[S T t V. >8. V LJUBLJANI. DNE 20. SEPTEMBRA 1933 L t 1 U 4Ö. Cen« '8 Din za celo leto. Zs Inozemstvo 60 Din. Posamezna ätevilka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja Mjko sredo. Spisi in dopisi oaj sa pošiljajo Uredništvu »Domoljubu«; naročnina, reklamacije in inserati UpravniStvn »Domoljuba« v Ljubljani. Telefon uredniitva: 2949 Telsfon uprava: 2992 V novo prosvetno seiono Pod navedenim naslovom priobčuje zadnji »Koroški Slovenec« pomemben članek, ki velja tudi za naše razmere in ga zato ponati-»kujemo. Sestavek se glasi: Jesen trka na vrata. Z zadovoljstvom se obračamo po uspehih vigrednega in poletnega delu na naših kmetijah in si govorimo: naše delo jo bilo blagoslovljeno z obilnim sadom, mati-zemlja nam je ostala zvesta in je naš trud ir, znoj bogato obdarila. Dala nam je dovolj našega vsakdanjega kruha kot mali «velikodušno odpuščajoč vso našo nevoljo in nezve-»tobo. Jesen trka na vrata in napoveduje priče-fek naše prosvetne sezone, pričetek novega razmaha uaših mladih vrst. Treba nam bo sedaj vzeti v roke drug plug, brano in motiko in obdelovati našo prosvetno njivo, da bo vzklilo klasje tudi na tej njivi ter rodilo obilo hrane našim mladim srcent in dušam. »Duhovno in duševno razgibana mladina e tudi zanaprej prvi cilj našega prosvetnega delovanja«, govori uvodna okrožnica osrednjega prosvetnega odbora v letošnjo prosvetno sezono. »Nikakor pa nočemo pri tern zanemarjati tudi strokovno-izobraževalnega dela ?, Jravi okrožnica naprej in omenja potrebo skr->i za jezikovno, pevsko, gospodarsko in gospodinjsko izobrazbo. Tako vstaja slika današnjega našega prometnega stanja in smernice nadaljnjega naše-ia prosvetnega razvoja. V prvo hočemo razgibanih fantovskih in dekliških vrst, močne stanovske zavesti, mladih src in polnih duš. Da Vedno večje je zanimanje za volitve. Po-wod se jih bodo ljudje udeležili. Povsod že jjivahno razpravljajo o možeh, kateriai bi mogli flati svoje zaupanie. Marsikje so že sestavili kandidatne liste. Opozoriti vas hočemo na ne-«"crevažne stvari, ki jih ne smete prezreti. -, Volivni imeniki so podlago za volitve. Kdor 111.vpisan v imenik, nuna pravjce voliti. Zato "aj vsakdo stopi pogledat v občinsko pisarno, 'P.je vpisan v imenik. Ako ni, se še da lahko !I"sat]. Iz vprašanj in odgovorov, ki jih orinammo „„ drugem mestu, boste videli, kako ie L,- .a "opraviti reklamacijo za vpis v imenik. "Ujiio potrebno je tudi, da vobvne imenike Popišete. Zelo važna je sestava kandidatnih list. Tu ?,®Ka,<"n° ' 8'avne predpise, po katerih se ie „ 'ofilo ravnati, ako hočete, da bo lista Pravilno sestavljena bodo fantje kot mladi hrasti rastli v mogočno drevo lastne osebnosti in da bodo naša dekleta kot rože na vrtu razvijale vso lepoto svojega deklištva. Najprej hočemo celih fantov in deklet, iz katerih oči bo sijala vsa sila našega narodnega zdravja. Zato hočemo v letošnji sezoni predvsem poglobiti in utrditi stanovsko zavest, poglobiti in utrditi v prvi vrsti po najtesnejši vezi z naiim verskim življenjem, da l>o iz božjega življenja pognala zdrava korenina in se razvijala v zdravo rastlino. Zato hočemo v letošnji prosvetni sezoni podvojiti svojo težnjo po fantovskih in dekliških sestankih, po dobrem stanovskem gibanju. Najprej hooemo pravih fantov in deklet od farei Močna mladinska stanovska zavest sama teži po vsestranski, splošni izpopolnitvi. Koder so naše mladinske vrste že razgibane, same si tam udinjajo pesem in knjigo in igro, sauie čutijo skrivnostno vez nted seboj iu božjo naravo okoli sebe. Kodfcr že živi zdravo fantovsko in dekliško življenje, ni treba