedba enotnega medija za ogrevanje reaktorjev in povečanje zmogljivosti za ogrevanje predvidenega 7. reaktorja (16 m3). 2. Dograditev nizkega aneksa, v katerem bodo montirani rezervoarji za AFK in AMK talino. 3. Dograditev visokega aneksa, v katerem bodo nameščene: komandna soba, garderobe, prostori za kontrolne laboratorije, sanitarije, itd.). 4. Izgradnja energetskega bloka, v katerem bodo nameščeni: električni agregat, CO2 naprava, kompresorska postaja in polindustrijski laboratorij. 5. Dograditev skladišča sipkih materialov. 6. Dobava in montaža 7. reaktorja. Zmogljivost po izgradnji bo znašala 19.800 ton na leto, povečanje za 7.800 ton s proizvodnim programom alkidnih in poliestrskih smol, dosedanjega standardnega programa in uvajanjem nekaterih novih kvalitet smol za industrijo laminatov, gradbeništvo in lesno industrijo. Investicijska sredstva (ocena vlaganja z eskalirano ceno do konca leta 1983): din Osnovna sredstva 211,766.000 Obratna sredstva 47,616.000 Finančna konstrukcija: Krediti LB Sovlagatelji Krediti izvajalcev Lastna sredstva din 77.800.000 (30 %) 52.000. 000 (20 %) 48.000. 000 (18,5 %) 81.582.000 (31,5 %) Terminski plan: Rekonstrukcija kotlovnice julij—avgust—september 1983. Pričetek montaže 7. reaktorja je predviden septembra 1983, končanje konec decembra. Pričetek o-bratovanja v februarju 1984. Zaradi že omenjenih kasnitev pa predvidevamo pričetek rednega obratovanja v juniju 1984. Vodenje investicije: vodja projekta: Lazar Miroslav, dipl. ing., ekipa se sestavlja po potrebi iz delavcev DSSS in TOZD Smole. Izvajalci: — gradbena dela: »Gradbinec«, Kranj, — rekonstrukcija kotlovnice: »Prva Iskra«, Barič, — izdelava in montaža 7. reaktorja, »Prva Iskra«, Barič, — nadzor: IBE, Ljubljana. Poleg omenjenih izvajalcev je še vrsta proizvajalcev, ki so bili izbrani v soglasju z investitorjem, za elektro, strojne instalacije in druga dela. Vid Koželj, dipl. ing. Izvolili smo novo skupno disciplinsko komisijo Ker je mandat skupni disciplinski komisiji potekel, je delavski svet delovne organizacije razpisal neposredne volitve v skupno disciplinsko komisijo DO »Color« za 21. 12. 1982 in imenoval volilno komisijo DO. Na osnovi tega razpisa so bili sprejeti potrebni sklepi na delavskih svetih TOZD »Smole«, TOZD »Premazi« in DSSS, izveden kandidacijski postopek, ki so ga vodile OO sindikata in izvedene volitve, ki so jih vodile volilne komisije in volilni odbori TOZD »Smole«, TOZD »Premazi« in DSSS. Delavski svet delovne organizacije je na podlagi poročila volilne komisije delovne organizacije ugotovil, da so bili 21. 12. 1982 v skupno disciplinsko komisijo DO »Color« izvoljeni: Predsednik — Miro Zidar. Člani — Bogdan Babnik, Vojko Dubokovič, Matjaž Kern, vsi TOZD »Smole«, Frane Erman, Brane Škulj Viktor Šulc, vsi TOZD »Premazi«, Darko Borčnik, Bernardka Osovnikar, Alojzija Križaj, vsi DSSS. Zunanji člani — Janez Koželj, Drago Robas in Marjeta Gregorin. Viktor Potočnik COLOR 3 Srečanje upokojencev Manjkalo je le še pet dni do novega leta. Dan je bil hladen vendar brez snega. Z Zbiljskega jezera pa se je dvigala gosta megla. Vendar pa je bilo razpoloženje v sobi prijetno in veselo. Za mizami so sedeli naši sodelavci — upokojenci. Sivi lasje, zgarane roke, nagubani vendar veseli obrazi, veseli in srečni, saj so se zavedali, da je ponovno minilo leto, da so še vedno del CO-LOR-ja in da nismo pozabili te naše bližnje in daljne zgodovine. Od 79 povabljenih se jih je udeležilo 51. Vsi so prejeli skromna