GLEDALIŠKI LIST
'	\	V	v
\ezona
1923'24
ŠTEVILKA 26
IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJAM
r.
n
K05TF) UUKRSinOUIC
LIUBL^HIHR, Dunajska cesta šteu. l/a
Palača Ljubljanske kreditne banke
Trgouina močnih čeuljeu in usnjatih izčelkou: ~ Listnice - Damske torbice —
Potoualni usnjati predmeti i. čr.
j) Samopročaja in zaloga izčeikou touarne ,,PETOUIFI“, č. č. ^
BEOGRAD
Dionička glav. . . Din 60,000.000 Rezerva........ Din	30,000.000
Podružnice:
Bled, Cavtat, Geije, Dubrovnik, Her-cegnovi, Jelša, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenin, Tržič, Zagreb,
Amerikanski odio.
Naslov za brzojavke: Jadranska Afiliirani zavodi: Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar; Frank Sakser State Bank, Cortland Street 82, New-York City, Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Are-nas, Puerto Natales, Porvenir.
i tmmm m m ittmi o
F
Najfinejša svetlobna telesa	■*—
za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor:
lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd.
v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugoslovenska
Svetlobna industrija „VESTA“. Naročila samo na atelje „VESTfl“, Ljubljana, Koloduorsba ul. 8/1.
SPORED.
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Ponedeljek, 12.	maja	Dom................................Red	C
Torek, 13.	„	Zaprto.
Sreda, 14.	„	Ana Karenina.........................Red	E
Četrtek, 15.	„	Izgubljene duše......................Red	B
Petek, 16.	„	Kamela skozi uho šivanke . . Red	D
Sobota, 17.	„	Zaprto.
Nedelja, 18. „ Zaprto. (Radi gostovanja Hudožestvenikov.) Ponedeljek, 19.	„	Zaprto.
Torek, 20.	„	Zaprto.
OPERA.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Ponedeljek, 12.	maja	Carjeva nevesta............Red D
Torek, 13.	„	Tosca........................Red A
Sreda, 14.	„	Zaprto.
Četrtek, 15.	„	Faust. Gostovanje	gne	Rottove
iz Prage..................Red C
Petek, 16.	„	Manon Lescaut................Red F
Sobota, 17.	„	Selo Stepančikovo	......	Izven
Nedelja, 18.	„	Živi jenski boj..............Izven
Ponedeljek, 19.	„	Jekaterina Ivanovna..........Izven
Uprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe.
Priporoča se
tvrdka
J.
največja zaloga oblek na Aleksandrovi cesti
samo st. 12
Začetek ob 8.	Konec	po	10.
Izvirna slovenska noviteta.
DOM.
Drama v štirih dejanjih. Spisal Janez Jalen.
Režiser: FR. LIPAH. Ana, vdova...........................................ga	Marija	Vera
Mirko,
Tine,
Angela,
Tončka,
Stanko,
njeni otroci
g. Peček g. Gregorin ga Juvanova gna Vida g. Jan
Tonej, Anin bratranec............................g.	Danilo
Grčarjeva Ivanka, polgruntarska hči Mlinarjev Lojze, bogat posestnik
gna Mira Danilova g. Drenovec
Miha, krčmar, sosed.............................g.	Skrbinšek
senoseki
grabljevki
I
Rado Škrjanec, gimnazijski suplent Joža,
France,
Janez,
Minica,
Jerica,
l
g. Jerman g. Smerkolj g. Markič g. Cesar gna Rakarjeva gna Gorjupova
Kraj: Trata, veliko posestvo na Gorenjskem. Čas: prvo dejanje večer pred sv. Martinom, drugo dejanje 23. decembra zvečer, tretje dejanje Velikonočni ponedeljek, četrto dejanje poletno
popoludne.
FRANC5ZANTNEK
UUDUdNd
ŠELENEJURQOVfl ULICA ŠT. 1
TRQ0VlNd nObNIH ČREVLJEV TER 5PECU/1LI5T ZA ORTOTEblČNO-4NATOMKNA OBUVdLd
f
— 2 —
Začetek ob 8. uri.
Konec ob 11.
ANA KARENINA.
Štiri dejanja dramatičnih slik. Po Tolstojevem romanu priredil za oder Boris Putjata. Prevel J. Vidmar.
Recitira: ga MARIJA VERA.	Režiser:	B.	PUTJATA.
Čitalka...................ga	Marija	Vera
Ana Karenina.............................ga Nablocka
Karenin, njen soprog.....................g. Skrbinšek
Serjoža, njihov sin......................g. Ruč ml.
Stiva, gospejin brat.....................g. Cesar
Dolly, bratova soproga ..................ga Wintrova
Matvej, njihov sluga.....................g. Medven
Njihova pestunja.........................gna Rakarjeva
Grof Vronski.............................g. Putjata
Grofica Vronska, njegova mati............ga Juvanova
Betsi kneginja Tverska...................gna Mira Danilova
Kneginja Mehka...........................ga Vera Danilova
Žena poslanika...........................gna Gorjupova
Prijateljica Ane.........................gna Ježkova
Diplomat.................................g. Sancin
Lidija Ivanovna..........................ga Rogozova
Levin....................................g. Terčič
Kitty knežnja Ščerbatska.................gna Slavčeva
Postajenačelnik..........................g. Bertok
Zdravnik.................................g. Kumar
Lakaj, vratar, učitelj, sobarica, podstrešček, dama, kavalir, otroci, prikazen mužika.
Dejanje se godi v Peterburgu in v Moskvi.
- 3 -
Začetek ob 8.
Konec okoli 11.
Izgubljene duše.
Igra v štirinajstih slikah. Francoski spisal H. R. Lenormand.
Poslovenil F. J.
Režiser: O. ŠEST.
On...........................................g. Rogoz
Ona..........................................ga Šaričeva
Montredon, igralec, pozneje reditelj potujoče
družbe....................................g.	Skrbinšek
Glasbenik....................................g.	Jerman
Larnaudy, igralec............................g.	Peček
Saint-Gallet, igralec........................g.	Terčič
Lahkoživec...................................g.	Lipah
Stara dama...................................ga Juvanova
Naivka.......................................ga Rogozova
Garderoberka.................................gna Rakarjeva
Druga prikazen...............................g.	Sancin
Hotelski sluga...............................g.	Medven
Igralec......................................g.	Jan
Ravnatelj muzeja.............................g.	Gregorin
Njegova žena.................................gna Gorjupova
Lekarnar.....................................g.	Danilo
Korporal.....................................g.	Sancin
Vojak........................................g.	Markič
Bufetarka...........................  .	.	.	.	gna Juvanova
Predsednik sodišča...........................g. Drenovec
Njegova hči..................................gna M. Danilova
Grbavo dekle.................................gna Ježkova
Zamorec......................................g.	Cesar
Policijski komisar...........................g.	Kumar
Natakar......................................g.	Kurent
Dejanje se vrši na Francoskem okoli leta 1910.
