THOUGHTS Naslovna slika:Brzice reke Soče — ob "Gregorčičevem letu" v spomin našemu Goriškemu slavčku. VSE kaže, da glede točnosti izdaje našega lista kar ne morem u-speti. Ko sem že na tem, da bom vsaj teden dni pridobil, pa pride kaj vmes: poštna stavka, morda nekaj več pogrebov drug za drugim, knjigoveznica odpove s časom za Misli ipd. . . Vsekakor bom še poskušal, saj obupal ravno še nisem. A dokler bom sam in je toliko važnejšega dela, bom težko uspel. Pa vseeno je manj skrbi z upravo kot pa z uredništvom. Zaradi zakasnelih Misli se je že marsikdo na u-pravo jezil, a užaljen ni nihče, tirad n ik pa je vedno izpostavljen zameri z leve in desne. Vsakdo vidi le svoje pismo in svoj članek in svojo pesmico in svojo sliko v prepričanju, da brez tega že naslednja številka ne more in ne sme iziti. V glavi urednika pa je načrt za celotno številko. Včasih nima več mesta, včasih ni niti časa, da bi poslano pregledal in pripravil, včasih kaj obleži, s tem pa tudi ostari in mora objava odpasti. Urednik mora presoditi vrednost. Vsebina članka mora biti v dovoljenih mejah: pove naj resnico, a žali nikogar. Nihče naj ne izrabi Usta v svoje, včasih očitno nečedne namene. Urednik presoja, kaj spada v list, za katerega vsebino odgovarja pred svetom. Zato je hvaležen vsem sodelavcem, ki to razumejo ali vsaj skušajo razumeti. Saj je dovolj uredniških težav brez zamer, očitanj, podtikanj in celo groženj. - Urednik in upravnik G KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jili moramo poslati po pošti. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Izdal Slovenian Research Center of America - Cena I. dela 8.— dol., II.dela pa 9.50 dol. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A. L. Ceferin(ed.) Cena 11,- dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -A. L. Ceferin (ed.) - Cena knjižice z audio-kaseto vred 6. dolarjev. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. — Pošel. Nova pošiljka je na poti. ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA, izdana v Argentini, 280 strani. Vezana knjiga 16. dol., broširana 13,- dol. ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. del. — Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40,—dol. Zalogaje pošla in so nove knjige na poti. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM I. del. - Odlična študija razvoja dogodkov 1941 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos, izdala Samozaložba v Rimu. — Cena 13. dolarjev. LJUDJE POD BIČEM Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. — Zaloga pošla. Nova je naročena. VERIGE LAŽNE SVOBODE Zanimivo knjigo je napisal misijonar Andrej Prebil CM. Cena vezani knjigi je 13. , broširani pa 10. dol. POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. 1. Kunstlja. Cena 2. dol. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO l/jave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2. dol. V ROGU LEŽIMO POBITI Opisuje Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. Cena 2. dolarja. PERO IN ČAS L — Izbor iz pisanja Mirka Javornika od leta 1927 do leta 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15. dolarjev. NAŠ IN MOJ ČAS Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal dr. Vinko Brumen, Argentina.—Cena vezani 13. .broš.lO. dol- VOJNA IN REVOLUCIJA Roman Franka Bttkviča na 708 slra-neh, izšel v Argentini. — Cena broširani knjigi 15. dolarjev. ZEMLJA SEM IN VEČNOST Pesmi Karla Mauserja. Cena 5. dol. MATI, DOMOVINA, BOG Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2. dol- micli I fl ^ ^ Hk ^ (THOUGHTS) - Religjous and C uI tu ral M on th| y in S loven la n L anguage Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Establlsh' ed) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers In Australia Izdajajo slovenski frančiškani v Avstra* liji + Urejuje in upravlja (Editorand Manager) FR. B A S I L A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA H O U S E * 19 A'BECKETT ST. K E W, VIC. 3101 Tel.: (03) 861 7787 Poštni naslov MISLI, P.O.BOX 197, K E W , VlC-3101 + Naročnina za leto 1985 (Subscription) $ 6. —; izven Avstralije (Overseas) $.12.— ; letalsko s posebnim d O' govorom. — Naročnina se plačuje vnaprej Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovonska verska središča v AvstraliJ* + Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom od' govarja pisec sam + Stava In priprava strani (Typlng and |ay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distlnction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvlck, Victoria 3101 Tel. (03) 380 61 1 ^ bpZjG _____ misli ! U ■ LETNIK 35 ŠT. 7 JULIJ 198 6 j »n v- človeške v. VSEBINA: Brez te ni naše nove maše — stran 161 O izbiri poklica — A. Trstenjak — stran 161 Starši o duhovniku — stran 163 Pridiga cerkvenim klopem — stran 164 Eden iz galerije na startu — J. L. — stran 165 "Minister in pokoli" Zadnja knjiga zgodovinarja N. Tolstoja —Dr. Peter Urbanc — stran 167 Vrč — E. Cevc — stran 169 Za njegovo pravo podobo — Dr. France M. Dolinar o Trubarju —"Družina" - stran 170 Iz središča sy. Rafaela, Sydney — P. Ciril — stran 172 Izpod Triglava - stran 174 Ob 50-letnici evharističnega kongresa —Iz govora škofa Ivana Tomažiča na zborovanju duhovnikov — stran 176 Iz središča sv. Cirila in Metoda, Melbourne — P. Bazilij — stran 178 Premakljivi svečnik — roman — Lojze Kozar — stran 180 O pisatelju naše nove nadaljevanke — stran 180 Naše nabirke — stran 182 "Srečati čim več ljudi!. . — O papeževem obisku v Avstraliji — stran 183 'Uspešna'' pridiga — stran 184 te središča sv.Druž., Adelaide - P. Janez - stran 185 Z vseh vetrov - stran 186 Kotiček naših mladih — stran 188 Križem avstralske Slovenije — stran 189 Tudi s kislim obrazom v se da smejati... — stran 192 IMovomašnik, bod’ pozdravljen! Od Boga si nam poslan, za duhovnika postavljen, med pastirje zveste zbran. - J , Vodil nas boš skoz življenje, j pot nam kazal v odrešenje, opominjal in učil, srčno prosil in svaril. Res velika tvoja služba: prid'gar, mašnik, božji mož. Z angeli bo tvoja družba: Jezusov namestnik boš. Bogu služil boš v svetosti, božje opravljal boš skrivnosti; Jezusa boš daroval, grehov nas odvezoval. Brez te ni naše nove maše Zdaj v svetišče veličastva prvikrat kot mašnik greš; vrata milosti bogastva sebi in še nam odpreš. Jagnje božje v rokah nosiš živim, mrtvim milost prosiš. Mir in spravo sprosi nam pred dobrotnim Jezusom! V MESECU novih maš smo — pa se ustavimo ob naši najbolj znani in priljubljeni novomašni pesmi. O njej sem iz no-vomaine Številke “Družine” izpred mnogih let našel med svojo uredniško zalogo tudi tale izrezek: Kljub temu, da imamo Slovenci več novomašniških pesmi, ki so jih zložili različni slovenski skladatelji (Mašek, Mihelčič, Premrl, Vodopivec), pa si težko zamislimo novomašno slavje brez Riharjeve pesmi. Druge so lahko, mora pa biti tudi ta. Avtorja pesmi sta Blaž Potočnik in Gregor Rihar. Prvi je bil stolni vikar in “kantor”, drugi pa stolni organist. Skupaj sta oblikovala ljubljansko stolniško petje. O Blažu Potočniku vemo, da je bil dokaj dobro podkovan v teologiji, o čemer pričuje tudi novomašniška pesem, ki je izšla v drugih Potočnikovih “bukvizah” svetih pesmi, izdanih v Ljubljani 1843. “Novomašnik, bod’ pozdravljen” je vsebinsko precej aktualna pesem. Središčni stavek je drugi verz druge kirice: “Prid’-gar, mašnik, božji mož”. Te besede so preproste, vendar pa so sinonimi besed, ki jih danes uporabljamo: namesto pridigarja imamo oznanjevalca božje besede (ki se ne oznanja samo med “pridigo”'); namesto mašnika imamo delivca zakramentov in evharistije (ne samo “maše”); namesto božjega moža imamo voditelja božjega ljudstva. O teh službah govori tudi drugi vatikanski cerkveni zbor: “Duhovniki (imajo) kot sodelavci škofov prvo dolžnost, da vsem oznanjajo božji evangelij . . ■ Bog posvečuje duhovnike, da na poseben način postanejo deležni Kristusovega duhovništva in da obhajajo svete skrivnosti . . . (Duhovniki) zbirajo božjo družino kot brate enega duha in jih po Kristusu v Duhu vodijo k Boeu Očetu” (D 4 - 6). V novomašni pesmi pa niso jasno naznačene meje med službo samo m človekom, ki to službo opravlja. O službi bi mogel govoriti v mdikativu, medtem ko sme govoriti o du- DR. ALOJZIJ AMBROŽIČ, novi nadškof-pomočnik torontske nadškofije v Kanadi. Nadškof in kardinal Carter ga je takole predstavil vernikom:"Po-polnoma zaupam v božjo modrost, zato vem, da Cerkev v Torontu in Kanadi zasluži najboljšega izmed nas. Odkar sem pred osmimi leti spoznal dr. Ambrožiča, mi je bil vedno najožji sodelavec. Hitro sem začel spoznavati in spoštovati njegove izredne kvalitete duha in srca. Spoznal sem ga kot znanstvenika, profesorja, jezikoslovca, teologa ter človeka, ki ima poglobljen smisel za pastoralna vprašanja. Kar pa mi je bilo pri njem najbolj všeč, je njegova popolna predanost Cerkvi in lojalnost v najširšem pomenu besede." Taka ocena rojaku je tudi nam v ponos. — Če Bog da, bo ^ nadškof med nami v juliju 88. hovniku le v velelniku oziroma želelniku, kajti res “bo opominjal in uiil, srčno prosil in svaril”, (e bo seveda svojo duhovniško službo resno jemal in bo zavzeto skrbel za svoje farane. In s tem bo “Bogu služil ... z; svetosti”. V vseh treh kiticah pa se te službe mešano med seboj vrstijo. Začne se z voditeljem, saj je “med pastirje zveste zbran”, ki “vodil nas (v novi priredbi besedila je tu — kljub slovnični pravilnosti — miselni preskok) boi skoz življenje, pot nam kazal v odrešenje”. Opominjanje, učenje, prošnje in svarjenje pa spadajo k oznanjevalni službi. Druga kitica pa v celoti opisuje “mašnika ”, delivca zakramentov. Omenja pa tudi druge zakramente: “božje opravljal bo! skrivnosti” (~ misteriji = zakramenti). Posebej je omenjena spoved (“grehov nas odvezoval”), ki se pa zdaj imenuje zakrament sprave (”Mir in spravo sprosi nam pred dobrotnim Jezusom. ”). Še živim nese popotnico (“Jagnje božje v rokah nosiš živim”), mrtvim “pa izprosi milost”. Nikakor pa ni duhovnik le zase, temveč: in predvsem za ljudstvo .'“Vrata milosti bogastva, sebi in še nam odpreš”. O IZBIRI POKLICA LJUDJE Sl NE UPAJO PREVZETI ODGOVORNOSTI NASE. MORDA JE V TEM ENA NAJRAZLIČNEJŠIH POTEZ IN SLABOSTI DANAŠNJEGA ČLOVEKA. MANJKA MU OSEBNE MOČI ZA ODLOČITVE, KI IMAJO VEČJE, VČASIH CELO TRAJNE POSLEDICE ZA NJEGOVO ŽIVLJENJE IN POKLIC. moderni človek bi se rad odločil "NEOSEBNO" IN NEPRIZADETO. ČE JE LE MOGOČE, BI RAD ODLOČANJE IN Z NJIM ODGOVORNOST ODLOŽI L NA DRUGE RAME. SAMO TAKI LJUDJE, KI SE ČUTIJO SVOBODNE V ODLOČITVI IN TO ODLOČITEV TUDI TVEGAJO, NE DA BI SE BALI PREVZETI NASE BREME ODGOVORNOSTI, SO ZMOŽNI TUDI OSREČITI SEBE IN DRUGE. STRAH PRED ODLOČITVIJO PA JE STRAH PRED RASTJO V SAMOSTOJNO OSEBNOST. /Anton Trstenjak/ CP o NEKI hrvaški frančiškan je opisal “razočaranje” iz svojega otroštva: Doma so mu prikazovali duhovniški stan v tako nebeških barvah, da je imel duhovnike in že tudi bogoslovce za nekakšna angelska bitja, vzvišena nad vsako telesnost, zemelj-skost, da sploh niti ne omenjamo grešnosti, ki s tem Poklicem - po njegovih takratnih predstavah — ni združljiva. Dokler je duhovnike in bogoslovce gledal Pri službi božji v samostanski cerkvi, kamor je zahajal, Je še šlo, pozneje pa je bil neprijetno presenečen, ko Je spoznal, da so ljudje kot vsi drugi. Šele čez leta je Niogel svoje predstave o duhovnikih uskladiti z resničnostjo. S tem pa se je tudi njemu samemu odprla P°t do duhovništva, kamor so poklicani tudi “navadni” otroci, kakor je bil sam ... Tudi neki ameriški duhovnik podobno pripoveduje, kako mu je mama risala duhovnika v tako vzvišeni P°dobi, da ni več natančno razlikoval med nebeškim Očetom in očetom župnikom. Kako naj torej starši govorijo o duhovniku in duhovniškem poklicu? Vsekakor spoštljivo, a na noben način ne p r e t i - * a n o spoštljivo! Marsikdo je bil pozneje v življenju razočaran” prav zaradi previsokih