darila. Zbrane pa so pozdravili predstavniki naše delovne organizacije: generalni direktor, predstavnik centralnega delavskega sveta in sindikata. Prijetno in zanimivo je bilo poslušati pripovedovanja o trenutkih, katere so naši upokojenci preživeli v delovni organizaciji: Prehitro je minil čas in bilo se je treba posloviti. Poslovili smo se z željo za ponovno srečanje v prihodnjem letu. Plesnik 200.000 km Naš voznik kombija IMV Vinko Tehovnik je uspel brez večjih popravil prevoziti 200.000 kilometrov, kar predstavlja izjemen dosežek. Ob tem mu iskreno čestitamo in želimo, da bi bil enako uspešen tudi z novim vozilom. Kje želimo letovati? Z anketnim vprašalnikom želimo ugotoviti, po katerih krajih imajo delavci »Colorja« v letu 1983 željo, da bi letovali, kako so bili v preteklih letih v posameznih krajih (lokacijah), kjer razpolagamo oziroma imamo nameščene počitniške kapacitete zadovoljni in če je v zvezi s tem potrebno izvršiti kake spremembe. V anketiranje naj se vključi čimveč delavcev »Colorja«, še posebno pa vsi tisti, ki imajo v letu 1983 željo, da letujejo v »Colorjevih« počitniških kapacitetah in tudi vsi tisti, ki so kdaj koli v njih letovali. Vprašalni list je treba izpolniti in ga ob koncu meseca januarja oddati v tajništvo kadrovsko-spl. sektorja. Viktor Potočnik ANKETNI VPRAŠALNIK O ŽELJAH PO LETOVANJU 1. Ime in priimek anketiranca ...................„.................. 2. V letu 1983 želim letovati v (na) ................_.............. a) Pag, avtokamp Straško, kjer imamo nameščenih 8 prikolic, b) Umag, avtokamp Finida, kjer imamo nameščene 4 prikolice, c) Umag, kjer razpolagamo oziroma imamo nameščene 4 hišice, d) Crikvenica, počitniški dom, kjer lahko hkrati letujejo 4 družine s tem, da po dve družini uporabljata skupno kuhinjo, e) Vogel, počitniški dom, f) V drugem kraju Slovenskega Primorja ali Istre, če bi bilo nekaj prikolic prepeljanih v ta področja. Menimo, da bi bil primeren kraj na tem področju...................................... (vpisati) Obkrožite črko pred krajem, kjer želite letovati. 3. Kaj menite o letovanju v avtokampu Straško na Pagu? a) je primeren, ker je v redu plaža in založenost trgovin in stanovitno vreme. b) ni primeren zaradi slabe plaže, slabe založenosti trgovin c) ni primeren zaradi prevelike oddaljenosti, d) .............-............................._... Obkrožite črko pred odgovorom, za katerega ste se odločili. 4. Kako ste z letovanjem v avtokampu Straško na Pagu zadovoljni tisti, ki ste kdaj koli že letovali? Odgovori opisno ............-....................................... 5. Kaj menite o letovanju v avtokampu Finida v Umagu? a) je primeren, ker je v redu plaža, založenost trgovin in zadovoljivo vreme, b) ni primeren zaradi slabe plaže, slabe založenosti trgovin c) je primeren zaradi kratke relacije, d) .....-..................-...._.........._...,... Obkrožite črko pred odgovorom, za katerega ste se odločili. 6. Kaj menite o počitniških kapacitetah »Colorja« in kakšne ukrepe predlagate? 