I. slika: Soba, prirejena za gledališke skušnje. 2. slika: Soba na montparnaškem bulevarju. 3. slika: Hotelska soba. 4. slika: Nizka hotelska soba. 5. slika: Igralska garderoba v provincialnem gledališču. 6. slika: Soba četrte slike. 7. slika: Gotična katedrala. 8. slika: Malomesten varjete. 9. slika: Hotelska soba. 10. slika: Foyer malomestnega gledališča med odmorom.
II. slika : Soba v hotelu. 12. slika: Kolodvorska čakalnica ponoči. 13. slika: Soba v flandrskem hotelu. 14. slika: Ista soba ob
jutranjem svitu.
Po 6. in 9. sliki odmor.
_	4	_
Začetek ob pol 8.
Konec ob 11.
Carjeva nevesta.
Opera v štirih dejanjih, uglasbil N. Rimsky-Korsakov.
Dirigent: L. MATAČIČ.	Režiser:	V.	SEVASTJANOV.
Vasilij Stepanovič Sobakin, novogrodski	trgovec	g. Betetto — Zupan
Marfa, njegova hči......................gna Rozumova
Grigorij Grigorjevič Gerjazny.............g. Popov
Grigorij Lukjanovič Maljuta-Skuratov	....	g. Pugelj
Bojar Ivan Sergjejevič Lykov..............g. Burja
Ljubaša.................................pRewiczen-piaSfilit'ojera
Jelisej Bemelij, carjev zdravnik.........g. Banovec
Donna Ivanovna Sadurova, trgovčeva	žena	ga Kattnerjeva
Dunja, njena hči, Marfina prijateljica	....	gna Saksova
Petrovna, gospodinja pri Sobakinih......gna Ropasova
Carjev kurjač.............................g. Perko
Sobarica................................gna Jeromova
Mlad fant.............................................. ***
Dva odlična jezdeca.................................... ***
Opričniki, pevci, pevke, bojari in bojarke, godci, sobarice, sluge
in narod.
Dejanje se vrši v Aleksandrovsky Slobodi (vaško predmestje Moskve) v jeseni 1. 1572.
MANUFAKTURA,	DANICAM	CENE	NAJNIŽJE,
GALANTERIJA,	”	_	___*____________ POSTREŽBA
USNJE, najboljše MD1ZEL3 S RfllSELJ TOČNA kakovosti Ljubljana, Turjaški trg 1. IN solidna.
- 5 -
Začetek ob pol 8.
Konec po 11.
Gostovanje gne Rottove iz Prage.
FAUST.
Opera v petih dejanjih, zložil Gounod. Besedilo po Goetheju napisala J. Barbier in M. Carre.
Dirigent: MATAČIČ.	Režiser:	BUČAR.
Faust...............................g. Sowilski
Mefisto.............................g. Zathey
Valentin............................gg. Popov - dr. Rigo
Wagner..............................g. Perko
Margareta...........................gna Rottova k. g.
Siebel..............................gna Korenjakova
Marta...............................gna Ropasova
Dijaki, vojaki, meščani in meščanke.
Nudim najfineje bonbone, med in vsak dan sveže pecivo
HERMA TREO, Šelenburgova ul.št.1.
IG. KLEINMAVR & FED. BAMBERG, dr. z o. z., LJUBLJANA.
PrsiVllfnr iVČ1 Ck • Edmond Rostand: Cgrano de Bergerac. Herojska komedija ■* rUUK.U.r	•	v pe( jft dejanjih. Poslovenil Oton Župančič. Cena 65 Din.
l-rancoska književnost /.adnjih 50 let moida ne premore dela, ki bi bilo v svoji dovtipnosti. vznešenosti in sijaju besede tako tipično francosko, kakor je Rostandov „Cyrano“. Z duhom poet, z vnanjostjo nosata grdoba; srce polno ljubezni, usta prekipevajoča od posmeha nad seboj; lev, ki bi si moge priboriti svet in se ne upa dvigniti oci od žene, Ki jo ljubi - evo vam junaka te čudovite komedije! „Cyrano de Bergerac" je uvrščen v letošnji repertoar ljubljanskega Narodnega gledališča.
— 6 -
Začetek ob pol 8.
Konec po 10.
Manon Lescaut.
Lirična drama v štirih dejanjih, poslovenil dr. Ivo Šorli. Vglasbil g. Puccini.
Dirigent in režiser: F. RUKAVINA.
Manon Lescaut ............................................gna	Zikova
Lescaut, njen brat in sergeant	kr.	garde	....	g. Cvejič
Chevalier des Grieux, dijak ..............................g.	Šimenc
Geronte de Ravoir, generalni blagajnik	....	g. Zupan
Edmond, dijak.....................................g.	Banovec
Krčmar............................................g.	Finko
Glasbenik.................................................gna	Saxova
Plesni učitelj....................................g.	Šubelj
Čuvaj svetilnika..................................g.	Mohorič
Poveljnik ladje...................................g.	Bogojevič
Poveljnik straže..................................g.	Perko
Dekleta, meščani, kmetice, študentje, kmetje, muziki, stari gospodje in abeji. Kurtizane, vojaki in mornarji.
Druga polovica XVIII. veka.
Nove kostume je izdelala gledališka krojačnica, dekoracije
gledališka slikama.
ca	„ELITE“ s J," : Ljubljana	r— oa C/3
	Prešernova ulica št. 9	D)
C«-	največja konfekcijska trgovina — Mojstrsko	r-«j na_
o	krojena damska in moška oblačila	03
	EN GROS EN DET A1L	Ct>
KIRURGIJA-ORTOPEDIJA
bandaze, obvezila in pasovi za dame, razni zdravstveni izpiralni Brušenje aparati, varnostni gumi-izdelki Nlkljanje
BESEDNIK IN DRUG, LJUBLJANA, Prešernova ulica 5
Telefon št. 439	Telefon	št.	439
- 7 —
Začetek ob 7.
Konec okoli 11.
Gostovanje skupine umetnikov Moskovskega Hudožestvenega teatra.
F. M. Dostojevski: SELO STEPANČIKOVO.
Šest slik po istoimenskem romanu.
Režiser: N. O. MASALITINOV. Slikar: A. V. ANDREJEV.
