Xdoq//\ \(p Lahko ga berete tudi na internet naslovu: www.litija.net/tiskarna-aco Ob petdeseti obletnici mesta Narod brez lastne zgodovine je obsojen na propad! Kdor hoče poskrbeti za bodočnost, mora imeti spoštljiv odnos do preteklosti! Zgodovina nas uči, naj ne ponavljamo starih napak! Vse to so lepe in pametne misli s katerimi se modro strinjamo, a ko gre za zgodovino, omejeno na ozek prostor nekega mesta, modrost izpuhti v meglo ob reki Savi. Peščica ljudi v našem mestu sijev okviru Zavoda za izobraževanje in kulturo zadala neznansko težko nalogo: v Litiji ustanoviti muzej in odpreti učno pot v zapuščenem rudniku Sitarjevec. Marsikdo bo rekel: “Le kaj nam je tega treba?” Z uresničitvijo tega projekta bi Litija pridobila svojo identiteto, prepoznavnost v evropskem prostoru in kar je najvažnejše, mesto bi spet našlo svojo dušo. Spet bo kdo rekel: “Kaj nam je pa treba prepoznavnosti v Evropi?” Evropi se nezadržno približujemo. Na veselje nekaterih in na žalost drugih bomo v bližnji prihodnosti zagotovo vstopili v Evropsko unijo. Takrat bo treba temeljito spremeniti odnos do kulturne dediščine, če bomo hoteli v korak z evropskimi trendi. Tujci znajo iz vsake najmanjše stvari, ki diši po preteklosti, narediti turistično atrakcijo, seveda pod budnim očesom stroke. Kulturne ustanove dvigujejo kulturno raven naroda. Kultura je hrana duše. To v tujini dobro vedo. Kaj pa mi? ( Nadaljevanje na strani 5'J Razstava »Vojna za Slovenijo 1991« na ogled do 28. junija Letošnjo osrednjo občinsko prireditev ob dnevu Osrednji dogodek prireditve je bilo odprtje državnosti so pripravili v četrtek, 20 junija, v avli razstave »Vojna za Slovenijo 1991«, ki jo je občine Litija. O pomenu praznika je spregovoril pripravil Center za vojaško-zgodovinsko župan Mirko Kaplja, zahvalne listine dejavnost Slovenske vojske in je doslej obiskala že sodelujočim v osamosvojitveni vojni pa je podelil več slovenskih občin. V Litiji jo je predstavil ma-predsednik OZW za Slovenijo Litija g. Rihard jor Albin Mikulič, na ogled pa bo do 28. junija, Urbanc. V kulturnem programu sta sodelovala zato vabimo občane, da si jo ogledate, oktet Valvasor in literarna skupina Regrat. B. Z. Svet krajevne skupnosti Šmartno in domače kulturno umetniške skupine vas vabimo na proslavo ob dnevu državnosti, ki bo na predvečer praznika 24. junija 2002 ob 20.00 V pred kulturnim domom Šmartno. Drage občanke in občani nove občine - ob glasbi, petju in zdravici si voščimo ob prazniku. Svet KS Šmartno Zmaga odšla v Zagreb Končana je malonogometna sezona 2001/2002, ki jo je litijski klub zaključil s prvim malonogometnim turnirjem v Sloveniji ob svoji dvajsetletnici in prazniku mesta Litije, ki praznuje SO let; poimenovali so ga Svea Lesna 2002. Tudi zaradi tega je bil župan litijske občine Mirko Kaplja podeljevalec nagrad najboljšim. Obenem pa je izkoristilpriložnost, da je igralcem Svee Lesna Litija letošnjim državnim in pokalnim prvakom Slovenije, izročil priznanja litijske občine. Ekipe, ki so prebivale v izlaškem hotelu Medijske Toplice, so pohvalile organizacijo turnirja. [Nadaljevanjena strani8 ZARJAVELE TROBENTE koncert za mlade in nostalgični dogodek za vse mlade po srcu - bo tokrat v soboto, 6. julija ob 19. uri na Cankarjevi ulici v Litiji (pred barom LAP). Nastopili bodo domači ansambli THE GUITARS, POINTLESS, TRUE BELIEF, PIHALNI ORKESTER LITIJA , PERKAKŠIONISTI (skupina tolkalistov), VOLVOKSI, NARAVANA,... Gost koncerta bo DRAGO MISLEJ - MEF. Zaplesale bodo domače plesne skupine, IN SPLOH BO VELIK ŽUR I Pridite, ponovno vam ne bo žal. r 1 Iz uredništva... »Navadni« ljudje smo že začeli razmišljati počitniško oz. temperaturam primerno. Življenjski utrip se spreminja: prilagajajo se mu urniki in delovni časi (kar nekatere pošteno razjezi, ampak to sodi k poletju, mame?). Za nekatere pa je poletje zgolj samo malo bolj topel letni čas, ki ga je tudi treba preživeti, delavno seveda. Delavni bodo to poletje gotovo v novi šmarski občini, saj čas neusmiljeno teče in kmalu bo tu konec leta, ko bo treba začeti na svoje. Tudi v »stari« litijski občini se premika, čeprav nekateri menijo da se ne, zato tudi obljavljamo županov odmev oz. »dejstva«. Da pa se bo marsikaj dogajalo tudi v poletnih mesecih, otroci in starši, pozor, si oglejte tabelo DPM-ja na strani 6. Litijski občan ponovno izide AVGUSTA; želimo vam prijetne počitnice! Andreja ŠTUHEC ('Za 50 —letnico mesta Litije \ 420 km KOLESARJENJA! Člani športnega društva Partizan Litija bodo v soboto 6. julija 2002 v počastitev 50. obletnice razglasitve Litije za mesto s kolesi veni etapi (!) prevozili celo Slovenijo od madžarske do italijanske meje, dolgo 420 km. Deset kolesarjev in kolesark s spremstvom, bo v Hodošu ob madžarski meji, krenilo že zgodaj zjutraj, ob 2. uri, potem, ko jih bo prejšnji dan sprejel tamkajšnji župan. Vozili bodo prek Murske Sobote, Ptuja, Slovenske Bistrice, Celja, Hrastnika, Litije, Ljubljane, Vrhnike, Logatca, Postojne, Divače in Kopra do Pirana, kjer bo cilj te 420 km dolge Slovenske diagonale, ki—prevožena veni etapi—v kolesarskih krogih velja za velik podvig. V Litiji jih bodo meščanke in meščani pričakali ob 9.30 pred športno dvorano, kjer jih bodo sprejeli tudi pokrovitelji tega kolesarjenja župan Mirko Kaplja v imenu občine Litija, Nace Šteferl v imenu Mestne skupnosti Litija in predstavnik M KGZ Litija. Po krajši predstavitvi udeležencev in odmoru, bodo nadaljevali proti morju, kjer jih bo ob 17. uri na Tartinijevem trgu sprejel predstavnik občine Piran. Litijanke in Litijane ter druge občane vabimo, da se udeležijo sprejema kolesarjev pred športno dvorano in jim s tem dajo priznanje za ta nenavaden podvig. ŠD Patrizan Litija Spremembe pregledih Že v eni od prejšnjih številk je bilo zapisano, da se v zvezi z opravljanjem tehničnih pregledov obetajo določene spremembe. Tokrat so se napovedane spremembe tudi uresničile, saj je bil 14.06.2002 v Uradnem listu RS št. 52/2002 objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil. Sprememb je kar precej, vendar se jih večina tiče samih organizacij, pooblaščenih za opravljanje tehničnih pregledov. Tistih nekaj, ki se tičejo predvsem vas, bom opisal v nadaljevanju. Gibanje strank po preizkuševalnih stezah bo omejeno na prostor vzdolž steze, s katerega bo moč opazovati pregledovanje vozila. Če vozilo ne opravi tehničnega pregleda v prvem poskusu (po plačilu pregleda in prevzemu zapisnika), se z vozilom lahko vrnete na tehnični pregled na ponovni (“popravni”) pregled v roku treh (3) dni, vendar bo LE PRVI PONOVNI PREGLED BREZPLAČEN. Doslej ste v roku treh dni neomejeno poskušali opraviti pregled brez ponovnega plačila. Če torej tudi ponovni pregled v roku treh dni ne bo uspešen, se celoten postopek ponovi: stranka plača tehnični pregled, tehniki-kontrolorji pa na tehničnih uzakonjene zopet pregledajo celotno vozilo! V roku dveh mesecev od objave omenjenega pravilnika (prehodni rok) bo urejen tudi postopek, po katerem bo za vozila, ki ne potrebujejo tehničnega pregleda, možno pridobiti nalepko tudi na pristojni upravni enoti. Prav tako bo v prehodnem obdobju dveh mesecev urejen postopek, ki bo strankam omogočal, da SAME NALEPIJO NALEPKO za tehnični pregled. To pomeni, da bo stranka plačala le izdajo nalepke, ne pa tudi lepljenja. Seveda se stranka lahko odloči, da nalepko nalepi pooblaščena oseba organizacije za tehnični pregled in plača celoten znesek (izdaje in lepljenja) kot doslej. Pri vozilih z vetrobranskim steklom, pri katerih zaradi konstrukcijskih posebnosti ni možno nalepiti nalepke v spodnji desni kot omenjenega stekla, se nalepko lahko prilepi tudi v zgornji desni kot vetrobranskega stekla, če le-to ni dodatno zatemnjeno. Pri motornih kolesih in kolesih z motorjem ni več določeno, kam točno se mora nalepka nalepiti, ampak je sedaj določilo “na vidno mesto”. Spremembe so v veljavi od 15.06.2002 dalje, razen seveda omenjenih s prehodnim rokom. Boštjan LABA Drage občanke, dragi občani; Ob 25. juniju “Dnevu državnosti”, Vam iskreno čestitam in želim prijetno praznovanje. Prav tako čestitam vsem pripadnikom Združenja Sever, članom Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo in Območnemu združenju slovenskih častnikov Litija. Župan Mirko KAPLJA Prispevke pošljite do 10. AVGUSTA 2002 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54, oziroma po e-pošti: tiskama.aco@siol.net SLS =*SKD KAKO IZBOLJŠATI PROSTORSKO PLANIRANJE Urejanje posegov v prostoru naše občine predstavlja že vrsto let največjo coklo v razvoju.V Slovenski ljudski stranki Litija vidimo, da je eden od ključnih vzrokov za tako stanje, popolna neorganiziranost in neprofesio-nalen način dela prostorskega načrtovanja v okviru občinske uprave. Nesprejemljivo je, da se posegi v prostor odvijajo brez predhodno jasno začrtane vizije, ampak sloni na zbirki predlogov, zato ni čudno, da smo priča štiriletnim proceduram pri pripravi in sprejemanju sprememb in dopolnitev dolgoročnega družbene plana ali zazidalnega načrta mesta Litije. Posledice takega stanja so najbolj vidne na področju gospodarstva saj v Litiji in njeni okolici praktično ni novih vlaganj gospodarskih subjektov izven Litije. Nič manjše niso posledice pri stanovanjski gradnji fizičnih in pravnih oseb. Ali pa reševanje določenih vprašanj na področju infrastrukture v fazi, ko bi že morali priti do izvedbe del. Lep primer se kaže v dilemah kje naj bi potekala nova trasa magistralne ceste med Spodnjim in Zgornjim Hotičem. Namreč dejstvo je, da načrtovalci gradnje hidroelektrarn na Spodnji in Srednji Savi še niso opustili načrtovanja izgradnje hidroelektrarne v Ponovičah, kamor naj bi iz Spodnjega Hotiča speljali večji del pretoka reke Save pod Konjskim hribom. V tem primeru ne gre samo za vprašanje, kje bo potekala nova trasa magistralne ceste ampak predvsem nevarnost, da se popolnoma poruši minimum ekološkega ravnovesja za Litijo in njeno okolico. Navedeno vprašanje nujno terja jasen odgovor lokalne skupnosti zoper nesprejemljive posege v našem prostoru. In kako izboljšati prostorsko planiranje v naši občini ? Prvi korak v tej smeri je na predzadnji seji občinskega sveta že predlagala svetniška skupina Ljudske stranke Litija, namreč, da naj župan zagotovi pogoje, da bodo občani osebno obveščeni o javni razgrnitvi osnutka sprememb dolgoročnega plana, kjer se lahko podajo pripombe ter, da se javna razprava opravi tudi na sedežih krajevnih in mestne skupnosti. Že prvi odzivi kažejo, da je to prava pot, ki jo je potrebno nadgraditi s formiranjem prostorskih delavnic kamor bi bilo potrebno povabiti vso domačo stroko, ki deluje v povezavi z prostorom, ki bi imela zagotovljeno pomoč v občinski urbanistični službi. Bistveno bolj je potrebno prisluhniti krajevnim in mestni skupnosti saj bi sodelovanje pri prostorskem planiranju moralo biti ena od njenih osnovnih nalog, občina pa mora za tako neposredno pomoč zagotoviti ustrezne pogoje. Izkušnje uspešnih Slovenskih občin kažejo, da je ključ, do uspeha ravno v tem. Marsikaj je potrebno tudi popraviti v prostorski zakonodaji in le upamo lahko, da bo tudi pri tem končo prevladal razum, ki bi urejanje prostora prenesel v pristojnost občinam, kakršna je tudi praksa v Evropskih državah. Franci ROKAVEC Voščilo ob dnevu državnosti Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje 25. junija, Dneva državnosti. Letos mineva enajst let od uspešne osamosvojitvene vojne za Slovenijo in od rojstva neodvisne samostojne države Slovenije. • Želimo, da bi imeli radi svojo državo. • Želimo, da bi tudi država spoštovala vsakega svojega državljana, in prispevala k njegovi blaginji. • Želimo, da bi ohranili našo prelepo deželo zanamcem in naš lep slovenski jezik na sončni strani Alp. OO SLS SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE LITIJA Predsednik Franci Rokavec Vesti iz parlamenta Za majsko zasedanje Državnega zbora je značilno, da je bilo na dnevnem redu vrsto težkih točk. Z nekaterimi se bo zbor soočal še vtem mesecu. Večina zakonodaje s področja državne uprave je pod streho z malo grenkim priokusom, da zboru ni uspelo bolj poenotiti koordinacijo in način dela državne uprave na območju Upravnih enot. S tem, ko več ali manj ostaja organiziranost enaka sedanji je večja nevarnost, da bodo posamezna ministrstva poskušala posamezne naloge, ki jih izvajajo njihove izpostave prenesti v okvir območnih enot. Pri zakonu o vojnih grobiščih se zbor ni znal izogniti ideoloških ocen, verjetno tudi zato ker Državnemu zboru za razliko od vlade, še do danes ni uspelo sprejeti verodostojno izjavo o medvojnih in povojnih dogodkih. Nadaljevanje razprave je predvideno v mesecu juniju. Veliko časa je zahtevala obravnava in sprejemanje zakona o načinu in pogojih za povračilo vlaganj v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja, predvsem zato ker je ministrstvo za informacijsko družbo pripravilo slab zakonski predlog, ki ne omogoča jasnosti postopkov vračanj, kar lahko privede do dolgotrajnih sodnih postopkov. Nepravično do vlagateljev je dejstvo, da ni predvidena dejanska povrnitev vložkov, saj so telekomunikacije ena od najbolj donosnih gospodarskih panog na področju infrastrukture. Vse naštete dileme so bile tudi povod za izglasovanje odložilnega veta z DENAR IN ŠPORT Organizacija in financiranje športa v občini bi bila lahko predmet ne le sprememb, ampak tudi postavitve na povsem nova izhodišča. Sedanja delitev 31 milijonov sit, kolikor jih občina letno namenja za šport (in še to je veliko premalo), se namreč namenja tudi za nekatere malce vprašljive programe. Sicer je treba upoštevati dejstvo, da je denar razdeljen ne osnovi splošno veljavnih kriterijev, kar daje razdelitvi legitimnost, vendar se kljub temu pojavljajo pomisleki. Razdelilnik denarja je bil v občinskem svetu sicer sprejet, saj drugega svetnikom niti ni kazalo storiti. V nasprotnem primeru bi se financiranje nekaterih dejavnosti, ki so vezane na tekoče in vsakdanje stroške ustavilo, kar bi (nekaterim, ne vsem!) povzročilo še večje težave, kot pa je nedorečeno razdeljevanje denarja. Seznam izvajalcev športnih programov v občini je nadvse pisan in prav vsi dobijo tudi denar! Poleg tega jih je toliko, da jih ne premorejo niti gospodarsko bistveno bolj razvite občine. Seveda vsi mislijo, da dobijo premalo, tako kot vsi ostali porabniki. Sam pa mislim, da ga mnogi od teh (večina) dobivajo pravzaprav preveč, nekateri (manjšina) pa premalo. Predvsem zato, ker gre tudi za financiranje rekreacije, ki predstavlja program pretežne večina izvajalcev. Poleg tega se eni in isti klubi pojavljajo pri domala vseh programih, od »vrhunskega«, promocijskega, tekmovalnega, množičnega, programov za mladino (čeprav ga dobijo tudi šole!), šolanja kadrov, priznanj in objektov, kar je seveda malce nenavadno, če že ne kaj drugega. In tako pridemo do ugotovitve, da je kakovost tistega športa, ki je bil desetletja domala zaščitni znak Litije oz. občine, strahovito padla. Košarka je moško in žensko ekipo (te sploh ni več!) nastopala v republiški ligi, rokomet je od republiške lige prišel celo v drugo zvezno ligo bivše države, ženske (tudi te ekipe ni več!) pa so prav tako nastopale v republiški ligi. Litijski nogomet je bil dolga leta med kakovostnejšimi v republiki (tekmoval je npr. z Domžalami, Gorico, Ajdovščino..., ki so danes prvoligaši), zadnja leta je nogomet napredoval v Kresnicah, letos pa so oboji še iz 3. izpadli v 4. ligo! Edina svetla točka pri teh klubih, ki delujejo v kontinuiranih tekmovalnih sistemih, je Kegljaški klub Litija in malo nogometni klub Svea Litija, ki pa je res poglavje zase, saj je na slovenskem kakovostnem vrhu (državniprvaki,mednarodni rezultati...). Denar za vrhunski(?) šport namreč prejema kar 20 klubov (v kateri primerljivi slovenski občini pa jih imajo toliko?), košarka, nogomet in