7. Letoval bom v počitniških kapacitetah zakončeve OZD a) da b) ne 8. Letoval bom v drugih počitniških kapacitetah a) da b) ne 9. Kaj še predlagate? COLOR 4 Podpis anketiranca Polaganje tlaka v obratu II Večina zaposlenih je v decembru spremljala, nekateri pa so tudi aktivno sodelovali pri pripravah za polaganje keramičnih ploščic v obratu II, oddelek saržimice in ribal-nice. Gre za zaključevanje del pri rekonstrukciji obrata II, in sicer za delno spremembo vrstnega reda zaključnih del. V osnovni zamisli naj bi se ta dela predvidoma opravila po aktiviranju rekonstruiranega dela obrata II, da bi bilo čimmanj zastoja v proizvodnji. Ker pa se je zaključek rekonstrukcije iz znanih razlogov za nedoločen čas podaljšal — ostaja odprto vprašanje skladiščenja in doziranja praškastih komponent s pnevmatskim transportom — smo se konec novembra 1982 dogovorili, da v najkrajšem možnem času položimo tlak v obeh oddelkih, s tem, da se izkoristi čas novoletnih praznikov za sušenje. Organizirana je bila skupina ljudi, ki so prevzeli delo za posamezna področja: tehnološko, gradbeno, elektro in kovinarsko. Seveda je bilo potrebno tudi veliko dogovarjanj pri ostalih službah — pripravi proizvodnje, prodaji in organizaciji dela v samem obratu. Sedaj, ko so dela že zaključena, lahko ugotovimo, da je glavnino organizacijskega dela opravilo vodstvo obrata II skupaj z vodstvom vzdrževanja, dela pri polaganju keramičnih ploščic pa je izvršil »Gradbinec« Kranj, GO TOZD Ljubljana s svojimi koope- ranti. Lahko samo ugotovimo, da je z velikim prizadevanjem vseh sodelujočih delo končano v dogovorjenem času. Kaj nam pomenijo keramične ploščice v proizvodnih obratih? Predstavljajo v prvi vrsti veliko večjo možnost za vzdrževanje reda in čistoče na delovnih mestih. Prav tako nam pomenijo večjo varnost proti električnemu udaru, saj imajo u-strezen koeficient upora. Olajšan je tudi transport saržirnih in ribalnih posod do strojev in naprej v fina-lizacijo. Slednja je ostala že brez ploščic, kar pa bomo nadoknadili v času, ko bo aktiviran rekonstruirani del. Omogoča nam, da se čim bolj zmanjša razlivanje materiala po tleh, s čimer zmanjšujemo proizvodni kalo, itd. Pohvalno je tudi dejstvo, da se je čas zastoja izkoristil tudi za generalno čiščenje vseh naprav, beljenje sten in pleskanje strojev in rezervoarjev ter ostale opreme. Mnenja smo, da so z opravljenim delom zadovoljni v prvi vrsti vsi, ki delajo v obratu II, saj so se jim na ta način v veliki meri izboljšali pogoji na delovnih mestih. Prav pogoji dela na proizvodnih delovnih mestih pa morajo biti velika skrb vseh nas tako zaradi zdravstvene ogroženosti, kot tudi zmanjšanja napora pri delu. Slednje pa je tudi ena od osnov za povečanje učinkovitosti pri delu. Franc Petek, dipl. ing. Disciplinski ukrepi PRAVNOMOČNI SKLEPI 25. JAVNE OBRAVNAVE SKUPNE DISCIPLINSKE KOMISIJE JAŠAR JAŠARI, na delih in nalogah pomoč pri izdelovanju premazov, TOZD Premazi, je odgovoren, da dne 3. 8. 1982 ni opravljal svojih del in nalog, ker je med delovnim časom še s tremi sodelavci igral karte za denar. S tem dejanjem je po pravilniku o delovnih razmerjih storil hujšo kršitev delovne obveznosti in mu je bil izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. JANEZ BARBARIČ na delih in nalogah — enostavna opravila v o-bratu TOZD Premazi, je odgovoren, da dne 3. 8. 1982 ni opravljal svo- jih del in nalog, ker je med delovnim časom še s tremi sodelavci i-gral karte za denar. S tem dejanjem je po pravilniku o delovnih razmerjih storil hujšo kršitev delovnih obveznosti in mu je bil izrečen u-krep JAVNI OPOMIN. FRANJO HORVAT, na delih in nalogah — opravljanje težjih skladiščnih del v TOZD Premazi in bil že v postopku, je odgovoren, da dne 3. 8. 1982 ni opravljal svojih del in nalog, ker je med delovnim časom še s tremi sodelavci igral karte za denar in da je dne 20. 9. 