Jegor Iljič Rostanjev, umir. polkovnik N. O. Masalitinov Gospa Rostanjeva, generalica, njegova
mati....................................M.	A.	Tokarskaja
Sašenjka, njegova hči......................M.	A.	Bahareva
Iljuša, njegov sin....................... * *	*
Serjoža, njegov sinovec....................V.	I.	Vasiljev
Praskovja Iljinjična, njegova sestra . . M. A. Skrjabina
Nastjenka, pohčerjenka.....................E.	F.	Krasnopoljskaja
Jevgraf Ilarionovič Ježevikin, njen oče	G. V. Sjerov
Foma Fomič Opiskin, živi pri Rostanjevih	P. A. Pavlov
Tatjana Ivanovna, bogata posestnica. .	M. A. Križanovskaja
Bahčejev, vlastelin........................S.	M.	Komisarov
Ana Njilovna Perepeljicina.................L.	N.	Levickaja
Obnoskina..................................V.	M.	Greč
Obnoskin, njen sin.........................V.	L.	Zelickij
Gavrilla, sobar............................P.	F.	Šarov
Falalej, kozaški deček.....................N.	G.	Sekevič
Vidopljasov, lakaj.........................P.	F.	Cicijanov
Godi se v Rusiji na kmetih v šestdesetih letih minolega stoletja. Po tretji in peti sliki daljši odmor.
Prvovrstni kroji!	V|	.	Lastna	izdelava!
#	• Y,et» m° m dei&e L	*
'	-""Hill..
!	Jos. Roji na, Ljubljana
- 8 -
Začetek ob 7.
Konec okoli pol 11.
Gostovanje skupine umetnikov Moskovskega Hudožestvenega teatra.
Dickens: ŽIVLJENSKI BOJ.
Božična pripovedka v sedmih slikah.
Za oder priredila E. F. Krasnopoljskaja.
Režiser: N. O. MASALITINOV.	Slikar:	A. V. ANDREJEV.
Dr. Jadler...............................N.	O. Masalitinov
Grace, 1	_	,	j...............E.	F. Krasnopoljskaja
Marion, f nje£ovi hčeri ^................M.	A. Križanovskaja
Alfred Gitefield.........................V.	I. Vasiljev
Glemence,)	f	.	V.	M. Greč
Britain, j služinčad drja Jadlerja { E. V. Sjerov
Mr. Snitchey, )	f...............S.	M. Komisarov
Mr. Craggs, j advokata ^.................V.	L. Zelickij
Michael	Warden,	baronet.................A.	A.	Vyrubov
Marta, sestra	drja	Jadlerja..............M.	A.	Tokarskaja
Mrs. Snitchey............................L.	N. Levickaja
Mrs. Craggs..............................N.	G. Sekevič
...............................M.	A. Bahareva
...............................M.	A.	Skrjabina
Gostje...................................V.	A.	Vlasova
...............................A.	N. Bogdanov
...............................P.	F. Cicijanov
Godi se v angleški provinci začetkom XIX. stoletja.
Po prvi, tretji in peti sliki daljši odmori.
QRICflR & MEJ/K
LJUBLJANA, ŠE[ENBUR<30Ufl UlKfl 3 KNAELJEUE ULICE
ZALOGA OBLEK
zn DflMt,
GOSPODE IN OTROKE
— 9 —
Začetek ob 7.
Konec okoli 11.
Gostovanje skupine umetnikov Moskovskega Hudožestvenega teatra.
L. Andrejev: JEKATERINA IVANOVNA.
Drama v štirih dejanjih.
Režiser: M. N. GERMANOVA.
Georgij Dimitrijevič, član državne	dume	N. O. Masalitinov
Jekaterina Ivanovna, njegova žena	....	M. N. Germanova
Aleksej, njegov brat...........................A. N. Bogdanov
Vjera Ignatjevna, njegova mati.................E. F. Dnjeprova
Tatjana Andrejevna.............................M. A. Tokarskaja
Liza, njena hči................................M. A. Skrjabina
Pavel Aleksejevič Koromyslov, slikar	...	P. F. Šarov
Arkadij Prosperovič Mentikov...................P. A. Pavlov
Fomin, drug Aleksejev, študent.................S. M. Komisarov
Jakov Ljvovič Teplovskij, pianist..............V. I. Vasiljev
Toropec,	\	\......G. V.	Sjerov
Ludvik Stanislavovič, (	s^arja	\..........V. L.	Zelickij
Žura, Koromyslovljev nečak.....................P. F. Cicijanov
Guvernanta	\	.	.	.	f ..... V.M.	Greč
Sobarica	j	P1'	Stibeljevu	y......N. G.	Sekevič
Sobarica pri Koromyslovu ......................M. A. Bahareva
Modna kroiačnica za dame in gospode
JOS. SUŠNIK
se je preselila s Sv. Petra ceste št. 16 V ŠELENBURGOVO ULICO ŠT. 4
Prvi, najstarejši specialni stro-	DOICTH!!	Q DDIOCI
Kovno-tehnični ateljč za črko-	f KlA I MM	nKILM	J
slikarstvo se najtopleje priporoča
za slikanje napisov na stiklo,	LJUBLJANA
kovine, les, zid itd. Aleksandrova cesta I Telefon 908
— 10 —
Izgubljene duše.
V	soboto 10. maja se vprizori prvič v Ljubljani zanimivo delo francoskega dramatika H. R. Lenormanda «1 zgubljene duše» (Les Rates) v prof. Juvančičevem prevodu. Lenormand spada med one sodobne francoske pisatelje, ki so vzbudili tako v svoji domovini kakor v tujini največjo pozornost. V bistvu je Ibsenov učenec; pariška Revue Critique ga imenuje najodličnejšega zastopnika «neoibsenizma» med Francozi. Kakor sloviti norveški dramatik, tudi Lenormand najrajši obdeluje psihološke probleme, izvirajoče iz abnormalnega duševnega razpoloženja gotovih tipičnih zastopnikov človeške družbe, samo da je pri njem ekspozicija razvoja abnormalnosti manj zagonetna, jasnejša, ker je prosta vse realistične navlake, ki umevanje Ibsenovih značajev mnogokrat otežkoča. Lenormandove drame — sam jih imenuje «igre», ker nudijo poleg zapletljajev globoke tragike obilico komičnih prizorov in tipov — so po večini razdeljene na daljšo vrsto kratkih, živih in učinkovitih slik, katerih vsaka je produkt samo dveh, treh markantnih potez, osvetljujočih trenotno razpoloženje delujočih oseb. Z nedosežnim verizmom osvetljuje pisatelj skrite rane na telesu človeštva; neusmiljeno biča smešno plehkost in nizkotnost velike tolpe, obdajajoče redke primere mislečih, čutečih in zato trpečih ljudi.