zahtev, ki se jih je Slede duhovnikov navzel od domače vzgoje. Tolikokrat slišimo: Odkar je naš župnik naredil to in to, me Več ne bo videl v cerkvi! — Očitno je tak vernik pričakoval od duhovnika preveč: človeka brez napak, neznansko sposobnega, ki se nikjer ne more ušteti, naPačno oceniti položaja, ukreniti kaj narobe, ali ga Cel° po človeško pošteno polomiti. Ko človek nato ^gotovi, da resničnost ne ustreza pričakovanjem, ta-°J črta — resničnost (vsaj večkrat smo takšni), na-mesto da bi omejil svoja pričakovanja. Aretirano češčenje duhovnikov letem bolj škodi ot Pa koristi. Ljudje potem ne najdejo pravega odnosa do njih. V neki župniji so dobili mladega župni-Ka- Bil je pobožen, podjeten, priden, a še malo ne- / obrušen — kakor so navadno mladi ljudje. Naenkrat mnogi župljani niso na njem videli nič dobrega, dasi tega res ni manjkalo. “Duhovnik ne bi smel biti tak in tak”, so govorili. Gotovo ne — a tudi neduhov-niki, navadni verniki, nimajo prav nič več pravice kot duhovniki biti “taki”. Saj pred Bogom smo vsi enaki, božje zapovedi vežejo vse in greh pri nikomer ni lep. Vendar je treba z njim računati. Nismo še v nebesih, smo na zemlji in se le počasi vzpenjamo proti zvezdam. Vsi, duhovniki kot neduhovniki. Res pa je, da je duhovnik bolj izpostavljen opazovanju in kritiki, zato pa mora tudi bolj paziti, da ne daje slabega zgleda. Narobe bi pa delali tudi starši, ki bi o duhovnikih imeli pretirano kritično mnenje. Neki oče, ki je bil osebno globoko veren, je doživel hudo razočaranje pri svojih številnih otrocih. Nekaj jih je v veri zelo mlačnih, nekaj odkrito nevernih. Marsikdo se je vprašal, kako se je moglo kaj takega pripetiti v tako krščanski družini. A eden družinskih prijateljev je položaj dobro poznal in ga je takole razložil: V tej družini se je o duhovnikih govorilo zelo kritično, že kar ostro. Skoraj vedno so bili starši v nasprotju z domačim župnikom; tudi kar je odločila škofija, je bilo vedno deležno kritike in globoko nezaupanje do duhovnikov je prerastlo v nezaupanje do Cerkve, do vere, do Kristusa in Boga. Kaj naj torej družina čuti do domačih duhovnikov in do vodstva Cerkve sploh? Odgovor je kratek: naše čutenje naj bo stvarno. Jezusova beseda: “Resnica vas bo osvobodila!” velja tudi tukaj. Dobro moramo razlikovati dva vidika: duhovnikovo osebo in njegovo službo. Duhovniška služba je res tako vzvišena, da je ne more oblatiti še tako reven nosilec. Duhovništvo ni nič drugega kot poseben način, po katerem Kristus nadaljuje svoje delo in poslanstvo. Duhovnik je orod- je, po katerem Gospod oznanja svojo besedo, deli zakramente, vodi občestvo. Te trojne službe smo sicer deležni vsi verniki: v Cerkvi sta demokratičnost in samoupravljanje bila vsaj v načelu vedno prisotna. A da moremo to izvrševati, nam je potrebna zveza s Kristusom, ki ga predstavlja in v določenem pomenu tudi pooseblja v občestvu duhovnik. “Kjer je Peter, tam je Cerkev,” se glasi staro pravilo. Mogli bi reči tudi: Kjer je duhovnik (poslan od škofa, ki je spet v edinstvu s Petrom - papežem), tam je Cerkev polno navzoča in dejavna. Zato naj bo v družini globoko spoštovanje do duhovnikov, njihove službe in dela, sploh duhovniškega poklica. V tem bo družina komaj mogla pretiravati — saj gre pri spoštovanju duhovništva v bistvu za spoštovanje Kristusa samega. Ta zaklad pa je zaupan — prstenim posodam, bi mogli reči s svetim Pavlom. Duhovnik je vzet izmed ljudi. Ni v bistvu nič drugačen od drugih. V semenišče in v precejšnji meri tudi še iz semenišča prinese vso dediščino svojih prednikov, dobro in slabo iz svoje vzgoje in svojega okolja, ki ga je hranilo; svoj značaj, svoje pomanjkljivosti, omejenost pogledov; svoja dobra in slaba nagnjenja, ki so lahko obvladana ali neobvladana, svoje dobre in manj dobre težnje in želje. Vse to nas lahko moti, včasih že kar jezi. Vendar moramo to resničnost sprejeti pri duhovniku enako kakor pri vsakem drugem z razumevanjem, s prizanesljivostjo. Skušajmo opravičiti, kar se pač da. Tudi za presojanje duhovnikov velja: Ne sodite in ne boste sojeni! Povedati je treba še nekaj. Neizprosno obsojanje duhovnikov je veliko sokrivo, da duhovnikov danes primanjkuje. Marsikateri fant seje ustrašil, ko je začutil Kristusovo vabilo. Ni se zbal žrtev, ampak jezikov, ki jim je duhovnik izpostavljen. Vodstva dijaških semenišč vedo, koliko fantov se ustraši — ne semenišča in študija, ampak možnosti, da ne bi vztrajali. Ko so takemu fantu prigovaijali, naj le vstopi, češ če ne bo za to, lahko še vedno gre po drugi poti, je odvrnil: Bojim se, da bi me zaničevali, če ne bi vztrajal. Ko so mu rekli, daje izstop nekaj normalnega in da se to dogaja v vseh šolah ter se to naposled drugih sploh ne tiče, je fant takoj postregel s primerom iz lastne župnije: nekdo je že pred maturo izstopil in ga je vsa fara imela v zobeh — tudi najpobožnejši... Ko bo manj “oboževanja” duhovnikov in še manj ostrega presojanja njihove osebe in dela (kar naposled izhaja prav iz “oboževanja”), bo tudi več duhovnikov. In lepše se bomo razumeli z njimi. DRAGE MOJE CERKVENE KLOPI! Najprej vam želim izraziti toplo zahvalo za krepost krščanske stanovitnosti: vedno ste navzoče v cerkvi. Naj bo vreme še tako neznosno, vroče ali mrzlo — ve ste tukaj. Ve, drage cerkvene klopi, ne greste ob nedeljah v času bogoslužja na izlet, se ne mudite v delavnici ali pri pisalni mizi, tudi niste nujno zaposlene v hlevu in ne greste iskat zelene krme prav takrat, ko vabijo zvonovi. Tudi se ne preobračate v postelji, kar mnogim najbolj godi prav v nedeljo. Pohvalil bi rad tudi vašo tiho zbranost in pazljivost. Ne brbljate med seboj in ne motite sosedov ali pa mene med pridigo. Tudi se ne ozirate po vernikih, ki pridejo k bogoslužju prepozno. Pa tudi ne dremljete med nedeljsko mašo. Ne gledate vedno na uro, kdaj bo konec moje pridige, po maši zunaj cerkve pa ne dajete o mojih opominih zaničljivih pripomb. /Odlomek iz neke pridige preteklega stoletja/ Eden iz galerije na startu VERSKI TEDNIK je predstavil novo generacijo slovenskih duhovnikov. Vznemirljivo impozanten je bil Pogled na galerijo cvetočih obrazov novomašnikov, ki jim je z ustnic še vedno odsvital posvečenjski DA, izrečen tako radoživo, kot da se odpravljajo na romantično in razkošno potovanje. Čutnostno ocenjujoče °či sodobnega brezbožnika so nemara obžalujoče trenile: Fantje, kako vas je škoda! Kje ste imeli pamet, ko ste si s pisane palete poklicev izbrali najslabše-Sa?. . . Množica drugih pa je lepemu odganjku duhovništva z novimi upi vzklikala: Vsi blagoslovi z vami nandsu' nat0 Pa smo Sa pokopali na n /enskem delu pokopališča Rookwood. — Življenje °jnega Štefana je bilo zaznamovano z dvema mej- nikoma: 22. avgust 1945 - njegov rojstni dan v Cankovi v Prekmurju - in 7. julij 1986 — dan njegovega odhoda s tega sveta. Štefan je bil po poklicu strojni ključavničar. Izšolal se je v Litostroju v Ljubljani in tam tudi sedem let delal. Dne 20. maja 1965 se je poročil na Raki na Dolenjskem z Nežko Kern. V zakonu sta se rodila sinova Robert (20 let) in Dušan (19 let). Leta 1969 je prišel v Avstralijo. Najprej je delal v tovarni, leta 1978 pa začel svojo obrt izdelave pločevinastih vrat in ograj. Pred leti je Štefan opravil delo pokrivanja naše dvorane, za kar se mu tudi na tem mestu še enkrat zahvaljujemo in mu obljubimo molitveni spomin. Za njim žalujejo žena in sinova ter brat Karel z družino v Sydneyu, v domovini pa še starši ter sestra in trije bratje. P. Valerijan pa je zvedel še za dve smrti: V kraju Cooloongup (Rockingham), W. A., je 27. februarja 1986 umrl IVAN GABERŠEK. Rojenje bil 19. maja 1930 v vasi Mirno pri Hrastniku. V Avstralijo je prišel leta 1960. Leta 1966 se je v Canberri poročil z Ireno Gredar, ki je po rodu iz Prekmurja (vas Dolič). Pokojnik je pred leti živel v Sydneyu, nato v Canberri in nazadnje v W. A., kjer je bil zaposlen v rudniku železne rude. Tu si je tudi nakopal bolezen, od katere si ni več odpomogel. Poleg žene zapušča tudi tri hčerke: Bredo (19 let), Lidijo (18 let) in Silvijo (13 let). Pokojnik je pokopan v Rockinghamu. Dne 15. aprila 1986 je v Coomi, N. S. W., umrla IVANKA KOREN. Rojena je bila 24. maja 1946 v Starem selu pri Kobaridu kot hčerka Ivana in Gizele r. Terlikar. Ivanka je bila dolgih 24 let v postelji zaradi skleroze multiplex. Pogrebna maša zanjo je bila v Coomi 17. aprila. Poleg staršev zapušča tudi sestro Rozalijo por. Tambanis. Vsem sorodnikom naših pokojnih iskreno sožalje slovenske skupnosti. R. I. P. P. CIRIL IZPOD TRIGLAVA NOVOMAŠNIKOV ima naš narod letos sedemnajst. Ljubljanska nadškofija jih ima pet,koprska škofija dva, mariborska pa letos nobenega. Iz redovnih skupnosti je pet salezijancev, trije so frančiškani in en cistercijan. Eden novomašnikov pa je bil posvečen v ZDA in izhaja iz slovenske izseljenske družine. Zanimivi so podatki družin letošnjih naših novomašnikov. Nekoč je velika večina duhovnikov izhajala iz kmečkih družin, zdaj pa se je to preokrenilo. Sedem od letošnjih novomašnikov (tuje vključen tudi ameriški) se je rodilo v delavskih družinah, pet pa jih je iz kmečkih družin. Trije izhajajo iz kmečko-de-lavskih družin, dva pa iz obrtniških. Eden od novomašnikov izhaja iz družine z dvema otrokoma, sedem iz družin s tremi otroki. Iz družin s štirimi otroki so trije novomašniki, s petimi otroki pa eden. Prav tako je eden iz družine s šestimi otroki in eden iz družine sedmih otrok, dočim sta dva iz družin z devetimi otroki. Glede tega o ameriškem novo-mašniku nimamo podatkov. - Zanimivo je tudi, da je kar sedem letošnjih slovenskih novomašnikov prvorojencev, pet pajih je najmlajših v družini. TRUBARJEVO DOMAČIJO na Raščici na Dolenjskem prenavljajo, da bo ostala kot muzej v trajen spomin našemu očetu slovenske knjige. K akciji za nabiranje sredstev v ta namen so se vključili tudi slovenski likovni umetniki. Nad petdeset likovnikov je darovalo eno ali več svojih del. V ljubljanskem Cankarjevem domu so pripravili prodajno razstavo, za katero so darovali predvsem grafike, pa tudi olja, risbe in kipe. Ureditvi Trubaijeve domačije je namenjem celotni izkupiček prireditve. SLUŽBA družbenega knjigovodstva v Sloveniji je že pri prvem letošnjem obračunu poslovanja odkrila v slovenskem gospodarstvu nekatere neugodne dosežke. Najslabša dosežka poslovanja sta nizka akumulacija in visoke izgube. Naj večje izgube za prve tri meseca tega leta je pokazal velenjski rudnik (7,1 milijarde dinaijev), dalje Elektrogospodarstvo Slovenije, Maribor (6,1 milijarde dinarjev), Uniles Ljubljana (3,5 milijarde), trboveljski rudnik Edvarda Kardelja (3,2 milijarde), Železniško gospodarstvo Ljubljana (3.0 milijarde), Slovenijales Ljubljana (1,96 milijarde), letalska družba Adria pa 1,8 milijarde dinarjev. Vendar se tudi celotno jugoslovansko gospodarstvo ne more pohvaliti s kaj boljšimi rezultati. Ob upoštevanju podatkov celotnega jugoslovanskega gospodarstva, so v prvem trimesečju v Sloveniji dosegli okrog 26 % vse jugoslovanske akumulacije, v izgubah za celotno Jugoslavijo pa je bila Slovenija soudeležena s 13,6 %. Po teh številkah slovensko gospodarstvo še vedno drži četrtino vsega jugoslovanskega konvertibilnega izvoza. MIHA MALEŠ je na slovenskem umetniškem polju znano in priznano ime, saj je ta naš slikar in grafik eden najpomembnejših umetnikov. Nedavno je poklonil Domu upokojencev na Planini pri Kranju nad 50 svojih grafik, največ iz svojega pariškega in španskega obdobja. Že pred leti pa je isti umetnik poklonil kar 2600 svojih likovnih del mestu Kamnik in s pridobitvijo te dragocene zbirke je pravzaprav nastala kamniška Mestna galerija. NA TOLMINSKEM po desetih letih od potresa še niso popravili vseh prizadetih objektov. Poročilo pravi, da so oblasi poleg popravil imele pred očmi splošno izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva. S solidarnostnim skladom, ki ga še vedno imajo, skušajo ustvariti boljše pogoje. Tako bi radi privezali ljudi na domačo deželo, da se ne bi izseljevali. “JUSTIFIKACIJA” je naslov nove drame Toneta Partljiča, ki jo prav zdaj uprizaija ljubljansko Mestno gledališče. V njej obravnava likvidacijo (to bi moral biti pravi naslov drame!) bana dr. Marka Natlačena in v njej poleg bana nastopa tudi škof dr. Rožman. Kritik pravi, da sta v “žalostni komediji” obe “negativni figuri” (ban in škof) dramatično bolj zanimivi SLO VENI AN F uNE RAL SER VICE 724 5408 A.F.D A O // t/fS 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. ln živi kot pa pojavi “vosovskih herojev”, ki so umor splanirali. Vendar bo škof kot umorjeni ban ostal ob zaključku drame “izdajalec naroda”; ker ga kot takega partija potrebuje. — Partljič pa se loti tudi vprašanja krvavih represalij in moralne stiske, ki muči mlade likvidatoije, ker vedo, da so poslali toliko nedolžnih ljudi v smrt. “Justifikacija je predvsem dokument politike moči, novi poskus konzervirati slovensko usodno tragičnost je komediografsko zasnovan literaren prispevek k oživljanju in nadaljevanju tega bolečega zgodovinskega spomina,” je zapisal ob tem v “Družini” Jože Zadravec. 