nikakega posebnega poudarjanja discipline pri igralnih ali pevskih vajah, ni treba nikakega posebnega opozarjanja na lepo knjigo in dober list. In koder že živi naša pesem, se vprizarja naša igra in se posega po naši knjigi, tarn je zemlja dobra, fn rodovitna in pričakuje le dobrih oračev in sejalcev. Naša skupna želja je, da vzklije zdravo prosvetno življenje na vsej naši prostrani, rodovitni njivi od Brda do Pliberka. In to bodi n"ša prva in poglavitna skrb v novi prosvetni sezoni. Iz vseh krajev prihajajo porodila, da nekateri na vse mogoče načine razlagajo, kako je sestaviti kandidatne liste in kdo naj liste sestavlja. Ponekod se zahteva sklicanje občinskega odbora, ki naj bi sestavil listo: Ponovili bomo vse, kar določa zakon in ured- Ktdn gre « «vtrovanit. ootim adtno it dom«» sIomdjW VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LJubljani, nasproti glavnega kolodvora tararuje: poiar, vloin, nezgode, lamstvo,steklo, avtomobile, zvonove, življenje na vse možne načine in posmrtninako zavarovanje .Karitas. Pojasnila dajejo zastopniki, ki so v vsaki fari, ali glavna pisarna v Ljubljani. Miklošičeva cesta 91. 19 ba glede sestave kandidatnih list. Samo to drli kar predpisuje zakon, vse drugo so prazne fraza. Kdo sestavi kandidatno listo? Kandidatno listo sestavijo po svobodni volji volivci v občini. Samo volivci ia nikdo drugi, tudi ne ofcfcinek. odbor. Koliko kandidatnih Hat une biti v občini? V občini sme bili toliko kandidatnih list, kolikor jik hočejo volivci. Kako mora biti sestavljena kandidatna lieta? Lista mora biti sestavljena natančno po predpUib. Zato naj se uporabljajo tiskani formularci. (Doba se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.) Posebno je paziti: 1. na prvo stran kandidatne liste se napiiejc po vrsti kandidati in namestniki in sicer točno tako, kakor »o vpisani v volivnem imeniku. Na primer: nekdo je posestnik in mizar; v volivnem imeniku je vpisan samo kot mizar. Tudi na kandidatni listi se mora poklic označiti »mizar« in ne tudi posestnik; 2. najprej se napiše rodbinsko ime in potem k rat no ime. Na primer: Novak Franc, ne Franc Novak; 3. imena kandidatov in namestnikov na kandidatni Usti sme napisati kdorkoli, tudi s strojem. Kandidat in namestnik se na kandidatni tisti ne podpišeta, ampak samo na posebni izjavi; « 4. predstavniki kandidatne liste se vpijejo (lahko tudi s strojem) z rodbinskim in kratnim imenom. Za vsako volišče mora biti predstavnik in namestnik. Predstavniki liste, to so zastopniki liste pri volivnem odboru, morajo biti označeni na kandidatni listi, ker bi sicer ne smeK prisostvovati glasovanju. Predstavnik liste ie lahko kandidat ali kak drug volivec, ki je vpisan v volivnem imenika. Predstavniki se ne podpišejo nikjer. 5. Za »Predstavniki liste« in pred »Predlagatelji« se vpiše kraj in datum, ki je na kandidatnih listah pomotoma izostal. 6. Predlagatelji se morajo lastnoročno podpisati v rubriki za predlagatelje. Predlagatelji ne smejo biti kandidatje ali namestniki, morajo p« biti volivci, vpisani v volivnem imeniku. Podpia predlagatelja je zopet: najprej rodbinsko ime, krstno ime in bivališče. Predlagateljev mora biti v občinah do 1000 prebivalcev 20, od 1000 do 4000 prebivalcev 40 in nad 4000 prebivalcev v občini mora biti 60 predlagateljev. Število predlagateljev je omejeno navzdol, to se pravi: manj jih ne sme bili, več pa jih je labko; število predlagateljev je odvisno od števila prebivalcev po zadnjem ljudskem štetju, ne od števil» odbornikov ali volivcev. Vsak volivec sme kot predlagatelj podpisati, oziroma predlagati