1982 izostal z dela in svojega izostanka ni opravičil. Z navedenimi dejanji je storil hujše kršitve delovnih obveznosti, za kar mu je bil izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA — pogojno za dobo 12 mesecev. CIRIL JENKO, na delih in nalogah — pomoč pri izdelovanju smol v TOZD Smole, je odgovoren, da dne 3. 8. 1982 ni opravljal svojil del in nalog, ker je med delovnim časom še s tremi sodelavci igral karte za denar. S tem dejanjem je po pravilniku o delovnih razmerjih storil hujšo kršitev delovne obveznosti in mu je bil izrečen Ukrep JAVNI OPOMIN. MILAN BLAŽEVIC, na delih in nalogah — opravljanje težjih skladiščnih del v TOZD Premazi in bil že v postopku, je odgovoren, 1. da je dne 10. februarja, 29. maja, 17. julija in 29. julija 1982 izostal z dela; 2. da je dne 4. julija ob 8.00 uri samovoljno zapustil delovno mesto; Bilo je pred leti... Na fotografiji, posneti 15. aprila 1957 so od leve proti desni Alojz Jenko, Janez Založnik, Jože Rebolj in Mana Govekar. P. S.: Prosimo predvsem starejše člane kolektiva, da nam odstopijo za objavo fotografije starejšega datuma z navedbo dogodba, oziroma oseb. Fotografijo bomo po objavi vrnili. 3. da je dne 30. julija prišel na delo z enourno zamudo. Z dejanji pod točko 1. in 2. je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, pod točko 3. pa lažjo kršitev, za kar mu je bil izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA — pogojno za dobo 12. mesecev. JANEZ FERBAR, na delih in nalogah referent za LO in DSZ v delovni skupnosti skupnih služb in bil že v postopku, je odgovoren; 1. da je dne 1. 9. 1982 zlorabil stalno dovolilnico za privaten izhod; 2. da se dne 1. 10. 1982 ni vrnil na delo po opravljenem opravilu, za katerega je dobil dovolilnico; 3. da je dne 2. 10. 1982 neupravičeno izostal z dela. Z dejanji pod točko 1. in 3. je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, pod točko 2. pa lažjo kršitev, za kar mu je bil izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA — pogojno za dobo 12. mesecev. MIRO ŠUŠTAR, na delih in nalogah — programiranje na IBM v delovni skupnosti skupnih služb, je odgovoren, da je neopravičeno izostal z dela sedem delovnih dni in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti, za kar mu je bil izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA — pogojno za dobo 6 mesecev. Disciplinski ukrep OPOMIN je bil izrečen enemu delavcu v TOZD Smole, enemu v TOZD Premazi in enemu v DSSS. COLOR 5 UPOKOJILI SO SE... IVAN TOMŠIČ Konec oktobra se je invalidsko u-pokojil IVAN TOMŠIČ. V tovarni je delal dobrih dvajset let kot mizar. Pestila ga je huda astma, ki mu je preprečila, da bi še naprej vestno in natančno delal z lesom, napravil pano ali palico, popravil omaro ali vrata. Bil je član delavske kontrole DO in temeljne organizacije. Sodeloval pa je tudi v delavskem svetu. MIHAELA PREGRAD Malo je veteranov, ki bi se v tovarni zaposlili še kot mladenka ali mladenič, ji ostali zvesti v dobrem in slabem in jo po 35 ali 40 letih zapustili kot upokojenec. Mednje prav gotovo spada MIHAELA PREGRAD. V Color je prišla sedemnajstletna 1947. leta. Zaposlila se je v mešalnici, kjer je po opravljeni kvalifikaciji upravljala ribalni stroj-trovaljčnik. Tudi njej je škodljivo okolje načelo zdravje, tako da je zadnja leta opravljala lažja, fizično manj naporna dela. ANČKA ROZMAN Vedno je bilo toplo pri njej, v tistem majhnem prostoru s sušilnimi pečmi in policami. Dan za dnem, zadnjih dvanajst let, zanesljiva kakor ura. Brez odvečnih besed, s tihim nasmehom na licu. Nič čudnega, da so si nianserji