rokomet pa životarijo... Kdor ve kaj je vrhunski šport, bi se ob pogledu na seznam teh 20 - tih izvajalcev »vrhunskega« športa samo kislo nasmehnil. Ali pa, da denar (več kot 7 milijonov sit) za promocijske in množične prireditve prejema kar40(!) izvajalcev in da niti ni jasno kdaj in katera prireditev (dejavnost) je množična in kdaj ima za občino kakšen omembe vreden promocijski učinek. Vsi našteti klubi so nazadovali predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Morda je pri malemu nogometu, ki ima pokrovitelja, tudi to med vzroki za uspehe, vsi drugi pa se otepajo z velikimi denarnimi problemi. Gospodarstvo v občini je namreč mnogo prešibko, da bi zmoglo še prevzemanje pokroviteljstev nad športom. Če pa bi vsaj denar, ki je na voljo, razdelili malo drugače in namesto rekreacije financirali dejavnost za programe mladine in tekmovalni (ligaški) šport, ki obvezno vključuje tudi šport mladih, bi bilo morda drugače. Rekreacija je prav gotovo volja in hotenje ter želja (in denar) vsakega posameznika, ne pa davkoplačevalcev. Skupnost naj bi skrbela le za ustvarjanje pogojev za to (objekti in organizacija), da bo čim več ljudi redno športno aktivnih, ne pa da rekreacijo tudi financira. Kaj storiti? Denar - kolikor ga pač je na voljo - se za financiranje programov, namenja na osnovi veljavnih kriterijev. S tega vidika ni moč ničesar storiti. Druga zgodba pa je, ali so izvajalci tudi sami pripravljeni kaj storiti, da se organizirajo in se dogovorijo za kaj boljšega. Težko, saj programe v klubih izvajajo izključno ljubiteljski delavci in delavke v prostem času, ki jim že (vsakodnevno) delo v klubih vzame preveč časa in moči. Vsaj kar se tiče tistih, ki delajo v kontinuiranih (ligaških) programih. Se kako prav bi jim prišla (njihova) strokovna služba in organiziranost, da bi se v te zadeve bolj poglobili. Je ključ samo v kriterijih ali tudi v iznajdljivosti (pre)velikega števila izvajalcev, ki želijo denar iz proračuna? M. BRILEJ strani Državnega sveta, zato bo o zakonu ponovno odločal Državni zbor na junijski seji. Drugi paket zakonodaje je bil namenjen spremembam na področju lokalne zako-nodaje.Tako je bila z zakonom ustanovljena nova občina Šmartno pri Litiji, njen občinski svet bo imel16 članov. Sprememba je tudi na področju volitev v občinske svete, kjer bodo volivci v večji meri kot do sedaj izbrali kdo izmed strankinih kandidatov bo izvoljen v občinski svet. Veliko prahu je sprožil začetek postopka o ratifikaciji medržavnega sporazuma o nuklearni elektrarni Krško z sosednjo državo Hrvaško. Sporazumu ostro nasprotuje Slovenska ljudska stranka in celotna opozicija saj je škodljiv za ključne nacionalne interese še posebej na področju zagotavljanja varnosti. Na junijski seji pa se obeta obravnava rebalansa letošnjega proračuna pri čemer se zastavlja vrsto vprašanj med katerimi je bistveno, zakaj se ne pristopi k takojšnjemu zmanjšanju porabe države namesto, da se zopet poizkuša zakrpati vrzel z zmanjševanjem investicij. Poslanec DZ RS, Franci ROKAVEC LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE CAS, V KATEREM ŽIVIMO Značilnost kapitalizma posebno še našega je, da skriva gmotne in socialne probleme prebivalstva, še zlasti socialno šibkih slojev. Nosilci moči in odločanja o njihovem položaju so vladajoče politične stranke, oiganizadje delodajalcev in bolj ali manj predstavniki delojemalcev. Političnoslabooiganizirane ali sploh neorganizirane družbene skupine (upokojenci, delovno nesposobni in nezaposleni) ostajajo v senci odločitev, kisov interesu politično močnih centrov Nastaja situacija, v kateri so problemi pomembnih družbenih skupin in poklicev socialno in politično zapostavljeni. Zato je v Demokratični stranki upokojencev Slovenije mesto za državljane vseh starosti in poklicev, Id sprejemajo potrebo po razkrivanju in demokratičnem spreminjanju narave kapitalizma in njegovem preraščanju v visoko razvito socialno državo. Po statistiki vidimo, da je bilo 1985 leta 14.993 brezposelnih, 1990 pa je skokovito narasla na 51.969 delavcev, v letu 2002 pa se je povzpela na 104.000, v Litiji na 1017 delavcev, na drugi strani pa je bilo leta 1985 256.752 upokojencev nato pa je številka skokovito naraščala in dosegla v letu 2001 487 049 upokojencev. Povprečna mesečna čista pokojnina v Sloveniji je bila decembra 2000 83.548, decembra 2001 pa 93.899 SIT. Te povprečne številke pa nam ne dajejo prave slike, nekateri upokojenci, brezposelni in tudi mnogi delavci, kisov rednem delovnem razmerju živijo v pomanjkanju, na njihova vrata trka revščina, denarja je le toliko, da se plačajo položnice ali še teh ne. To je podoba današnje demokratične (kapitalistične) Slovenije v tretjem tisočletju. Priča smo vsakodnevnim podražitvam prehrambenih artiklov, košarica je vedno dražja, vedno je več davkov v raznih oblikah (dohodnina, DD\( trošarina, vse nemogoče takse, nadomestila, doplačila za zdravila, raznovrstni modeli za poviševanje cen, Id veljajo samo za povišanje ne pa tudi znižanje) za zvišanje teh pa je dobervsak izgovor. Spoštovani delavci, delavke in upokojenci, zgodovina se ponavlja. Človek bi lahko na kratko rekel »Nazadnje mora biti tako, kakor je in kakor je zmeraj bilo: velike stvari so pridržane velikim, brezna globokim, nežnost in srh tenkočutnim in na kratko vse redko redkim. DESUS, Območna organizacija Litija, Ciril GOLOUH JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Tel.: 01/8987-472, fax: 01/8987-181 Trgovina z inštalacijami, gradbenim materialom, železnina, barve in laki GOTOVINSKI POPUST 4% ARMATURNA MREŽA. CEMENT___________ ApNO_____________ MivItA___________ . 50 kq „ 25 kq . 40 kc,. PVC cev STIGMA T10/6000- kos bituMENsk! TRAk VOBITEK 5_____10 m2_ bmjMENski TRAk VOBITEK 4______1 OmL_ lepilo za kERAMiko AKRINOL____20 kq. jupol 15 l - 25 kq_____________1 kos _ juboliN 25 kq__________________1 kos _ btlrop 2,5 L___________________1 kos _ bElroN 2,5 l___________________1 kos _ LamInatI________________ 5.875,00 _ 902,00 _ 576,00 _ 451,00 -1.728,00 . 5.744,00 „4.416,00 - 941,00 _ 5.254,00 ,2.448,00 - 4.560,00 _ 5.744,00 m2____950,00 do 2.151,00 SIT/kos SIT/vrečo SIT/vrečo SIT/vrečo SIT/kos SIT/kos SIT/kos SIT/vrečo SIT/kos SIT/kos SIT/kos SIT/kos SIT/m2 JeIovIca od 4 do 8% popusTA VeIux od 4 do 19% popusTA Gips plošČE KNAUF od 4 - 10% popusTA MONTAŽA IN ZAMENJAVA STREŠNIH OKEN VELUX IZDELAVA TOPLOTNO IZOLACIJSKIH MANSARD Z MAVČNIMI OBLOGAMI KNAUF IZPOSOJA UDARNIH KLADIV ORGANIZIRAN PREVOZ BLAGA ODPRTO: OD 700 DO 1 800 SOBOTA OD 700 DO 1200 N Si Nova in naj mlajša .. V četrtek 1 6. maja 2002 je bil v Litiji na pobudo Nova Slovenija .... ’ ’ .. ’ . ,, Krščanska ljudska stranka iniciativnega odbora ustanovljen Občinski odbor NSi -Nove Slovenije. Nova Slovenija je izmed najmlajših največja in najbolj prodorna stranka. Na volitvah v državni zbor pred dvema letoma je tako dosegla zavidljivo število mest, ob volitvah v četrtne svete lansko leto v Ljubljani pa je odstotek podpore pri volivcih še narasel. Tudi v Litiji je bil ustanovljen občinski odbor, ki pokriva področje Litije in Šmartnega. V vodstvu občinskega odbora se združujeta mladostna energija ter znanje in izkušnje starejših. Predsednik občinskega odbora je g. Rudi Vidic iz Šmartnega, podpredsednika pa g. Darko Rovšek iz Kresnic in g. Blaž Babnik iz Litije. Slednji je tudi najmlajši občinski svetnik in je med najbolj aktivnimi in sposobnimi v družbenem življenju kraja in okolice. Vsi, ki bi se radi včlanili ali kako drugače sodelovali pri nastajanju in delovanju NSi -Nove Slovenije vabljeni, da stopite v stik z nami preko telefona 03 626 2 5 (g. Rudi Vidic) ali elektronskega naslova litija@nsi.si. Naše delovanje in program temelj ita na skrbi za dobro vseh terna resnem, odgovornem in poštenem delu. Želimo si sodelovanja z vsemi, ki so pripravlj eni sodelovati. Pot v prihodnost nam je odprta, ker nismo obremenjeni s preteklostjo. V prihodnje Vas bomo obveščali o svojih aktivnostih in programih za razvoj obeh novih ob čin, ki bosta nastali. Vfeselimo se vseh Vaših pobud in vprašanj. NSi OO Litija V Aktivnosti v novi občini Šmartno pri Litiji V ponedeljek 10.6.2002 so se ponovno na skupnem sestanku zbrali predsedniki krajevnih skupnosti iz območja nove občine Šmartno pri Litiji. Prisotni so se seznanili z zadnjimi dogodki v zvezi s potrditvijo občine Šmartno pri Litiji v Državnem zboru in delom skupine, ki je bila potrjena na skupnem sestanku svetnikov Občinskega sveta občine Litija in predsednikov krajevnih skupnosti v sestavi: Peter Avbelj, Tomaž Gradišek in Rajko Meserko. Na predlog te skupine sopredsedniki po razpravi sprejeli nekatere sklepe v zvezi z nadaljnjimi aktivnostmi, ki so predvidene v postopku oblikovanja nove občine. Tako so podali predlog za imenovanje občinske volilne komisije nove občine in predlagali, da se na območju nove občine oblikujejo tri volilne enote, tako da bo dana možnost enakomernega zastopanja vseh območij v novem občinskem svetu. Glede možnosti delovanja novih organov občine Šmartno pri Litiji, so predlagali, da se iz obstoječih virov občinskega proračuna zagotovijo sredstva za nabavo osnovne opreme že za delovanje nove občinske volilne komisije. Na osnovi informacij o izvrševanju občinskega proračuna občine Litija, pa so podali pobudo, da naj župan in občinski svet usmerita vse svoje delovanje za finančno čim bolj uravnotežen proračun in se naj ob tem ne ustvarja novih predobremenitev za naslednje leto. Rajko MESERKO Odmev na vrsto člankov različnih piscev v imenu svetniške skupine OO SLS Litija na temo letošnjega občinskega proračuna, ki so bili objavljeni v različnih javnih medijih v zadnjem obdobju KJER NI DEJSTEV IN TEHTNIH NOVIC, SE ŠIRIJO GOVORICE Sprejemanje proračuna v naši občini je v zadnjih letih žal resnično postalo predvsem politično in medijsko dejanje. Zaradi usklajevanja številnih interesov, merjenja moči, spoštovanja različnosti, kakor tudi nabiranja novih političnih točk pred bližajočimi se lokalnimi volitvami, je bilo tudi razumevanje demokracije v občinskem svetu pogostokrat na preizkušnji. Kot župan in predlagatelj proračuna se sam dobro zavedam omejenosti in razpoložljivosti proračunskih sredstev, zato skušam občinskemu svetu sprva vselej predložiti razvojno uravnotežen proračun med prihodki in odhodki v skladu z obstoječimi možnostmi, a je vsako leto več novih želja, bolj ali manj upravičenih zahtev (ki so za vsakega predlagatelja-svemika ali politično stranko seveda najpomembnejše) in se tekom številnih medsebojnih usklajevanj sicer spreminjajo, dopolnjujejo, preoblikujejo... a tudi na novo dodajajo k že sprejetim obveznostim. V zadnjih letih se je tako v državnem kot v občinskem proračunu skoraj udomačil izraz »predobremenitve« - to je sprejemanje novih obveznosti za vnaprej, npr letos naročeno oz. narejeno, prihodnje leto pa plačano. Ljudje smo pač tako naravnani, da bi imeli radi vedno več, bolje, novejše, modernejše, ipd ... in prav je tako, če si prizadevamo za dobrobit širše skupnosti. Če imamo dovolj volje, vztrajnosti in skupnih interesov, se običajno za take odločitve najdejo tudi ustrezna politična in finančna sredstva. Seveda pa je tak skupni interes včasih težko najti. Ali je bila izbira dobra ali ne, pa je včasih bolj odvisno od tega, ali je posamezniku tisto, kar si je izbrala večina všeč ali ne in kaj najde v tistem dobrega. Za letošnje izbrane predobremenitve in prednostne investicije v občini so se skoraj enotno odločile vse politične stranke razen SLS, a tudi nekateri njeni projekti in predlogi so bili zajeti v okvir letos sprejetega proračuna. Zaradi številnih tekočih in novih proračunskih obveznosti so svetniki večinsko sprejeli tudi sklep, da sme občina v okviru zakonsko dovoljene višine za določene investicije najeti ustrezne bančne kredite, kar ni dandanes nič nenavadnega, prej celo življenjsko pravilo kot pa izjema. Pisanje o nezakonitosti takšnega financiranja investicij seveda v ničemer ne drži, prav tako pa sodi v kontekst bližnjih jesenskih volitev že tudi manipuliranje z izjavami o prodajanju občinskega premoženja na območju nove občine Šmartno. Za novo nastalo občino pa bo prav gotovo, prej v škodo kot v korist, trmasto in sistematično zavračanje zaključnih računov iz obdobja zadnjih let s strani občinskih veljakov SLS. Odgovornim in kreativnim ljudem ni hudo, če jim kdo pokaže storjene napake, niti ni tako hudo, da se jih popravlja, hujše pa je, da jih nekateri skrivajo in jih zaradi svoje vpletenosti tudi ne želijo reševati. Sam sem že kar nekaj let župan in še vedno izjavljam, da sem župan vseh občanov litijske občine, da se po svoji vesti in najboljših močeh trudim in zavzemam za vse - tako za tiste, ki so glasovali zame kot tudi za tiste, ki so glasovali za druge kandidate... vedno so mi bile tuje izjave o naših in vaših ljudeh... tudi letošnji proračun je sedaj skupni - občinski in ne moj ali vaš... samo politiki, ki mislijo na prve prihodnje volitve izjavljajo in ravnajo tako. Jaz ne gledam tako ozko kot vi, spoštovani tekmeci, jaz mislim in gledam tudi dlje, v prihodnost, za naslednje generacije, tako mladih, ki potrebujejo predvsem nova delovna mesta, kot tudi starejših, ki potrebujejo skrb in dostojno življenje v starosti. Govoriti o razvojnih strategijah občine v prihodnjih letih je na tem mesm in v tej obliki težko, pa vendar vam, spoštovani svetniki, ki se podpisujete pod OO SLS Litija, lahko povsem na kratko odgovorim, da sem se v nasprotju z večino izmed vas zavzemal, da se naša občina čim prej aktivno vključi v okoliške regionalne razvojne programe, tako s področja Zasavja, kot tudi Ljubljanske urbane regije in od tega že prihajajo prve neposredne koristi. Z dobršno mero moje osebne angažiranosti in zaupanja v domače kadre je bil izdelan, zaenkrat na strateški ravni, tudi lokalni - občinski razvojni program, zato mi je kot županu še kako mar, kako se bo Litija in njena okolica razvijala in kako bo izgledala v prihodnje. Ljudje si želijo napredka, predvsem pa varnosti in miru, zato pa jim moramo v prvi vrsti omogočiti pogoje za dobro delo in jim nuditi čim več možnosti za uresničitev njihovih idej. Uspeh neke skupnosti je sestavljen iz veliko drobnih malenkosti, včasih je dovolj že malo več zaupanja in vere v sočloveka, da lahko storimo nekaj dobrega tudi za druge ljudi. Čeprav prihajajo nove volitve, čeprav si bomo zopet obljubljali vse mogoče in čeprav se bo znova kmalu začelo obdobje političnih govorov in obrekovanj, pa nikar ne tratite svoje energije z nekoristnim sovraštvom in ne tekmujte med seboj, kdo bo dlje časa kuhal mulo, če nekaj ne bo po njegovo; demokracijo razumevati na tak način, da ni nihče tako nepomemben, da ne bi mogel škoditi dmgemu (če mu ne želi pomagati), nas ne bo peljalo po poti razvoja, ampak po poteh stagnacije. In nenazadnje: takšne javne polemike so kajpak nekaterim tudi zanimivo branje, toda dejstvo je, da si bralci izbirajo časopise in pisce, tako kot si volivci izbirajo politike. In prav je tako. Župan: Mirko KAPLJA DA VAS NE BO PRIZADELA SUŠA spoznajte celoten sistem namakanja VRTOV, ZELENIC, SADOVNJAKOV..., svetovno priznanega ameriškega j podjetja RaIM^-B/RD. PRIHRANITE ČAS IN DENAR, ZA ZALIVANJE SVOJEGA VRTA! Nudimo vam popolno svetovanje in izvedbo namakanja po konkurenčnih cenah. Informacije: Indihar Dimic Anita METIDA d. o. o., Ig tel.: 01/ 28 64 521, 040 584 771 Osebno dopolnilno delo kot možnost opravljanja dela na domu Z nekaterimi osebnimi deli, ki posamezniku predstavljajo dodaten zaslužek, je sedaj moč začeti na enostavnejši način, saj se ni treba registrirati kot samostojni podjetnik ali gospodarsko družbo. Za njihovo opravljanje zadošča priglasitev na upravni enoti na samo enem obrazcu s plačilom takse 980 SIT. To možnost prinaša Pravilnik o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter postopku priglasitve teh del (Ur.l. RS, št.30/02), ki omogoča nove oblike organiziranosti na področju dela, seveda za konkretno določene vrste del in sicer: A. Dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela: - občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno ter vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin ter delo na kmetiji; - občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu; - izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih (spominki, dekorativni predmeti, tradicionalna orodja, posoda, glasbila, sveče in razni drugi galanterijski predmeti in izdelki, predmeti za osebno uporabo, ipd.) ter prodaja teh izdelkov; - nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč; - mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen način; - občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalen način. B. Izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter prodaja izdelkov domače in umetne obrti, ki so izdelani iz naslednjih materialov: glina in keramika; steklo; volna, bombaž, lan, konoplja in druga naravna vlakna; les; živila; vosek; naravno usnje; kovina; kamen. To skupino del je mogoče opravljati kot osebno dopolnilno delo le, če gre za izdelke, za katere je pridobljeno predhodno pozitivno mnenje Obrtne zbornice Slovenije po 15.