samo eno kandidatno listo. Koliko odbornikov volimo7 V bčinah pod 3000 prebivalcev volimo odbornikov 18 in pra» toliko namestnikov; v občinah od 3000 do 5000 24 odbornikov in prav toliko namestnikov; od 5000 do 8000 prebivalcev 30 odbornikov in 30 nauestnikov, nad 8000 prebivalcev 36 odbornikov m 36 namestnikov. Kdaf Je treba violiti kandidatno UstoT Kandidatno listo vložimo takolfr ko mine reklamacijska doba, to je po 27. septembru. Vložena mora biti pa najkasneje oseip dni pred volitvami, to je najpozneje do 6. oktobra. Boljše pa jo Jc vloiiti čim-urei, da se lahko vloii nova lista, če M prvo to- V Občinske volitve se bližaio Mite zaradi kakšnih napak ali nepravilnosti u- vmilo. Kim sax k—#iffr-"ì Kandidirati »me vsak volivec, ki je vpisan v volivni imenik in ie oMaa ter katerega kandidatur» ae nasprotne določilom roKraafa zakona. KM ae M kaadMataa Vaiti Kandidatno litio r.raeU dva izmed predlagateljev na sodi?če v potrditev. Predlagatelja Uročita listo sodišču in •e napravi o tem zapisnik. O vloženi tisti se izda potrdilo. Priloge list*. S kandidatno listo morata predlagatelja predložiti sodišču pismene izjave vsakega kandidata in vsakega namestnika, v katerih se kandidat ali namestnik izjavi, da «prejme kandidaturo. Tudi za te izjave so predpisani posebni formular^ (dobe se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubl ana) in naj kandidati in namestniki lastnoročno podpišejo vsak po eno izfavo (podpis: najprej priimek, potem krstno imet). Koliko izvodov kandidatne list« f treba predložiti? Kandidatno listo predata dva predlagatelja sodišču v dveh izvirnih izvodih, to se pravi v dveh izvodih. Ca katerih so predlagatelji lastnoročno (pravilno!) podpisani Poleg tega pa je treba sodišču izročiti Se eno kandidatno listo za vsako volišče v občini. Na tej prepisani Krti ie predlagatelj ae pišejo, asnpak samo kandidati, namestniki in predttavnik ter namestnik za dotttao volišče. Potrditev ali zavrmter fate. Sodišče listo pregleda, če jc sestavljena tako, kakor je predpisano. Če je lista sestavljena točno po predpisih, jo sodišče potrdi. Če pa lieta ni pravilno sestavljena. jo sodišče zavrne. Sodišče mora listo potrditi ali zavrniti v teku 48 ur, zato je najbolje, da predlagatelja, ki sta listo predložila sodišču, po 48 urah zahtevata pri sodišču rešitev. Če je sodišče listo za-. rniio, bo povedalo raz- | loge zavrnitve in je treba pravočasno vložiti novo i listo. j Odločba sodišča o zavrnitvi ic potrditvi je končna in je vsaka pritožba nemogoča. Če je še čas. se vloži v slučaju zavrnitve nova lista. Vse tiskovine, kakor tudi vse zakone, ki se nanašajo na volitve, morete Impili v »Jugoslovanski knjigam,, v Ljubljani. Vprašanja in odgovori Prepisovanje volilnih iuwaikov. F. S. J. Hoteli ste prepisati vol i v ne imuike. Službujoči uradnik «Vam je sicer dal na razpolago volivne imenike, ni Vam pa dal na razpolago prostora, niti mize, Irjer bi imenike prepirali in je zahteval od Vas, da prinesete mizo in »tole s seboj. Vprašate, če ima uradnik pravico zahtevati take stvari od Vas. Po zakonu i ma le pravico v uradnih prostorih prepisati volivoe imenike. V uradnih prostorih mora biti vsakemu na razpolago primeren prostor za prepisovanj«. Papir in svinčnik pa prinesite s seboj. Svetujemo Vam, da ddtičnega uradnika naznanite takoj njegovemu starešini, ki ga bo poučil, da zakon ne pozna nobenih šikan. Zahtevajte odločno, da se Vam omogoči prepis. Reklamacije. A. C. D l)o kedaj se smejo zahtevati popravki volivnega imenika? Rok z» reklamacije bo zelo kratek. Na občini morate pogledali razglas, da