izbrali prav njen prostor za pribežališče. Tudi njen prihod v tovarno nosi letnico 47 — torej polnih 35 let naporov in prizadevanj je prelila v barve, ki so nosile Color jev znak. Začela je v proizvodnji — v mešalnici, kasneje je delala v laboratoriju na stari in novi lokaciji pri sušenju barv v kontroli. Proti koncu delovne dobe jo je počasi izdajalo zdravje, zato si je zaželela kolo, ki bi ji olajšalo in skrajšalo naporno vsakdanjo pot v 6 COLOR službo. Nehote občuduješ skromnost vseh tihih sodelavcev, saj se praznine, ki se pokaže, zaveš šele takrat, ko odidejo. ALFRED SORJAN Druga zaposlitev v Color ju od 1. 9. 1959 do upokojitve. Delovno področje: plan, analize, AOP. MAJDA PIVEC Spominjam se prvih let po vojni, ko sem se, neizkušena mladenka s kolesom in cekarjem vozila v Ljubljano po denar za plače — nam je pripovedovala vedno mladostna Majda. Tudi ona je ena veterank Color j a, tistih, ki jim je bila prva služba tudi edina. »Ko se ozrem nazaj na teh petintrideset let, mi postane toplo pri srcu. Človek ohranja v srcu lepe trenutke, vse hudo, preskušnje in razočaranja pa hitro pozablja. Takrat, po vojni smo živeli skromneje, vendar je bilo v nas več pristnega zadovoljstva. Bili smo kot velika družina, ki se skupaj veseli in skupaj joka. Za malico smo imeli kruh, ki smo ga pomakali v sveže stisnjeno laneno olje. Pripravljali smo proslave, recitacije in predstave. Še dolgo so me klicali kar Micka, zaradi naslovne vloge Linhartove igre, ki smo jo uprizorili za novo leto. Tudi s športom smo se ukvarjali: streljali smo, pa smučali, ja lepo je bilo. Vsak čas prinaša svoje in sleherni dan je zato, da mu daš nekaj svojega, ga napolniš z veseljem.« Prav tega pa Majdi ni nikoli manjkalo in zato se posloviš od nje bogatejši za košček tistega optimizma, ki ga nam tolikokrat manjka. JOŽE REBOLJ Ob pogovoru z Jožetom Reboljem se mi je v mislih obudil Prešernov verz: »Življenje ječa, čas v njem rabelj hudi...« Jože je bil rojen aprila 1923 in je vojno vihro pričakal kot 18-letni vojni obveznik. Bil je večkrat ranjen na bojnih poljih od daljne Rusije do domovine. Leta 1947 se je zaposlil v kuhinji lakov. V tistem času je bilo v tovarni zaposlenih le 65 delavcev. Velik požar v takratni kuhinji je za nekaj mesecev prekinil redno delo. Z vztrajnim delom in prizadevnostjo zaposlenih jim je uspelo prebroditi vse težave. Izredno težke delovne razmere so načele tudi Jožetovo zdravje, tako da so mu operirali hrbtenico. Priznana mu je bila 30-odstotna invalidnost. Kljub temu je delal dalje kot kuhar lakov, kasneje v mali sintezi kot kuhar umetnih smol. Tam je januarja 1970 izbruhnil požar. Dobro se še spominjam Jožeta, ki je kot goreča bakla pritekel iz plamenov. Če ne bi bilo snega, v katerega smo povaljali gorečo postavo, bi bile poškodbe smrtne. Spet je bilo potrebno dolgotrajno zdravljenje v bolnici. Ob preselitvi proizvodnih obratov na novo lokacijo v Presko je Jože opravljal delo v oddelku efektnih lakov in alu bronz, in to vse do upokojitve. V Color ju je bil zaposlen 35 let in je živa legenda zlasti težkih let po vojni. Danes, ko bi lahko v miru užival sadove svojega dela, mu bolezen tega ne dopušča. Vendar mu prepričanje, da je bilo njegovo delo koristno, daje moč, da optimistično gleda v jutrišnji dan. Vsem, ki so v letu 1982 stopili v zaslužen pokoj, želimo predvsem zdravja, da bi lahko svoje življenjske sile usmerili v opravila in konjičke, za katere prej nikoli ni bilo časa. DR. JERNEJ KNIFIC: Zdrav kolektiv... V naši prenovljeni obratni ambulanti od septembra dalje ordinira dr. Jernej Knific. Skupaj z medicinsko sestro Marijo Polančič vsak torek in četrtek od 13. do 15. ure skrbi za naše zdravje. »Zdi se mi, da me je kolektiv dobro sprejel in moram priznati, da je delo že od začetka zelo pestro. Menim, da je to zdrava populacija, saj doslej nisem ugotovil kakšne posebne bolezni. Kot zdravnika splošne medicine pa me člani kolektiva obiskujejo v glavnem bolj zaradi zdravil na recepte.