členu obrtnega zakona (Ur.l. RS, št.50/94). Hkrati nov Pravilnik določa, da letni promet z opravljanjem takih del ne sme presegati letne minimalne plače za preteklo leto, ki je lani znašala za spoznanje več kot milijon tolarjev. Kljub temu je omogočen zagon omenjenih dejavnosti z manj birokracije, seveda pa bo potrebno dodaten zaslužek štirikrat letno evidentirati na enem obrazcu, kar bo podlaga davčni upravi za obračun davka na osebno delo. Dodatne informacije lahko pridobite na Centru za razvoj Litija ali Upravni enoti Litija. S.G. xiz-£0 koUn!, oo o° 7 60STILNA IN PIZZERIA Graška c. 64, 1270 Litija, tel.: 01/898 00 00, 898 00 01 Center za razvoj Litija Poznate vavčerski sistem svetovanja? Center za razvoj Litij a je v letošnjem letu začel izvaj ati vavčerski sistem svetovanja oziroma sistem subvencioniranega svetovanja na podlagi napotnic. S tem sistemom oblikujemo tudi na našem območju obliko podjetniške podpore, namenjene posameznikom, ki bi radi uresničili svojo poslovno zamisel in že ustanovljenim samostojnim podjetnikom, malim in srednjim podjetjem. Popolno ali delno subvencijo je tako mogoče pridobiti za najrazličnejše podporne storitve: uvodno podjetniško usposabljanje pred začetkom poslovanja, svetovanje pri preveritvi poslovne ideje, pripravi poslovnega ali investicijskega načrta, splošna ali specialistična svetovanja s kadrovskega, finančnega, pravnega področja, področja organizacije in ekonomike poslovanja, trženja, promocije, carin, davkov, splošno in specialistično svetovanje v inovativni dejavnosti, pri vključevanju v mednarodno poslovanje... V sistem so vključeni licenciranj podjetniški svetovalci iz cele Slovenije, ki zagotavljajo kvalitetno podjetniško svetovanje in usposabljanje. Kljub temu, da se vključujejo in koristijo tovrstne storitve tudi že naši podjetniki, vas vabimo, da se zglasite ali pokličete na Center za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija, tel.899 02 98. Prepričali se boste, da lahko dobite v tej obliki podpore tudi marsikateri odgovor. Podjetnost je ženskega spola Na Centru za razvoj Litija smo pripravili program, ki se vključuje v nacionalni projekt poklicnega uveljavljanja žensk, in ga izvaja PCMG s svojimi partnerji. Tako smo na podlagi programa v mesecu aprilu začeli z izvajanjem delavnic, na katere so bile vabljene izključno ženske iz občin Dol pri Ljubljani, Litija in Moravče. »Oblikovanje produktov na kmetijah« je bil naslov prve delavnice, s katero smo hoteli predvsem ženske na podeželju spodbuditi, da svoje izdelke ponudijo na trgu. Delavnico Generacijska sožitja in komunikacija, smo izvedli na Dolah pri Litiji, kjer smo se pogovarj ale kakšne smo in kako vplivamo na druge. V mesecu maju smo organizirale 20-urni začetni tečaj računalništva in delavnico z naslovom Sodobna ženska poslovna oblačila. V poletnih mesecih si bomo privoščile malo oddiha, nato bomo v jesenskih mesecih pripravile strokovno ekskurzijo v Škofjo Loko, kjer že organizirano tržijo kmetijske pridelke pod svojo blagovno znamko. Ponovno bomo organizirale tečaj računalništva, izvedli motivacijsko delavnico z naslovom »Zenska, ki ne čaka ampak deluje« ter delavnico o tem, kako voditi finance pri dopolnilni dejavnosti. Kljub dobri udeležbi delavnic, si želimo, da bi še več žensk spoznalo, da je podjetnost res ženskega spola. Tanja GARANTINI Teden gozdov, tradicionalna vseslovenska prireditev z 20-letno tradicijo, je bil zaokrožen s prireditvijo 1. 6.2002pri solina Dolah ' _______________________________________________________________:__________—< Dole pri Litiji, kraj, kjer živi oglarstvo Letošnji teden gozdov, kije potekalpodpokroviteljstvom Zavoda za gozdove Slovenije, je bil namenjen predstavitvi starih gozdnih opravil s poudarkom na oglarjenju. Ste se že kdaj ob peki mesa na žaru vprašali, kako sploh nastane oglje, ki ste ga kupili v trgovini? Na to in na mnoga druga vprašanja so skušali odgovoriti številni oglarji, ki še vedno žgejo kope na prvobiten način. Tehniko pridobivanja oglja so v te kraje prinesli italijanski oglarji. Najprej je bilo treba pripraviti drva, predvsem bukov in hrastov les. Zlaganje kope je zapleten postopek, saj zahteva, da na sredi nalagajo tanjši les, proti koncu pa debelejšega. Oblika mora biti podobna paraboloidu in zložena v čim bolj natančen krog. Kopa se potem pokrije s smrekovimi vejami in zemljo to je “črnenje”. Kopo se zažge v strženu in pokrije z desko. Vanjo pozneje delajo luknje za zračenje in boljše gorenje. Tu se pri kuhanju razvijejo temperature prek 280° C. Oglenitev se z vrha kope širi proti vznožju. Potek oglenitve od zažiganja do razdiranja vzame oglarju veliko časa, traja približno 14 dni do tri tedne. Sledi razdiranje ali “štoranje”. Najprej z grebljico odstranijo plast zemlje in smrečja. Oglje odgrnejo na stran, ker je vroče, je treba paziti, da se ne vžge. Večino je to družinsko opravilo, le pri “črnenju” si oglarji med seboj pomagajo. Sledi polnjenje v papirnate vreče. Oglarska dejavnost v teh krajih poteka celo leto. Nekateri vidijo prihodnost v turizmu. Letošnje leto je bilo nekaj posebnega, zaznamovale pa so ga številne dejavnosti. 24.4. je bila uvodna tiskovna konferenca na Geossu. 4. 5. je bila otvoritev oglarske poti, ki je bila predstavljena kot poskus popestritve turistične ponudbe kraja. Pot vodi od lovske koče skozi oglarske vasi Suhadole in Slavina do doline potoka Bene, kjer se pri slikovitem slapu vzpne proti Dobovici. Od tu gre mimo domačije Mandelj in Valvazorjevega lovskega dvorca na Zavrhu nazaj na izhodišče. Pot je dobro označena z belim krogom na rdeči črti. Ob tej priločnosti je bil izdan turistični prospekt Centra za razvoj Litija. Pohodnikov, ki so obhodili to pot, je bilo okoli 500, trak pa je prerezal župan g. Mirko Kaplja. 8. 5. je bil slavnostni prižig dolske kope velikanke, ki sta ga opravila Ancelj in gospodarica. Prvi se je zlasti razveselil “oglarske sreče”, ki mu jo je natočila domačinka Brigita, ob navzočnosti številnih gostov in domačinov. Vse navzoče so pogostili z golažem in jih povabili na ogled koparjenja v tem delu litijske občine. 24. 5. je bila na gradu Bogenšperk predstavitev knjige “Dole pri Litiji, kraj, kjer živi oglarstvo”. Grajsko dvorišče v petkovem večeru je bil kot nalašč primeren prostor za srečanje prijateljev gozdarjev in oglarjev. Rogovi Zasavskih rogistov so doneli mogočno, glasovi vokalne skupine Pavza pa ubrano zapeli. Veselja ni mogel skriti župan g. Mirko Kaplja nad “svojo” krajevno skupnostjo. S čustveno in ekološko zanosnim govorom je knjigo poglobljeno predstavil prof. dr. Boštjan Anko z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kraj, ki ima knjigo, po mnenju profesorja, nikoli ne izumre. Gradivo so prispevali različni avtorji, saj je vsebina zelo pestra. Osrednji in najobsežnejši del knjige je seveda posvečen oglarstvu, zgodovini, flori in favni. S skicami in barvnimi fotografijami je nazorno ilustrirano besedilo. Knjiga ni turistični vodnik, ni monografija, je le bogat zapis preteklosti in sedanjosti v besedi in sliki. 25.5., to je naslednjega dne, se je Kolesarskega skoka iz Litiji na Dole udeležilo 48 kolesarjev, ki so se ob 8.00 zbrali in se po pozdravnem nagovoru direktorja Zavoda za gozdove Slovenije g. Andreja Kermavnarja podali proti Zagorici, Jablanici, preko Velike Preske do cilja na Dolah. Na športnem igrišču za šolo je sledila malica. Karmen Sadar iz Centra za razvoj Litije je najbolj vztrajnim kolesarjem podelila priznanja. Istega dne zvečer je potekala otvoritev razstave fotografij, likovnih izdelkov, literarnih del iz natečaja v okviru Tedna gozdov na temo stara gozdna opravila. Izšli so trije razpisi: a) literarni natečaj b) fotografski natečaj c) likovna delavnica. Prva dva razpisa sta bila namenjena predvsem učencem osnovnih šol in sta bila poslana na 489 naslovov v Sloveniji. Razpis za likovno delavnico je bil poslan bližnjim osnovnim šolam litijske, sevniške in trebanjske občine ter številnim kulturnim organizacijam v Sloveniji. Na literarni natečaj je prispelo 17 prispevkov iz petih osnovnih šol, 6 je bilo nagrajenih s knjižnimi nagradami. Na fotografski natečaj je prispelo 52 fotografij 13. avtorjev. Podeljene so bile tri nagrade. Likovna delavnica z naslovom “Gozdovi v oglju” je potekala v dveh delih. Udeležilo se je je 21 odraslih in 31 osnovnošolcev ob vodstvu štirih mentorjev. Udeleženci so risali z ogljem, motivi pa so zajemali gozd, gozdna opravila, oglarjenje in kulturna dediščina. Organizacijo je prevzelo Kulturno umetniško društvo “Venčeslav Taufer”. Po otvoritvi razstave se je v dvorani sestal iniciativni odbor za ustanovitev društva oglarjev Slovenije, kjer so za glavnega koordinatorja izvolili Dušana Maka. Osrednja prireditev ob Tednu gozdov se je dogodila tam, kjer se je ideja porodila, na Dolah pri Litiji v soboto 1. 6. 2002.S svojim obiskom je vse sodelujoče počastil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franci But. V govoru je poudaril izjemno ekološko vrednost gozda, ki bistveno vpliva na kvaliteto našega življenja. Posegi v prostor so, po zaslugi gozdarske stroke, sonaravno naravnani. Na nekaterih področjih pa močno zaostajamo v primerjavi z ostalimi državami Evrope. V prihodnje bo potrebno več pozornosti usmeriti v razvoj različnih projektov. Eden takih je ravno oglarstvo, ki pomeni veliko priložnosti za promocijo naše države, nenazadnje tudi za pridobitev sredstev, ki jih za take projekte namenja EU. Poleg radeške godbe so v kulturnem programu sodelovali pevska skupina izgnancev, pevski zbor študijskega krožka Stezice, učenci OS. Uradni del prireditve je zaključil predsednik KS g. Dušan Mak z zahvalo vsem, ki so izvedbo prireditve omogočili.Sledil je družabni del srečanja, kjer so se “veljaki” pomerili v žaganju z žago amerikanko. Sele sedaj, ko je delo opravljeno, spoznavam, kako težko in odgovorno je bilo delo skupine in posameznikov, ki so zbrali pogum, da so projekt začeli. Lepo je bilo delati s takimi ljudmi in beseda hvala je za to premalo. Premalo za oglarje na terenu, kot premalo za člane Sekcije za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Dole pri Litiji, še posebej za g. Jožeta Praha, ki je vse to organiziral in izpeljal. Zbrano je bilo veliko gradiva, še več pa je bilo storjenega na graditvi tople misli, da ne bo tonilo v pozabo tako prastaro opravilo, kot je oglarjenje. Jožica VRTAČNIK ZOONARA Valvazorjev trg 19 Litija Tel. 8981 005 8oo 10% gotovinski popust pri plačilu nad 5.000 SIT na opremo za pse ! r ve wmsmA OMV ISTRABENZ Zasavska 1, Litija GSM: 041 593 345 10% popust na kompletno čiščenje (zunanje + notranje) Velja do 20.7.2002 Velja do 20.7.2002 Bralci Litijskega občana ste upravičeni do uveljavljanja raznih popustov s pomočjo "KUPONOV UGODNOSTI". Priložen izrezan kupon uveljavite do navedenega datuma, ki je na kuponu. Popusti se ne seštevajo. Torej, škarje v roke in veselo po nakupih. --------------------------- Frizerski salon “ZINKA” Batis Košir Zinka s.p. _ V/ Fotokopiranje in VIDEO Litija Gordana Petak s.p. SMP1’ vlDl9 GSM: 041 426 329 Ponoviška cesta 12 1270 Litija Tel. 01/8981-206 M \o% gotovinski popust na storitve Velja do 20.7.2002 15% gotovinski popust Velja do 23.7.2002 [Nadaljevanje izprejšnje številke ) NOVICE IZ OBČINSKE UPRAVE ODDELEK ZA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO STANOVANJSKO PODROČJE: Občina Litija bo pristopila k rekonstrukciji objekta Valvazorjev trg 6 v Litiji in ureditvi stanovanj v nadstropju in podstrešju objekta. Z ureditvijo bo občina pridobila manjše število novih stanovanj. Načrtuje se, da bo v letošnjem letu pridobljeno gradbeno dovoljenje, prav tako pa se bo v drugi polovici leta pričela rekonstrukcija. JP KSP Litija d.o.o. je pri Stanovanjskem skladu RS koncem leta 2001 vložilo vlogo za odobritev posojila za nakup štirih starejših stanovanj. Stanovanjski sklad RS je izdal v mesecu aprilu odločbo o odobritvi posojila. V skladu z odločbo je potrebno skleniti posojilno pogodbo. Po sklenitvi kupnih pogodb z lastniki stanovanj in prevzemu stanovanj pa bodo štirim prosilcem s prednostne liste dodeljena navedena stanovanja. CESTNA DEJAVNOST: Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o., bo izvajalo v okviru razpoložljivih sredstev in po planu dela za leto 2002, vzdrževalna dela na področju: • Odvajanja odpadnih voda • Javne razsvetljave • Javnih zelenih površin • Kafilerije • Dela javnih poti in krajevnih središč • Lokalnih cest VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: Na cestnem področju v letu 2002 skoraj ni novih investicij. • Zagotovljena so sredstva za nadaljevanje del pri rekonstrukciji in modernizaciji lokalne ceste Sopota -Polšnik -Pasjek v višini 8.000.000 SIT, kar zadostuje za modernizacijo odseka dolžine 550 m. Dela se bodo izvajal predvidoma v drugi polovici maja 2002. • Predvidena je gradnja novega mostu na javni poti na Grmačah - most Rakovnik in gradnja mostu na javni poti pri Gabru v Šmartnem pri Litiji. Dela se bodo pričela v maju 2002. NAČRTI IN DRUGA PROJEKTNA DOKUMENTACIJA: • Na področju izdelave projektne dokumentacije so predvidena sredstva za: • Pločnik ob glavni cesti G2 108 Kurja vas-Sp. Hotič-odcep za Zg. Hotič • Izboljšanje prometne ureditve križišča na koncu mostu v Litiji, na desnem bregu reke Save • Pločnik v Jevnici v središču naselja • Parkirišča na Rozmanovem trgu UREJANJE PROSTORA: V Občini Litija na področju urejanja prostora v letu 2002 še vedno teče postopek sprememb in dopolnitev družbenega plana Občine Litija, ki se je začel v letu 2001. Na majski seji Občinskega sveta Občine Litija bo obravnavan osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana. Takoj po sprejetju bo ta osnutek podan v javno razgrnitev in javno obravnavo vsem občanom in zainteresiranim. V letošnjem letu je izdelan tudi osnutek Zazidalnega načrta Ježa- zgornji del, ki bo tudi obravnavan na majski seji Občinskega sveta Občine Litija in bo prav tako kot osnutek sprememb plana, osnutek zazidalnega načrta Ježa - zgornji del, podan v javno razgrnitev in javno obravnavo vsem občanom in zainteresiranim. Javna razgrnitev in obravnava teh dveh osnutkov bo potekala predvidoma v mesecu juniju 2002. O točnem datumu obeh javnih razgrnitev in obravnav bodo občani pravočasno obveščeni preko lokalnih medijev (Oglasna deska na sedežu Občine Litija in vseh krajevnih skupnostih, Radio GEOS, ATV kanal). Prav tako poteka izdelava osnutka zazidalnega načrta Praprošče in ureditvenega