so volivni imeniki razgrnjeni. Baje je rok za reklamacije do sobote 23. septembra. Zato je najbolje, da zahtevate popravke imenikov takoj. Za združene občine je imenik razgrnjen v občinskem uradu organizujoče občine, razglašeno pa je to v vseh pridruženih občinah. Sorodstvo ia kandidatura. J. M. L. V vaši občini je več sorodnikov, od katerih bi nekateri radi kandidirati. — Vprašate, kaj določa zakon v tem oziru. Zakou določa v tem oziru, da ne morejo biti odborniki tisti, ki so z županom ali s člani uprave v krvnem sorodstvu do vštetega četrtega kolena ali v svaStvu do vštetega drugega kolena. Ker se pri postavljanju kandidatne listo še ne ve, kdo bo župan in kateri odborniki bodo v upravi, ker se torej ne ve, katera lista bo zmagala, lahko po besedilu zakona kandidirajo tudi sorodniki, samo odborniki ne morejo biti, fe so z županam ali s člani uprave v sorodstvu. Zato je po našem mnenju najboljše, da sploh ue kandidirajo sorodniki, ki bi kasneje ne mogli vršiti odborniške službe. Ne morejo torej biti v odboru v primeru, če je eden od teh župan ali v upravi: oče in sin, brata, bratranca, stric in nečak, avaka, tast in zet; b. pr. lahko sla v odboru dva brata ali dva svaka itd., ce od teh ni nobeden župan ali v upravi, fe pa je eden od teh župan ali v upravi, pa drugi ne more bili občinski odbornik. Zakupnik Inra in kandidatura. .1. M. I,. Vpra RAZGLED PO SVETU Ali je to res mogoče? Časopisje poroča, da je upravitelj goriške nadškofi je Sirotti pričel izvajati vedno hujši pritisk na naše duhovništvo. Grozi jim s pretek turnimi oblastmi, z italijanskimi župani, postavljenimi po slovenskih občinah, z lokalnimi oblastmi, s krajevnimi organizacijami in tajništvi fašistične stranke. Da bi izvajal že hujši pritisk in onemogočil vsako delovanje duhovščine v materinem jeziku med slovenskimi verniki svojih župnij, je pred kratkim poklical v dorico 70 slovenskih duhovnikov. Že predhodno je povabil na ta sestanek v Gorico videmskega nadškofa Nogaro, ki ima pod seboj beneške Slovence. Ko so se sestali poklicani slovenski duhovniki, je Si rotti zahteval od njih ob asistenci videmskega nadškofa, naj se odrečejo vsakega poučevanja in delovanja med svojimi verniki v slovenskem jeziku ter naj obenem obljubijo to s prisego pred nadškofom. Slo- venska duhovščina se je seveda teinu prltiaku odločno uprla in je takoj odklonila vsako obljubo in prisego, ki bi bila v nasprotju s ka-uoničnim pravom Obenem so vsi slovenski duhovniki sestavili spomenico in jo poslali papežu. V tej spomenici naštevajo trpljenje slovenskih vernikov zarad' pritiska, ki se vrsi nad duhovščino, in težke posledice, ki bi nastale zaradi tega med slovenskimi verniki v Julijski Krajini. Obenem prosijo papeža, uaj končno uredi vprašanje goriške nadškofijske stolnice. Omenjeni nastop nadškofijskega upravj. telja Sirottija in videmskega nadškofa Novara je zelo hudo vplival na slovenske vernike, katerim je v težkem preganjanju od strani italijanskih faSističnih oblasti ostala edino oua uteha in tolaiba, ki jo jim daje slovenska duhovščina v cerkvi. Težke čase imajo naši bratje, ki so ostali onstran meje! Vaina spomenica Veliko pozornost na katoliškem kongresu na Dunaju je vzbudila ludi spomenica o verskem zatiranju nemških in slovanskih katoličanov v Italiji. Spomenica se obrača z nujno prošnjo na kardinale, nadškofe, škofe, duhovnike in katoličane vseh narodov, naj molijo za zatirane nemške in jugoslovanske katoliške brala y Italiji in naj store vse, kar je v njihovi moči, da »e njihova usoda olajša in da se zaščitijo Nemci in Jugoslovani v Italiji