« Omeniti velja še, da vodita kartoteko vseh pacientov, sistematski pregledi pa so še naprej v dispanzerju za poklicne bolezni. Sreča v črnem klobuku Vršenje na kegljišču se je umiri- lo. Vojko je napovedal začetek prijateljskega novoletnega srečanja — kegljanja v mešanih dvojicah. Pogled mnogih, ki so se odzvali vabilu, je preletel vabljive medalje in dva prehodna pokala, lepo razvrščene na mizi pred kegljaškimi stezami. Lesene medalje z izžganim kegljem, kroglo in napisom so bile namenjene vsem udeležencem, prehodna pokala pa zmagovalni dvojici. Žrebanje dvojic je bilo prestavljeno na konec. Kegljanje je bilo bolj zanimivo, ker nihče ni vedel, s kom bo v paru in kdo bo sploh izžreban. Kegljači in kegljačice so drug za drugim odmetali po sto lučajev. Spremljalo jih je ploskanje in vzpodbujanje. Za živahno razpoloženje je poskrbel Jani s harmoniko in Ana z zvonkim glasom. Ob desetih je bilo kegljanje zaključeno. Na vrsti je bil najbolj zanimiv del — žrebanje dvojic. V črnem klobuku so bili listki z napisanimi imeni fantov, dekleta pa smo lepo po vrsti izvlekle po en listič in si prižrebale kegljaške pare. Miro je za sodniško mizo hitro sešte- val rezultate posameznih dvojic. Prehodna pokala, lesena pladnja, olepšana z izžganim kegljaškim motivom, sta pripadla Kati in Slavku. Slavnostno podelitev so izvršili Marko, Slavka in Jani. Medalje so izročili vsem, ki so kegljali in nekaterim, ki morda še bodo kegljali. Posebne čestitke so veljale pogumnim dekletom, ki so prvič sodelovale v tej Colorjevi druščini. Avtor medalj »akademski strugar« Jani pa je prejel litrski, pokal v trajno last. Po kegljišču je spet zadonela harmonika in v ritmu valčkov in polk smo zaključili prijeten večer. Vida Colorjev Janezek Poslavljalo se je že staro leto, njega pa od nikoder. Minil je Silvester, zakoračili smo v leto 1983 — malo bolj široko, stabilno, Janezka nikjer. Zbali smo se že zanj, da ga ni kdo počakal za vogalom, ko se je slednjič le prikazal. Nič kaj vesel ni bil njegov obraz, prav pogrešali smo njegovo razigranost. Da jo je dobil malo po prstih, je potožil. Da bo odslej previdnejši, vendar molčal pa da ne bo. Vse te organizacijske spremembe s prihodi in odhodi z dela, z obveznim in gibljivim časom so ga skoraj vrgle s tira. Da bi dobil pravo informacijo, je spraševal ljudi, od stare do nove tovarne, evidenti-čarke, tajnice in organizatorje. Dobil je toliko različnih odgovorov, da je resno podvomil, če so res vsi zaposleni v Colorju. Vzel je v roke Pravilnik in kmalu ugotovil, da si je kup stvari moč razlagati na reč načinov — kolikor predpisov toliko lukenj. Zato spet sprašuje: — kako je z delovno storilnostjo (produktivnostjo) v »bratih, kjer sta ob torkih od 14.00 do 16.00 prisotna ob enem stroju dva delavca, pa nobeden noče opravljati poslov za drugega? Dražgoški utrinek Posamezne zvezde so ugašale na modročmem nebu, ko smo zavili v prebujajočo se vas. Petelinje petje, pasji lajež, sem in tja hiteče postave so najavljale prazničen dan v