načrta Zavrstnik. Za ureditveni načrt Zavrstnik je izdelovalec že izdelal dve varianti, ki sta bili predstavljeni krajanom Zavrstnika v mesecu aprilu 2002. Na podlagi zbranih pripomb in pobud na podani varianti bo izdelovalec izdelal osnutek ureditvenega načrta Zavrstnik, ki bo po zagotovilih izdelovalca podan v obravnavo Občinskemu svetu Občine Litija na eno od naslednjih sej (junij, julij 2002). Pri zazidalnem načrtu Praprošče je trenutno v izdelavi tudi variantna rešitev delovnega osnutka. Do konca leta bo izdelan in podan občinskemu svetu v obravnavo predlog sprememb in dopolnitev PUP-ov za območje Litije in Šmartna. V letošnjem letu bomo še pripravili Program priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Litija levi in desni breg in Program priprave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za naselje Vače pri Litiji. Po sprejetju teh Programov bomo pristopili k izbiri izdelovalca za spremembe in dopolnitve teh dveh načrtov. Občina Litija Oddelek za gospodarsko infrastrukturo Voda na Primskovem še vedno nepitna Glede na junijsko obvestilo KSP Litija o najmanj 20 minutnem prekuhavanju vode ponavljam nekaj vprašanj: * Kdaj bodo KS Primskovo, Občina Litija in KSP Litija odgovorili na zahteve okrog 60 podpisnikov izpred dveh let? Podpise je tedaj pred očmi javnosti prevzel predsednik KS Primskovo, odtiej pa se je za njimi izgubila vsaka sled. Kje ste Zadražnik, Kaplja in Kozlevčar? * Kaj pomeni 20 minutno prekuhavanje vode, če vsi standardi predvidevajo največ dvominutno prekuhavanje vode za zagotovitev pogojev pitnosti? Očitno prej navedeni ljudje in njihovi sodelavci ne razumejo ničesar in bo potrebno pač ubrati druge poti. Ob tem javno pozivam vse pristojne institucije, da ob tem problemu ukrepajo in javno pojasnijo (zdravstveni inšpektorat...), na podlagi katerih predpisov dovoljujejo uporabo vode iz vodovoda na Primskovem ob pogoju, ki je zapisan v prvem odstavku. Pozivam tudi vodstvo razpadajoče občine, da pojasni svoja »prizadevanja«, da bi se stanje spremenilo. Rudi BREGAR Nadaljevanje s 1. strani Ob petdeseti obletnici mesta V juliju na dva izleta Kam lahko v Litiji peljemo tujca, ld si želi ogledati mestne znamenitosti? Imamo vodiča, ki bi mu lahko ponudil krožno pot s krajšim predavanjem o mestni zgodovini? Imamo muzej ali vsaj spominsko sobo, kjer bi spoznal življenje, delo in dosežke naših prednikov? Kje lahko učitelji otrokom pokažejo predmete, zgradbe in fotografije, ki pričajo o naši preteklosti ? O njej so jim bili prisiljeni le pripovedovati pri pouku, pouk pa naj bi bil nazoren?! Kje bi mi krajani lahko izvedeli kaj več o starih časih in si obudili spomin na pripovedovanja dedkov in babic? Tu je odgovor na vsa ta vprašanja: V MESTNEM MUZEJU! Skeptiki bodo spet pripomnili:”Le kaj je bilo v Litiji tako pomembnega, da bi to zanimalo obiskovalce? ” Odgovorna to bi našli v ljubljanskih muzejih in depojih, kjer ležijo številni starodavni predmeti, ki sojih arheologi izkopali na Vačah, Stangi, Rojah, Vintarjevcu in še kje. V vsem svojem sijaju bi zasijali tukaj, na območju, kjer so bili najdeni. VLjubljani naključnemu obiskovalcu bronasta zapestnica iz S tange pomeni bore malo, tukaj pa ponazarj a našo preteklost, naše korenine, spretnost naših očetov- razlika je bistvena. Kako pomembna je bila reka Sava za razvoj mesta, ve le malo ljudi. Promet po njej je dolga stoletja narekoval vsebino majhnega trga na obrežju. Brodarstvo, vrvarstvo, tesarstvo, barvanje svile in platna so le nekatere dejavnosti, ki so se razvijale vzporedno in so z ukinitvijo vodnega prometa tudi ugasnile. Te zanimive stare obrti so žive le še v nekaterih muzejih in pa tam, kjer so jih domačini znali ohraniti za zanamce. Koliko ljudi danes ve, da je bil nekoč rudnik Sitarjevec največji rudnikv Evropi? Mnogo bolje to vedo v tujini. Se danes velja hrib Sitarjevec za izjemno bogato nahajališče različnih mineralov, med drugimi v svetovnem merilu izjemno redkega samorodnega svinca, ki ga cenijo tudi tujigeologL Sitarjevec je poseben tudi po tem, da so v njem pridobivali kar 6 prvin (srebro, živo srebro, svinec, cink, barit, železo), kar je izredna redkost V topilnici je 1.1888 zasvetila prva žarnica v Sloveniji in prav tu je, prvič v slovenski zgodovini, elektrika pognala delovne stroje. Tudi dogodki iz NOB pričajo o strateški pomembnosti kraja. Pri napadu na železniški mostvPogoniku so prvič v2.s\tvojni združili svoje sile zavezniki inorganiziraliletalski napad. Dogodek dobro poznajo v ZDA in Včliki Britaniji, mi še vedno ne znamo neobremenjeno vrednotiti polpretekle zgodovine. Tu je še etnografska predstavitev kraja, znani krajani, Id so ime Litije ponesli s seboj v svet in jih tam bolje poznajo kot mi, domači umetniki, katerih dela visijo po tujih galerijah itd. Sebi lahko naštevala, vendar menim, da je tudi to dovolj, da bodo še tisti največji dvomljivci sprejeli projekt “Litijski muzej ” kot eno najpomembnejših prihodnjih nalog naše skupnosti. Ni vseeno, kaj bomo pustili našim otrokom. Naučimo jih z lastnim zgledom spoštovati svojo preteklost in jo ohraniti za bodoče rodove. Vnjej ni nič takega, česar bi se morali sramovati, nasprotno, s ponosom jo pokažimo svetu. Ce bomo tako vzgojili naše otroke, se nam ni treba bati bodočnosti v multinadonalni Evropi. Helena HAUPTMAN Na počitinice z društvom »PROSTI ČAS« Društvo »PROSTI ČAS« Šmartno je spomladi razpisalo tri zanimive programe počitniških letovanj za otroke in mladino, in sicer dve izmeni v Seči pri Portorožu ter eno izmeno v Bohinju. Razpisana mesta smo povečali od 80 lanskih na 120 letošnjih. Začetna bojazen, da za razpisane programe ne bo dovolj zanimanja, se je kmalu razblinila, saj smo uspeli zapolniti skoraj vsa razpisana mesta. Izjemno skrb posvečamo osnovni usmeritivi društva: ponuditi mladim, ki bodo preživljali del počitnic z nami, čim bolj pestre, aktivne in kvalitetne programe za čim bolj dostopno ceno. Teden dni letovanja oz. tabora za naše člane stane 18.000 SIT (za nečlane pa 19.800 SIT). Cena vključuje prevoz, namestitev, skratka celotno ^ oskrbo, organizacijo in vodenje programa in je gotovo med najnižjimi v tovrstni ponudbi. Aktivnosti predsedstva društva so bile v pomladnih mesecih usmerjene v pridobivanje dodatnih sredstev, s katerimi bomo pokrili razliko med ponujeno in ekonomsko ceno programov. Kot društvo smo kandidirali na javne natečaje združenj na državni ravni, ki sofinacirajo programe za koristno preživljanje prostega časa. Nekaj sredstev nam je uspelo pridobiti tudi na lokalni ravni. Naša nadaljnja prizadevanja bodo usmerjena v pridobitev sponzorskih sredstev, s pomočjo katerih bomo omogočili brezplačno letovanje otrokom iz socialno ogroženih družin. Ker smo prepričani, da so med nami še ljudje odprtih rok, upamo, da bo otrok, ki bodo deležni tovrstne pomoči, čim več. Danica SEDEVČIČ Tek mladosti 24. maja 2002je bil ob 16. uri na nogometnem igrišču v Litiji drugi TEK MLADOSTI v organizaciji DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE LITIJA. Tekmovalke in tekmovalci v starosti do 10 let so tekli na 100 metrov; prvi trije dečki so bili: Alen Liber, Emanuel Drnovšek in Anže Povše, pri deklicah pa je zmagala Lara Emeršek, druga je bila Karolina Aškerc, tretja pa Tanja Medved. Ostali tekmovalci so tekli v trojkah. Pri trojkah v starosti od lOdo 151et je zmagala skupina KENGURUJI, ki sojo sestavljali Tilen Perme, Janez Breznikar in Luka Golob; druge so bile RAKETE v sestavi: Alan Havlič, Maja Miklič in Daniel Čulibrk; tretja skupina se je imenovala STM, tekli pa so Tjaša Com, Maja Koprivnikar in Svedana Grujčič. Letos so prvič tekmovali tudi starejši od 21 let. V skupini ZMAGOVALKE so tekle Saša Kuder, Tea Pregrad in Sladžana Maksimovič. Moško skupino TRIO HLAP pa so sestavljali: Jure Dimeč, Jure Škofič in Marko Djukič. Tekmovanje je potekalo v duhu športnega draženja. Tekmovalo je 97 udeležencev, kar je enkrat več kot leto poprej. Vsi udeleženci so prejeli spominske medalje, ki so jih izdelali v Enoti s prilagojenim programom, prvi trije tekmovalci v teku na 100 m so prejeli tudi medalje, tekmovalci v teku troj k pa so dobili še bone za pice, ki sojih prispevali sponzorji Gostilna Kovač, Mona Lisa, Gostilna Čebin in Kimovec. Najmlajši in najstarejši tekmovalec pa je prejel knjižno nagrado. Organiozatoiji se posebej zahvaljujejo učiteljicam iz kostrevniške in šmarske šole, ki so pripeljale na tekmovanje svoje učence. DPM UTlJApa vabi vse, ki radi igrajo ulično košarko in rolajo, da bo predtekmovanje za Veter v laseh s športom proti drogi tri četrtke zaporedoma na igrišču na Rozmanovem trgu. Ob 18. uri pa se začenjajo tekmovanja. DPM LITIJA Društvo upokojencev Šmartno je v zadnjih dveh mesecih uspešno izvedlo več izletov. Kar dvakrat so bili v Lentiju na Madžarskem, saj je bilo za ta nakupovalni izlet izjemno zanimanje. Pohodniška sekcija je imela pohod od Primskovega do Zaplaza in Čateža, zadnjo majsko nedeljo pa je bilo 54 udeležencev na tradicionalnem kramarskem sejmu v Sveti Trojici v Slovenskih goricah, kjer so obhajali tudi proščenje, nato pa so obiskali še Radence in kapelo. Šmarčani so se v tem času udeležili tudi vseh tekmovanj in srečanj, ki jih je organizirala Zveza društev upokojencev občine Litija. Tudi za počitniški mesec julij pripravljajo dva izleta. 11. julija si bodo ogledali znamenitosti Maribora in Slovenske Bistrice, teden dni pozneje pa bodo za vse ljubitelje kopanja organizirali poldnevni izlet v Zdravilišče Laško. Boris ŽUŽEK Okrogla miza o devetletki na OŠ Gradec V četrtek, 30. maja 2002, smo na Osnovni šoli Gradec pripravili okroglo mizo z naslovom 3. TRIADA DEVETLETKE PRVIČ V RS. Namen okrogle mize je bil predstaviti delo v zadnjem triletju osnovne šole, prednosti in težave, na katere smo naleteli pri uvajanju 9- letke v 7., 8. in 9. razredu. Povabili smo več sogovornikov, ki so se vabilu tudi odzvali: župan g. Mirko Kaplja, iz oddelka za družbene dejavnosti g. Igorij Parkel, ravnatelj OŠ Gabrovka, g. Ciril Vcrtot in pedagoginja ga. Maja Plazar, predstavniki sveta staršev in sveta zavoda ter učitelji OŠ Gradec. V goste smo povabili tudi predstavnike OŠ Litija in OŠ Šmartno, kjer devetletke v zadnji triadi še ne uvajajo. Pogovor sta vodili ravnateljica OŠ Gradec ga. Iva Slabe in pedagoginja ga. Katjuša Kovačič. V uvodnem delu je ga. Iva Slabe predstavila ugotovitve učiteljev (prednosti in pomanjkljivosti) novega programa. Ga. Katjuša Kovačič je s pomočjo ankete, ki jo je opravila med starši in učenci prikazala mnenja omenjenih na začetku uvajanja v šol. letu 1999/00 in v šol. letu 2001/02, ko 9. razred zaključuje 1. generacija 9- letkarjev. Po predstavitvah so izrazili svoja mnenja tudi ostali povabljeni. Okrogla miza je potekala v prijetnem vzdušju. Vse ugotovitve okrogle mize bomo posredovali na Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Zavod RS za šolstvo, na Občini Litija pa se bodo potrudili, da bo 9- letka zaživela tudi na ostalih šolah. Katjuša KOVAČIČ Varčevanje se izplača V Novi Ljubjanski banki za stranke, ki želijo varčevati za prihodnost ponujamo vrsto ugodnih možnosti od katerih je nekaj prilagojenih tudi specifičnim željam. Med najbolj zanimive tipe varčevanj spadajo: • »Depozit za 5« katerega osnovni značilnosti sta naraščajoča stimulativna obrestna mera za vsako napolnjeno leto varčevanja in možnost prekinitve varčevanja po enem letu in 91 dneh • »Rentno varčevanje« omogoča varčevanja od 6 let do 26 let in izplačilo v obliki rent (minimalni mesečni polog je 5.000 SIT) ali takojšne izplačilo v celoti • »Modro varčevanje« je dolgoročna naložba varčevanja, ki lahko traja od enega do pet let. Obrestna mera je vsako napolnjeno leto varčevanja višja, minimalni mesečni polog je 5.000 SIT. • Poleg omenjenih varčevanj v NLB poznamo tudi vrsto varčevanj v tujih valutah po mesecih na krajša, ter daljša obdobja • Za višje zneske omogočamo stimulativnejše obrestne mere. Za vse, ki želite zaupati premoženje v upravljanje našim strokovnjakom ponujamo vrsto različnih možnosti: • Pomoč pri izbiri takšne sestave premoženja, ki bo v največji meri ustrezala Vašim finančnim razmeram • Oblikovanje učinkovitega skupka naložb v vrednostne papirje s ciljem, da se v čim večji meri izognete prevzemanju nepotrebnega tveganja • Tekoče obveščanje o dogajanjih z vašim premoženjem in o dogajanjih v zvezi z vrednostnimi papirji in trgi kapitala • Možnost, da lahko kadarkoli iz upravljanja dvignete celotna sredstva in jih prejmete najkasneje v desetih dneh • V NLB Vam v okviru te storitve ne zaračunamo lastnih provizij pri trgovanju z vrednostnimi papirji Za podrobne informacije nas obiščite v Poslovalnici Litija ali nas pokličite na telefone: 8900-360, 8900-362 ali 8900-378. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Litija PGD Šmartno prevzelo novo gasilsko vozilo V nedeljo 5. maja je PGD Šmartno ob številni udeležbi gasilcev, domačinov in gostov prevzelo novo avtocisterno GVC 16/50 izdelano na podvozju Renault Midliner250.14 4x4. S to pridobitvijo smo šmarski gasilci končno dobili vozilo namenjeno izvajanju požarne varnosti in prevozov vode okoliškim kraj anom. Vrednost predelanega vozila, ki zaradi pomanjkanja sredstev še ni dokončno opremljeno, znaša 24 milijonov tolarjev, od tega nam je občina Litija iz sredstev za investicije namenila polovico, preostala sredstva pa smo morali zbrati sami. Za pomoč smo se obrnili tudi na domača podjetja in krajane Šmartnega. Še posebej se zahvaljujemo Kovini Šmartno, IUV pe Šmartno, Domu Tišje, Projektiranje in razvoj Raj MKGZ Litija, Omahen transportu, Kovinski galanteriji Železnik Bojan in Biroservisu Šmartno. Še posebno pa se moramo zahvaliti za posluh in pomoč Tinetu Zupanu in Janezu Jeretu in seveda vsem krajanom, ki ste kakorkoli prispevali za našo pridobitev. Vozilo je svojemu namenu predal direktor Kovine Branko Jordan. Šmarski gasilci Ljubitelji astrologije, mineralov in ezoterike so z veseljem pozdravili novo, že tretjo knjigo Tadeja Pretnerja DIH ZVEZD Majski literarni večer v litijski knjižnici je privabil vse ljubitelje mističnega, okultnega in ezoteričnega, ki so v pogovoru med avtorjem Tadejem Pretnerjem in Tomažem Barbkom sledili iskrivi in prijetni izmenjavi mnenj, pogledov in razmišljanj o astrologiji in njenem položaju v naši družbi. Tadej je povedal, da je tretjo knjigo napisal za lenuhe, saj je v njej povzel vsakega malo, predvsem pa izpolnil željo vsem, ki so si želeli izvedeti, kateri kamen oz. mineral je primeren zanje, glede na astrološko znamenje in ascendent, saj je v knjigi razdelal tabelo za izračun. Tadej nam je razkril tudi marsikatero preračunljivo in zavajajočo potezo takoimeno-vanih trgovcev z minerali, ki na račun izkupička pretentajo lahkoverne kupce. Izvedeli smo tudi več o Tadejevih začetkih dela s kristali, o programiranju le-teh, o vzročno-posledičnih relacijah astrologije, o kulturnih danostih naše družbe, o religiji in vpetosti astrologije v družbo, saj ta predvsem v zahodni civilizaciji nima pravega mesta. Radovedni in natančni obiskovalci predstavitve so Tadeja tudi marsikaj vprašali, primerjali astrologije med seboj, na koncu pa posegli po knjigah, ki jih je avtor na promocijskem večeru ponudil po občutno znižani ceni. Da knjiga ne bo zadnja, je avtor napovedal kar sam in tako razveselil, predvsem pa presenetil vse prisotne. Da se bo spoprijel s fikcijo, je bilo nedvomno presenečenje, ob katerem se je Tadej namuznil, ko je napovedal okultni roman. A.Š. Nova SEAT Ibiza. Lepota vzbuja zavist. B ASSaiSS - s L ■ ss . ..■ ,JpMhr-.--StilS•• IE... \ tmm jr • -Sv m Strastno lepa, z elegantno zaobljenimi linijami, komfortno notranjo opremo in ergonomsko oblikovano armaturno ploščo je ustvarjena, da pritegne pozornost. Nova Ibiza. Poskočen bencinski ali dinamičen dizelski motor? Kateregakoli izberete, bo vaša Ibiza dovolj hitra, da ubežite zavistnim pogledom njenih oboževalcev. Carcommerce Ljubljanska 16,1270 Litija • Tel.: (01) 898 04 40 carcommerce@siol.net • www.carcommerce.si V objemu strasti in moči. Od 20. 