85 — LETNICO obstoja je praznoval pihalni orkester rudnika Mežice. Danes šteje petdeset godbenikov, d°čim so leta 1901 pričeli s petnajstimi, ki so ob težkem delu v rudniku pokazali veselje in zanima-nJe za glasbo. SLOVENSKI zdravniki so spet doktorji medicine, ^nano je, da povojna stvarnost diplomantom medicinske fakultete ljubljanske univerze ni priznala naslova doktor”, kot je bilo to v predvojnem času. Kar dol-8° vrsto let je vzelo, da so oblasti končno tudi v tem Popustile in šle nazaj na stari kolovoz. Nedavno so bi-e na univerzi 3600 zdravnikom izročene diplome z naslovom “Doktor medicine” - vsem torej, ki so od eta 1963 do danes uspešno končali medicinski študij. pastirček, otroška revija našega zamejstva, ob-'aja letos svojo štiridesetletnico. Po Tržaškem in finiorskem je list v povojnih desetletjih opravil nena-omestljivo nalogo verske in narodne vzgoje najmlaj-,'n rojakov za mejo. In uredniki ter izdajatelji so ob Jubileju tudi ponosni na dejstvo, da so ga vsa štiri de-setletja navdušeni sodelavci brezplačno oblikovali. aJ bi brez prostovoljnega dela ne mogel izhajati. Zato ASTIRCEK še posebej zasluži tudi naše čestitke. Uc*i vsi zdomski listi žive na isti podlagi brezplačnega sodelovanja in bi brez tega idealizma niti ne zaživeli, n’ti bi ne obstali. •DRIJA še vedno velja za eno pomembnejših sve-vnih središč čipkarske umetnosti in obrti. Nedavno dobiia obisk delegacije italijanske čipkarske šole. ^•po so se Idrijčani spoznali z italijanskimi učiteljica-^ kleklanja, ki danes nadaljujejo delo idrijske roja-čitf' namreč v prvih povojnih letih ustanovila ^Pkarsko šolo v zamejski Gorici. Danes pa imajo tam Pa?Set Pedagogov in 2000 učenk kleklanja, v Idriji e ^st učiteljic in 600 gojenk. ,)Cfj NADINA ni zadovoljna z razmerami v družbi, je re avn° med drugim izjavil Franc Šetinc, predsednik Niškega komiteja Socialistične zveze delovnega Sc ielitc naufili vozili avlo? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA” 32 THK BOULEVARD, FA1RF1EI.D VVEST. N.S.W„ 2165 Telefon: 72 1583 ljudstva. Omenil je, da se nekateri avtorji v mladinskih revijah vedejo kot pobalini, ki za vogalom žvižgajo za mimoidočimi. Po njegovih besedah se bo treba odločno postaviti po robu slehernim poskusom, da bi z negativnim pisanjem krhali obrambno moč države, to pa s pretvezo boja proti militariza-ciji. V AJDOVŠČINI je gradbeno podjetje začelo izkopavanja za graditev zaklonišča, ni pa se oziralo na pogoj, da je treba pred poseganjem v prostor opraviti arheološko sondiranje in zaščitno izkopavanje. To arheološko pomembno območje je skrivalo pod zemljo poznoantično grobišče, od katerega si je znanost obetala novih spoznanj o davni zgodovini naših krajev. Stroji so razdejali površino 30 x 15 metrov kar dva metra globoko. Kulturne škode, ki je pri tem nastala, sploh ni mogoče preceniti v številkah. Za zdaj arheološki strokovnjaki samo lahko ugibajo, koliko starodavnih grobov je bilo preoranih in uničenih. Računajo, da jih je bilo nad sto. RUNSVVICK 3056 SYDNEY ROAD, Vsa dela so pod garancijo! DR. ANTON TRSTENJAK, nam že poznani duhovnik-znanstvenik in akademik, je svojim številnim odličjem in diplomam raznih univerz dodal letos v juniju še eno: prejel je odlikovanje reda zaslug za narod z zlato zvezdo. Slavnostni nagovor ob podelitvi je imel kuftumik Ciril Zlobec. — Dr. Trstenjaka smo se spomnili za osemdesetletnico. Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCIANO VERGA NOMINEES & SONS P/L. ALDO and JOE 545 SVDNEV RD„ BRUNSVVICK ; Cnr. HOPE ST., & Tel. 387 5131 Po urah: pozna Oče Božia Tisti Čas je Je jVc^re9°yoril:#/Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje ** 1 Najemnik, ki ni pastir in ovce niso njegove,ko vidi, da volk P^;M?Vce P°Pusti in zbeži in volk jih pograbi in razkropi. Najemi1'. jfl s \ ^er je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri Pa. (t)** Je pozr>am in moje poznajo mene, kakor mene in ja2 111 Očeta ; in za ovce dam svoje življenje." Jan 10, 11 - 16 Stadion v Kongresnih dneh O-lETniCI Da izpolnjuje voljo nebeškega Očeta, je Kristus. . ■ . . . ljubil samotno molitev. V Nazaretu je živel 30 let skrito življenje molitve in dela. V puščavi se je 40 dni postil in pripravljal na javno delo. Na samotno goro se je umaknil in “je noč prečul v molitvi”. . . .boril se je s satanom in je uničeval njegovo kraljestvo. Ko ga je hudobni duh skušal, se mu je ustavil in ga zavrnil: “Poberi se, satan! Pisano je: Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi! - Iz obsedencev ga je izganjal s prstom božjim, s svojo božjo oblastjo. Vse, ki so po vplivu satanovemu bili bolni na duši ali telesu, je reševal iz njegove oblasti. - Na križu ga je premagal in za vselej strl njegovo premoč: “Zdaj bo vladar tega sveta izgnan’’(Jan 12, 31). . . . namesto kraljestva satanovega je oznanjal, ustanavljal, utrjeval kraljestvo božje v srcu svojih učencev in na zunaj, zbirajoč lastno družbo in polagajoč temelje svoji Cerkvi. In ker je kraljestvo božje kraljestvo resnice in pravice, zato je Zveličar... . . . učil resnico in jo oznanjal ubogim. A ne k 11' čil, tudi delal je resnico in pravico. Zato nam je vzor vseh čednosti, ki naj dičijo slehernega kristjana, v p>'vl vrsti še duhovnika. Je vzor. .. . . .deviške čednosti. Nezmernost so mu obrekljiv ci očitali, njegovi čistosti se ni upal nihče približati. . .. pokorščine nebeškemu Očetu, Mariji in Jožef11’ vsakemu duhovniku, na čigar besedo stopi na oltar v podobi kruha in vina. . . . ponižnosti. Bog, pa “je sprejel podobo hlapca ■ . . . krotkosti in potrpežljivosti, ki je bil “peljan *' zakol kakor ovca in ni odprl svojih ust. ” . . .vdanosti v božjo voljo. “Oče, če je mogoče, n°! gre ta kelih mimo mene; pa ne moja, ampak tvoja > Ija naj se zgodi!” in letošnjem "EVHARISTIČNEM LETU" bomo obnavljali spomine na junij 1935 v Ljubljani. Naj nam pomagajo utrditi našo vero in zvestobo Bogu! . . .predvsem najčistejše ljubezni: do Očeta, do bližnjega - zlasti otrok, grešnikov, do vseh bolnih, potrtih, trpečih, ki so se gnetli okrog njega. Zares: Kristus je bil Oče, ki ne miruje, dokler mu izgubljeni sin ne počiva na prsih. Usmiljeni Samarijan, ki žrtvuje vse, da pomaga bližnjemu. Dobri Pastir, ki da življenje za svoje ovce. Takšen je bil Kristus kot duhovnik. Kot tak nam je Začetnik našega duhovništva, ki v njem temelji in iz njega izvira. Obenem učenik duhovniškega življenja in zgled ter vzor duhovniškega delovanja. Zato sledimo temu nebeškemu vodniku! Tako stoji Zveličar pred nami, naj bi ga posnemali, bodi, da ga gledamo in premišljujemo kot Dete božje v betlehemskih jaslicah, mladeniča v Nazaretu in Jeruzalemu, učenika v Judeji in Galileji, moža bolečin na križu in slednjič kot gosta in ženina naših duš, kot zrtev za grešnike in kot vir vse svetosti v najsvetejšem Zakramentu. Tako stoji Zveličar pred nami tudi v vseh svetniških dušah, zlasti v svetniških duhovnikih: “Čudovit je Gospod v svojih svetnikih. ” Svetniška naša dva slovenska škofa, IRENEJ FRIDERIK BARAGA in ANTON MARTIN SLOMŠEK-aJl ne velja o vsakem izmed njiju v polni meri, da'je bil alt er Christus - Kristusov dvojnik? Prvi je zapustil trebanjsko graščino, zapustil nevest0, odrekel se toplini družinskega življenja in je postal najprej duhovnik v domovini, kateri je z živo in ^skano besedo sredi versko mrzle janzenistovsko -jo-efinske dobe podajal Kristusovo miselnost in milost, NA kongresnem zborovanju duhovnikov je govoril mariborski škof dr. Ivan Tomažič. Tu je izvleček njegovega govora: Sacerdos - alter Christus: Duhovnik je drugi Kristus. Ta ugotovitev je tako dokazana, da je ni treba dokazovati. Sledi nujno iz besed Gospodovih: “Kakor je Oče mene poslal, tako jaz vas pošiljam" (Jan 20, 21) in iz besed Pavlovih:“Za Kristusa smo poslani” (2 Kor 5, 20). Duhovnik bodi dvojnik Kristusov. Ta opomin je tako utemeljen, da ga ni treba utemeljevati. “Zgled sem vam dal, da bi tudi vi delali, kar sem jaz storil, "je dejal Zveličar svojim prvim duhovnikom, apostolom. Ako bi kdo vprašal, je-li naš Gospod in Zveličar za svojega bivanja na zemlji izvrševal poseben poklic, bi mu najboljše odgovorili: Da, Zveličar je bil - duhovnik. Duhovniške so bile njegove misli, besede, dejanja; duhovniško njegovo presveto Srce; duhovniško vse njegovo zemeljsko življenje. Ni bil gospodar-ekonom, ne družabnik, ne mož športa in zabave, ne diplomat, ne politik, ne strankar ali voditelj stranke, ne, ampak bil je duhovnik: “Duhovnik vekomaj po redu Melkizedekovem”. Kot duhovnik Najvišjega, tako ga smemo imenovati, ko govorimo o njem kot človeku, si je postavil kot prvi in zadnji namen svojega življenja izpolnjevanje volje nebeškega Očeta: Pri vstopu v svet je dejal: “Daritve in žrtve nisi hotel, a telo si mi pripravil”. Tedaj sem rekel: “Glej, prihajam; o meni je pisano v knjigi, da izvršim, o Bog, tvojo voljo”(Hebr 10, 3 - 7). “Nisem prišel iz nebes zato, da bi vršil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal!” (Jan 6, 38). potem pa v ponošeni obleki v zadnjem razredu potniške jadrnice odšel v Ameriko in Indijancem okoli treh velikih jezer ob meji Kanade postal misijonar, narodni buditelj, zavetnik in oče. V vsem severnem ozemlju Združenih držav ga takrat ni bilo bolj spoštovanega in tudi od drugovercev bolj čislanega moža, kakor je bil naš Baraga. Velik je bil pred ljudmi, še večji je bil pred Bogom, ker mu je bil Bog vse, in ker mu je bila Evharistija raj na zemlji. Martin Slomšek. Na njegovem spomeniku v mariborski stolnici se čita: “Odličnen\u. škofu svete Cerkve, predobremu pastirju, ustanovitelju škofovskega sedeža v Mariboru, narodnemu buditelju, pisatelju in pesniku, hvaležni Slovenci. ” Kaj vse vsebujejo te kratke označbe? Le nekoliko dajo slutiti, da je bil Slomšek, ki mu veljajo, mož neo-madeževane mladosti; mož globoke in žive vere, neo-mahljivega zaupanja v božje usmiljenje, goreče ljubezni do Boga in do bližnjega, mož molitve v polnem pomenu besede, mož neumornega dela, mož ponižnosti, skromnosti, požrtvovalnosti in dobrodelnosti: du-hodnik po Srcu božjem, škof po apostolskem vzoru, svetniški značaj v vsakem oziru. Baraga in Slomšek, oba slovenskega rodu, skoro istočasno dve sveti luči med episkopatom katoliške Cerkve. Oba sta umrla v sluhu svetosti. Kakšnega pomena bi bilo za nas, če bi jima Cerkev prisodila čast oltarjev! Delajmo vsak po svojem za to in molimo mnogo, naj se izpolni hrepenenje ljustva! Naj postaneta Baraga in Slomšek pred vso Cerkvijo priznana priprošnji-ka pred prestolom božjim za vernike in pastirje, da bomo vsi, kakor ona dva, Kristusu podobni v življenju, s Kristusom kraljevali v poveličanju! Udeleženci kongresnega zborovanja so na podlagi izvajanja mariborskega škofa napravili