Dražgošah. Nedelja, deveti januar, enainštiri-deset let od legendarne bitke pri Bičkovi skali. Prizadevni domačini pripravijo vsako leto na ta dan množična tekaška, smučarska in sankaška tekmovanja ter planinske pohode. Bil sem član patrulje šišenske teritorialne obrambe, ki je sodelovala na 12. odprtem prvenstvu Slovenije. Zaradi problemov s snežno odejo smo letos tekli brez smuči na devet kilometrov. Proga je bila razgibana, pokrita s parirni centimetri svežega snega, dosti naporna, saj so spustom sledili vzponi po kolovozih, poljskih in gozdnih poteh. Siškarji smo se kljub kratkotrajnemu treningu dokaj dobro odrezali. Za prvo-uvrščenimi smo zaostali manj kot deset minut in se med petdesetimi patruljami uvrstili v prvo polovico. TOPLOPODNA VOJNA K’se je šlo kakšn podn bomo dubl, smo to igro z drugm zgubi. Ker ne poznajo štosa, so izbrani vzore nam vzel spred nosa. Poden res ni prava mera zato ostala je zamera. Začelo pa se je to sranje, k’se je pripravlal silvestrvanje. Že takrat smo bli izjema, ki se z drugim ne ujema. Če bomo letos pohiteli morda 'mo druge dohiteli. V razvoju splošnem in omiki še vedno smo ostali...! Razvojna grupa štiri, k’se zmerom kod zameri Stati na ploščicah osem ur ni najbolj zdravo in pozimi ne toplo. Zato so se v razvojnem sektorju odločili za izolacijo tlakov v laboratorijih. Mojstri škofjeloškega Obrtnika so na keramiko nalepili najprej pluto, čez njo še topli pod in takoj je bilo bivanje v prostoru prijetnejše. ef COLOR 7 NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 diin 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošlji- te v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. februarja 1983. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! 'ZOLORJEVE INFORMACIJE številka I (126) leto 12, januar 1983. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kern, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Žreb je odločil NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA $:.i 5 E — ZZ rsa r-* -A mm ■ ? ■ '• •ZV O V O L £ T ti R ~E B Z K O K K R T ep O N R F I p R ■č E S T Z f- K R 3 E .... F EZ 5= £ zz. < O M z F D P k F> 3 T K R L •s- R K E N J> R L @5 £ L E K T K R m T Er R V L R C £ L o Sr O j> u K ti R R K r N U 5S,' N R M R s T t T Z ŠT R ti — O r O M R -E T R X O X/ O rr t rr* ti / T K R p R Sr R L R M o c O sr It; R K AZ R V r S. R £ r R — l/ m R K O z J> R R T Z J R s? o T V R R R R J Ost £ O ti s? L E T O E. V K R Z S T R ti K o Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 33 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v obratu Rakovnik. Komisija v sestavi Janko Lombar, Marija Dežman in Alojz Jakič je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Marto Ribič, drugo nagrado 150 din prejme Fani Sešek, tretjo nagrado 100 din pa Nataša Barle. Nagrade bodo izžrebankam izplačane po izidu glasila. Čestitamo! Ne prezrite! Ambulanta za poklicna obolenja se je 1. 1. 1983 preselila z Njegoševe c. 4 v nov zdravstveni dom Center, ki je v Meteljkovi ulici. Zato bomo letos hodili na zdravniške preglede v Metelj-kovo ulico, v zdravstveni Center, v II. nadstropje. ZAHVALA Ob smrti najinega očeta se zahvaljujeva sodelavcem za izraze sožalja, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Rezka Bertoncelj Anica Mrak ZAHVALA Ob smrti naše mame KATARINE PEČNIK se najtopleje zahvaljujeva vsem članom kolektiva za vso pozornost, ki jo je bila deležna od strani vašega kolektiva. Hvaležna hčerka Zefka Kralj in sin Jože Pečnik