6. dalje. ZIK-Glasbena šola Litija Mladi plesalci navdušili V sredo, 12. junija so se v kinogledališki dvorani Se posebno popestritev je pomenil nastop Kulturnega centra Litija predstavili mladi mladih plesalkGS Franca Sturma iz Ljubljane, plesalci baletnega oddelka glasbene šole Litija, ki so se predstavili kot prave baletke. Naj ob tej V več kot uro trajajočem programu so prikazali, priložnosti tudi toplo čestitamo mentorici in kaj so se naučili v tem šolskem letu. Krepak koreografinji Zužani Bartha za njeno uspešno, aplavz obiskovalcev te zanimive prireditve jim dolgoletno delo, še prav posebej pa za bližnji je povedal, da so delali dobro in temeljito in da srebrni jubilej. prav zaradi tega rezultati niso izostali. Od cerkvice do cerkvice na Polšniku Na 6. pohodu od cerkvice do cerkvice na Polšniku, se je v nedeljo, 9. junija 2002, kljub dežju zbralo okoli 1200pohodnikov iz cele Slovenije. Za izvedbo programov so nam kot sponzorji pomagali: Ljubljanska banka, občina Litija, Mizarstvo Kos, Tiskarna Hren, Ključavničarstvo Repovš, KOMO d.o.o, Stickerei d.o.o.Gabrovka, Presad d.o.o. in medijski sponzor Radio Ognjišče. V programu so sodelovali: Moški pevski zbor Polšnik, ženski pevski zbor »Litus« iz Litije, oktet Valvazor, mešani pevski zbor Sv. Nikolaj iz Litije, folklorna skupina Javorje, ansambel Zimzelen, dekliški kvintet »Prijateljice«, pianistka Tina Logar, harmonikaša Lamovšek Gregor in Grm Nejc, pevec Ivan Hudnik, slikarja: družina Smolej in g. Meglič, oblikovalka vitraž arh. Jožica Jamšek, oglarji z Dol, tesarji s Tep in člana gledališke skupine Polšnik. Vsi so svoje čudovito poslanstvo opravili brezplačno - najlepša hvala! Naš delček litijske občine smo predstavili Sloveniji tudi s pomočjo zelo, zelo prizadevnih Polšničanov, za kar se jim toplo zahvaljujem. Hvala za vso podporo tudi Centru za razvoj Litija in lovski družini Polšnik. Turistično društvo Polšnik Predsednik Jože KOS Z grafiti do lepše podobe Društvo prijateljev mladine Litija je zaključilo s prvim projektom za mlade med IS. in 25. letom, ki je bil izpeljan s finančno podporo Nacionalne agencije Mladina in Evropske skupnosti - Z grafiti do lepše podobe. Projekt ne odraža nujno stališča Evropske skupnosti ali Nacionalne agencije Mladina. Po uvodnih srečanjih, predavanju Borje Močnika - strokovnjaka za grafite, ogledu spletnih strani in napornem načrtovanju, smo mladi v času med 17. in 20. majem vztrajno risali grafite pod nadvozom. Poslikali smo kar4 stebre in 2 steni (več kot smo načrtovali). Pri risanju grafitov so se nam pridružili tudi otroci, ki so uživali tako ob barvanju določenih ploskev na grafitih, kot tudi ob risanju na asfalt s kredo. 20. maja smo v sklopu Kulturnega šoka in v sodelovanju s KLIŠE-jem in Knjižnico Litija uradno predstavili umetniške stvaritve. Vsem, Id nas niste videli med ustvarjanjem ponujamo v pokušino nekaj utrinkov z naših ustvarjalnih dniJDPM Litija se zahvaljuje vsem mladim, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli pri realizaciji projekta in jih vabimo k sodelovanju tudi jeseni, ko bomo z lepšanjem ‘črnih pack’ našega mesta nadaljevali: Kaji Mlakar-Agrež (vodji projekta), Katji Sladič - Rudolfi Doroteji Končar, Ines Cosič, Evi Simunovič, Danijeli Čumurdžič, Branki Ojnik, Andreju Pretnerju in njegovi Ani, Juretu Škofiču, Goranu Mlakarju, Vidu in Benu Agrežu, Blažu Videmšku, Boštjanu Gretiču, Anji Rudolfi Tei Femec in Igorju Mihajloviču. Tina NAGLIČ Nikoli ni prepo*™ M novi, čudovitejši s vel Iti NBA) DPM: Vse dejavnosti, razen kopanja, so za člane dpm litija brezplačne. Zbirno mesto za kopanje je pred športno dvorano v Litiji. Otroci dobijo prijavnico v litijski knjižnici. Prijavnico izpolnijo starši. Cena kopanja se poravna pri vpisu. V primeru slabega vremena kopanje odpade! Na počitniške dejavnosti so vabljeni vsi otroci starejši od 7 let, kopanja in vseh dejavnosti se lahko udeležijo tudi mlajši otroci, vendar ob spremstvu in pomoči enega od staršev. Želimo vam prijetne počitnice! Organizator: Društvo prijateljev mladine Litija, Ponoviška 12 (898 12 69) Počitniške dejavnosti 2002 KAJ? KDAJ? URA? KJE? Veter v laseh - finale košarka, rolanje, mali noaomet. likovna dejavnost, oles na vetru Četrtek, 27.06. 17. Igrišče Rozmanov trg JULIJ Ulična košarka, rolanie Torek. 02.07. 18. larišče OŠ Gradec Igrajmo se z glino - pod senčnikom DPM Sreda, 03.07. 18. Park na Stavbah Kopanje Četrtek. 04. 07 9.-17. Izlake Mali noqomet:deklice, dečki Torek. 09.07. 18. larišče Rozmanov trq Človek ne iezi se in druae iare - pod senčnikom DPM Sreda. 10. 07. 11. Pa-k na Stavbah Kopanje Četrtek, 11.07 9.-17. Izlake Ulična košarka, rolanie Torek, 16.07. 18. larišče Rozmanov tra Človek ne iezi se in druae iare - pod senčnikom DPM Sreda. 17.07. 11. Rozmanov tra Kopanje Četrtek, 18.07. 9.-17. Izlake Ulična košarka, rolanie Torek. 23.07. 18. larišče Rozmanov tra Risanje na kamen - p od senčnikom DPM Sreda. 24.07. 11. Park na Stavbah Kopanje Četrtek. 25.07. 9-17 Izlake Ulična košarka, rolanie Torek. 30. 07. 18. larišče OŠ Gradec Družabne igre potovanje po žlički, čarovnik in vila, kralia ni doma. sapo vas. iare z balonom Sreda, 31.07. 11. Park na Rozmanovem trgu AVGUST Kopanje Četrtek. 01.08. 9.-17. Debeli Rtič Mali nogomet:deklice, dečki Torek, 06.08. 18. Igrišče Rozmanov trg Človek ne jezi se finale Stavbe - Rozmanov trg, pod senčnikom DPM Sreda, 07.08. 11. Park na Rozmanovem Trgu Kooanie Četrtek. 08.08. 9.-17. Izlake Ulična košarka, rolanje Torek. 13.08. 18. larišče Rozmanov tra Ulična košarka, rolanie Torek. 20. 08. 18. larišče OŠ Gradec Družabne igre; potovanje po žlički, sapo vase, kralja ni doma. čarovnik in vila. iara z balonom Sreda, 21.08. 11. Park na Stavbah Kopanje Četrtek. 22.08. 9.-17. Izlake Mali noaomet: deklice, dečki Torek. 27.08. 18. larišče Rozmanov tra Ura pravljic in obisk pravljičnega gosta pod senčnikom DPM Sreda, 28.08. 11. Park na Stavbah Kopanje Četrtek, 29.08. 9.-17. Izlake Srečanje starejših v Kostrevnici V četrtek, 30.5.2002, je krajevni odbor RK Kostrevnica za starejše krajane pripravil družabno srečanje. Udeležili so se ga v velikem številu. Srečanje je s svojim lepim petjem začel zbor litijskih upokojenk, ki so si nadele optimistično ime Mavrica, srca so poskočila ob prijetnih vižah harmonikarja Janka Kurenta, mladost in igrivost pa so vnesli učenci podružnične šole Kostrevnica. Predsednica RK Kostrevnica, Marija Poglajen je jubilantom, ki so v letu 2002 praznovali svoj življenjski jubilej poklonila cvetje, aktivne članice pa so jih pogostile z domačimi dobrotami. Sledilo je kramljanje in obujanje spominov, dan je bil drugačen. Tekst in foto: Jožica ŽURGA V Litiji tradicionalno negujejo ljubezen do branja; bralno značko vsako leto uspešno zaključi večina osnovnošolcev Z osvojeno bralno značko na ogled filma Nagrado za vse prizadevne bralce priskrbi Matična knjižnica dr. Slavko Grum Litija in sicer je to ogled filma, ponavadi uspešnice sezone. Osnovnošolci so tokrat uživali ob filmu E.T. vesoljček. Letos se je litijska kinodvorana napolnila 6 - krat, saj si je film v treh dneh, v ponedeljek, torek in sredo, (10., 11., 12. 6.) prišlo ogledat kar 1.427 otrok iz litijskih osnovnih šol ter vseh njihovih podružnic. Glede na številke se za bralno kulturo mladih ni bati, pravijo v knjižnici ter se zahvaljujejo vsem razredničarkam na nižji stopnji ter seveda šolskim knjižničarkam, ki pomagajo vzpodbujati k branju ter tako mladim širiti obzorja ter bogatiti duha. Uspešni pa so bili tudi predšolski otroci ter otroci v prvem razredu devetletke, ki so 30. maja na zaključni mladinski gledališki predstavi Nerodna Avguština prejeli priznanja za branje oz. pripovedovanje zgodbic. Predstavo so si ogledali skupaj s svojimi vzgojiteljicami in starši. Cici bralno značko je končalo 390 otrok, nadvse pomembno pa je dejstvo, da otroci berejo skupaj s svojimi starši, oz. jih poslušajo, potem pa povedo zgodbo vzgojiteljici v vrtcu. Andreja ŠTUHEC To povest je domovina Vse vrste strah in bridkosti nam je prinašal čas. Po lagerju je šla novica od ust do ust, da bodo vse stare ljudi vzeli od družin in jih dali nekam daleč v skupen lager. Na srečo se to ni zgodilo v tem lagerju, iz nekaterih lagerjev so pa bili odpeljani, tako je bila tudi Gričarjeva 90 lema mati. To je bil gnusen zločin. Družine z odraslimi otroci, sposobnimi za delo so kmalu ponemčili in poslali naprej v drug lager, od tam so jim preskrbeli delo in stanovanje. Dobili so karte za hrano in obleko. Družina kot je bila bratova z majhnimi otroci so ostali, nekateri do zadnjega v lagerju in upali na božje usmiljenje. Ko Hitler ni več napredoval s svojo vojsko, ko se je moral umikati iz sosednjih krajev, seje hrana v lagerju zmanjšala in kruha je bilo še manj. Drugič nam je zelenela pomlad na tujem in za pomladjo je prišlo poletje in spet je zorela rž in pšenica. Ko pa so bile njive požete so otroci spet prišli do svojega dela. Nekje so iztaknili napol polomljen voziček in šli pobirat klasje za obljubljen kruhek. Ko so se vračali s polnim vozom mimo enega kamnoloma, je nesreča hotela, da se je voz in trije dečki, med njimi dva bratova sinova Tinček in Tonček prevrnil. Železo za palec široko se je Tinčku zarilo v hrbet, Tončku je pa voz posnel na gležnju kožo in kost, tudi tretji je bil ves krvav in ranjen. Ležali so skupaj v bolniški sobi in malo je manjkalo in Tonček bi bil ob nogo. Nemci so smatrali spodnjo Štajersko, da smo nemške krvi, zato se je tudi zdravnik zelo zavzel za male tri ranjence. Živeli smo na tujem, a naše misli so se ob dobrih in slabih novicah vračale na ljubljene domove kjer so okna ob večerih temna in fantje na vasi nič več ne pojo. Pavla VOJE /se nadaljuje/ cFeSjton “Spomini na izgnanstvo’^ Koncert MPZ in OPZ OŠ Šmartno v Kulturnem domu Šmartno V toiek28.5.2002 je bil v Kulturnem domu v Šmartnem koncert Mladinskega in Otroškega pevskega zbora OŠ Šmartno. Otroci so prepevali pod vodstvom Selme Gradišek, ki ima za seboj že dolgoletni staž uspešne glasbene pedagoginje, lani pa je začela učiti v OŠ Šmartno pri Litiji. Prijeten glasbeni večerje v razigranem mladostniškem duhu minil hitro, pevci so nas presenetili z zelo pestrim glasbenim repertoarjem in tudi na koreografijo niso pozabili. Slišali smo od črnskih duhovnih, ljudskih in do eksotičnih pesmic ob klavirski spremlj avi Daše Gradišek Tudi nekaj mladih solistov se je izkazalo. Kot se za tak dogodek spodobi, sta domača zbora gostila tudi druge pevce, koncerta seje udeležil MPZ OŠ Narodnega heroja Rajka iz Hrastnika pod vodstvom Simone Kepa. Prireditev je bila za nameček še plesno obarvana, nastopil je namreč par iz plesne šole Kazina iz Ljubljane. Na koncertu smo zbirali prostovoljne prispevke, ki smo jih namenili v šolski sklad. Obiskovalci so zbrali 35.000 SIT, za kar se jim v imenu otrok, ki jim bodo ta sredstva namenjena, prisrčno zahvaljujemo. Da bi bilo takšnih pozitivnih in veselih večerov v Šmartnem še več, smo si ob koncu želeli udeleženci in obiskovalci. Vodja zbora Selma Gradišek pa nam je po bučnem aplavzu ponosno zagotovila, da imajo v zboru idej in volje do petja še na pretek Pustimo se jim ponovno presenetiti! Helena LOVŠE, Foto: Janez Kobal Prepevale v Domu Tišje UPZ OŠ GRADEC Litija je v maju 2002 s svojim petjem razveselil starejše občane v DOMU TIŠJE. Tudi skupaj smo zapeli nekaj lepih slovenskih ljudskih pesmi in si zaželeli, da bi se naša srečanja še ponovila. r roto: Manja Grabnar EVA ČERNE JEVKC LITIJA PREDSTAVILA SVOJO PRVO KASETO V ponedeljek, 13. maja, je Eva Černe pripravilavorganizaciji ZDK-a -Kulturnim centrom, glasbeno šolo Litija in Domžale ter svojimi prijatelji, koncert ob izidu kasete z naslovom »Najstništvo«. Vsi sodelujoči, predvsem pa organizatorji, so dokazali, daje ob pravem posluhu institucij, sodelovanju staršev, mentorjev v šoli in okolice, mogoče uresničiti skrite želje in sanje marsikaterega najstnika. Marsikatera Evina pesem je napisana prav v tem smislu. Eva je učenka sedmega razreda devetletke osnovne šole Rodica, obiskuj e glasbeno šolo v Domžalah, kjer se uči violino. Njena mentorica je Branka Bečaj. Pri pevskem zboru »Domžalčld« pod vodstvom mentorice Jožice Vidic, sodeluje že od začetka. Tuje pridobila tudi svoje prve pevske izkušnje. Redno poje v cerkvenem pevskem zboru župnije Jarše. Udeležila se je kot solistka festivala »Melodije morja in sonca« 2001, festivala »Prvi glasek gorenjske«, sodelovala je v mnogih radijskih in televizijskih oddajah, na koncertih kot gostja, od Radeč pa do Jesenic, Logatca, v domačem kraju in okolici, sodelovala je pri vseh projektih »Domžalčkov«, pri predstavitvah dveh knjig za otroke g. Jožeta Sevljaka in tako naprej... Seveda redno sodeluje na nastopih glasbene šole Domžale. Posnela je že tudi prvi video spot z naslovom »Plamen večnosti«. Za hobi poleg petja redno obiskuje Krumperk, kjer spoznava lepote jahalnega športa. Foto: M.Š. ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE LOTJA V ponedeljek 27. maj a so učitelji in učenci ZIK— GŠ Litija priredili zaključni koncert, ki ga že po tradiciji pripravijo vsako leto v dvorani Kulturnega centra Litija. V uri in pol trajajočem nastopu so poslušalcem, ki so ta dan napolnili dvorano, prikazali kaj vse so se naučili v tem šolskem letu. Učenci so nastopili na vseh instrumentih, mladi baletniki so zaplesali v čisto novih kostumih, svoj vrh pa je koncert dosegel z nastopom združenega pihalnega in harmonikarskega orkestra ZIK— Glasbene šole Litija. Lahko upravičeno zapišemo, da so bile omenjene točke pravi balzam za ušesa in oči, saj toliko lepote že dolgo nismo užili naenkrat Iskrene čestitke mladim glasbenikom in njihovim mentorjem in veliko uspehov pri opravljanju izpitov v junijskih dneh. Foto: M.