sledečo resolucijo: Drugi evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani v živem- prepričanju, da so domači svetniki za verski preporod naroda velikega pomena, srčno želi, da bi bila prišteta blaženim in svetnikom velika slovenska škofa, Irenej Friderik Baraga in Anton Martin Slomšek. V škofu Slomšku je nekako osredotočeno to, kar je v slovenskem ljudstvu dobrega in plemenitega. Oo dna je poznal Slomšek dušo svojega ljudstva; vse njegovo stremljenje je šlo za tem, da bi naklonil ljudstvu trajne vrednote krščanstva in prave prosvete. Baraga pa je ljubezen do Kristusa in gorečnost za zveličanje duš gnala preko mej slovenske domovine in ga napravila za velikega misijonarja v svetu. Oba, Slomšek in Baraga, sta zlasti v času moralne krize najsvetlejša vzora slovenskega ljudstva. Evharistični kongres želi, da bi se slovenski narod v celoti zavzel za svetniški proces obeh velikih škofov in se zlasti obračal v molitvah k božji Previdnosti, da bi že skoraj poslala dan, ko bosta velika sinova slovenskega naroda povzdignjena na oltar. S* CtBtl m At£TOD Fr. Basi! A. Valentine, O. F. M., SS. Cyril & Methodius Slovene Mission, Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874 + Naj danes pričnem s pozdravi novega torontskega nadškofa dr. Alojzija Ambrožiča, katerega slika je na drugi strani te številke in nekaj vrstic o njem tudi v rubriki “Z vseh vetrov”. Ob visokem imenovanju sem mu čestital v imenu nas vseh, zdaj pa on vsem izreka zahvalo “za čestitke in voščila, posebno pa še za molitve, ki sem jih in jih bom nadvse potreben”. Tako piše. Seveda ga bomo še podprli z molitvijo! V imenu vseh nas tukajšnjih slovenskih duhovnikov sem ga povabil med nas v letu 1988, ko bo ravno petnajstletnica smrti njegovega strica p. Bernarda. Ze- lo vesel sem bil njegove pripravljenosti in tako smemo upati, da bo naš rojak torontski nadpastir med nami čez dve leti v mesecu juliju. + Letošnje žegnanje pri Sv. Cirilu in Metodu v Kew na prvo julijsko nedeljo je kar lepo opisala Smrdelova Anica zadaj med pismi. Tu naj se iz srca zahvalim vsem, ki ste kakor koli sodelovali in doprinesli svoje k lepemu domačemu bogoslužju v cerkvi, potem pa še v dvorani pri srečanju. Ob slovenskih melodijah ansambla “Karantanija” smo uživali dobrote skupne mize. Naj se na tem mestu zahvalim patroma iz Sydneya, Valerijanu in Cirilu, ki sta se za slovesnost potrudila med nas, kakor smo se duhovniki enoglasno domenili med sabo. Žal je p. Janez zadnji čas odpovedal svojo navzočnost, ker ni mogel dobiti namestnika za nedeljsko mašo v Adelaidi. Tako je p. Ciril pridigal za duhovno obnovo obakrat, na petek in na soboto zvečer, p. Valerijan, ki je prispel iz Canberre kasno v soboto, pa je prevzel govor pri nedeljski slovesni maši. Vsaka sprememba je tudi ob oltarju in na prižnici kaj dobrodošla zadeva, tako za stalnega dušnega pastirja kot za vernike. Drugi letošnji duhovniški sestanek smo imeli na nedeljo proščenja popoldne. Prvi je bil v Adelaidi v aprilu, naslednji pa bo v Sydneyu ob priliki tamkaj- šnjega proščenja 28. septembra-. Za koordinacijsko službo se vrstimo z rotacijo. Letos je vrsta na meni. + Darilnih kuvertic ob priliki letošnjega proščenja se je doslej vrnilo 212 s skupno vsoto 3,396,— dolarjev za vzdrževanje našega verskega središča. Bog povrni vsem darovalcem, a posebej še tistim našim rojakom, ki žive daleč od središča in celo izven Melbourna, pa pri tej in ostalih dveh letnih nabirkah — velikonočni in božični — kar redno sodelujejo. Za nekatere med njimi vem, da zaradi razdalj še nikdar niso bili v naši cerkvi, pa vseeno doprinesejo svoje v zavesti, kaj nam domača cerkev v zdomstvu pomeni. - So pa tudi taki, ki so kar pogostokrat pri slovenski maši, naša darilna kuvertica pa jim obleži doma neoddana... + Poroke zadnji mesec ni bilo pri nas nobene. Krsta pa naj omenim v naši cerkvi dva in kar oba na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, 29. junija. Prvorojencu Garyja Stana Debelaka in Jennifer Mary r. Bailey bo ime Shaun Norman Stan. Prinesla sta ga iz Mili Parka. — Družina Martina Kevina Adamiča in Susane Marte r. Burlovič, Glen Waverley, pa je dobila novi ljubki prirastek - sinka. Klicali ga bodo Števen John. Iskrene čestitke obema družinama! + Tudi letos bo v stolnici ekumensko bogoslužje s skupno molitvijo za usužnjene narode, tokrat na zadnjo julijsko nedeljo, 27. julija, ob treh popoldne. Vsako leto se ga udeleži tudi naša slovenska skupnost in zlasti narodne noše so zelo dobrodošle, ker nas med ostalimi res dostojno predstavljajo. Naj bi bila udeležba lepa in kdor želi obleči narodno nošo, si jo lahko izposodi v Slomškovem domu pri sestrah. Tudi letos bo pri prošnjah za vse potrebe slovensko prošnjo izrekla Maria Lah. Po bogoslužju pa bo v bližnji dvorani Dallas Brooks Hall tudi odrski nastop raznih narodnosti. Nas bosta s petjem ob spremljavi harmonike predstavljala Tanja in Simon Gril. Nič ne dvomim, da bosta žela lep uspeh. + Za udeležbo pri Mladinskem koncertu v Canberri, ki bo v soboto 6. septembra, sem najel dva avtobusa, a sem kasneje enega odstopil S. D. M. in ima brigo zanj elthamsko društvo. Izpred cerkve bo torej odšel le en avtobus v petek (5. sept.) zvečer, vrača pa se iz Canberre v nedeljo okrog poldne. Vožnja bo stala 30 dolarjev na osebo in imamo še mesta, kdor se hoče še priglasiti. Lepo pa prosim, da se prijavite čimprej. + Nabiralne pole za letošnji WALKATHON so že in še na razpolago. Nekateri že pridno nabirajo. Vse tukajšnje rojake naprošam: bodite darežljivi sponzorji, ko vas mladina pocuka za rokah. In hvaležen bom zgledov odraslih udeležencev, ki mlajšim toliko pomenijo. Končno gre za naso skupno zadevo: naš bodoči dom počitka. + Očetovsko proslavo bomo imeli kot običajno na prvo septembrsko nedeljo, četudi bodo nekateri redni udeleženci manjkali zaradi Mladinskega koncerta. A nemogoče je najti za to našo proslavo kako drugo prosto nedeljo. — Dan naših upokojencev bo skupno z Walkathonom na tretjo septembrsko nedeljo, torej 21. septembra. — Obletnico Baragovega doma pa bomo praznovali s srečanjem bivših fantov hostela že na sotobo 13. septembra in ne na soboto 27. septembra, kot sem po pomoti zapisal v pismo. + V pismu sem oznanil tudi veselo vest, da se je za triletno delovanje v Melbournu prijavil predstojnikom letošnji novomašnik P. ANTON GORJUP, doma iz Moravč pod Limbarsko goro. Za njegovo vizo smo že vložili potrebne formulaije preko Msgr. Crennana v Sydneyu, ki zastopa za te zadeve avstralsko škofovsko konferenco, novomašniku pa že zdaj kličemo veselo dobrodošlico. Skrbi nas le, ker smo zvedeli, da se pod našo sedanjo vlado vleče prošnja za vizo kar pol leta in še več. Skušali bomo najti pot, da bi prejem vize pospešili. Ne bi rad, da bi mladi pater ob tem odlašanju izgubil veselje do Avstralije še pred-no bi šel na pot... + Prav bi bilo, da se kot narodna skupina udeležimo tudi maše na prostem v Flemingtonu kot ekumenskega bogoslužja na M.C.G. v novembru, ob priliki papeževega obiska Melbourna. Kdor se nam želi Pridružiti, mora že zdaj izpolniti formular, ki ga ima-mo na razpolago v verskem središču. To je edini način za prejem vstopnice, brez katere ne bo nihče pri-Puščen k tema dvema verskima manifestacijama. Zato tudi s tem, prosim, ne odlašajte! + Dva pokojna smo morali zadnji čas vpisati v naš seznam mrtvih: FRANK BOŠTJANČIČ je umrl na nedeljo 29. junija v melbournski bolnišnici sv. Vin-c°ncija, kjer je bil komaj pet dni, bolehal pa je okrog tri mesece. Vdano je sprejel, ko mu je zdravnik po-vedal, da ima raka in je smrt le še vprašanje časa. °kojnik je bil rojen v Preložah pri Ilirski Bistrici dne 19. oktobra 1935. Po vojni je bežal v Italijo in eta 1955 preko italijanskih taborišč prispel v Avstralijo. Bil je v West Avstraliji, kjer se je srečal v ^eraldtonu z Imeldo Duggan, irskega rodu. Leta 61 sta se v Port Melbournu poročila in ustvarila svojo družino. Njun zadnji dom je bil v Keiloiju, rank pa je rad zahajal na Jadran med svoje prijate-je. Njegovo delo je bilo cementiranje in če se prav spomnim, je prav on s Purgarjevim Francem cementi-ral prostor okrog naše cerkve v Kew. Poleg žene za- pušča še dve hčerki in enega sina, vsi so že odrasli. Mašo zadušnico smo imeli v cerkvi sv. Krištofa v Airport West v sredo 2. julija, nato je sledil pogreb na keilorsko pokopališče. R. I. P. V četrtek 3. julija zjutraj je zaključil svojo zemsko pot melbournskim rojakom dobro poznani IVAN MESAR. Rano se je zbudil in se slabo počutil, zato je šel malo ven na sveži zrak. Ko pa se je vrnil do svojega stanovanja (zadnja leta je živel v West Bruns-wicku), se je pred vratmi zgrudil zadet od kapi. Pokojnik je bil rojen 23. junija 1926 v Št. Janžu. Leta 1951 se je v Radečah poročil z Elko Grabnar in še isto leto sta prispela preko Avstrije v Avstralijo. Tu sta se poročila tudi cerkveno, njuna družina pa je bila vrsto let zelo aktivna na vseh poljih našega udejstvovanja. Po izgubi življenjske družice, kar ni mogel preboleti, se je Ivan zaprl vase in v družbo ni več dosti zahajal. Zaradi zdravja je bil tudi predčasno upokojen, prej pa je bil kuhar v bolnišnici Royal Park. Ob odprti krsti smo v naši cerkvi na nedeljski večer (6. julija) zmolili rožni venec za pokoj Ivanove duše, pogreb pa je bil naslednji dan po pogrebni maši. Na keilorskem pokopališču bo čakal vstajenja. Do takrat pa: Počivaj v miru, dragi Ivan! Vsem sorodnikom obeh pokojnih naše sožalje! + Večerno mašo bomo imeli na soboto (sveta Ana in Joahim) 26. julija, na prvi petek v avgustu (1. avg.), na sredo 6. avgusta (Jezusova spremenitev), na petek 15. avgusta (zapovedan praznik Marijinega vnebovzetja!) in na petek 22. avgusta (Marija Kraljica). V Wodongi bo slovenska maša na nedeljo 27. julija ob petih popoldne, v Morwellu pa na nedeljo 24. avgusta ob sedmih zvečer. Povejte še drugim! Novomašnik P. ANTON GORJUP, O.F.M KOT VIDITE, smo s to številko Misli pričeli objavljati novo nadaljevanko z naslovom PREMAKLJIVI SVEČNIK. Literarno delo je izpod peresa priljubljenega slovenskega pisatelja Lojzeta Kozarja, župnika v Odrancih v Prekmurju. Ta njegov roman je nastal leta 1983 in verski tednik "Družina" ga je začel objavljati kot podlistek še isto leto. Žel je veliko zanimanja med domačimi bralci, saj odkriva na kaj dovzetni način ne le duhovniško problematiko, temveč tudi razmere v povojni Sloveniji. Zanimivo: že ob prvih nadaljevanjih v "Družini" sem sklenil, da bom zaprosil pisatelja za dovoljenje in po končani nadaljevanki "Pesem dveh src"začel objavljati "Premakljivi svečnik". Medtem pa sem opazil, da je imelo isto idejo tudi uredništvo argentinskega "Duhovnega življenja" in pa kanadska "Božja beseda". Torej se pri izbiri nisem motil: tudi drugi v zdomstvu so mnenja, da bo to Kozarjevo delo res zanimalo Slovence v svetu. Pisatelj in duhovni sobrat, odran-ški dušni pastir Lojze Kozar, mi je na prošnjo odpisal kratko in ljubeznivo:"Z veseljem Vam dajem dovoljenje, da v nadaljevanjih natisnete mojo knjigo Premakljivi svečnik in želim Vašemu delu obilo božjega blagoslova. Prisrčno pozdravljam naše rojake!..." Tako smo v tej številki z objavo pričeli v prepričanju, da bodo bralci z izbiro zadovoljni. Upam, da mi argentinsko "Duhovno življenje" ne bo zamerilo, oz. njegov ilustrator, ko sem si od njih izposodil naslovno glavo. Naj iz "Duhovnega življenja" povzamem tudi tele besede uvoda v njih objavo "Premakljivega svečnika": Kozarjev roman odstira svet in ljudi, kakor so se v njegovo zavest zapisovali v povojnih letih vse v današnje dni. Z bistrino svojega premočrtnega duha poseže v življenje in delo duhovnika, ki je ranljiv in ranjen in bije trd boj sam s seboj, s svetom laži in hinavstva. Neizpro- t LOJZE KOZAR suecrn 1. TISTEGA leta seje majnik že naslonil na junij in mu svoje pisane trate ponujal v zorenje, ko je bilo v zadnjem letniku gimnazije pedagoške smeri posebno