«1 z g u b 1 j e n e d u š e» so se prvič vprizorile leta 1920. v pariškem The&tre des Arts in so imele v prošli sezoni velik uspeh tudi v Pragi, kjer so jih igrali pod imenom ■fTurneja». Na Dunaju so v Reinhardtovi režiji dosegle pod naslovom «Namenlos» učinek prvovrstnega literarnega dogodka. Snov jim je vzeta iz umetniškega življenja. — Od ostalih Lenormandovih del naj bodo omenjene drame: Obsedenci (Les Possedes), Vroče zemlje (Terres chaudes), Samu m (Le Simonn), V pustinji (Au Desert) inCasjesen (Le temps est un songe). Od Lenormandovih pripovednih spisov je najbolj znana zbirka Mislec in idijotka (Le Penseur et la Cretine).
Selo Stepančikovo.
Gospodar in lastnik sela Stepančikova je upokojen polkovnik Egor Ilič Rostjanov. Polkovnik je vdovec, in živi v svojem domji z materjo, sestro in svojima dvema otrokoma. Mati se je preselila k njemu po smrti svojega drugega moža, generala Krahotkina, in je pripeljala s seboj Fomo Foiniča. Ta Foma Fomič je bil v generalovi hiši za čitalca in dvornega norca, vendar je generalico očaral tako, da se ni marala več razstati z njim. V polkovnikovi hiši zadobita kmalu Foma in generalica vrhovno oblast. Generalica strahuje svojega dobrodušnega sina z omedlevicami in očitki, Foma pa z donečimi besedami o svoji nravni in duhovni vzvišenosti in o polkovnikovi propalosti in
A n t. Kpispep
trgovina as galanterijo in čevlji
Mestni trg 25, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3.
- 11 -
zakrknjenosti. Kajti Foma ga je prepričal, da je on (Foma) velik pisatelj in učenjak; da piše knjigo, ki ga bo proslavila itd. Tiranija, ki jo Foma in generalica izvršujeta nad polkovnikom in celim Ste-pančikovim, je nepopisna in nima meja. Stvar pride tako daleč, da Foma zahteva, n. pr. naj četrtek ne bo četrtek, temveč sreda, na uči kmete astronomije, lakaje francosko itd.
Toda to še ni vse. Polkovnikova otroka imata guvernanto; med njo in polkovnikom se razvije ljubezen, ki pa generalici in Fomi ni po godu. Kajti izbrala sta drugo nevesto. Po naključju pride v hišo zelo bogata, toda napol blazna Tatjana Ivanovna; to naj bi polkovnik poročil. Polkovnik je tu slabič, da se jim polagoma že vdaja; da pa ne bi imel slabe vesti radi guvernante, ki jo resnično ljubi, pozove iz Peterburga svojega nečaka, ki naj bi dekleta zasnubil in poročil. Nečak se vabilu odzove ter pride. Že med potjo čuje prečudne vesti iz Stepančikova. Gospod Bahčejev, ki ga na poti sreča, mu pripoveduje razne podrobnosti iz Fomove strahovlade. Ko pride v Stepančikovo, ga pozdravi stari lakaj, ki se mora učiti francosko. Strica dobi za skednjem, kjer naskrivaj govori s kmeti, ki so ga prišli prosit, naj ne podari njihove vasi Fomi. Po vsem stričevem obnašanju vidi, da je stric radi njegovega prihoda v skrbeh, ker bo imel zopet prepir v hiši. Pri čaju vlada v resnici nad pisano družbo mračno razpoloženje. Kajti Fome ni k mizi — slabo znamenje. Ježevikin poroča, da ga ni zato, ker je prišel iz Peterburga nov učenjak, tako da njega ni treba. Razen tega je pa še vedno jezen na polkovnika, češ, da ga je užalil. Pred tednom je namreč polkovnik povabil k sebi nekega generala in se je tega obiska preveč veselil. To veselje je Fomo užalilo, zahteval je zadoščenje: polkovnik naj njega, Fomo, za kazen ves dan titulira z ekscelenco. Polkovnik se je temu uprl in tega mu Foma ne more odpustiti. V pogovoru se še izkaže, da je Foma kratko-malo izjavil, da je drugi dan na god polkovnikovega sina njegov rojstni dan, dasi to ni res. Pri tej priliki pride do izbruha v polkovnikovi hčeri, ki ne more več gledati, kako očeta ponižujejo. Seveda izzove njen nastop v generalici omedlevico, ki konča z napadom na novega Fomovega tekmeca v učenosti — nečaka. Sredi te burje se pripeti nova nesreča. V sobo prijoka lakaj, ki ga je Foma zalotil pri plesanju «kamarinskega». Foma mu je ta ples strogo prepovedal, češ, da je razvraten. Za njim pride Foma, ki dolži polkovnika, da je on kriv vseh takih grozot, ki se dogajajo v Stepančikovem. Nato globokoumna debata: «kamarinski» in o literaturi. Polkovnik jo prekine z anekdoto, zato je strogo oštet. Nato pride lakajeva skušnja iz francoščine. Lakaj se upre in pove Fomi nekaj bridkih v obraz; zopet burja; tudi nečak napade Fomo, ki ogorčen zapusti sobo. Vsa družba se razkropi. Nečak se razgovori z guvernanto, ki njegovo snubitev odločno zavrne. Tu pride ponj lakaj, češ, da ga kliče stric k sebi. Polkovnik je sklenil, se razstati s Fomo, nečak naj mu bo moralična opora pri sceni, ki ga čaka. Pozval je tudi Fomo, kateremu misli objaviti svoj sklep. Ko pa Foma pride, mu pogum upade. Ponudi mu
Specialna trgouina damskega in moškega sukna Zalaga belega blaga
o	s i p Bečrač
- 12 -
veliko svoto denarja in hišico v mestu, samo gre naj. Foma denarja ne vzame, obljubi pa da pojde. Polkovniku je sedaj žal, ker se je uveril o njegovi plemenitosti; prosi ga, naj ostane, toda Foma je užaljen — konča pogovor s tem, da Foma ostane, ker ga je polkovnik nazval ekscelenca.
Mizinčikov, daljni sorodnik, ki tudi živi v polkovnikovi hiši, pa se medtem pripravlja, da bi naskrivaj odpeljal Tatjano Ivanovno, se z njo poročil in si pridobil njeno premoženje. Toda v prvem ognju je svojo misel zaupal Obnoskinu, ki je s svojo materjo v gosteh pri polkovniku. Na večer, ko hoče Mizinčikov svoj načrt izvršiti, zaloti Foma Fomič polkovnika na ljubezenskem sestanku z guvernantko. To polkovnika prisili k sklepu, da prihodnji dan na vsak način guvernantko javno zasnubi. Še tisto noč pa Obnoskin prekriža Mizinčikove račune s Tatjano Ivanovno in jo on odpelje. Na vse zgodaj gredo za njima v pogon; Tatjana Ivanovna se vrne v hišo, toda njena možitev s polkovnikom je s tem onemogočena. Vendar polkovnik vseeno ni več posebno trden v svojem sklepu. Loteva se ga malodušnost. Ko je vsa družba zbrana pri Fomi Fomiču, se odigra nova komedija. Foma izjavi, da se poslavlja od Stepančikova, da zapušča to hišo greha itd. in govori dolg poslovilni govor. Ko hoče oditi, mu polkovnik brani.