Š. Likovne delavnice "Gozdovi v oglju” na Dolah V okviru prireditev ob Slovenskem tednu gozdov 2002 s poudarkom na oglarjenju na Dolah pri Litiji, so potekale tudi likovne delavnice, kjer smo pretežno risali z ogljem. Tehnika risanja z ogljem ni prav pogosta, vendar so vsi udeleženci sprejeli izziv in nastaloje nekaj enkratnih stvaritev. Za upodabljanje smo izbirali predvsem motive iz gozda, gozdna opravila, kope, kopišča in oglarje pri delu, dolsko pokrajino, naravno in kulturno dediščino. Risali so tudi z domačim ogljem, katerega so pripravili na kmetiji Brinovec na Slavini. Delavnic se je udeležilo 21 odraslih ustvarjalcev, prišli so iz Litije, Kamnika, Ptuja, Radeč in drugod, in 31 osnovnošolcev iz naše občine. Že ob otvoritvi Oglarske poti 4. maja smo si ogledali teren, izbirali motive, nekateri pa so tudi že risali. V soboto 11. maja so ustvarjali predvsem likovniki iz Litije in okolice (na sliki). Osnovnošolci so že lahko uživali ob kopi na osrednjem prizorišču pri šoli, katero so prižgali 15. maja, nastalo pa je tudi nekaj lepih motivov iz gozda. V soboto 18. maja smo zaključili delavnice in izbrali po eno sliko od vsakega udeleženca. Delo je vodil in usmerjal Tone Sveršina, ki je bil tudi selektor in je postavil razstavo v dvorani na Dolah. Nabralo se je preko 60 slik, tako da je ob fotografskih in literarnih prispevkih skoraj zmanjkalo prostora. V soboto 25. maja smo slovesno odprli razstavo. Predstavili smo rezultate natečajev, dogodek popestrili s kratkim kulturnim programom, oglarji pa so ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev oglarskega društva. Številni obiskovalci so si potem lahko ogledali zanimive stvaritve likovnih umetnikov. Razstava je bila na ogled še naslednji teden. Nekaj umetnin smo poldonili gostom na osrednji prireditvi ob tednu gozdov 1. junija na Dolah in najbolj zaslužnim za živahno dogajanje v kraju. Razstava likovnih del bo predvidoma na ogled tudi v Litiji, pa v Ljubljani in še kje. Stane KMETIČ OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNIH DEL V sredo, 15. maja, je bila v avli občine Utija otvoritev razstave likovnih del, ki so nastajala v likovni delavnici Zavoda za izobraževanje in kulturo—Kulturni center Litija. Izbrana dela so rezultat 30-urnega tečaja slikarskih tehnik, ki je potekal v mesecu marcu in aprilu 2002 pod mentorstvom Francija Lesjaka. V likovni delavnici so se tečajniki, predvsem praktično seznanjali in spoznavali osnovne korake raznih slikarskih tehnik Tako je bila obravnavana risba, tempera, barvni tuši, akvarel in na koncu slikanje v tehniki olje na platno. Udeležencem tečaja so na najbolj razumljiv način razložili in praktično prikazali razne slikarske tehnike. Tečajniki so izdelali zelo kvalitetna dela, glede na skromno število ur, ki so bile predvidene za začetni tečaj. Udeleženci tečaj a so bili s potekom dela zelo zadovoljni in si želijo nadaljevalni tečaj v jeseni. IZŠLA JE KNJIGA NAGRAJENIH KRATKIH ZGODB Kulturna redakcija Radia Slovenija že deset let objavlja anonimni natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Ob letošnjem okroglem jubileju pa so se skupaj z založbo PIANO odločili za natis knjige, nagrajenih zgodb. Uredništvo sta prevzela urednik redakcije Andrej Arko in predstavnik založbe Jože Piano. Svečana predstavitev knjige, ki nosi naslov Tiskarjeve napake in druge nagrajene zgodbe je bila v ponedeljek, 27. maja v veliki sejni sobi RTV centru v Ljubljani. Med avtorji nagrajenih zgodb je tudi naš občan, pisatelj Jože Sevljak, ki mu ob tej priložnosti tudi iskreno čestitamo. ZADNJA MATINEJA V TEJ SEZONI V soboto 25. maja smo v Kulturnem centru pripravili zadnjo matinejo v tej sezoni. Na programu je bila lutkovna igrica v sodelovanju z MNZ RS. Gostovalo je lutkovno gledališče Jožeta Zajca. Predstavili so se z igrico ENA ENA TRI, avtorice Svedane Makarovič, v kateri so nastopale simpatične lutke: zajček, pišče, mačkon, kanja, miška, lisica in medved policaj, ki je poskrbel za red in mir v gozdu. Predstava je otrokom na zabaven in duhovit način pokazala, da številke ENA ENA TRI prikličejo pomoč. Po končani predstavi so otroci dočakali presenečenje. Pred dvorano so nas obiskali prometni policisti z vozilom. Otroci so uživali ob prižigu sirene in ogledu prostora za prevoz pridržanih oseb. Lahko so si ogledali motor, na katerem so lahko posedeli, vklopili so sireno in se vživeli v vlogo pravega policaja. Za popestritev so le-ti pripeljali še dva konja in psa, ki je bil usposobljen za iskanje droge. Ob zaključku otroških matinej v tej sezoni se vam v Kulturnem centru zahvaljujemo za vaš obisk. Upamo, da smo staršem in otrokom ob druženju na naših predstavah pripravili veliko veselja in užitkov. Želimo si, da bi v bodoče naš program še bolj obogatili z različnimi otroškimi predstavami. Vabimo vas jeseni v Kulturni center Litija. Foto M.Š. m^ 390.000 Se -50.0002 Ko pride )U. čas za spremembo! • garancija "plus"5/et/160.000 km • dva modela: 4 ali 5 vrat • dva motorja: 1,3i ali 1,5i16V • dolžina 4,21 m; prtljažnik 4491 • zračna blazina • tonirana stekla • platišča 14',... • kredit samo 22.613 SIT/mesec* */l'..lOTnjttT'op<»j» in W o6ro*A 1 toru uinrtto rJZAKS'/ Pokličite salon AVTO-BENČIČ ter si pobliže oglejte ali zapeljite RIA. V salonu vam bomo prijazno predstavili vse možnosti, da pridete do novega avta! Dobrodošli! ■sgmMiijjj Ugodni kreditni pogoji, možen je tudi kredit " brez pologa, leasing, odplačila na položnice. Podrobne informacije o vozilih in cenah na internet naslovu www.avt0-bencic.si fc. Tel.: (01) 5640-700 Tel., fax: (01)5640-701 AVTO BENČIČ Jevnica 72 ( o$Gradecu) Zaključni letni koncert Na koncertu so sodelovali kar trije zbori: OPZ devetletke pod vodstvom Judite Nemeček, OPZ od 2-4.razreda pod vodstvom Jožice Juvančič in MPZ OŠ Gradec pod vodstvom Marjance Vidic. Slika mladih pevcev dokazuje, da radi pojejo v zborih. Njihova ubrana pesem je še dolgo odmevala v ušesih poslušalcev tudi potem, ko so odšli veseli in zadovoljni domov. Pa kaj ne bi bili veseli, saj so vendar peli njihovi otroci! foto: Marija Grabnar Ples je zakon! Pod okriljem Zavoda za šport in Plesne zveze Slovenije se je ekipa 6 deklet OŠ Gradec po osvojenem 3. mestu na področnem prvenstvu, ki je bilo dne 13.05.2002 v plesni šoli Bolero, uvrstila na državno prvenstvo, ki je potekalo 24.05.2002 v hali Tivoli. V konkurenci 16 šolskih ekip in 106 tekmovalcev iz kategorije C (7., 8., 9. razredov) smo dosegle odlično 2. mesto. Tekmovanje je bilo zares naporno, a popestrili so ga člani skupine Game over, državni prvaki v electric boogiju, show skupine itd. Seveda nam brez naše učiteljice plesa, gdč. Zeki, in učiteljice športne vzgoje ge. Andreje Setničar ter navijačic ne bi uspelo. Tekmovale smo v obveznih koreografijah hip-hop, pop in lahno zvrsteh plesa. Tekmovalke smo bile: Tina Resnik, Sabina Kukoviča, Mateja Jelševar, Monika Rupnik, Irma Budimlič in Ajda Čučkin. Monika Rupnik se je v tekmovanju posameznikov uvrstila na 6. mesto. PLES JE ZAKON! Ajda ČUČKIN, foto: Marija Grabnar TEDEN VRTCA »CICIBAN« V zadnjem majskem tednu so v šmarskem vrtcu pripravili srečanja s starši v okviru »TEDNA VRTCA CICIBAN«. Vsaka skupina posebej je pripravila nastop, na katerem so otroci prepevali, deklamirali, rajali in se predstavili z igricami. Popoldan so popestrili z likovnimi delavnicami. Skupaj so ustvarjali otroci in starši. Po končanem delu so se odžejali, posladkali in poklepetali. Bogat teden se je zaključil s sobotno razstavo izdelkov, ki so nastali na srečanjih s starši ter izdelki in risbicami, ki so tekom celega leta nastajali v skupinah-Razstava je bila dobro obiskana. Presenečeni, zadovoljni in navdušeni obiskovalci so skupaj z lepimi vtisi odnesli s seboj še brošuro Cicibanov vrtilj ak, katero so ob tej priložnosti izdelali otroci skupaj z vzgojiteljicami in pomočnicami. Zapisala vzg. Alenka SMUK v imenu kolektiva vrtca »Ciciban« Kmetijsko gozdarska zadruga Litija TRGOVSKI CENTER KGZ Litija® od pon. do petka od 7.00 do 19.30 ure sobota od 7. do 12. ure Telefon: (01)8984 017 Naravoslovne dejavnosti Gimnazije Litija V letošnjem šolskem letu so bili dijaki Gimnazije Litija zelo dejavni tudi na naravoslovno - matematičnem področju. Udeležili so se številnih tekmovanj, najprej šolskih oziroma izbirnih, nato državnih. Dosegli so lepe uspehe. Državno tekmovanje iz LOGIKE je potekalo 10.112001 v Ljubljani na Fakulteti za elektrotehniko. Od štirih udeležencev iz naše šole so kar trije dosegli zlata priznanja: 2. letnik - Simon Čopar - 6. mesto, 3. letnik - David Starina -10. mesto, Matej Škrinjar-14. mesto Na državno tekmovanje iz MATEMATIKE se je uvrstil Simon Čopar. Iz Škofje Loke se je 20. 4. 2002 vrnil z zlatim priznanjem. Tekmovanje iz KEMIJE za Preglova priznanja se je odvijalo 23.3.2002 v Ljubljani. Vsi naši tekmovalci so cjosegli dobre rezultate, še posebej pa se je izkazal Matic Lozinšek, ki je med tekmovalci četrtih letnikov dosegel prvo mesto. 1. letnik-Tanja Zaman - srebrno priznanje, Matic Ivančič - srebrno priznanje, 2. letnik - Simon Čopar - bronasto priznanje, 4. letnik-Matic Lozinšek- zlato priznanje. Matic Lozinšek se je na osnovi rezultatov tekmovanj prejšnjih let uvrstil tudi na izbirno tekmovanje za 34. kemijsko olimpiado. Na izbirnem tekmovanju je dosegel dobro uvrstitev, zato se je udeležil priprav, ki so potekale na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Glede na rezultate vmesnih preverjanj in končnega testiranja praktičnih laboratorijskih veščin se je uvrstil na četrto mesto. Precej razočarani in ogorčeni smo bili, ko smo izvedeli, da je komisija za izbor na olimpiado, ki bo potekala letos na Nizozemskem, izbrala prve tri tekmovalce, namesto Matica pa petouvrščenega tekmovalca. Tekmovanja MLADIH RAZISKOVALCEV sta se udeležili dijakinji tretjega letnika, Katja Kotar in Urška Vehovec, ki sta v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko izdelali nalogo Vpliv sprememb električnih lastnosti elektroporacijskih medijev zaradi visokonapetostnih električnih pulzov. Srečanje je potekalo v Mariboru. V svoji kategoriji sta dosegli zlato priznanje. V soboto, 233.2002, se je enajst dijakov prvih in drugih letnikov udeležilo regijskega tekmovanja iz FIZIKE. Dva dijaka drugega letnika sta prejela priznanje: Tadeja Hostnik - bronasto, Simon Čopar - srebrno. Simon se je tako uvrstil na državno tekmovanje, ki pa je potekalo 13. 4. 2002 v Mariboru. Od 54-ih udeležencev je zasedel 14. mesto, za kar je prejel pohvalo Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Jasmina ROME Zgodil se je »GRADIČ«! Dramatizacija »Gradič« je doživela premiero v mesecu maju. Odigrali smo jo starši otrok skupine »Račk«, ki obiskujejo vrtecMedvedekvLitiji. Zamisel se jeutmila že čisto na samem začetku šolskega leta vzgojiteljici Andreji Kuder in dejali smo-zakaj pa ne ? Priprave, takšne ta resne, so se začele konec aprila. Vaje in dokončno oblikovanje zamisli, kulis in kostumov je sodelujočim staršem nudilo obilo zabave. A to je bila naša skrivnost Istočasno so tudi naši otroci oblikovali svojo predstavo, izdelali sceno, izbirali kostume, vloge. Srečanje so v vrtcu otvorili otroci, in odlično, kot to store le otroci odigrali igrico »Gradič«. Nato pa dogodek, ki je močno in prijetno presenetil naše kratkohlačnike- nastop nas staršev z isto igrico. Bili smo muhe, bolhe, komarji, miške, žabe, zajci, lisice, volkovi in medved, živali pač, ki so prepevale, plesale in vsaka po svoje zabavale. Otroci so bili sprva presenečeni. Tišina—kaj pa je zdaj to? Naropa: »Ej,saj to je moja mami! O, pa tvoj oči — In tako naprej smeh, veselje, vzkliki. Bilo je to popoldne, ki ostane v spominu. In čisto ob koncu. Škoda, da je že mimo. Veste kaj, imejmo še en piknik! Ja, »Racopiknik«, ki se je zgodil 6. junija. Spet smo se imeli lepo in že razmišljamo, kje se dobimo prihodnjič. Starši otro\skupine »RAČK«, WE Medvedcj Litija {Nadaljevanje s prve strani) Zmaga odšla v Zagreb Že sobotna srečanja v skupinah pred številnimi gledalci so prinesla zanimiva srečanja, po katerih se je dalo slutiti, kdo bi lahko zaigral v finalu. Se najbolj zanimiva srečanja so bila v skupini B, kjer je prav zadnja tekma odločala o uvrstitvah in nedeljskemu razigravanju za končne uvrstitve. Žal je naneslo, da sta prvo polfinalno srečanje odigrala oba slovenska prvoligaša, v katerem so slavili litijani. Glede na izid morda tudi previsoko, saj so Štajerci s svojo igro z vratarjem imeli kar precej priložnosti, a jim je tokrat nasproti stal domači vratar Pavšek in strelci, ki so praktično zadeli iz vsake prave priložnosti. V drugem polfinalu so Parižani namučili hrvaškega vice prvaka, ki je na koncu le ubranil priigrano prednost. Finale bi lahko poimenovali srečanje starih znancev, saj sta se obe ekipi srečali že kar nekajkrat, vsa srečanja do sedaj pa končala z neodločenim izidom po rednem delu. Tudi na jesenskem turnirju v Zagrebu je bilo tako, takrat so po kazenskih strelih zmagali litijani, tokrat se je sreča obrnila v prid Zagrebčanov, ki so se zmage zelo razveselili. Sicer je bilo finale verjetno kar najboljše srečanje turnirja. Številne priložnosti na obeh straneh, odlične obrambe vratarjev so se kar vrstile, kar je polno litijsko dvorano povsem zadovoljilo. Prvi so povedli gostje, ki so se orientirali predvsem na obrambo in hitre protinapade, a so jih litijani najprej ob polčasu ujeli, slabi dve minuti pred koncem povedli z zadetkom Horvata, vmes zapravili še številne priložnosti, igralci Petra pa so izenačili tik pred koncem srečanja, ko so zaigrali z vratarjem v polju. Kazenski streli so na koncu odločili zmagovalca turnirja SVEA LESNA 2002, več sreče so imeli Zagrebčani, ki so trikrat zadeli, domači pa le dvakrat. Mednarodni malonogometni turnir je bil več kot zadetek v polno, čeprav je bilo dela ogromno, nenazadnje tudi stroškov. Da so bili zadovoljni prav vsi, pove še podatek, da so Litijani kot državni prvaki že prejeli vabila na podobne turnirje v Ostravi (februar 2003), Zagrebu (september 2002) in Brescii (junij 2002). Zadovoljni so bili tudi z več kot odličnim sojenjem Ljubljančanov Ivana Zirduma in Seada Nadareviča. Rezultati po skupinah: skupina A-Svea Lesna Litija: Issy les Moulineaux 2 :0 (Simič, Perendija), Issy les Moulineaux : Brescia 5 : 2 (Hamened 4, Fatmi; Vailati, Martič) Brescia : Svea Lesna Litija 2:10 (Martič 2; Horvat in Zorč 2, Simič, Ibrišimovič, Širca, Perendija, Džafič, Matanič); skupina B-Petar RKM : Mikeska Ostrava 6 : 3 (Heitl 5, Čivrag: Koval, Kornak, Maly). Petar RKM: Napoli Intelsat 3 : 2 (Hertl 2, Dervišagič; Rodi, Kurnik), Napoli Intelsat : Mikeska Ostrava 4 : 1 ( Šprah, Kurnik, Kos, Pungartnik; Kornak). Polfinale: Svea Lesna Litija: Napoli Intelsat 5 : 0 (Džafič, Simič, Ibrišimovič 2, Širca), Petar RKM: Issy les Moulineaux4:2 Krančec, Karašič, Hertl 2; Fatmi, Hamened), Tekma za 5 mesto: Brescia : Mikeska Ostrava 6 : 7 (3 : 3) po 6 m (Martič 2, Bertini 2, Caliari, Bruno; Koval, Kornak 2, Blaha, Maly, Pompa, Martavi), za 3 mesto: Issy les Moulineaux : Napoli Intelsat 7 : 5 (Fafard 2, Bourroum, Hamenad 3, Tahari; Kurnik 2, Pukšič, Rodi, Pungartnik). Ob koncu turnirja so trenerji ekip in predstavniki izbrali tudi najboljše posameznike turnirja. Tako je bil najboljši strelec Robert Hertl (Petar) dosegel je 9 zadetkov, vratar Jean Piere Sabani (Issy les Moulineaux) in igralec Denis Ibrišimovič (Svea Lesna Litija). Pokal za fer play je prejela ekipa Mikeska Ostrava. Končni vrstni red: KMN Petar RKM, Svea Lesna Litija, Issy les Moulineaux, Napoli Intelsat, Mikeska Ostrava in Brescia. Stane KOKALJ Karitas* Ko bom Kristanova ul. 1 1000 Ljubljana d bom 1*1 velik Pomagajmo otrokom pri nakupu šolskih potrebščin. Najdete nas na vseh večjih poštah. TRR: 24200-9003852948, sklic: 00 250602, namen: Ko bom velik 17. kolesarski vzpon na GEOSS - kljub dežju! Športno društvo Partizan Litija je v nedeljo, 26. maja 2002, organiziralo že 17. tradicionalni kolesarski vzpon na GEOSS - geometrično središče Slovenije. Tokrat je kolesarjem in kolesarkam (in organizatorjem) pošteno nagajalo vreme, saj je ves čas deževalo. Kot nalašč pa je ravno ob koncu prireditve, ki so jo prizadevni organizatorji kljub slabemu vremenu izvedli, prenehalo deževati. Vzpona seje tokrat udeležilo le 43 najbolj zagnanih kolesarjev, med nj imi tudi dve kolesarki, ki so kljub dežju premagali vse klance in višinsko razliko 400 metrov Organizacija prireditve je bila tudi letos dobra. Pripravili so veliko priznanj in nagrad, ki jih je bilo toliko, da je vsakudeleženec prišel kar trikrat v »boben« z nagradami, kar pomeni tri nagrade na udeleženca. Nazadnje so izžrebali še kolo, ki ga je srečnemu dobitniku podaril kolesarski servis Vidic iz Tenetiš pri Litiji. Poleglega so razglasili in nagradili naj hitrejše, najmlajše, najstarejše, najtežje, miss Geoss 2002... Športno društvo Partizan Litija bo letos — 6. julija - v počastitev 50-letnice razglasitve Litije za mesto, izvedlo še kolesarsko diagonalo od Hodoša do Pirana, ki seje bo udeležilo lOkolesarjev. Celotno razdaljo, dolgo 420lem, bodo prevozili veni etapi, vLiti]ipa se bodo pred občino ustavili ob 9.30 kjer jih bosta pričakala župan občine Litija impredsednik Mestne skupnosti Litija. Kolesarski maraton Marjana Brežana, dolg 50 km, bo 1. septembra, kot sooiganizatorpa bo Športno društvo Partizan sodelovalo tudi pri prireditvi »Litija teče« (množični in dobrodelni tekpo ulicah Litije), ki bo 14. septembra letos, tudi v počastitev 50 - letnice mesta Litije. Drago MOTOH OSTOIC LOVRO "Apartments" Sevid H-RMAŠK/I Sredi Jadrana vas družina Lovra Ostojiča vabi na poletni dopust v prijetnih apartmajih. V hiši so trije apartamaji z vso opremo potrebno za prijetno bivanje. Samo 30 metrov od hiše je čudovita plaža, kjer je rezerviran prostor za njihove goste, od kpder vas gostoljubni Lovro s čolnom popelje na prijetne izlete. Blizu sta mesti Trogir in Split, kjer se lahko sprehodite in občudujete njune znamenitosti in pestro nočno življenje. Za vse ostale, željne miru in tišine, pa predlagamo sprehod ob obali ob šepetanju morskih valov. Informacije na tel.: 01/8983-843 OBČINSKI LISI MALESA NOGOMETA NA TRAVI 1. LIGA št. odig. št. št. št. št. št. gol št. tekem porazov remijev zmag danih prejetih razlika točk 1. KREATIV ZG. LOG 7 1 0 6 18 9 9 24 2. VILIČARJI PARKELJ 7 1 2 4 27 19 8 18 3. OMAHEN TRANS. 