živahno. Bila je razredna ura, ena izmed tistih, ki so se je mnogi veselili, ker so uživali v medsebojnih prepirih in prepričevanjih, drugi so se dolgočasili in so rekli, daje prav bedasto, ko vsa leta mlatijo isto prazno slamo, tretji pa so šli mimo vsega in so med prepirom brali stripe. Dijaki so se delili med verne, neverne in zmerne, toda zaradi tega so si bili med seboj dobri kolegi in kolegice in različni nazori niso motili nikogar, da ne bi mogel biti s sošolcem nasprotnega tabora večkrat boljši prijatelj kakor pa s sošolcem lastnega nazora. Buijo je danes povzročila tovarišica, ki je učencem — bila so po večini dekleta — nekako mimogrede vrgla kot samo ob sebi umevno stvar, da bo treba ob nastopu službe pretrgati z versko prakso. Po njenih besedah je najprej zavladal molk, siv, mračen, težek molk, poln smodnika. Bo kdo prasnil in vrgel vžigalico? Ves razred je vedel, v kom najbolj vre in kje bo verjetno prekipelo. In v resnici seje v tišino razlezel žametni alt Trplanove Jasne, deklice v zadnji vrsti pri oknu: “Tovarišica, saj vendar ne morete zahtevati od nas, da bi bile dvolične. Pred otroci tako, v privatnem življenju pa tako. Človek mora biti isti, tako v šoli kakor doma.” Vsi “njeni” so ji pritrjevali in v razredu se je slišalo samo odobravanje, saj so drugi molčali. “Prav to želim od vas, da ne bi bili dvolični, da ste isti doma kakor v šoli pred otroki. V šoli boste imeli znanstveni nazor, saj drugače ni mogoče, boste mar doma ali v nedeljo svoj znanstveni nazor zavrgli in se oklenili mitov? To, to bi bilo dvolično in prav pred tem vas svarim.” Zdaj je odobravajoče zahrumela druga, “neverna” stran in glasno pritrjevala tovarišici. Nemir je premagal odločni Jasnin alt: “Najprej, tovarišica, Bog ni mit, Bog ni bajka. Bog je najgloblja resničnost, Bog je bolj resničen kot vse, kar vidimo. Drugič pa znanstveni nazor ne izključuje Boga, kakor vera ne more izključiti znanosti.” “Kolikokrat jo je že skušala uničiti!” “Resnične znanosti ne, samo lažno znanost, ki je tajila Boga.” “Znanost že sama po sebi taji Boga, ker pojave razloži tako, da vidimo, kako nam ni potreben neki skrivnostni poseg glede nastanka in razvoja sveta, ampak vse urejujejo samo naravni zakoni. Saj ne živimo v srednjem veku.” “Tudi srednji vek je imel svoje svetle strani in nikakor ni bil tako temen, kakor so nam ga naslikali tisti, ki dajo nekaj samo na človeško Pamet, kakor bi človek imel le možgane, ne pa tudi srca.” “Prav to je bilo narobe: poznali so srce, zanemarjali razum.” “Ali ne delamo danes narobe prav nasprotno? Preveč poudarjamo razum in zanemarjamo srce.” “Ti ga že ne zanemarjaš,” je rekel neki glas iz prvih vrst, ne da bi natančno razložil, kam meri. “Spomni se samo tlake in desetine, grajskih ječ in biričev!” “Naš oče pravijo,” . . . Kadar je Jasna začela s tem: naš oče pravijo, je ves razred prisluhnil, ker so bile včasih za tem imenitne domislice .. . “kako so bili srečni v srednjem veku, ko so dajali samo desetino, desetino, zdaj pa niti polovica ni dovolj, saj je treba za isto stvar P° trikrat, štirikrat plačati davek, poleg davka pa še vaški, občinski, republiški in zvezni prispevek, pa prometni davek, pa marže; vsi samo molzejo to ubogo kmečko mrho in nič ne pomislijo, da bo zdaj zdaj crknila.” “Ne ti ne tvoj oče menda ne znata ceniti svobode, v kateri živita.” “Naš oče pravijo, da nikdar ni bilo tako malo svobode na svetu kot danes. Pravijo,da je že ves obvezan z obveznostmi, da mu niti konica nosu ni več prosta. Saj je v sodobnem življenju vse predpisano: kako moraš hoditi, kako se voziti, kako govoriti, kupovati, sejati, prodajati- graditi.” “Tvoj oče si izmišljuje.” “Nič si ne izmišljuje. Če hočejo prodati kos zemlje, je ne morejo Prodati tistemu, ki bi mu jo hoteli prodati, ampak jo morajo najprej Ponuditi zadrugi. Če hočejo priti do bonov za nafto, ki jo potrebuje traktor, morajo imeti pogodbo z zadrugo, če hočejo s traktoijem na njivo, morajo imeti izpit. Same obveznosti in obveznosti.” “Tako je danes življenje. Drugače v civiliziranih deželah sploh ne gre.” “Hočem reči samo to, da je poleg drugega v današnji družbi tudi veliko pomanjkljivega. Brala sem, da ima država že toliko zakonov, Pravil, uredb, členov k zakonom, pripomb, dodatkov, sprememb k Spremembam, da niti deset odstotkov vsega tega ljudje ne izpolnjujejo, ker se nihče več ne znajde. Bog pa je dal samo deset zapovedi, Pa so mnogi proti.” Ti pač brez Boga ne moreš, povsod ga moraš vplesti.” ‘Res. Zato, ker brez Boga ni nič.” “Tudi sonca ne in ne dežja, seveda. Tudi dež daje Bog, namesto da ' Padal iz oblakov. Boš tako učila otroke? ” Da, tako. Razložila bom, kako nastane dež. Da so to zakonitosti v naravi, katerim je podvrženo vse vesolje. Otroci pa bodo že prišli na to> da bodo vprašali: Odkod pa te zakonitosti? Kdo jih je postavil? ” In ti boš seveda rekla: Bog.” “Prav tega ne bom rekla, da boste vedeli. Ampak rekla jim bom: 0 pa vprašajte doma očeta ali mater, oni vam bodo odgovorili, kakor je prav.” sno odrešuje človeka iz spon varljivih čarov, polresnic ... in do zadnjega veruje v dobroto človeka, do zadnje srage svojih življenjskih moči se bojuje za tisto dobro in plemenito, kar je dobrotni Bog z najvišjo mero svoje ljubezni vtkal v srca vseh ljudi. Ganljivo duhovniško se vije pot glavne osebe, ranljive sicer, pa vendar nezlomljive v zvestobi evangeljskim načelom. V tem je duhovnikova moč. Pregljevi podobi duhovnika je dal svojstven porabski odtenek. Premočrtno služenje Bogu in ljudem, neizprosno odkrivanje vsega, kar rani človekovo osebno dostojanstvo, predanost resnici, ki je v Bogu in v ljudeh, je edina življenjska deviza odlično zasnovane glavne osebe Kozarjevega novega romana. Župna cerkev Šmarje pri Ljubljani IMAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”: $94.— Pavla Zemljak; $18.— Karlo Pless; $14.— Marija Slokar, Branko Kojc, Marija Vogrin, Karel Štran-car, Vinko Rep, Anton Dolinar; $10.— Mojca Anžič-Švirt, Ivanka Zuodar; $9.— Vera Mofe, Andrea Bosa, Italo Bacchetti; $8.— John Leben, Alojz Mavrič, Joseph Pegan, Maria Ostoja, Dino Rupnik, Ivan Močnik; $6.— Jože Plevnik, Miha Risa, Vida Koželj; $5,— Renato Smrdel; $4.— Helena Breg, Karolina Lazarič, Ivanka Repina, Ivan Vesel, Frank Tudor, Tinca 0’Brien, Matija Cimerman, Pavel Rob, Anton Brumen, Zora Kirn, Francka Kotnik, Anica Kakša, Marko Zitterschlager; $2.10 Ivanka Zuodar; $2.— Jožef MatjaSec, Peter Bizjan, Slavko Koprivnik, Vincent Štolfa. NAŠIM POSINOVLJENIM AFRIŠKIM MISIJONARJEM: $200.— Pavla Zemljak; $100,— L. & M. Martin; $50.— N. N. (za lačne); $25,— Druž. Anton Kristan; $20,— N. N. (za lačne). MATERI TEREZIJI V INDIJO ZA NJENE LAČNE SIROTE: $50,- L. & M. Martin, N. N. ZA VZGOJO FRANČIŠKANSKIH BOGOSLOVCEV: $50.- L. & M. Martin. VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI! Sv.Lovrenc na Ptujskem polju “Zakaj pa jim ti ne bi rekla, kaj misliš in kaj veruješ? ” “Da ne bi vplivala na otroke, katerih starši niso vfcrni. Neverni starši imajo pravico, da svoje otroke vzgajajo v neveri. Prav tako pa imajo verni pravico, da svoje otroke vzgajajo v veri, in v pravice staršev ne sme posegati nihče, ker te pravice nihče nima, niti država niti šola.” “Kako boš pa potem razložila nastanek sveta? ” “Nisem še slišala, da bi kdo znal razložiti, kako je svet nastal. Ko pravim ‘nastal’, mislim tole: prej ni bilo nič, potem pa je kar naenkrat nekaj bilo. Samo od sebe? Tega še nihče ni skušal razložiti. Tega se tudi jaz ne bom lotila. Pač pa je nekaj teorij ali domnev, kako se je svet razvijal. To jim pa lahko povem, ne da bi prišla z vero navzkriž. Čim lepše jim bom znala prikazati razvoj sveta od prve velike eksplozije nečesa, kar je že bilo, pa do razvoja vsega živega na Zemlji, tem večje bo v njih občudovanje in strmenje. Občudovanje skrivnosti pa je najlepši dar, ki ga more človek prejeti. To ni moj stavek, brala sem ga v življenjepisu velikega genija Einsteina, ki je bil eden najbolj religioznih ljudi na svetu, pravi o njem isti življenjepisec.” “Kakšne vere pa je bil Einstein? ” “Nobene.” “Zdaj nas pa vlečeš. Saj si rekla, da je bil med najbolj religioznimi, torej vernimi.” “Da. To je bil. Toda ni pripadal nobeni verski skupnosti, čeprav je bil vzgojen v židovski veri. Občudoval je predvsem skrivnostno ureditev sveta, brezmejni razum, ki v njem vlada, modrost in lepoto. To je pa končno tisto, čemur vse religije pravijo Bog, pa naj ga poznajo v še tako majhni meri in bolj ali manj spačeni podobi.” “Einstein ni noben dokaz za Boga. Tudi največji duhovi se lahko vdajo misticizmu, veri v nadnaravne skrivnosti.” “Nisem rekla, da je Einstein dokaz. Od zunaj nas nihče ne more prepričati, da Bog je. Prav tako seveda tudi ne, da ga ni.” “Že od začetka smo rekli, da se zaman prepiramo. Nazadnje vedno ostane vsak pri svojem.” “Če je tako, koga pa potem pravzaprav braniš, koga zagovarjaš? ” je vprašala tovarišica. V tišino, ki je nastala, se je kakor sluzasta kača splazil strupen glas, na videz malomaren, pa nekje v globini tem bolj prizadet. Neki fant je med zehanjem jasno izrekel: “Svojega kaplana.” Nekaj sošolk se je zahihitalo, kakor da jih je kdo po podplatih požgečkal, druge so se samo radovedno zagledale v Jasno, ki je najprej prebledela in vse stvari so se v naglem diru zavrtele okoli nje, potem pa jo je preplavila vročina, daje zacvetela kakor vrtnica. Bujni kostanjevi lasje so se ji usuli še nekoliko bolj naprej, da je dobil njen lepi obraz z globokimi, velikimi očmi in ljubkimi usti pravi okvir. Ostala je tiho ter se za ta medklic ni zmenila in se do konca ure ni več oglasila. Da Jasna hodi za kaplanom, so vedeli že na trgu in v brivnici, o tem so čvekali ministranti in mladina in o tem so v njeni odsotnosti razpravljali njeni sošolci, samo Jasna in kaplan Zdravko nista o tem vedela ni- ^esar- /Nadaljevanje sledi/ »Srečati čim več ljudi... Kmalu ga bomo srečali na ulicah avstralskih mest . . . TE štiri besede bi zlahka sprejeti za geslo zgodovinskega obiska, ki ga bo Avstralija doživela ob koncu letošnjega novembra. To je bila namreč želja, ki jo je Papež Janez Pavel II. izrekel v razgovoru o obisku, je P° vrnitvi iz Rima povedal Monsignor Brian l/Valsh, narodni direktor priprav in obiska samega. On odgovarja za celotni potek dni bivanja svetega očeta na naši celini. Končno je res. Janez Pavel II. ne bo prišel k nam k°t turist, ki bi rad čim hitreje videl čim več. Obiskal bo vseh šest naših držav, poleg Severnega teritorija 'N.T.) in teritorija glavnega mesta Canberre (A.C.T.) ne zaradi krajev samih, ampak zaradi ljudstva, ki tam biva. Niti ne smemo reči, da bo obiskal le katoličane, k*iti njegov namen je "srečati čim več ljudi". Sfernih in nevernih, krščenih in nekrščenih. Vse bi rad lskreno pozdravil, marsikomu stisnil prijateljsko desnico, vsem podelil svoj očetovski blagoslov. Da bo-m° njegove bližine katoličani še posebej veseli, je pa Seveda razumljivo. Kot glava vatikanske državice, majhne sicer a ven-dar mednarodno priznane, bo papež tudi gost zvezne vlade in njenega prvega ministra, kakor tudi seveda avstralske konference katoliških škofov. Dnevi papeževega obiska so že določeni kakor tudi v 9robem celotni spored, potankosti posameznih pri-reditev pa so še v delu. p° enodnevnem obisku otočja Fiji in dvodnevnem °^i?ku Nove Zelandije bo na papeževem sporedu naša CANBERRA, ponedeljek 24. novembra: Prihod letala ob dveh popoldan. Uradna srečanja z oblastmi in z avstralskim episkopatom tudi prvo kosilo v Avstraliji. Tu in po vseh drugih postajah bo papeževa sveta maša središče vseh ljudi dobre volje, zlasti seveda katoličanov. BRISBANE, torek 25. novembra: Pred papeževo mašo je na sporedu obisk bolnikov. SYDNEY, torek in sreda, 25. in 26. novembra: Posebno srečanje z mladino, s komercialnimi in industrijskimi delavci, z redovniki in redovnicami ter akademiki. H OB A RT, četrtek 27. novembra: Posebno srečanje