V	nadaljnjem postane Foma nedostojen in javno govori o ljubimskem sestanku med polkovnikom in guvernanto. To je tudi polkovniku preveč. Vrže ga po stopnicah in ga veli odpeljati iz Stepančikova. Zunaj vstaja nevihta. Polkovnik prosi guvernantko za roko, ki ga pa zavrača, češ, da ne more v hišo, kjer je vse zoper njo. Nevihta in treskanje opozorita vse na usodo Foma Fomiča. Polkovnik se da omehčati in ko pride lakaj poročat, da se je voz prevrnil in da je Foma padel v jarek, hiti sam ponj. Toda srečata se že v posestvu, kajti Foma se je že skesal in je šel nazaj. Privedejo ga mokrega, blatnega, nezavestnega ». Ko se zbudi, govori zopet govor, v katerem pove, da ga je skrbela le usoda nedolžnega dekleta, češ, obnašanje polkovnikovo je bilo krivo, da je smatral razmerje med njima za nedopustno, in da se bo maščeval s tem, da jih blagoslavlja. Zavojuje znova in končnoveljavno srca vseh in si pridobi svoje gospodstvo nazaj.
Prvi del: Prizor v hiši doktorja Jadlerja. Rojstni dan njegove mlajše hčerke in njegovega varovanca, ki s tem dnem postane polnoleten in se odpravlja na triletno študijsko potovanje. Varovanec je obenem ženin njegove mlajše hčerke. V prisotnosti obeh advokatov se podpišejo in zapečatijo razne listine. Ta opravek spremlja filozofiranje o življenju, njega resnosti, oziroma smešnosti. Za doktorja je svet komedija, in sirovo nezmiselno bojevanje, varovanec Alfred pa vidi
Dobro volj ačka banka, d. d. v Zagrebu
podružnica LJUBLJANA
CHAULES DICKENS:
Življenski
Telef. inter. št. 5 in 720
Dunaiska cesta št. 31
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje
- 13 -
v življenju vse polno l>ojev, v primeri s katerimi so vse vojne tega sveta malenkost. Ti boji se odigravajo v človeških srcih. Alfred se ima čez tri leta vrniti domov ter se poročiti s svojo zaročenko.
Drugi del: Prvi prizor v advokatski pisarni Snitchey in Craggs Michael Warden, lahkoživi bogataš tistega kraja, se posvetuje z advokatoma o stanju svojih premoženjskih prilik. Stanje njegovega premoženja je tako, da mu ne kaže drugega kot Anglijo zapustiti. V tujini naj živi kolikor mogoče skromno; med tem bosta advokata upravljala njegovo last. V sedmih letih bo premoženje zopet v redu. Warden jima zaupa, da stori to drage volje, ker ima namen pobegniti z doktorjevo mlajšo hčerko. Seznanil se je ž njo v doktorjevem domu, kjer se je zdravil radi neke poškodbe pri padcu s konja. Drugi prizor se vrši v doktorjevem domu. Alfred se ima čez štiri tedne vrniti — isti dan, ki ga je označil Warden advokatoma za svoj pobeg. Mlajša, Marija, bere glasno knjigo, ki se po snovi nanaša na njen položaj. Ponoči ima pogovor z Wardenom, kot priča je navzoča hišna. Tretji prizor je slavnost v doktorjevi hiši. Doktor pričakuje Alfreda. Povabljeni so gostje. Med njimi oba advokata. Eden od njiju je zadržan. Opraviti ima poslednje posle z Wardenom, ki še to noč odpotuje. Medtem se Alfred bliža domu. Ker hoče doktorja presenetiti, gre zadnji del ulice peš, zleze preko zidu na vrt in hoče v hišo. Iz hiše pa mu pridrvi nasproti prestrašena starejša doktorjeva hči — Marija je pobegnila in ostavila doma pismo, v katerem se poslavlja in prosi odpuščanja.
Tretji del: Minilo je šest let. Služkinja, ki je bila priča nočnega pogovora med Marijo in Wardenom, je bila odpuščena. Poročila se je s svojim bivšim drugom po službi, Benjaminom. V najemu imata gostilno pred mestom. Alfred se je med tem časom poročil s starejšo sestro svoje prve neveste in živi ž njo srečno in zadovoljno. Prejšnja služkinja ga pridno obiskuje, da izve kake novice o Mariji. Marija živi srečno in zadovoljno, v kakšnih razmerah in kako, tega pa ne ve nihče, to je celo za vse domače skrivnost. V gostilni se oglasi gost, ki z zanimanjem posluša, ko ona pripoveduje o življenju v doktorjevi hiši. Gostilničarka ga spozna, kakor tudi on njo. Warden je. Ker je v žalni obleki, zasluti gostilničarka, da je Marija umrla. Warden ji slutnjo potrdi. Pozneje pride še Snitchey, ki pa namigne, da tolažba vedno še lahko pride. Drugi prizor se vrši na Alfredovem domu. Govori z ženo o Mariji in njeni skrivnosti. Za danes ji je obljubljeno, da bo izvedela vse, do zadnje resnice. Alfred jo pripravi na veliko presenečenje, kaj vse ji pride povedat Marija sama. Marija je videla pred leti, da je sestra zaljubljena v Alfreda, ki ga je tudi sama ljubila. Vendar se je sklenila žrtvovati sestri na ljubo. V tem so jo zlasti vzpodbujale Alfredove besede o bojih v človeškem srcu. Pobegnila je z doma z Wardenom, toda namenila se je k svoji teti, ki jo je bila že prej obvestila o svojem sklepu. Dosegla je srečo za svojo sestro, ki se je hotela žrtvovati zanjo, s tem je dosegla tudi svojo. Zdaj se lahko zopet vrne na svoj dom. Stari doktor, ki je zdavnaj spoznal, da svet le ni komedija, je v tem svojem mnenju še bolj potrjen. Končno pride še Warden, ki prosi in dobi odpuščanje in menda tudi Marijino roko.
- 14 —
LEONID ANDREJEV:
Jekaterina Ivanovna.
Igra v štirih dejanjih.