7 3 1 3 29 27 2 16 4. ŠD POLŠNIK 1 7 3 1 3 26 24 2 13 5. GRAD. DEJ. TOM 7 3 2 2 12 15 -3 12 6. DIM AS ING. 7 3 2 2 21 25 -4 10 7- KING SIZE 7 4 1 2 14 19 -5 9 8. GOZD. KASTELEC 7 4 3 0 14 23 -9 6 Z. LIGA št. odig. št. št. št. št. št. gol št. tekem porazov remijev zmag danih prejetih razlika točk 1. JANG BOJS 6 0 1 5 27 12 15 16 2. SAVA 6 1 1 4 29 7 22 13 3- ZIDKO 6 2 1 3 10 10 0 10 4. KORONA 6 3 1 2 13 20 -7 7 5. ŠD POLŠNIK Z 6 3 2 1 12 19 -7 5 6. ŠD PREŽGANJE 6 4 1 1 6 11 -5 4 7. MK LIGHT SOUND 6 4 1 1 12 30 -18 4 To sta končni lestvici OLMN NA TRAVI sezone 2001/2002. Ekipa Kreativ Zg. Log je zasluženo osvojila prvo mesto. V fazi branjena so igrali zelo dobro, saj so prejeli le devet zadetkov. Dosegli so šest zmag in bili le enkrat poraženi. Iz prve lige sta izpadli ekipi King size in Gozdarstvo Kastelic. Kljub temu, da sta ekipi na nekaterih tekmah dokazali, da imata kvaliteto je bilo to premalo. V prvo ligo pa se vračata ekipi Jang bojs in ŠD Sava. Bili sta učinkoviti tako v fazi napada kot v fazi branjenja, kar je razvidno iz priložene lestvice. organizator lige: Tomaž ROZINA f Ul. Koprivica 34 X Tel.: 00385 21 804 240 (Sevid) V 00385 21 343 277 (Split) J Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice GSM:041-744-631 GSM:041-546-837 (imnoiNsmncue Izvajanje elekti©inštalacijskih del Prodija in montaža sekcijskih garažnih vrat Izvedba dvoriščnih drsnih vrat 1. EMPOK— Grčija, Atene — 22.-25.05.2002 Lokostrelke iz Jevnice v Grčiji V Grčiji, natančneje v Atenah se je začel letošnji 1. EMPOK v tarčnem lokostrelstvu na razdalji 70 m, kar je tudi olimpijska disciplina. Zbralo se je preko 140 lokostrelcev iz 15 držav Evrope.___________________ S pomočjo kluba ŠD Jevnica — lokostrelska sekcija smo se na predlog Lokostrelske zveze Slovenije udeležile tudi 3 tekmovalke iz Jevnice v postavi — Marjana Doblekar, Irena Nagode in Maja Godec, ki smo zastopale slovensko mladinsko reprezentanco v kategoriji ukrivljeni lok. Prvi tekmovalni dan so bile kvalifikacije 2 x 70 m in pa ekipno tekmovanje, drugi dan so bile na vrsti eliminacije in zadnji dan posamezna finala. V kavlifikacijah nismo bile prav zadovoljne z svojim nastopom - Irena (25), Marjana (27) in Maja (29). Ekipno pa smo dosegle solidno 8. mesto.V eliminacijah smo nekatere uvrstitev izboljšale, nekatere pa poslabšale—Maja (19), Irena (27) in Marjana (29). Zal smo v eliminacijah že v prvem krogu izpadle, zato zadnji dan nismo nastopale. Vzdušje v reprezentanci je bilo čudovito, izkazali pa smo se tudi v navijanju za naše preostale tekmovalce. Ogledali smo si tudi mesto Atene, olimpijski stadion, akropolo in še druge zanimivosti.V nadaljnem tekmovanju so se odlično odrezali fantje s compoundom, saj so kadeti zasedli ekipno 2. mesto, posamezno pa je bil Ošep 3. Največji uspeh pa je po težkem boju z Dancem dosegel Aleš Rosa (Ankaran), ki je v finalu zmagal, kadetinje z ukrivljenim lokom so bile ekipno 6., kadeti v istem slogu pa 5. Počaščene smo bile, da smo lahko zastopale Slovenijo na tako velikem tekmovanju, prav taka tekmovanja pa nam pomagajo pridobivati tudi izkušnje za naša nadaljna tekmovanja. Lokostrelski klub Jevnica Irena NAGODE, Marjana DOBLEKAR in Maja GODEC Grand Prix turnir v tarčnem lokostrelstvu V Poreču je od 7. do 11. maja 2002 potekal 1. Grand Prix turnir v tarčnem lokostrelstvu na razdalji 70m. Zbralo se je preko 250 lokostrelcev iz 30 držav Evrope in tudi ZDA. Tudi slovenska ekipa se je udeležila tega turnirja s solidno ekipo na čelu z Dejanom Sitarjem, trenutnim svetovnim prvakom. Prvi dan kvalifikacij 2 x 70 m so predvsem v disciplini compound, naši fantje in dekleta dosegli solidne rezultate. Sama sem v disciplini ukrivljeni lok dosegla z 573 krogi 63. mesto, Dolores Cekada (Il.Bistrica) se je od naših najbolje odrezala in s 577 krogi dosegla 60. mesto, Ana Canzuti (Ankaran) pa 69. mesto. Tudi fantje so z ukrivljenim lokom v močni konkurenci dosegli dobre rezultate, vendar se nihče ni uvrstil v naslednji krog. Naslednji dan sva v disciplini ukrivljeni lok z Dolores izpadli v prvem krogu eliminacij, kajti konkurenca je bila zelo močna. Po končanih eliminacijah sva si z Dolores delili 57. mesto. Slovenska ekipa v disciplini compound ( sestavljeni lok) so fantje zasedli odlično L mesto, dekleta pa so dosegla 2.mesto. V finale sta se uvrstila Dejan Sitar (LK Zagorje), ki sije priboril zlato in Saša Cvetko (LK Kentaver Ljubljana), ki je zasedla 3. mesto in bronasto medaljo. Na tem tekmovanju sem si nabrala veliko izkušenj, prav tako pa sem bila počaščena, da sem lahko opazovala toliko vrhunskih lokostrelcev prav tako pa tudi njihovo vrhunsko opremo. Od tega tekmovanja mi bo v spominu ostalo veliko lepih dogodkov, predvsem pa moj osebni rekord. Lokostrelski klub Jevnica, Irena NAGODE 2. Kolo državnega prvenstva v taekvvondoju v borbah 25. maja 2002 je na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani potekalo 2. kolo državnega prvenstva v taekvvondoju v borbah v organizaciji Taekvvon-do kluba Hankuk. Prijavljenih je bilo 131 tekmovalcev iz 10 slovenskih klubov. Iz Taekvvondo kluba Litija se je tekmovanja udeležilo 14 tekmovalcev, od teh jih je bilo nekaj prvič na tekmovanju. Naši tekmovalci so dosegli naslednja mesta: 1. MESTA: Pionirke -30 kg: Karolina Aškerc, pionirke -36 kg: Katja Kremžar, pionirke -45 kg: Maša Koprivnikar, pionirke 4- 50 kg: Špela Šinkovec Na tekmovanju so sodili tudi trije litijski sodniki in sicer: Blanka Šegš, Boris Sirk in Lea Klopčič. Naši tekmovalci so se trudili po svojih najboljših močeh, TKD klub Litija je bil zadovoljen z njihovim nastopom na državnem prvenstvu in jim želi še veliko športnih uspehov. (L. K) 4. SVETOVNO PRVENSTVO V KEGLJANJU V nemškem Osterhofnu je bilo 4. svetovno prvenstvo za kadete v kegljanju. Slovenska reprezentanca je bila na njem uspešna tako kot še nikoli: v moški in ženski konkurenci je osvojila kar 7 medalj: 3 zlate in 4 srebrne. Prvi dan na ekipnem tekmovanju so slovenski kadeti z odličnim kegljanjem cele ekipe (4X 100 lučajev) prišli do prve zlate medalje. V slovenskih vrstah se je odlično držal litijan Klemen Mahkovic. Kot zadnji igralec Slovenije je zmogel močan pritisk odgovornosti in z doseženimi 455 keglji z drugim rezultatom prispeval odločilen delež k skupnemu uspehu ekipe. L SLOVENIJA 1829 kegljev (Čulibrk448, Ružman 494, Trdan 432, K Mahkovic 455) 2. MADŽARSKA 1792 kegljev 3. ČEŠKA 1789 kegljev. Kadetinje niso bile tako uspešne, saj so osvojile zanje skromno 5. mesto. Slavile so Nemke, druge so bile Čehinje, tretje Madžarke. V kegljaških vrstah je intimno gledano ekipno osovjena zlata medalja vredna največ. Zato so bili fantje le-te najbolj veseli. Drugi dan so tekmovale dvojice. Sloveniji je tekmovanje prineslo novo zlato odličje in srebrno medaljo. Pri kadetih sta bila srebrna Drevenšekin Čulibrk Žal se je pri Mahkovicu ponovila poškodba roke in je z zanj skromnimi 414 keglji v paru z odličnim Ružmanom dosegel 20. mesto. Še boljši sta bili Fidelova in Potokarjeva, ki sta z doseženim novim svetovnim rekordom 946 kegljev osvojili novo zlato medaljo. Zadnji dan je bil za Slovenijo najuspešnejši, saj je prinesel kar 4 odličja. Pri kadetih je v kombinaciji 3x100 lučajev in posamično 1x100 lučajev Mario Čulibrk osvojil dve srebrni medalji. Najuspešnejša tekmovalka 4. svetovnega prvenstva je postala Barbara Fidel. V kombinaciji 3x100 lučajev je z novim svetovnim rekordom 1422 kegljev (bila je boljša tudi od vseh fantov) osvojila zlato medaljo in posamično 1x100 lučajev novo srebrno medaljo. Kot neposrednemu opazovalcu tridnevnega tekmovanja tudi za litijane še kako uspešne športne panoge so se mi vsiljevale misli oz. vprašanja, ali sploh znamo oceniti in ustrezno ovrednotiti ter nagraditi športne dosežke Mahkovica, ki jih dosega, ter vsega in vseh tistih, ki za temi uspehi stojijo? Milan AMON FOTO: Kadetska reprezentanca Slovenije na 4. svetovnem prvenstvu 2002 v Nemčiji. Na sliki v drugi vrsti Klemen Mahkovic (stoji prvi z leve) in Barbara Fidel (stoji tretja z leve), najuspešngša kegljavka svetovnega prvenstva. Ponovni uspeh slovenskih taekwondoistow ZAGREB:PovmitvizuspešnegagostovanjavKoreji,senaštaekwondoistRok Mohar izŠmartnega pri Utiji,član ljubljanskega kluba Chagi, veseli ponovnega uspeha. Pretekli vikend seje skupaj s kolegom iz kluba udeležil mednarodnega turnirja »Susedgrad-sokol pokal« v Zagrebu in na drugi dan tekmovanja v konkurenci 30 klubov evropskih klubov osvojil srebrno medaljo v kategoriji tehnika, člani, mojstrski pasovi 1 .dan in višje od 18-27 let Tretje mesto pa je osvojil njegov klubski konkurent in prijatelj Miha Ažnik Zlato je z majhno razliko v točkah odšlo v roke člana hrvaškega kluba Metalac, ki pa je imel zaradi višj^a pasu tudi višjo izhodiščno oceno za svojo izvedbo (ocenjevanje je podobno kot pri gimnastiki). »Zaradi višjega ranga izhodiščne ocene je bil Hrvat boljši, vendar je bila razlika zeh minimalm. Z nadaljnjimi trmingi bi se tudi ta razlika dala izenačiti. Videlo se bo pa že na naslednjem turnirju v mesecu decembruI« je povedal naš najboljši tehničar. Po enodnevnem odmoru pa že nadaljuje s pripravami na mednarodni turnir v Avstriji, ki ga čaka že naslednji vikend. Ob ponovnih uspehih bi se rad zahvalil donatorjem, ki so mi omogočili mojo udeležbo na tekmovanju v Koreji. To so: Litijska mesarija, MGVLjubljana, Ferkol Matjaž, RUŠE, Kopit, Witboy, Študentski servis Domžale, Kovinska galanterija Bojan Železnik, Robni trakovi Blažič Franc, Vrtnarija Klinc, KS Šmartno, Blaž Končar, Agrolit, Alenka Rozina »arts«, IUV Šmatno, Mizarstvo Otmar Medved, AIG-iskra, emej, Marjan Planinšek Brez njihove v. u u . ■ , v ■ Zmagovalna četverica (od leve proti pomoči teh rezultatov in izkušeni ne * desni) Ro/{ Mohar, Sašo Volk 1 °' Dubravko Lepain, Miha Ažnik 10 Obvestila Junij 2002 V ANCNA ODKUP - PRODAJA NEPREMIČNIN tel.: 041 683 089 DELOVNI m: POM, TOR, ČET: 8.00-16.00 SRE: 8.00-16.30 PET: 8.00-13.30 ALI PO DOGOVORU PRENOS LASTNIŠTVA VOZIL (prepisi) hitro, enostavno, poceni — tel.: 041 344 748, Jerebova 3 1270 Litija (nasproti trgovine TUŠ) Tel., fax: 01/898 43 84 DAN MALEGA NOGOMETA DOLE 2002 Športno društvo Dole pri Litiji prireja v soboto 06.07.2002 na športnem igrišču na Dolah pri Litiji nogometni turnir v malem nogometu. • Tekme bodo odigrane po pravilih NZS (4+1) po sistemu na izpadanje, • Igralni čas 2 x 15 minut. • Prijavnina je 10.000,00 SIT in mora biti plačana do žrebanja, ali na dan žrebanja. • Prijavnice oz. dodatne informacije dobite na tel. 01/ 89 71 042- Ciril Vertot ali 050/ 626-305 - Dušan Mak. V žrebanju parov lahko sodelujejo samo tiste ekipe, ki bodo poravnale prijavnino do žrebanja. Žrebanje bo v navzočnosti predstavnikov ekip 28.06.2002 ob 20. uri v prostorih Šole na Dolah. Vse ekipe bodo pravočasno obveščene o času igranja na turnirju. Nagradni sklad 1. MESTO 70.000,00 SIT, 2. MESTO 30.000,00 SIT, 3. MESTO 15.000,00 SIT Štiri prvouvrščene ekipe prejmejo še pokale v trajno last Vsi udeleženci turnirja igrajo na lastno odgovornost Po končanem turnirju sledi razglasitev rezultatov z družabnim srečanjem, ki bo popestrita dogajanje (živa glasba, bogat srečolov), za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. ________________________________________________________________Vabljeni v imenu Š.D. Dole____________________ LOVSKA DRUŽINA ŠMARTNO PRI LITIJI Obvešča, do povzročeno škodo od divjadi na kmetijskih pridelkih na območju LD Šmartno sporočite vodji revirja na vašem območju: VODJE REVIRJEV: TELEFON: REVIR: Lindič Slavko, Lesjak Stane, Lindič Rafael, Pintar Branko, Cizerie Marjan, Hauptman Boris, Namestnik Dane, Trenji Andrija, Primc Janez, Jere Rudi GSM 041 847 311 GSM 041 617266 tel. 01 8987 744 tel. 01 8987 120 GSM 031 848 891 tel. 01 8981 473 tel. 01 8981 392 tel. 01 8981 047 GSM 040 802 264 GSM 041 927 782 GOZD - REKA GRMAČE LESKOVICA-SOBRAČE SLATINA-JELŠA RIHARJEVEC - DOBOVEC LIBERGA-REKA VINTARJEVEC JASTREBNIK-ŠČIT BERNADOVEC - JEŽCE OBLAK-DVOR Po sprejetem sporočilu vodji revirja bosta organizirana ogled in cenitev škodnega primera skupaj s cenilcem iz LD Šmartno pri Litiji. /m ZLATARNA! VEDNO NOVA IN MODNA, PA TUDI ZVES1A TRADICIJI - ZA VSAK ŽEP IN OKUS LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93 MORAVČE, c. na Grmače I6, tel.fOI/72 3I 868 ODPRTO: od 9.00 do I9.00 Sobota: od 8.30 do I2.00 Bogat izbor zlatega in srebrnega nakita Popravilo in predelava zlatega nakita vommm cevoro 2 ccvimi sTvmmu Prevzem vozila v PGD Sava Prostovoljno gasilsko društvo Sava vabi v soboto 29 junija 2002 na Savo. na prevzem novega gasilskega vozila. Svečanost ob prevzemu se bo začela ob 19.00 uri s kulturnim programom in svečanim prevzemom novega gasilskega vozila. Po prevzemu vozila sledi zabavni del z ansamblom “IGOR IN ZLATI ZVOKI”. Vabijo savski gasilci! Vabilo Društvo podeželskih žena in deklet Polšnik vabi na Kmečki dan ki bo 27.7.2002 na Zg. Mamolju na domačiji Verbajs. Na ta dan si boste lahko ogledali prikaz starih običajev, kot je mlačev pšenice od snopa do čistega zrnja, rezanje slame, izdelava kozolcev in še nekaj drugih prikazov. Med prireditvijo bo na ogled razstava domačih dobrot Vljudno vabljeni, DPŽD Polšnik Loto dopust “Žena! Pripravi kovčke, zadel sem na loteriji!” veselo oznani mož na vratih. “Krasno, naj spakiram za na morje, ali za v hribe?” vpraša žena. “Meni je vseeno, samo čimprej izgini!” Vabljeni v litijski kino Spored na internetu: http;//www.litija.net/slo/kultura/kino_l/kino.htm Septembra bo v Litiji (množični in dobrodelni) tek »Litija teče« V počastitev 50-letnice razglasitve Litije za mesto bo 14. septembra v Litiji (po litijskih ulicah in okolici mesta) tek, ki bo obenem tudi dobrodelen. Tek ne bo tekmovalnega značaja, organiziran pa bo za različne kategorije od naj mlajših do najstarejših. Proge bodo različno dolge, namen teka pa je, da na njem teče čim več občanov in občank (dobrodošli bodo tudi od drugod). Eden od tekov bo tudi »VIP tek,« ki bo imel predvsem dobrodelni namen. Prireditev bodo popestrili različni spremljajoči nastopi, predvsem glasbeni. Več informacij bo organizacijski odbor posredoval v javnost vsak mesec vse do teka. (org. odbor) VEZENINE PETOSOLK Vajenice z okrasnimi vbodi in torbice, ki so jih v krožku vezenja po lastni zamisli ustvarile učenke 5.b, 5.c in 5.d razreda OS Šmartno bodo razstavljene v izložbenem oknu trgovine AR.TS v Šmartnem, Usnjarska 2. Razstavo so odprli 11. junija 2002. Mali oglasi PRODAM dvosobno stanovanje na Rozmanovem trgu v Litiji. Tel.: 041 463 208 PRODAM smrekove deske 2 cm za streho ali opaž, suhe in špirovce 12 x 14 cm. Tel.: 041 667-188 V pritličju novega gasilskega doma v Gabrovki oddamo v najem prostor (dvorano) velikosti 16 x 6 m. Prostor je primeren za čisto, mirno obrt, za prodajalno ali skladišče. Za informacije se obrnite na PGD Gabrovka pismeno ali telefonsko: 01 897 18 96 in 897 11 59 Vinko Resnik ali 031 647 116 Dušan Pavli. PRODAMO STANOVANJE . V Litiji nujno in po zelo ugodni ceni prodamo 1,5 sobno stanovanje, 39m2, starost 12 let, 3/3 nadstropij na mirni lokaciji. Tel.: 041 651 751 PRODAM zazidljivo parcelo - Jezni vrh, Mulhe, 628m2, cena lm2 je 10 EUR. Tel.: 041 683 146 UGODNO PRODAM traktor Tomo Vinkovič original, džipovo prikolico zahupno in ročno kosilnico. Informacije na tel.: 01/897 12-21 ZAVAROVALNICA MARIBOR ZAVAROVALNICA MARIBOR delniška zavarovalna družba, Cankarjeva 3, Maribor OBJAVLJA prosta dela in naloge ZAVAROVALNI ZASTOPNIK sklepanje zavarovanj na področju Litije Zastopstvo Litija, Pe Podružnica Ljubljana Pogoji za zasedbo so: srednješolska izobrazba 1 leto delovnih izkušenj vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje se bo sklenilo za določen čas s poskusno dobo 3. mesecev. Vaše cenjene ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR, d.d., Služba UČV, Cankarjeva ul. 3, 2000 Maribor. O rezultatu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 30 dni od izbire. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI ZIK - Matična knjižnica Litija Poletni delovni čas (JULIJ, AVGUST): Knjižnica Litija ponedeljek, petek od 12. do 19. ure torek, sreda, četrtek od 8. do 14. ure Knjižnica Šmartno torek od 12. do 18. ure Lojzi, minilo je že leto dni, odkar med nami te več ni. Naš dom prazen je brez tvoje razigranosti. Pravijo, da čas zaceli vse rane, a naša rana še vedno odprta je in odprta bo do konca naših dni. Tragična izguba tebe nenadomestljiva je in prav nič na svetu zapolniti ne more je. Sprijazniti se moramo, da sedaj imamo le v srcih te, tukaj prav poseben prostor zate je, ki nam ga vzeti ne more nihče. Ko postojimo ob tvojem mnogo preranem grobu, ne moremo verjeti, da se to zares zgodilo je, da nazaj med nas prav nič ne vrne te. A za vedno zapomni si, da tvoj dobri duh med nami vsemi živi in da čutimo ga kot da zopet skupaj bi bili. V SPOMIN 21. junija bo minilo leto dni žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric ALOJZIJ AVSEC, ml. iz Kresniškega vrha Neizmerno te pogrešamo vsi domači, znanci in prijatelji. Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu, prižigate svečke, nosite cvetje in vsem, ki ga niste pozabili. Vsi tvoji I Odšel si tja, kjer ni bolečin in ne trpljenja. In duša našla je svoj mir in spokoj naj zvonovi angelski milo pesem ti pojo. Saj delo, pesem in skrb za družino vodilo tvoje je bilo. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 63. letu starosti zapustil dragi mož, oči in ata JOŽE HAUPTMAN iz Save Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, pomoč, darovane sveče, cvetje in svete maše. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, savskim gasilcem za izkazano čast in pokop, govornikom g. Vidicu, g. Dobrunu ing. Lovšetu, MoPZ Lipa Litija in MePZ Zvon iz Šmartna pri Litiji, g. Setničarju ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsem iskrena hvala! Žena Slavica, sin Niko z družino, hči Melita ter bratje Tone, Lojze, Stane in Pavle in sestra Mimi z družinami V SPOMIN BRANKU BIZJAKU 19. junija mineva 2 leti žalosti odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari ata. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Ne, ne moremo verjeti, da te več med nami ni, saj polno imel si še idej, kaj postoril bi tu in tam. Prijatelj bil si vsem, pomoči nikoli nikomur odrekel, slabo voljo znal si pregnati in vedno se z dobro voljo ves delu predati. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil brat in stric FRANC MARTIN BUČAR Bobnetov France iz Ščita 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in poslovnim partnerjem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo g. Marjanu Gracarza poslovilne besede, pogrebcem, šmarskim pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) Tiho si zaspala a med nami boš ostala. ZAHVALA Z žalostjo v srcu smo se poslovili od naše drage mame, sestre in babice IVANKE BRVAR Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela večna zemlja. V domu je ostala le praznina in v srcu bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega očeta CIRILA KOSA iz Kresniških Poljan Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala patronažnim sestram, ki so mu pomagale lajšati bolečine, GD Jevnica, pevcem iz Kresnic, g. župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen obred, gospe Boži Šarbek za poslovilne besede in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Jožefa, sinova Karlo in Rafko z družinama. Ime drevesa, ki ga ni Drevo življenja, ki ne živi Življenje spanja, ki sanja, da ni. Ime sveta, ki sanja sanje brez dna. Smreka, ki raste v čase nečasa, sekira, ki udarja na snov brez snovi, ugasla sveča nekje pod drevesi, nekje pod smreko - med sedmimi nebesi. V SPOMIN ROBIJU HOČEVARJU (11.1.1977 -4.6.2000) iz Sp. Loga Bolečino seda skriti, tudi solze zatajiti, a Tebe Robi nam nihče ne more vrniti. Iskrena hvala vsem, ki mu prinašate cvetje, sveče, postojite ob njegovem preranem grobu ali se ga kakorkoli spominjate. V SPOMIN LOJZETU MUZGA iz Litije Skoraj bo minilo desetletje, ko nas je zapustil naš dragi. Pogrešamo Te in vedno smo v mislih s Teboj vsi, ki te imamo radi. - ati, mami, sestra Branka in ...S časom, časom, ko so steze brez snidenja, ko obmolknejo slutnje in ugasnejo sanje, ko je slednja beseda izpita in vsak vzdih odveč. O, s časom, časom, V razpetem času razpotja... (Aladin Lane) ZAHVALA Z žalostjo in bolečino v srcu smo se za vedno poslovili od naše drage mame, stare mame in tašče MARIJE TOPLAK roj. DRAGAR iz Gradišča pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše vsem sorodnikom, dobrim vaščanom Gradišča, prijateljem, znancem, sodelavcem Rudi Toursa, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu Županu za lepo opravljen obred, pevcem za lepo zapete pesmi, trobentaču Tori Žigi za zaigrano Tišino, gospe Mili Grošelj, gospodu Tonetu Bajcu, gospodu Tonetu Hauptmanu ter pogrebcem. Posebna zahvala Zasebni zdravstveni ordinaciji Stane-Tanja Ptičar, osebju KC- interni kardiološki oddelek, patronažni službi ZD Litija in Domu Tišje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Pavle in hči Mari z družinama V SPOMIN Smrt in življenje. Tema in svetloba. Kako neverjetno tanka je črta med tema skrajnostima. Zgodi se, da sežeš daleč na ono stran, pa se vendarle vrneš. Žal ne vedno. ROMAN 30. junija bo minilo 10 let odkar si segel predaleč na ono stran, 10 let odkar si odšel v večnost. Kljub temu, da te ni več med nami, boš v naših srcih vedno. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Čeprav zemlja zakrila je tvoj mili obraz, v mislih in srcih boš vedno pri nas. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega STANISLAVA MULIČA 1942-2002 iz Sitarjevške44 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vsem dobrim sosedom, ki ste nam pomagali, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste z nami delili bolečino, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, hvala družini Vidergar za pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena zahvala dr. Milojki Juteršek za dolgoletno zdravljenje in skrb v času njegove hude bolezni, bolnišnici Golnik, g. župniku Pavlu Okolišu za lepo opravljen obred in trobentaču za lepo zaigrane melodije. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi V SPOMIN 18. junija mineva leto žalosti odkar nas je zapustil skrbni sin, mož, oče in brat JOŽE REPOVS iz Stranskega vrha pri Polšniku Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. RAČUNALNIŠKA KLEPETALNICA 7SC MM VPN (virtual pri vate netvvork) oz. navidezno omrežje je tehnologija, ki se uporablja pri povezavanju lokalnih omrežij med seboj ali z oddaljenimi klienti (posameznimi računalniki). Bistvo VPN je v tem, da se kot transportni mehanizem za komunikacijo uporablja internetno omrežje, vendar so podatki zavarovani. V praktičnem primeru VPN rešuje problem, ko se želita povezati med seboj npr. poslovna enota nekega podjetja v Ljubljani in enota v Celju. Pred dobo interneta je bilo povezovanje direktno - klic z modemom iz enega podjetja v drugega. S tem sta bili omrežji v Celju in Ljubljani povezani. Danes je internetno omrežje tako razširjeno, da bi bilo potratno in nepraktično uporabljati stari način. S pomočjo VPN tako omenjeni enoti potrebujeta klasičen dostop do interneta, med njima pa se ustvari navidezno omrežje. To omogoča pretok podatkov le med enotama, drugi uporabniki v internetu v njuno omrežje nimajo dostopa. Podatki v izmenjavi so šifrirani, najlaže pa si VPN predstavljamo tako, da primerjamo internet z morjem in VPN s cevjo v Svetovanje, prodaja računalnikov in opreme. *‘c’cso" SZGFi OK» »man AulhorUed re.eller njem, ki je napeljana od enega do drugega brega (Celje- Lj.). Cev je povsem transparenta in je pravzaprav nihče ne opazi, vendar se po njej pretakajo svoji podatki. Za namen ustvarjanja VPN so potrebni posebni internetni protokoli: Microsoft si je izmislil PPTP (Point-To-Point-Tunnelling-Protocol), set bolj standardnih protokolov pa obsega IPsec (IP secure), ki zagotavlja varovanje in avtentičnost podatkov, ki se prenašajo med VPN klienti. VPN ni namenjeno le povezovanju lokalnih omrežij temveč ga lahko uporabite tudi, ko ste denimo z vašim prenosnikom nekje v tujini in bi želeli priti do podatkov v vašem omrežju doma. S pre- TTehni&no Ser vis ni C E A/ T E E nosnikom bi se povezali v internet in ob predpostavki, da je vaše omrežje vključeno v internet, ustvarili zavarovano navidezno omrežje in tako brez težav brskali po svojih datotekah, preverili pošto in še marsikaj - kot bi sedeli v podjetju za računalnikom, kijev omrežju. VPN se ustvarja tudi pri elektronskem bančništvu, saj se povežete preko interneta z bančnim stežnikom in s tem ustvarite navidezno privatno omrežje. Boštjan LABA ičfrERnun CVROPSKO OKNO V SIOVCNSKI DOM PVC okna in vrata UGODNI KREDITI www.interalta.si Okna Jnhrath omogočajo višjo kulturo bivanja. Tel.: 01/511-16-24, Fax: 01/511-15-43, GSM: 041/770-298 "“'^bčan CENIK OGLASNEGA PROSTORA 1 cm = 110 SIT + 20% DDV prva stran = 220 SIT + 20% DDV ZAHVALA = 9.000 SIT + 20% DDV informacije na tel.: 01/8983-843 RVTOCCNTCR LITIJA § humim ovtooptiko D Avtomehanika M pnevmatik center REDNO VZDRŽEVAN AVTOMOBIL-GARANCIJA ZA VARNO POT NA DOPUST Mreža hitrih avto servisov se je vse bolj uveljavila tudi v Sloveniji. Zato smo se odločili,da vam ponudimo možnost pregleda in servisiranja vašega vozila pred odhodom na letni dopust. Saj veste, ni ga hujšega zlomka, kot je tisti ko ostanete s polno naloženim avtomobilom nekje sredi ceste na žgočem soncu, prepuščeni na milost in nemilost ostalih udeležencev v prometu ali pa lokalnih mojstrov, ki vam bodo, če boste imeli srečo, za silo popravili vozilo. Ni rečeno,da je za okvaro krivo slabo vzdrževanje vozila, je pa možnost za to precej večja, če je temu tako. Kaj vam je torej storiti, da se boste kolikor je le mogoče, izognili okvari. Vsekakor vam priporočamo obisk na servisu, kjer naj si mehanik vzame dovolj časa za vaše vozilo. Predvsem je potrebno biti pozoren na sledeče sklope: 1 .Zavore in zavorni sistem Poleg pregleda obrabljenih zavornih ploščic in oblog, naj bo serviser pozoren tudi na obrabljenost in splošno stanje zavornih diskov, bobnov in zavornih cilindrov in hidravličnih cevi in priključkov. Ne spreglejte tudi ročne zavore in njene žice in seveda obvezno dajte prekontrolirati kvaliteto in nivo zavorne tekočine. 2- Tokokrog hladilne tekočine Seveda si ne želite, da bi vam zakuhal motor, saj so posledice lahko precej hude in drage. Preveriti je potrebno tudi delovaje termostatov in stikal, ki uravnavajo delovanje ventilatorjev hladilnika. Kapljice, ki kapljajo pri vodni črpalki so slabo znamenje in kličejo po zamenjavi slednje. Izkušeno oko naj pogleda tudi vse gumijaste cevi, saj tistih nekaj tolarjev vsekakor upraviči copranje lokalnega mojstra, ki ravno nima pri sebi »ta prave« cevi! Poznamo ta film mar ne? 3- Električna oprema Pregledati dajte vse bistvene elemente, ki vam lahko zagrenijo počitnice, kot so žaganjač motorja, ščetke, delovanje altematorja, stanje akumulatorja in akumulatorske tekočine. Pregledati je potrebno tudi delovanje vseh svetil in preveriti ali imamo v obvezni opremi ustrezen set žarnic. 4. Pnevmatike Nikakor ne pojdite na dopust z dvomljivimi pnevmatikami, saj boste z veliko verjetnostjo opravljali spretnosti izpit menjave prazne oziroma razpadle pnevmatike, saj vam kombinacija močnega sonca in razbeljenega asfalta ne bo prizanesla. Pomislite tudi na svojo varnost, kakor tudi na ostale udeležence v prometu, ki jih boste mogoče pobližje spoznali, ker ne boste mogli kontrolirati svojega vozila. Res se ne izplača-pri nas imamo pnevmatike za vsak žep. 5. Jermeni So zelo zvesti pomočniki, ki se pritožijo nad svojo usodo samo enkrat-ko se strgajo. Preverite po proizvajalčevih priporočilih opravite menjavo, če je čas za to. B.Menjava filtrov, olja, svečic... Motor deluje dosti bolj optimalno, če mu zagotovite predpisane pogoje. Vsi vemo, da zamaščen in prašen zračni filter povzroči najmanj dve stvari, ki se na koncu poznata v denarnici-večja poraba goriva, manjša moč in večja obremenitev motorja. Podobno velja za ostale filtre in vžigalne svečice. Obilo sprostitve in prijetne počitnice. Avtocenter Litija Zlato Koleša PRIPRAVA VOZU ZA TEHNIČNI PREGLED lil MENJAVA OLJA + FILTRA + DELO = 5.900 SIT Cena vsebuje do 4I olja Valvoline turboS in filter Champion ter opravljeno delo. PREVENTIVNI PREGLED VOZILA - 1.850 SIT SESTAVIL JOŽE VIZLAR TUJEC NORMA, PRAVILO, MERILO ŠPANSKO ŽENSKO IME KEMIJSKI ZNAK ZA NIKELJ JAPONSKI BOG Z LISIČJO GLAVO PAPIRNATA KAPA DRAMSKA IGRALKA (NINA) IME OPERNE PEVKE (RADOVAN) VZVIŠENA LIRSKA PESEM ŽELEZNA SPLAVARSKA KLJUKA £ l mm/. NIHAJ, KOLEB RADIJ PRITOK RENA V ŠVICI W*-J£P GRŠKO MESTO VITALUI KRAUEVI NAMESTNIK V PERZIJI FILM ALFREDA HICHOKA NADAUE- VANJE GESLA — Oprostite, strgala se mi je... ► KEMIJSKI ZNAK ZA DUŠIK UMETNA CERKVENA PESEM MESTO V SREDNJI ITALIJI OSEBNI ZAIMEK ANTON CEGLAR OKR. MOŠKO IME KITAJSKA POKRAJINA GRŠKE BOGINJE MILINE PESNIŠKI OKRAS, POSVETILO REKA SKOZI VELENJE MANTAND AMERIŠKI PISATEU (GEORG) SLOVENSKA PESNICA (META) KRAJ PRI GORNJI RADGONI DALMA- TINSKO ŽENSKO IME DALMA- TINSKI PRISLOV VRTNA SOLATA GLASBENIK ŽGUR MARIBOR. TEKSTIL. TOVARNA AMERIŠKI PISATEU ŠPANIJA SLOVENSKI POLITIK DEBELA PALICA NIGERIJSKA DENARNA ENOTA GRŠKA ČRKA KRANJ STARO ASIRSKO MESTO NATRIJ IVAN TAVČAR CUNJE ZAV ČEVLJE PTIČ NELE-TALEC RIMSKA 1000 KEMIJSKI ZNAK ZA KALCIJ KEMIJSKI ZNAK ZA FOSFOR GRŠKA ČRKA AFRIŠKA DRŽAVA TEŽJE BESEDE: UPDIKE, ELEA, HARITE, SATRAP Rešeno nagradno križanko pošljite do 8.08.2002 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39, 1270 Litija. Izžrebali bomo tri reševalce. Izžrebanci bodo prejeli reklamne majice Litijski občan. Ime in priimek: IZŽREBANCI MAJSKE NAGRADNE KRIŽANKE: 1. Darko BOŽJAK, Litija 2. Rado BIZJAK, Sava 3. Zofija RUS Jevnica Vsi izžrebanci nagrado dvignejo v uredništvu časopisa. Nagrade prispeva: Tiskarna ACO, Litija L AVTO - ŠOLA Sl ° (1 SVETI Č VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI •POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za A, B, C, E in H kategorijo s pričetkom TOREK., 2.7.2002 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 TEL:01/8983-140 • GSM: 041-683-945 • GSM: 041-720-378 Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK39,1270 Litija., tel.: 01/898 38 43. Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec. Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija. Borut BAJEC s.p. Ulica 25. maja 11, 1270 Litija Tel./fax: 01/898 37 21, GSM: 041/754-468 c-mail: b.bajec@sioI.net Meetaža PVC she ter aetraaja zakljaeaa jela ZA VAS NAREDIMO TUDI: PROFILI: IDEAL 5000, IDEAL 3000 ODLIKUJE JIH: - zimski vrt - vetrolov - predelne in panoramske stene - zasteklitev balkonov in teras - rolete, žaluzije, senčila - okenske police "VVerzalit" - odlična toplotna izolacija (K=1,1 W/m K) - plinsko polnenje - dimenzije, oblike, barve in odtenki po vaši želji Zastopstvo in montaža Mm