z brezposelnimi in uslužbenci pri posredovanju dela. MELBOURNE, četrtek in petek, 27. in 28. nov.: Poleg papeževe maše na Flemington Racecourse še ekumensko bogoslužje na M. C. G., srečanje z otroci, učitelji, s poljsko narodno skupino in duhovščino. NORTHERN TERRITORY, sobota 29. nov.: Srečanje z aborigeni, ki pripravljajo za to priliko svoje na j več j e zborovanje zadnjega časa. ADELAIDE, sobota in nedelja, 29. in 30. nov.: Posebno bogoslužje za novonaseljence, srečanje s poljedelskimi delavci. PERTH, nedelja in ponedeljek, 30. nov. in 1. dec.: Posebno srečanje z ostarelimi. Odlet proti Rimu je na sporedu za deveto uro ponedeljkovega jutra (po vzhodnem času ob enajstih dopoldne). V teh nekaj dneh bogatega sporeda bo svetemu očetu verjetno ostalo komaj nekaj uric noči za počitek. Vključujmo njegov obisk v svoje dnevne molitve: da bi potekel srečno in brez nevarnosti za njegovo življenje ter da bi obrodil za našo novo domovino A vstralijo bogate duhovne sadove. In kjer je le mogoče, naj se pokaže visokemu gostu tudi naša slovenska skupnost. Nudi se nam lepa prilika, da nastopimo kot narod tisočletne katoliške tradicije, ki je to svojo dragoceno dediščino ponesel tudi s seboj v širni svet. OZNANILI ZA ROJAKE V TASMANIJI IN PERTHU: Tasmanski Slovenci dobijo obisk slovenskega duhovnika navadno okrog božiča in velike noči. Ker se bo v teh dneh mudil v Tasmaniji slovenski duhovnik iz Sydneya, je s tem dana tudi izredna prilika za slovensko mašo. P. Ciril Božič vabi vse tamkajšnje rojake k slovenskemu bogoslužju na prvo avgustovo nedeljo, 3. avgusta, ob šestih zvečer v cerkvi sy. Terezije, Moonah, kjer se navadno zbiramo k naši maši. In prosim, povejte še drugim, ki ne bodo brali tega oznanila. Kljub majhnemu številu Slovencev bo srečanje s patrom prijetno domače. Vabljeni! Za rojake v Perthu, l/V. A., in okolici pa velja, kar piše adelaidski slovenski duhovnik v svojih poročilih: med vami bo p. Janez Tretjak na nedeljo 24. avgusta. Slovenska maša bo ob 11.30 v cerkvi si/1. Kierana v Osborne Parku. Pridite v čim večjem številu! Tudi tamkajšnje rojake prosimo, naj sami obvestijo svoje znance o tem srečanju. Vsi iskreno vabljeni! „Uspešna“ pridiga PRIGORICA je lična vas, zavarovana s hribi pred hudimi vremenskimi neprilikami. Njena polja so rodovitna in prinašajo vsako leto dovolj pridelka. Sredi vasi se beli izmed drevja še kar prostorna cerkev iz baročne dobe. K njej seveda spada tudi lepo župnišče, iz katerega upravlja in vodi svoje ovčice že precej prileten gospod župnik, ki pa je še vedno čil in gibčen. “Naš gospod župnik”, tako ga vaščani na splošno nazivajo, je vedno prijazen in zgovoren, usoda kmetov je tudi njegova in v času stiske ali sile jim ni treba računati le na njegove tolažilne besede, ampak tudi na dejansko pomoč. Gospod župnik pa je kljub svoji visoki starosti še vedno dober pridigar. Tako napeto zna govoriti, da ga vsa cerkev zelo pozorno posluša in bi, kadar on na prižnici za trenutek utihne, skoraj lahko slišal iglo, če bi padla na tla. Ima pa naš gospod župnik nekaj posebnega: je hud nasprotnik vsakršne igre na srečo, še posebno pa je proti vsakemu igranju v loteriji s številkami. Tako je nekega dne zopet zvedel, da so nekatere njegove ovce ženskega spola izrabile svoj obisk v mestu ter stavile na loterijo. To ga je spravilo v nevoljo, zato je seveda naslednjo nedeljo v svoji pridigi zagrmel s prižnice:11. . .Nekaterim izmed vasje potrebno le, da sanjate o kakih številkah, ki nič ne pomenijo —tri, dvanajst, osemnajst ali devetintrideset — pa že zapravljate vaš trud in z znojem prisluženi denar za babjevernost in nesmiselno igranje na srečo! . . Zadovoljen sam s seboj je po maši odhajal v zakristijo, češ: danes je pa s svojim “branjem levitov” te svoje “črne ovce”, nepoboljšljive srečolovkej le prepričal in spreobrnil. Ko pa je zapuščal cerkev, se mu je boječe približala stara in naglušna ženica, Kajžaijeva Meta. Prav pobožno mu je razodela svojo brigo: “Oh, gospod župnik, jaz že bolj slabo slišim. Bodite tako dobri in mi še enkrat ponovite številke, ki ste jih v današnji pridigi omenili, da nam bodo prinesle srečo, ako jih izberemo v prihodnji loteriji '/.. . Ce ji je župnik ponovil številke, pa nam ni znano. MLADINSKI KONCERT ... bo letos že dvanajsti v vrsti vsakoletnih koncertov v priredbi slovenskih verskih središč. Letos bo V SOBOTO 6. SEPTEMBRA ob štirih popoldne v dvorani bratov maristov (Marist Brothers College), PEARCE (Canberra) A.C.T. Mladince, posameznike in v skupini, vabimo k prijavi za nastop. Starost nastopajočih naj bi bila najmanj 13 let, le v skupini je lahko tudi kateri mlajši. Točka nastopa naj ne bo daljša od deset minut, da se predstava ne zavleče predolgo. Prijava posameznika ali skupine naj obsega imena nastopajočih ter starost in seveda naslove pesmi (z imenom avtorja), s katerimi želite nastopiti. Čimprej se prijavite za nastop, tem bolj je gotovo, da izbrana pesem še ni na sporedu. V slučaju, da je pesem že kdo prijavil, bo treba pesem zamenjati. - Čas za prijavo moramo v kratkem zaključiti-Prijavite se lahko v najbližjem slovenskem verskem središču. Generalna vaja za nastop bo v dvorani na dan koncerta ob desetih dopoldne. Udeležba je obvezna. — Glede prenočišča preberite oglas na strani 189 te številke! Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family Slovene Mission, 51 Young Ave., l/V. Hindmarsh, S.A., 5007 ( P. O. Box 159, Hindmarsh, S.A., 5007) Telefon: (08) 46 9674 ZA prvo nedeljo v juliju, na proslavljanju zavetnikov melbournske slovenske cerkve, bi moral biti v Melbournu, kot smo se dogovorili med seboj slovenski duhovniki. V Adelaidi mi je bil za nedeljsko mašo obljubljen duhovnik, ki me bo nadomeščal, a je bil žal končno odpovedan. Tako sem moral ostati doma, tu Pa se opravičujem Melbournu in sobratom. Dne 24. avgusta bom zopet obiskal rojake v Perthu, A. Kot navadno bo tudi tokrat slovenska maša ob 11.30 v cerkvi sv. Kierana, Cape Street, Osborne Park. Pred mašo bo prilika za sveto spoved. Vsi rojaki mesta ^ertha in okolice ste lepo vabljeni. Prosim tudi: obvestite tiste rojake, ki tega obvestila ne bodo brali. Verouk oz. mladinsko srečanje v juliju in avgustu je na drugo in četrto nedeljo v slovenskem misijonu, Vselej s pričetkom ob šestih zvečer. Vedno je-med nami kaj bolnikov — pač postaja naša adelaidska skupnost vedno starejša in bolj občutljiva za razne bolezni. Iščemo pomoč v bolnišnicah in če duhovnik zve za bolnike, jih rad obišče tudi z najboljšim Zdravnikom. V Royal Hospitalu je že nekaj časa g. Kanka. V Para Hillu pa Stanko Komjanc. In znani rojak Franc Žo-kalj ob zdravniški pomoči upa na bolje... Vsem želimo skorajšnje okrevanje, svojo bolezen pa naj združujejo z molitvijo za mir v svetu. Slovenska radijska oddaja v priredbi verskega središča je še vedno vsako drugo in četrto sredo v mesecu, zvečer ob 7.30 na valovili etnične radijske postaje 5 EBI FM. Že več'mesecev moramo sami doplačati tehnika, ker državi primanjkuje denaija za vzdrževanje radijske postaje. Rojaki so se prošnji radi odzvali, kar pomeni, da jim slovenska radijska oddaja le nekaj pomeni. a*>a skupina Pr' marijanski Procesiji ^ne 4. maja. aša udeležba 19 Postala *e tradicija. Le radi p°kaiimo *0cJelovanje ,ud' v bodoče! Zadnjo nedeljo v juliju (27. julija) bomo imeli po maši B.B.Q. z bogato loterijo. Izkupiček je namenjen našemu mladinskemu pevskemu zboru, v pomoč kritju stroškov pri udeležbi letošnjega mladinskega koncerta v Cenberri. Vsi prijatelji misijona in našega mladinskega zbora iskreno vabljeni! Kot izseljeniški duhovnik vedno bolj vidim in občutim razliko med posameznimi naselbinami. Kako so v nekaterih veseli prilike za slovensko mašo. Ni veliko družin, pa si vzamejo čas in se zberejo ob oltaiju. Drugje pa je število družin večje in kako bi bilo lepo, ko bi vse prišle k maši. Pa mnoge duhovnik po dolgi poti čaka zaman. A mnogi se ob raznih obiskih iz domovine ponašajo, kako zavedni Slovenci so in kako dobri katoličani — pa jih ni ne k slovenski in ne k angleški farni maši. Kaj je čudno, da je toliko razdejanih družin. Kako bi ne trpela vzgoja mladine* če otroci ne slišijo od svojih staršev lepe besede o Cerkvi in duhovniku, ki naj vendar dodaja vzgoji in pomaga staršem!? Slej ko prej se vse to maščuje. Bog ne plačuje vsako soboto, dobi pa vsak to, kar zasluži! Zato je moja iskrena želja vsem družinam: imejte več spoštovanja do Boga in Cerkve, pa bo v vaših domovih zavladala sreča, ljubezen in božji blagoslov. Saj tega si vsi želimo. A če ga hočemo doseči, se moramo zanj sami potruditi in storiti svoje. P. JANEZ Z VSEH l/£r/ZOV PO SMRTI Msgr. Antona Orehaija, ki je bil za Argentino delegat slovenskih dušnih pastiijev, je slovenska škofovska konferenca imenovala na izpraznjeno mesto dr. Alojzija Starca. Taje že doslej pokojnemu delegatu veliko pomagal, zato so argentinski Slovenci sprejeli imenovanje z velikim veseljem. Mesto delegata je izredne važnosti, saj organizacija dušnega pastirstva argentinske Slovence najbolj povezuje, poleg verskega dela pa opravlja tudi važno narodnostno povezavo, zlasti v skrbi za slovensko šolstvo. PAPEŽ JANEZ PAVEL II. je ob začetku svetovnega prvenstva v nogometu nadškofu Mexico City-ja poslal brzojavko. Namenil jo je prirediteljem prvenstva, udeležencem in gledalcem nogometnih srečanj. V njej želi, da bi pomembna in priljubljena športna prireditev, ki jo spremljajo po vsem svetu, bila popolnoma prežeta s plemenitimi nravnimi in človeškimi občutki. Prav tako je papež izrazil željo, da bi svetovno prvenstvo ob tradicionalni gostoljubnosti mehi- škega ljudstva prispevalo k utrjevanju resničnih vrednot, ki so v prid mirnemu življenju in sodelovanju med narodi, kar je v današnjem času tako zelo potrebno. Da je letos zmagala Argentina, menda ni treba posebej povedati. In da so pri tem mnogim ljubiteljem nogometa prekipela čustva preko dovoljene meje, o tem smo kar veliko slišali v dnevnih novicah. DA JE DR. LOJZE AMBROŽIČ, naš rojak in nečak pokojnega sydneyskega patra Ambrožiča, postal nadškof s pravico nasledstva torontskemu nadškofu in kardinalu Carterju, smo poročali že v zadnji številki Misli. Tu bi radi dodali nekaj vrstic o njem iz kanadskih dnevnikov, ki so se ga ob imenovanju spomnili s članki. “Škof Ambrožič pravi o sebi, da je konservativec, kar tiče problemov družine, vendar se nima za konservativca na socialnem področju.” Tako piše med drugim Toronto Star (29. maja). — “Podoben je Janezu Pavlu v svojem načinu mišljenja, svoji teologiji in po svojem molitvenem življenju. Svoje življenje posvečuje z rožnim vencem in češčenjem Matere božje, prav tako kot Janez Pavel, in podobno kot on daje posebno važnost učenju.” (The Sunday Sun, 1. junija) — “Njegove skušnje kot mladostnik v medvojni Evropi in kasneje v taboriščih za begunce, so ga izklesale podobno kot svetega očeta v osebo, ki je do skrajnosti prepričana v svoji veri.” (The Globe in Mail, 29. maja letos) Da bo slika bodočega torontskega nadškofa popolna, naj gornjim besedam dodam, kar mi je o njem pred leti dejal njegov stric p. Bernard, takratni urednik Misli. Prav po domače je prav 'ža prav vključil v svoje besede vse zgornje lepo doneče stavke. Takole je rekel:“Kar ga je, je Trnovčev! Poba ima glavo nasajeno na pravem koncu — iz njega bo še kaj več kot samo semeniški profesor!.. Ambrožičev rod so po Dobrovi pri Ljubljani pozna- li po domače kot “Trnovčev”. Vsekakor je imel pokojni p. Bernard dober nos. Kar lahko smo ponosni na svojega rojaka, ki je s svojo begunsko družino kot študent prišel v Kanado, pa se z nadaijenostjo in pridnostjo — pa tudi z molitvijo — povzpel tako visoko. PODATKI v zvezi z ugrabljenimi letali so pa res zastrašujoči. V zadnjih petdesetih letih je bilo po svetu ugrabljenih nič manj kot 672 letal, največ seveda v našem času. Med ugrabitvami je izgubilo življenje 400 potnikov in članov posadk, preživelo pa je ugrabitve 15.000 potnikov. Ugrabljena letala so pripadala dvainpetdesetim državam. Teroristi so najpogosteje ugrabljali letala ameriških družb, seveda pa tudi letala družb drugih držav niso SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY 45 Ferrers Rd., Horsley Park, N. S. W., 2164 Tel.: 620 1 265 NAŠ SLOVENSKI HRIBČEK VABI. . . . . . člane društva ter vse rojake in njihove prijatelje vsako soboto in nedeljo. Postreženi boste z raznimi pijačami in okusno hrano. Klub našega slovenskega društva je odprt: vsako soboto od dveh pop. do polnoči ter vsako nedeljo od poldne do osmih zvečer. Vsako drugo soboto prirejamo ples do polnoči ob zvokih dobre domače glasbe. Poleg tega imamo ob sobotah, nedeljah ter ob sredah zvečer tudi kulturne in športne dejavnosti, na katere so vabljeni vsi rojaki. Za informacije kličite: Štefan Šernek, tel. 528 3423 dragi rojaki, POTUJETE V EVROPO? Na pragu domovine,sredi stare Gorice, ob drevoredu Corso Italia.Vas pričakujemo v PALAČE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom .radijskim sprejemnikom , barvnim TV, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejše u-dobje po zelo ugodnih cenah: samska soba 43 avstr, dol., dvoposteljna 56 avstr. dol. Gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija. V PALAČE HOTELU bo poskrbljeno za Vaše čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa Vam bo osebno izrekel rojak VINKO LEVSTIK Tel. (0481 varna. Letos je bilo že nad 80 poskusov ugrabitve letal samo družb, ki pripadajo vzhodnoevropskim državam. 