Predzgodovina: Georgij Dimitrijevič Stibeljev, sam v sebi močan in visok človek, v svetu ugledna osebnost, živi že šest let z Jekaterino Ivanovno v srečnem zakonu. Imata dvoje otrok. Jekaterina Ivanovna je stroga, čista, lepa in vzvišena ženska, mož jo v šali nazivlja: «ne dotakni se me». Stibeljev je silno zaposlen z opravki, za ženo mu preostaja malo prostega časa; njegova bogata hiša je na stežaj odprta vsakomur. Že zdavnaj se je vanjo vtihotapil majčkeni, puhloglavi, nizkotni, toda silno postrežljivi Mentikov. Mentikov je zaljubljen v Katjo in ji že dve leti pisari pisma. Jekaterini Ivanovni se zdi to pisarenje brezpomembno, zato ga možu niti ne omeni. Mentikov je Katji s svojo postrežljivostjo vedno na razpolago. Ona jo prenaša, ker je Mentikov tako silno brezpomemben, Stibeljev pa dobi anonimno pismo, ki ga opozarja na razmerje med ženo in Mentikovim; obenem mu pismo pove, da obiskuje Jekaterina Ivanovna Mentikova na njegovem stanovanju ter kdaj da ga zopet obišče. Stibeljev gre popolnoma brez vsake sumnje določeni dan res pred Mentikovo stanovanje. Vidi, da žena Mentikova res obišče in da ostane pri njem dve uri. Vendar ne pripisuje temu nobene važnosti. Ko pa jo doma vpraša, kje da je bila, in ona utaji (ker mu o vsej zadevi tudi poprej ni nič povedala), Stibeljev vzdvomi in ne verjame nobenemu pajasnjevanju več.
Prvo dejanje prične z nočnim prepirom med njim in ženo. Po-zorišče je prazno, prepir se odigra v sosednji sobi; naenkrat počita dva strela, preko odra pribeži Jekaterina Ivanovna, Stibeljev 'za njo, na odru ustreli tretjič, tudi to pot ne zadene. Takoj nato se ga oklene brat Aleksej, študent, ki živi v njegovi družini. Kratek boj. Brat mu izvije revolver. Trenutek na to je vsa hiša pokonci. Služkinja, študent, ki se je zasedel v bratovi sobi, Stibeljeva mati, vse pride v sobo. Stibeljev zahteva, naj Katja takoj odide iz hiše, toda Jekaterina Ivanovna se že sama odpravlja z otroci vred ter pride to možu povedat. Ta zopet vzroji. Polagoma ostaneta z bratom sama; Stibeljev po-jasnuje, Aleksej ne verjame, češ, Katja in Mentikov — nemogoče. Polagoma se Stibeljev prične zavedati, kaj vse to pomeni; čuvstvo obupa nad njegovo nesrečo, nad njegovim bodočim življenjem iz-
J 1priporoča najmodernejše obdelane kožuho-W tiftCIv vine, kakor tudi barvanje lisičjih in drugih j jjjdj j a A kož; športne čepice in moške klobuke.
J	J	Sprejema vsakovrstno kožuhovino čez
Sv. Petra cesta 19 poletje v shrambo in v popravilo.
Zajutrkovalnica	Zajutrkovalnica
T. Mencinger
LJUB J AN A, Sv. Petra cesta št. 43.
PRISTNA VINA!	NIZKE	CENE!
- 15 -
bruhne v prizoru z materjo. Ivo se pomiri in žena z otroci idide, postane položaj za vse tako neznosen in nenavaden, da nihče ne ve, kaj naj bi sedaj. Aleksej se domisli bratovega prijatelja, slikarja Koromislova in ga telefonično pozove. Koromislov je izkušen, razumen človek; njegova bližina da Stibelju nove opore. Ker je v praznem domu nemogoče ostati, se moški odpravijo tja, «kjer je svetlo, pijano in prostorno.
Med prvim in drugim dejanjem se godi sledeče: Jekaterina Ivanovna, ki ni mogla pojmiti, da jo je mož hotel ubiti, da jo je osumil, da je verjel v razmerje z Mentikovim, si je dejala: «če je tako, pa naj bo resx — Postala je noseča. V bolnici so ji plod odpravili. Od tam se je preselila k svoji materi na deželo, kjer živi že šest mesecev. Mentikov jo je spremil na deželo, ker Jekaterina Ivanovna nima nikogar, «s komur bi govorila». Jekaterina Ivanovna se mu je vdala enkrat samkrat in od tedaj ga gleda in ravna z njim sestra in mati Jekaterine Ivanovne. Stibeljev je medtem sprevidel, da je bila njegova sumnja neopravičena. Zato prosi ženo v pismih odpuščanja, toda ne dobi odgovora od nje.
To je v glavnem tudi vsebina dijaloga med Jekaterino Ivanovno in Mentikovim v pričetku drugega dejanja. Tam tudi Jekaterina Ivanovna pojasnjuje, zakaj možu ne odgovori. Branita ji groza in obup nad tem, kar je storil on, in nad tem, kar je storila sama. Ko pride med tarnanjem Mentikova o nerojenem otroku to njeno čuvstvo do viška, prihiti Liza, njena sestra, z vestjo, da sta prišla Aleksej in Koromislov. Takoj nato se res javita na odru. Po pozdravljanju se izkaže, da prihajata kot odposlanca Stibeljeva, ki naj moža in ženo zopet pomirita. Še več, Stibeljev je sam na vrtu in čaka Katjinega dovoljenja, da sme k nji. Po kratkem, toda ostrem odporu, češ jaz sem mrtva, ubita sem bila, Jekaterina Ivanovna vendar privoli, naj mož pride. Aleksej in Koromislov gresta po Stibeljeva, ki kmalu pride. Jekaterina Ivanovna ga pozdravi s svojo izpovedjo. Stibeljev ji odpusti, toda njo navdaja čuden, obupen strah, ne boji se njega, temveč sebe: «če sem bila zmožna to storiti — česa pa potem ne bi mogla? To se pravi: vsega sem zmožna». In ko se že popolnoma spravita, ta njen strah še vedno ni premagan in ostane v nji. Prizor med njima za trenutek prekinejo Koromislov, Liza in Aleksej, ki pridejo iz vrta, in odidejo poročat materi, da sta se spravila. Jekaterina hoče možu izraziti vse, česar je polna njena notranjost in mu zaigra skladbo, ki mu jo je igrala kot nevesta. Med igranjem pride na oder Mentikov, deviška pesem Katjine ljubezni je omadeževana.