na enak način, kakor so zaščitene narodne manjšine v Nemčiji po konkordatu sv. stoike z nemško državo, v katerem je izrečno prizna- na pravica neueniških narodov v rajhu, da se poučujejo v verskih resnicah v niaterneui jeziku in da se mora ta jezik v cerkvenem bogoslužju brezpogojno obraniti in negovati. Onim, ,ki dovoljujejo ali molče trpijo, da se lieitalijanski katoličani raznarodujejo potom verouka, je treba to odločno in brezpogojno prepovedati. Ako se katoliška načela glede vere in verskega pouka ter vzgoje v inater-nein jeziku ne bodo spoštovala, potem je zaman vsako delo na obnovi krščanske Evrope in na zgradbi resnično krščanskega občestv» narodov. Katoliška cerkev s O katoliških časnikih je zopet te dui «pregovoril sv. Oče, ko je sprejel časnikarje. Dejal je: Dober časnik je orodje za pouk in orožje za obrambo resnice in pravice. Katoliška Cerkev danes brez katoliških časnikov ne more prospevati. S časniki napadajo sovražniki vero in Cerkev, s časniki se mora vršiti obramba. Delo katoliškega časnikarja je pravo apostolsko delo, njegova sjužba je rprav viteška služba, posvečena razširjenju in obrambi tiste resnice, ki je prišla iz nebes in ki je v njej zajamčena svoboda posameznikov in držav. s Razno. V Ameriki je bil te dni sprejet Vezanje kandidatnih list je nemogoče. (J C. v L.) V občinski odbor hočete spraviti najboljše'može, dobre gospodarje. Mislite, da boste najlažje dovetela'0' ^ dVe IÌSlÌ' kÌ ^ 1>0tem nledsebo! Vezanje list po zakonu o občinskih volitvah je nedopustno. Vložite samo eno listo . Nepotrjena lista. (Isti.) Kakor ie zgoraj omenjeno, sodišče listo potrdi ali jo zavrne. Ce sodišče listo zavrne, sestavite drugo in pazite, da ue boste tudi v drugi napravili napak. Da Vam bo za slučaj zavrnitve liste mogoče sestavili novo, vložite čim-doba ,':S,0• ,akoi ko mine reklamacijska Kdaj vložiti kandidatne liste? (Isti.) Kandidatno listo po zakonu lahko vložite takoj, vendar pa niste sigurni, če ne bo kdo izmed kandidatov ali pred-Icgateljev izreklamiraii iz volivnega imenika. Zato je treba počakati, da mine reklamacijska doba Nosilec na dveh listah. " w>do na listi po zakonu določeni podpisi, morate isto nositi okrog volivcev, ali pa volivce povabi" k sebi, da listo podpišejo. Brinetke pozor! Vendar enkrat odgovor no vpra-ianjei Kako negujem ko s to-njeve lase? Idealni odgovor: Če ti redno umivate lose z novim 8 r u n e t a f I o r Shompoonom. Učinkuje naravno in edinstveno ta-radi hequila, ki ga imo v sebi. Kostanjasta barva, temni ton sto s tem neverjetno poudarjena, los-je dobe krasen blesk in čudovit lesk. Nenavadno ìepo- se kodrajo. sode ' ie Ve" barvfl- I.IDA .>? P K C I A I S H AM PO O BRUNETAFLOR .„„io katoličani tri katoliške mesečnike in katoliški teaii.k >Ni|K.n katorikku Shin-?" ki se tiska v 12,000 izvodih. Ce upo- ätftva'nio, ie na JaPm,Bkem samo 100 000 katoličanov, je število naročnikov na" imenovani tednik prav zadovoljivo. — V Leopold-vilteu v belgijskem Kongu je bil nedavno prvi evharistični kongres, kateremu je prisostvovalo poH' Evropejcev tudi 16.000 katoliških zamorcev. — Na Dunaju se vračajo mnogi v katoliško cerkev. V šestih tednih je zopet sprejelo katoliško vero nad 2000 Dunajčanov. Italija s Razno. Italijanska vlada je prestavila sodež arniadnega zbora v Bolcan, da ima v primeru hitlerjevskih nemirov v Avstriji takoj na meji dovolj vojaštva. — V očitnem nasprotju z dogovorom s sv. stolieo je sedaj italijanska civilna oblast prepovedala rabo slovenskega je/ika v vsem področju videmske prefekture. Duhovščina torej ne sme med beneškimi Slovenci, kakor