35 - LETNICO obhaja letos Slovensko planinsko društvo naših rojakov v Argentini. Čim so prišli v Argentino prvi povojni emigranti, so jih zamikale tudi Planine. Frank Jerman in Tonček Pangerc (zdaj oba ^e pokojna, zadnji žrtev nesreče v planinah) sta bila Pri ustanovitvi gonilna sila. Društvo je pričelo organizirati izlete in plezanja, a že naslednje leto po ustanovitvi so prišli na vrsto tudi vrhunski vzponi. Na tem P°lju so si argentinski Slovenci priborili res častno ^esto in kot prvi osvojili precej argentinskih vrhov, ki imajo danes slovenska imena. Predsednik društva ^rank Jerman pa ni bil le plezalec, ampak tudi dvajset let argentinski prvak v smuškem teku in trener argentinske smuške ekipe. Dinko Bertoncelj pa je v Petdesetih letih veljal nedvomno za najboljšega argentinskega plezalca in je bil tudi član prve argentinske odprave na Dhaulaghiri (8167 m) v Nepalu. STATISTIČNI PODATKI, ki jih je nedavno objavil aPostolski urad o katoliških zdravstvenih ustanovah P° svetu, nam nudijo tele številke: Vsega skupaj je ustanov 12.450 in sicer so po zemski obli razde-jene takole: Afrika jih ima 1877, Severna Amerika 364, Srednja Amerika 60, Južna Amerika pa 1286. 2ija jih ima 2335, Evropa 5201, Avstralija in Oce- anija pa 327. Katoliških bolnišnic je vsega skupaj na svetu 4880, kar je 39 % vseh bolnišnic, ki sužijo današnjemu človeštvu. Domov za ostarele ima katoliška Cerkev na skrbi 2504, ambulant in lekarn za hitro pomoč pa po misijonih 2060. Rehabilitacijskih katoliških središč je 314, domov za oddih in okrevanje pa je 1706. Po teh številnih zdravstvenih ustanovah za lajšanje človeške bede delujejo člani in članice nad 500 različnih redovnih skupnosti. UMETNO KRI so uspeli izdelati štirje ameriški znanstveniki v laboratoriju univerze v San Franciscu. Umetni rdeči krvnički v solni raztopini lahko nadomeščajo polovico človekove krvi. Doslej so to laboratorijsko kri dali živalim in so nanjo zadovoljivo reagirale. Tako nam poskus daje upanje, da bo v doglednem času človeštvo rešeno skrbi iskanja krvodajalcev, katerih število mnogokje ni zadostno. PORAST števila primerov krvnega raka (levkemije) med otroki, ki živijo v bližini dveh angleških jedrskih središč, so statistično ugotovili zdravniki. Odkar delujeta jedrski središči, so na tem področju zabeležili 38 primerov te bolezni med otroki do petega leta starosti. To število je skoraj še enkrat toliko, kolikor znaša vsedržavno povprečje. Svet se igra s silo, ki je ne pozna. Posledic pa bo očitno vedno več in več... VAŠ HOTEL! DOBRODOŠLI! 34170 GORIZIA-GORICA, Corso Italia 63 (ITALY) ) 82166/Telex 461154 PAL GO I KOTIČEK NAŠIH MLAD/H Dragi striček! Upam, da Te bo moje pismo našlo pri dobri volji. Vem, da imaš veliko dela in skrbi, pa le ne pozabiš na nas in nas razveseliš s slikanico. Le kaj bi mi otroci brez Tebe? Bog naj Te varuje! Spomni se me pri mašj, da bom zrasla v pridno in pošteno slovensko dekle! — Lep pozdrav Tebi in vsem Kotičkaijem! — Vida Istenič,12 let, Petersham, NSW. DRAGI OTROCII Pa se spet ustavimo v Viktoriji in sicer gremo v Traralgon. Tam vključuje znani Catholic Regional Col lege tri šole — St. PauTs, KUdare in Lourdes, ki prirejajo vsakoletni koncert v krajevni mestni občinski dvorani. Glasbeni vodja CRC je muzik Peter Cavenagh. Ta zbere vsako leto pred nastopom muzikante vseh treh šol na "delovne počitnice". V avstralskem bušu - Ravvson Holiday Resort — je pet dni njihov počitniški dom, a prostih ur je seveda bolj malo. Saj jih glasbeni vodja zbere z namenom, da se dobro vadijo za nastop kot ena skupina, četudi izhajajo iz treh različnih šol. Letos je bilo v pripravi na koncert 36 študentov in med njimi dva slovenskega rodu. Na sliki je DA VID JOHN KRIŽMAN iz Morvvella, na njegovi levici pa je DIANA ZIDAR iz Traralgona. Oba igrata saksofon in vzameta glasbo zelo resno. Zidarjeva Diana je bila že v Kotičku s svojim bra- KAJ MAJDIČA ŽE ZNA Prvi je BOG: ustvaril me je; drugi je SIN: odrešil me je; tretji je DUH: posvetil me je; četrta MARIJA — najlepša gospa; peti je ANGEL — me k zvezdam pelja. Potlej pa pride koj mamica zlata, očka in sonce in pisana trata. Mamica ziblje me, preden zaspim, sladko smehlja se mi, ko se zbudim. Očka me s prstkom Širokim Žgečka, ko gre od doma, poljubček mi da. Sonce vsak dan skozi okno pokuka, z žarkom srebrnim za nos me pocuka: "Majdiča, vstani! Do dvajset že znaš Šteti, nauči se še očenafc!" Hojej, ti sonček, me slabo poznaš: Majdiča tudi že zna očenaš. MIRKO KUNČIČ tom Goranom in sicer v avgustu 1984. Dober znak je, da je saksofonu še zvesta in gotovo je v glasbi že tudi napredovala. Križmanov David pa je zdaj prvikrat na Kotičkovi strani in najbrž tudi prvič v tisku na sliki s saksofonom v roki. Diani kot Davidu želimo vztrajnosti v glasbi in obilo lepih uspehov na tem polju kakor seveda tudi v šoli. Enkrat jima ne bo žal za vse trude, ki so v zvezi z napredkom na vseh področjih življenja. Dragi striček! Ne vem, če boš znal prebrati moje čačke. Mama vedno kriči name, da pišem kakor če bi kokoš kracala po papiiju. Jaz pa sem s svojo pisavo kar zadovoljen, samo pri slovenskem jeziku sem zelo neroden. Saj govoriti znam še kar dobro in tudi razumem mamo in ata. Tudi ko sem bil z njima v Sloveniji, sem bil ponosen na svoj jezik. No, enkrat bom tudi pisanje boljše znal. Hvala za Kotiček in za konec sprejmi moje lepe pozdrave! - Mark Popit* 13 let, Brighton, Vic. ZA UDELEŽENCE letošnjega Mladinskega koncerta v Canberri, v soboto 6. septembra, ki tam nimajo poznanih družin, tu objavljamo naslov z najcenejšimi cenami: CANBERRA LAKES CAROTEL MOTEL AND CARAVAN PARK, Federal Highway, VVatson,. A. C. T. Telefon: 062 - 41 - 1377 (Poštni naslov: P. O. Box 21, Dickson, A. C. T. 2602). CHALETS (s prho in straniščem): Večerja, postelja in zajtrk 17.- dol. - Postelja in zajtrk 14,- dol. — Samo postelja 11.— dol. — Malica (Cut lunch) 2.80 dol. LODGES (Self Contained Units): Večerja, postelja in zajtrk 19.- dol. - Postelja in zajtrk 17,- dol. LODGES (za dve osebi): Večerja, prenočitev in zajtrk 25.— dol. — Prenočitev in zajtrk 20.— dol. CAMPING: Na osebo 2.60 dol. dnevno, skupinsko pa 2.50 na osebo dnevno. Na nedelje in državne praznike je dodatek (sur-charge) enega dolarja na osebo. Kdor bo rezerviral prenočišče, naj pove, da spada k “Slovene Youth Concert Group”, ki jo je prijavil P- Valerijan. Gornje cene so za skupinsko rezervacijo, sicer so dražje. - In ne odlašajte z rezervacijo predolgo, da vas kdo ne prehiti. Takrat bodo šolske počitnice in bo potovalo ter nočevalo precej družin. BULLEEN, VIC. - Lepo je bilo pri nas za letošnje Proščenje ali žegnanje, kot pravimo po domače. Slovenska cerkev v Kew praznuje svoja zavetnika sv. brata Cirila in Metoda vsako leto na prvo nedeljo v juliju. Letos je bilo nekaj posebnega: med nami sta bila °ba patra iz Sydneya. Čakali smo tudi patra iz Ade-laide, ki je bil prav tako napovedan. Na žalost pa se ni ■ttogel udeležiti naše slovesnosti. Lepo, čisto, četudi zimsko julijsko sonce je privabilo ta dan v Kew številne vernike od blizu in daleč. Naše sestre so skrbno in lepo okrasile oltar, steno za njim pa z napisom: “Sveta Ciril in Metod, varujta naš rod!” Ta nas je pozdravil, čim smo stopili v cerkev. Manj udeležencev je bilo v petek in soboto zvečer pri ' HEIDELBERG CABINETS FRANK ARNUŠ PTY. LTD. Priporočamo se melbournskim rojakcu. za izdelavo kuhinjskih omar | 'n drugega pohištva po zmerni ceni. 7 LONGVIEVV COURT, THOMASTOVVN 3074 TEL.: 465 0263 ‘ (Bundoora Industrial Park) A.H. : 459 7275 ..............tffr r rt j f f f ff >« » 0 # crf^ prvih dveh bgoslužjih tridnevnice, kar je čisto razumljivo. Lahko pa je žal vsem, ki ste zamudili tako lep duhovni nagovor gosta p. Cirila. Lepa je ta zamisel, da bi se naši dušni pastirji zbrali enkrat na leto, ob priliki proščenj tu pri nas, v Syd-neyu in Adelaidi. Tako jih imamo tudi mi priliko srečati. Hvala patroma Valerijanu in Cirilu za dolge ki-lometrfi, ki sta jih napravila do nas in nam prinesla malo spremembe. Seveda zahvala tudi našemu p. Ba-ziliju, ki je imel - kot ponavadi - vso skrb na glavi. Seveda po končanem slovesnem bogoslužju na dan proščenja ni bilo vsega konec. V cerkveni dvorani so nas čakale polne mize dobrot. V domačem vzdušju, ob razgovoru in domačih melodijah, nam je kar hitro potekel čas. Res, vse kar je lepo, tako hitro mine! Odšli smo proti domu: eni s polno mero notranjega miru, drugi pa najbrž kot ponavadi z drugimi občutki. Pozdravljam vse, ki berete “Misli”! —Anica Smrdel. DOOLANDELLA, QLD. - Danes se pa oglašam s priloženo sliko, ki mi jo je že zdavnaj poslal moj pokojni oče — Lovrenc Klavžar mu je bilo ime — in jo hranim v trajen spomin. Če bi živel, bi letos 21. julija praznoval stoletnico rojstva, tako pa v večnosti uživa plačilo za pošteno življenje in številne trude. Dočakal je lepo starost — mesec manj kot 83 let. Na sliki (stoji drugi od leve) je bil star že nad 75 let, a je še hodil v planino. Slika je vzeta na planini Otavnik, naprej se gre pa na Porezen. Čisto majhna sem še bila, ko meje že vzel s seboj na planino — tri dobre ure pešhoje in V1KTORIJSKIM SLOVENCEM UD North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 TOBIN BROTHERS funeral directors Malvern 1382 High Street, 509 4720 ________ Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 prankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA E. Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev sc melbournskim Slovencem priporoča za prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil! V zalogi imamo slovenske črke Č2S, kijih Vaš pisalni stroj morda še-nima. EMIL ZAJC 1 Yarra Court, N. DANDENONG, Vic. 3175 Telefon: 795 6937 l smo bili na Poreznu, kjer je živina poletje preživela na paši. Ko pa so tudi tam gori začeli kopati jarke za obrambo, so prepovedali pašo in do konca vojne nismo smeli tja v prelepi “planinski raj”, kot je pel Simon Gregorčič. — Na svojega očeta sem pa ponosna in hvaležna sem mu za vse, kar me je za življenje naučil. Ni bil bogat, a imel je bogastvo srca. Pa naj še tole dodam: Ne vem kako je v Sydneyu ali Melbournu, tu v Brisbanu ne premoremo po uradih in raznih državnih lepakih in oznanilih nič v slovenščini. Te stvari sem že videla v raznih jezikih, tudi v hrvaščini in srbščini, v našem jeziku pa še ne. Morda ne zato, ker nas je premalo. Ali pa se ne potrudimo dovolj, da bi kaj takega dosegli in bi bil tudi slovenski jezik uvrščen med druge ter priznan. Lep pozdrav vsem! — Marica Podobnik. FAIRFIELD, N. S. VV. — Dne 15. junija smo v našem verskem središču v Merrylandsu priredili praznik za starejše in bolne rojake. Slovesnosti seje udeležilo kar precej vernikov, da so počastili slavljence in jim izkazali spoštovanje ter zahvalo za vse, kar so doprinesli slovenski skupnosti. Zdaj so onemogli, vrsta pa je na mlajših, da jim vračajo. Prisrčna zahvala velja p. Cirilu, ki je vse to organiziral in vodil, pa sevda tudi za pridigo pri sveti maši in tople besede ob kosilu. In zahvala vsem, ki so kakor- koli sodelovali pri organizaciji dneva, kot n. pr. Bavčarjevim za prevoz invalidke Marije Kolman iz Leu-meaha do cerkve in nazaj. Pokhvalo in zahvalo zaslužijo tudi kuharice ter strežnice in strežniki, kijih niti ne poznam. Vsem se v imenu starejših in bolnih, ki so ob tem dnevu njim na čast bili deležni tolikšne pozornosti, prisrčna zahvala! - Malči Šostar. PORT LINCOLN, S. A. — Tu nas ni ravno veliko, zato pa še bolj občutimo, kadar koga izgubimo. Dne 12. junija letos je umrl istrski rojak, doma iz Reke, FERRUCCIO KRUŠIČ. Med nami je bil že dolgo vrsto let. Star je moral biti okrog petdeset let, a še ni bil poročen. Njegov pogreb je bil 18. junija na tukajšnje pokopališče. Naj mu bo lahka avstralska zemlja, ki bo pokrivala do vstajenja njegove zemske ostanke! — Poročevalec. Priporočljivo je, da imate rojstne-krste, poročne liste in dokumente o šolanju ter svoji strokovni izobrazbi uradno prevedene v angleščino. SAVO TORY j.p. TRANSLATOR, MEMBER F.I.T. 25/14 Kidman St., COOGEE, N. S. W. 2034 Tel.: (02) 66 57781 je uradno priznan tolmač in prevajalec s 40-letno prakso. Poslužite se njegove usluge po zmerni ceni! -rrrrrrrrrrrrtrrrr-^> ;! Urarsko in zlatarsko podjetje Alexander \ \ WATCHM AKER and JEVVELLER ! j 190 Church Street (vogal Macquarie St.) ' ’ Parramatta, N. S. W. j; Telefon 633 1384 vam nudi 10% popusta pri vsakem.nakupu, 20% pa na | J vsa popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancije. || Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE JEVVELLER Y DESIGNF.D AND MADE IN OUR OWN WORKROOM. ' Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte i; o ugodnih pogojih. — Priporočata se : E. & C. ROBNIK SURREY HILLS, VIC. - Dne 6. julija me je povabila avstralska prijateljica Mrs. Harris s seboj na kraj, kjer je bilo zbranih okrog trideset avstralskih katoličanov. Mrs. Barber iz Box Hilla nam je navdušeno pripovedovala o Medjugoiju in medjugorskih dogodkih, ki so vedno bolj in bolj znani po vsem svetu. O njih pišejo knjige v raznih jezikih, tudi angleščini. Mrs. Barber je bila že dvakrat v Medjugorju. Najprej je poskušala kmalu po začetku prikazovanj, pa je Prišla samo do Dubrovnika. Takrat so oblasti še zelo nasprotovale in nihče ji ni upal povedati pota in celo taksi jo ni hotel peljati tja. Lansko leto pa ji je uspelo >n letos je peljala kar celo skupino. Na poti tja so si ogledali tudi nekaj lepot Slovenije, prespali pa so na naših Brezjah. Mrs. Barker si šteje za veliko milost, ^a je smela biti ob vidcih med prikazovanjem Marije. Videla je tudi spremembo sonca, ki se je vrtelo in je kljub močni svetlobi mogla deset minut gledati naravnost vanj. Vse to nam je opisala s preprostimi a topli-nii in prepričljivimi besedami. Ganilo jo je tudi, da je bilo v Medjugorju zbranih toliko ljudi, zlasti mladih. Tudi gostoljubnosti domačinov ne zna prehvaliti. Mnoge naše Slovence, ki potujejo domov na obisk, Pa Medjugorje ne privlači. Po Jugoslavijj potujejo z zaprtimi očmi, da vendar ne bi mogli videti kaj več k°t to, kar jim oblast nakloni. Res se mi smilijo revčki. Molimo k Mariji za ozdravljenje njihove slepote! — Tinka Urh. SYDNEVSKIM ROJAKOM nudi BOLOGNA SMALLGOODS T elefon 728 1717 7 QUEST AVE. CARRAMAR, 2163 sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne salame in druge mesne izdelke. Za razne priložnosti po naročilu spečemo tudi celega prašička. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas! Priporoča se lastnik podjetja J. K- A. ŠKRABAN Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE VIZZINI N1EMOR1ALS Proprietor: Giovanni Verga 9 TRAWALLA AVE., THOMASTOWN,VIC. Telefon: 359 5509 doma: 478 5375 in 4657060 Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako naše delol KDO BI VEDEL POVEDATI ... ... kje je ROZALIJA, rojena Kastelic 8. avgusta 1941 v Gabeiju, poročena v Avstraliji z Dušanom Ra-disavljevičem iz Smedereva v Srbiji. Do leta 1967 je imela enega sina z imenom Stanimir. Njen zadnji naslov (do leta 1967) je bil VVest Footscray, Melbourne, Victoria. Po njej povprašuje nekdo iz Nemčije. Sporočite uredništvu, ki bo posredovalo dalje! "Kakšen red pa je v tem hotelu? Pred moja vrata ste mi dali en črn in en rjav čevelj." — Služabnik:"To je pa res čudno! Vi ste že drugi, ki se pritožuje zaradi take zamenjave." Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparslta dela, avtobarvanje in podobno. Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEWIS RD., VVANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavpice 221 553« TOWING SERVICE 24 ur dnevtao na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232*4314 Rojak VOJKO VOUK IRojaka BRANKA in JOŽE PEGANI | imata vinograde v Hun ter Valley| Na razpolago imata kakovostna vina kot so* Chardonnay, Traminer, Montel, Hermitagej (sweet or dry). — Pozanimajte se za ugodnel cene, telefonirajte na (02)709 7748! Po do-| govoru ste dobrodošli v vinogradu za obisk J kakor tudi za b-b-q ali vaš družinski piknik.1 TUDI S KISLIM OBRAZOM /] SE DA SMEJATI ... / j^y\ % /Uvoženo iz domovine/ + Iskal sem prostor na soncu, pa so me postavili na hladno. + Dobro je, da mladina ne ve, kaj vse so nam v preteklosti obljubljali. + Komur delo v resnici pomeni vrednoto, temu ni potrebno štirideset let ponavljati istih besed. + Odločilni krog volitev je pred nami: nosivci najvišjih funkcij bodo ponovno izvolili ljudstvo. + Bolj ko jih kujemo v zvezde, bolj je mračno. + Delovne zmage so velike, a tudi izgube niso majhne. + Nekaterim je dano, drugi si vzamejo. + Zakaj starejši ne zaupajo mladim? Ker bi se lahko zgodilo, da bi mladim uspelo. + Jugoslavija je država tisoč pravil, ki živi od milijonov izjem. + Revolucija teče dalje, ponekod se je že povsem razvodenela. + Če bomo tako nadaljevali, bomo kmalu država z največ proletarci. + Svoboda je v samoupravnem socializmu omejena samo z neomejeno svobodo omejevanja svobode. + Nekateri prehitevajo naš čas v črnih limuzinah. o Ib 3 P* ” I I7 ■ "g I« 05 2-1 33 |X> M 30 ril* 32 lit- 137 39 |4-0 •40 Rešitev pošljite na uredništvo do 8. avgusta! Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LJUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY AVE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture Service and repairs. REŠITEV križanke junijske številke: Vodoravno: 2. jetra; 6. srd; 9. ena; 11.aktiven; 13. ravan; 15. li? 16. ve; 17. apoteka; 18. pav; 19.I-rak; 20. sto; 22. as; 23 ko; 24. ped; 26. ikra; 28. nos; 30. razmere; 32. iz; 33. je; 34. nadev; 35. kilavka; 38. Eli (od Mihaela); 39. ara; 40. obdan. Navpično: 1. vera; 2. javor; 3. tanek; 4. R(deči) K(riž); 5. atlas; 6. sv(eti); 7. reva; 8. dnevno; 10. napis; 12. 1. I.; 14. ataše; 18. P(ost) O(ffice); 21. tekma; 22. arnika; 23. Karel; 24. P(ost) S(criptum); 25. drevo; 26. iznad; 27. reden; 29. ozir; 31. Evin; 33. ja; 36. La; 37. K(omunalna) B(anka). Rešitev so poslali: Sestre v Slomškovem domu, Francka Anžin in Marija Špilar, Lidija Čušin, Vinko Jager, Danica Petrič, Jože Grilj, Ivan Podlesnik, Anica Buchgraber, Slavko Koprivnik, Irma in Slavko Ipavec, sestri Baragovega doma. — Izžrebana je bila Danica Petrič. Križanka (Ivanka Ž abkar) Vodoravno: 1, časovno merilo; 4. mrčes; 8. nujnost za življenje; 9. okrajšano žensko ime; 10. ob, pri (v angleščini); 11. imetje, posest; 14. vprašalni zaimek; 16. šolska potrebščina; 18. osebni zaimek; 19. osebni zaimek; 20. služben; 23. neživo, počasno; 25. ostarela ženica (dvojina); 27. kratica za Akademijo glasbe; 29. kazalni zaimek; 30. letopisec (tujka); 33. listina, uradni spis; 35. s tem kaže slabo navado; 36. ameriška kratica za "vse v redu"; 37. starozavezna oseba; 39. otroka uspava v zibelki; 40. odmočje, del umetno razdeljene površine; 42. gruča, skupina ptic. Navpično: 1, starši dajo nevesti; 2. predlog; 3. soudeleženec znane razvedrilne igre; 4. glasbeni inštrument; 5. ime pravljične dežele (v angleški pravljici in tudi filmu); 6. rastlina rdečih cvetov; 7. poslan v življenje; 8. goljufa; 12. zemljiška mera; 13. več skupaj, grupa; 15. rimski pozdrav; 17. odmerek zdravila; 21. razčlenjenje (tujka); 22. del soda (dvojina),' 24. zapoved za hiter premik; 25.že nekaj časa obstaja; 26. električna struja; 28. del pri plugu; 31. latinska kratica za "leta Gospodovega; 32. del hiše; 34. veznik; 38. kratica za voltamper; 40.kratica za italijanski- KRAŠKI IZLIVI Pesmi Marcele Bole, Melbourne. Cena 7. dol. ISKANJE Pesmi Petra Košaka, Melbourne. Cena 3.— dol. CVET LJUBEZNI - Pesmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4. - dol. SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opombami in kratko razlago težko razumljivih mest. Cena 6.— dolaijev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5. dol. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika, z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Cena je 5. dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2.— dol. HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5. dolarjev. SHEPHERD OF THE WILDERNESS Angleški življenjepis misijonarja Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2,- dol. DREAM VISIONS Cankarjeva knjiga "Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center , USA. Cena 11. dol. MEN VVHO BUILT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8,- dol. THE GL1MMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N.S.W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6.— dol. THE SLOVEN1ANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini Je napisala slovensko zgodovino Dragica Gelt. S številnimi slikami o-Premljena knjiga je izšla v Melbournu. C ena 20. dolarjev. Imamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga. O LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 barvnimi posnetki. Avtor slik je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Cena 49.— dol. GORIŠKE MOHORJEVKE za leto 1986 so že pošle,CELOVŠKE pa so še na razpolago. Štiri vredne knjige za ceno dvajset dolarjev. Sezite po njih, dokler j ih imamo! SLOVENIAN HERITAGE (I) je že pošla in čakamo novo pošiljko, če je še na razpolago v ZDA. SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI. OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njin prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na lrwing Street, PHILL1P (CANBERRA), A. C. T , je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 1 1.30 a.m. do I 1.45 p.m. Naš bar je odprt od I 1.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKLM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. DO m L RAVEL VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, _ EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje. AH pa nas pokličite po telefonu in PRIDEMO NA VAŠ DOM, če je tako ugodnejše! Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz. raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL, 1042 —1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO, BALI, SINGAPUR, HONGKONG, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERiŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali! SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! Zelo ugodna ekonomska prilika za obisk lepe rodne domovine. Obrnite se na nas za podrobnejša pojasnila!