Tretje in Četrto dejanje slikata prodajanje Jekaterine Ivanovne. Ni se zaman bala sama sebe. Njeno dušo je Stibeljev ubil, ko je streljal nanjo. Sedaj je izgubila tla pod nogami. Tretje dejanje jo kaže že kot propalo žensko. Vdaja se Mentikovu, Koromislovu, zapeljuje Alekseja, ki se radi tega izseli iz bratovega doma. To izvemo iz dijaloga med Lizo in Koromislovim, ki jo slika. Tudi Liza pričenja
MODNI SALON DAMSKIH KLOBUKOV
ANGELA PEKOLJ
ALEKSANDROVA CESTA 12
„	  se	priporoča	velecenjenim	damam	-
- 16 -
slutiti resnico, dasi jo skrivajo pred njo. Med njunim pogovorom posetita Koromislova Jekaterina Ivanovna in Mentikov. Ko Mentikov in Liza odideta, se v pogovoru med Koromislovim in Jekaterino Ivanovno odkrije njeno pravo stanje; Koromislov skuša biti z njo resen in ji odpreti oči, toda Jekaterina Ivanovna tega noče in skuša ^edno znova preiti v ljubimkanje. Končno jo Koromislov prisili k trenutni odkritosti. Pove mu, da niti ne trpi vsled svoje propalosti, le v prav redkih trenutkih, da se zave. Tak trenutek doživi tudi sedaj, čuti, da mora umreti, toda ne more. Ko pa se pomiri, je zopet ista kot poprej. Koromislova pokličejo k telefonu. Stibeljev mu javlja, da pride k njemu. Jekaterina Ivanovna odide. Pogovor med Koromislovim in Stibeljevim preide po začetnih težavah v odkritosrčnost. Govorita o Jekaterini Ivanovni. Položaj je grozen. «Hudič vedi, kam ti gre. Ali nečistuje, ali moli s svojim nečistovanjem, ali morda koga ošteva s tem ...» Ni ji več pomoči.
Četrto dejanje predstavlja večer pri Koromislovu. Koromislov slika Jekaterino Ivanovno kot Salomo. Jekaterina Ivanovna stoji napol naga na odru. Povabljenih je več umetnikov, Mentikov, Liza, Aleksej. Prizor je poln dvoumnih besedi, opazk in šal. Koromislov pozove Jekaterino Ivanovno, naj zapleše ples sedmerih tančic. Jekaterina Ivanovna zapleše — med plesom vstopi Stibeljev — in konča s pozo nesramnega izzivanja. Kajti sedaj išče preroka, ki bi jo ubil s pogledom. Toda ne najde ga, tudi v Alekseju ne; v njegovem odporu vidi — malenkostne vzroke. In ker ni preroka, mora umreti sama. Sledi strašen naval obupa, sramu, žalosti. Odpravlja se k novemu ponočevanju z nekaterimi umetniki, toda vse preveč tragično in žalostno se poslavlja od moža in sestre. Stibeljev jo je šele sedaj spoznal in vzljubil. Ne brani ji in se poslovi od nje, ona ga blagoslovi ter odide.
Instalacije:	Jyan Bogata j TrSovina ^
Telefonske centrale,	T .	.	”	’
hišni telefoni, zvonci in	Ljubljana	Instalacijski	materija!.
električna razsvetljava.	Kongresni trg 79, poleg	Tparati, 'moderni
Telefon štev. 3.	nunske cerkve.	lestenci	in	svetiljke.
IVAN PERDAN, LJUBLJANA
Veletrgovina špecerijskega blaga Glavna zaloga Ciril in Metodovih vžigalic
Hotel „SOCA“, Ljubljana
Lastnik K. POTOČNIK, Sv. Petra cesta 5
Telefon št. 531	Telefon	št.	531
-	17	-
E. ZABEL:
Eleonore Duše.*
Eleonora Duše, ena izmed največjih današnjih igralk, je rojena 3. oktobra 1859. v Vigevanu, malem mestecu italijanske province Pavie. V gledališču je nastopala že v otroški dobi in vzbudila že zgodaj pozornost s svojo .izredno darovitostjo. Poročila se je z igralcem Checijem, od katerega pa se je pozneje ločila. V začetku 80. let je spadala k najbolj priljubljenim umetnicam Italije, posebno izza svojih gostovanj v Rimu, kjer je po rahločutnosti in psihološki resničnosti svoje igre izzvala največje navdušenje. Nravstvenim dramam Sardoua in Dumasa je vdahnila popolnoma novo življenje s tem, da je predstavljala na čisto 'poseben način njih glavne vloge, da je predočila najnežnejše prehode nervoznosti in neutešenosti iz enega občutja v drugo in da je marsikaj duševno presentljivo osvetlila. Razen tega je nastopala tudi v veseloigrah in se izkazala igralko slastne živahnosti in izvirnosti, ki je umela značaje iz italijanskega ljudskega življa posebno mojstrsko oblikovati. Za časa gostovanja v Petersburgu so opozorili nanjo razni nemški dnevniki in prišlo je v jeseni leta 1892. do dunajskega in berlinskega (v Lessingtheatru) gostovanja, ki je imelo kljub znatno povišanim cenam velikanske uspehe in je dalo kritiki ogromno plodovitih vzpodbud.
Umetnica, katero je spremljal njen bivši učitelj Ando (ki je bil sam odličen bonvivant in ljubimec) je igrala tragične vloge kakor Damo s kamelijami, Fedoro, Noro, pozneje Odette, Magdo (Suder-mann «Čast»), Santuzzo («Cavalleria rusticana»), Kleopatro (Shakespeare) in humoristične J; a k or Locandiero (Goldoni), Francillon, Cyprienne z enako dovršenostjo. Gospa Duše je v lahki razburljivosti temperamentna, v zgovornosti izraza in kretenj prava Italijanka, ki razpolaga z neizčrpnim bogastvom izraznih sredstev. Istočsno pa je Duše s svojim razumom in darom poetične sočuvstvenosti brezpri-merna pojava v splošnem modernem gledališkem svetu, je osebnost, iz katere govori življenje v bogati, premenljivi bujnosti k občinstvu in ki vendar nikdar ne žali «skromnosti narave». Gospa Duše reproducira v svoji igri občutke s tako neposrednostjo, da doživlja gledavec z njo ves potek od možganov do srca in nazaj, da občuti vse pre-menljive odnošaje veselja in bridkosti in da popolnoma pozabi oder
* Članek je pisan leta 1912.
Papirna trgovina 'r"" P‘s'ncni PaPir v kartonu in ma-
IVAN
pah, umetniške razglednice, vedno nove, fini notezi, poezije, albumi.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
Fina galanterija.
- 18 -
z vsemi pripomočki iluzije. V Berlinu je bil njen učinek tako mogočen, da se kritika v razlaganju njene igre ni mogla izčrpati in da je mnogo igralcev deloma hote, deloma nehote zašlo v posnemanje, ki je povzročilo najbolj čudne zablode, kajti zadnje in najvišje pri nji je vendarle osebnost, ki si je ne more dati nihče. Pri g. Duše priklene predvsem okolnost, da lahko opazuješ pri njej od prizora do prizora, kako se delo pisatelja v govoru, igri in mimiki organsko nadaljuje; kako se nahaja njena fantazija v neprestani vibraciji, da izpolni tukaj vrzel, tam zopet ojači prešibek prehod; kako vzklije povsod z eno besedo cvetoče življenje, na kar dramatik morda niti mislil ni. S svojimi umotvori prinaša v igre, v katerih nastopa, tako samostojen duhovit in duševen element, da si je v modernem igralskem življu priborila čisto osamljeno stališče. Kako malo je dunajska in berlinska kritika v hvali te umetnice pretiravala, je razvidno iz tega, da je nastopala v vseh stolicah Evrope kljub različnosti občinstva in vlog z enako velikim uspehom. Celo v Parizu je ostavila vtis, ki se je po svoji prepričevalni resničnosti in globokoumnosti prospešno razlikoval od manirirane igre Sare Bernhardt. Isti uspeh jo je spremljal tudi pri gostovanjih v Ameriki.
Gospa Duše je tudi v življenju ena najbolj nenavadnih osebnosti. Odvisna od nepreračunljivih razpoloženj, tankočutna in brezobzirna hkrati, sovražnica vsake družabnosti, in po večtedenskem gostovanju prežeta z neodoljivim hrepenenjem po miru izgine večkrat kar sredi sezone, in se pojavi nenadoma na drugem mestu, kjer zopet nastopi s svojo družbo. Gabrielle d’Annunzio je svoje prijateljsko razmerje do umetnice opisal v romanu «Fuoco» (Ogenj).
A. Winds (iz «Der Schauspieler»): «Pojav Duše je učinkoval kakor fenomen. Prav za prav je bila Duše tista, ki je vtisnila tako zvani moderni igralski umetnosti znak in pečat. V raznolikosti svojih sredstev izredno subtilna, je stremela ne toliko za izvajanjem pre-tvarjalnih umetnosti, kakor pa za kolikor mogoče jasnim podajanjem duševnih občutkov. Duše, sicer v vseh vlogah precej enaka, je podajala vsako osebo, ki jo je predstavljala, skoro prosojno, zasledoval si lahko najbolj skrite zgibe čuvstvenosti prav do njihovega postanka. Omejila je gestikulacijo posebno na igro rok, ki pa je imela v svoji mnogoterosti najzgovornejšo izrazitost, razgalila je igralsko umetni st vseh teatralnih sredstev, pokazala v zrcalu svojih obrazov vse pre-membe in notranje dogodke, ki so bili sicer predočeni le z mnogo
Priporočamo vsem rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten pridatek za kavo
- 19
večjim naporom igralskih zmožnosti. — V umetnosti Duše je nekaj bolnega, trudnega, dekadentnega; kar je bilo v njeni igri plastično in slikovito, je postalo v posnemanju plehko in brezbarvno; na polju igralske umetnosti je služila struji, ki se je na literarnem polju raz-rastla v preciozno estetstvo, ki je literarno in igralsko obljudilo po-zornico s sencami, kjer smo bili vajeni prej postav iz mesa in krvi. To je bil hrbet medalje. Tudi se je kretala Duše v malem številu vlog, razen v Locandieri je bleščala zlasti v Dami s kamelijami; v obeh vlogah je dvignila smrtne prizore do neposnemljive višine; umirala je, ne morda po načinu tovariša Zacconija, ki je igral take dogodke s strahotno resničnostjo medicinske študije, temveč z zavzetimi očmi raffaelske Madonne.»
Nekaj značilnih stavkov iz pisma E. Duše prijatelju (priobčenih v «N. Fr. Presse»): «Trudna sem; ne umetnosti, pač pa gledališča. Kulis, ramp, kolegov, ravnateljev, tajnikov, režiserjev, vse te drhali prav do gledaliških delavcev in razsvetljačev, sem sita že do grla. Jaz hočem biti svobodna, znebiti se hočem te navlake in zlomiti verige, ki me suženjsko vežejo z odrom. To ni nobeno življenje, to je pekel na zemlji. Zagnusi se mi v dušo, če se spomnim vseh onih, ki so pred mano medleli v tej teatrski bedi. Umetniki obojega spola, ki sem jih spoznala v poklicu, so bili po večini lopovi in kanalje. Kakor hitro se iztrgam temu peklu, se ne dam vezati nikoli več. In to izjavljam jaz, ki me imenujejo kraljico pozornice, največjo umetnico stoletja! Kakšen zasmeh! Moje kraljestvo je hotelska soba. Najhujše pa je, da se pri tem staram in da sveti ogenj v meni ugaša. Strmim v Nič in, kar vem in znam, ni nič. Šla bom v Ameriko. To bo nedvomno moje zadnje potovanje.»
Salon za da m e in gospode
EMIL NAVINŠEK
šef vlasuljar slov. opere in d	m e v	ni
Izposojevalnica gled«li»U:il~i lasulj in potrebščin
V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“
Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5
- 20 —
j Pisarniške potrebščine pisarniški papir
in trgovske knjige priporoča papirnica
j IVAN BONAČ v Ljubljani, Šelenburgova ul.
Kavarna, slaščičarna in pekarna
I	JAKOB ZALAZN
Ljubljana, Stari trg št. 21
TRGOVSKA BANKA, D* D.
CiJCIBEiJFlMrt, ŠEELEERBORGOVFS UL. B
IZVRŠUJE VSE 8SSNČNI THIKNSAKCD^C NHJKIil LRMTMEJE
„ Orient" , družba z o. z., Ljubljana
Tovarna oljnatih barv, steklarskega kleja, lakov in firneža — Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin
SREČKO POVŠE
uglaševalec klavirjev v operi in pri privatnih strankah
Ljubljana, Tržaška cesta 43
Modna krojačnica za gospode in dame
J. Sušnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
U mednarodna transportna in komisijska družba z o. z. Ljubljana, Dunajska oesta štev. 31 — Maribor, Rakek, Jesenice
Naslov za brzojavke: rAdrijaaped1* — Tekoči r»čnni: Zadružnagoapodartika banka — Internibnnuki telefon it. 721 Mednarodni transporti — Prevoz vsakovrstne robe — Vskladlščanje robe — Komisija — Carinsko posredništvo — Transportno osiguranje — Zbirni promet na vse strani — Prekomorski transporti — Zastopništva in zve/e v vseh večjih trgovskih oentrih tuzemstva In inozemstva
Založna knjigarna
Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. Ib
♦ /AEiTNI.TR^^
MODNA+ TCCrCVI NA + ZA+DAMHN*C;C5PCI)f +
Urejuje Fran Lipah — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
Cena 4 Din.