je to navada, odkar tu prebiva slovenski rod, več pridigati v slovenske in jeziku, niti brati pri sveti maši evangelija v slovenskem jeziku, niti imeti v cerkvi krščanskega nauka v jeziku prebivalstva. Dovdjuje se začasno samo čisto kratek posnetek krščftliskega nauka v slovenskem jeziku za stare ljudi. Sramota! — Ko je bila birma v Zagorju na Pirhi, je imela podati «kotu Fogarju šopek rož s pozdravnimi besedami majhna deklica, kakor je to že star običaj Pol ure pred sprejemom pa je občinski načelnik izdal ukaz da otroci ne smejo izgovoriti nobene slovenske besede. Zato je pozdravil škofa le domači župnik, a deklica je z nemim poklonom izrečila šopek škofu. — Ali niso današnji fašistični mogočnjaki še "ikdar premišljali, kako bo po takih krivicah z njihovimi rojaki, ako se kolo časa zasuče? s To in ono. Na pet let ječe je bil obsojen v Berlinu neki 54 letni mož, kor se je ne-ugodno izrazil o hitlerjevskem kongresu v Niirnbergu. — Francoski veleposlanik v Berlinu je protestiral pri nemški vladi, ker je Hitler izročil na znanem nilrnberškem shodu KSlnsl enm napadalnemu oddelku zastavo z napisom: Strassburg. To mesto spada namreč pod Francijo. — Vsako prvo nedeljo v mesecu bodo smeli imeti v Nemčiji povsod le : ono jed pri obedu, ki ne bo smela veljati za ! osebo več kot 50 fenigov (okrog 7 Din). Po-• sehne komisije bodo pregledovale stanovanja, Se se ta odredba izvaja. Prihranjen denar se mora oddati za zimsko pomožno akcijo. Avstrija s Drobiž. Dollfuss je ob priliki katoliškega shoda na Dunaju izjavil, da je avstrijska vlada proti obnovi parlamentarizma ter za katoliško državo na stanovskih temeljih in Pod mogočnim vodstvom. — 12 habsburških nadvojvod se je udeležilo katoliških svečanosti na Dunaju. — Na dunajski evharistični kongres je doijlo nad 4 iisoč gradiščanskih Hrvatov, ki so v svojih lepih narodnih nošah »oli splošno občudovanje. — Množe se dezerterstva avstrijskih oficirjev in vojakov v Nemalo, kjer oficirje sprejemajo v istem činu v nemško vojsko. 3 Par novic ii Korotana. Redek slučaj so ™«h pred kratkim na Krčanjah. Poročiti bi se "nel Lojze Zvitter z Rude z Marijo Čemer pd. Modrejevo. Nekaj dni pred poroko sta obiskovala svoje sorodnike na Krèaujah, pri pd. Kosu pa je postalo ženinu naenkrat slabo, komaj je še prišel na nevestin dom k Modrejii. Tam se je vlegel in domači so takoj poslali po zdravnika v Grebinj. Tega ni bilo doma. O polnoči je ženin umrl. V nedeljo, ko j bi šs imela vršiti poroka, smo ga pokopali. ! Poročena sta bila na grobu. Ženina na grobu je zastopal nevestin brat pd. Modre. — Dne 8. septembra se je preselil v južno Ameriko bivški avstrijski poljedelski minister Thaler s 70 tirolskimi družinami. I Ukraiina s Slavni ukrajinski profesor oslepel. Na zborovanju profesorjev zgodovine v poljski Varšavi, na katerem so sodelovali učenjaki vsega sveta, so javili boljševiški profesorji, da slavni ukrajinski profesor Gruševski ne ; more priti, ker je oslepel. Tudi tega moža so ! boljševiki djali v zapor, odvedli iz Kijeva v Moskvo, kjer slavni zgodovinar gladuje. Od gladu in slabega zraka v vlažnem zaporu je profesor Gruševski zgubil vid. Gruševski je napisal veliko zgodovino ruskih Ukrajincev in je izšlo . doslej deset velikih knjig tega znamenitega dela. Amerika s Tudi ameriškemu šolstvu trda prede. Po zadnjih poročilih ameriških šolskih oblasti je gospodarska kriza strahovito prizadela tamkajšnje javno šolstvo. Devet in pol milijona otrok ne dobiva več zadostnega pouka. Na zapadu in jugu so zaprli mnogoštevilne šole. V departementu Alabama so odpustili toliko učiteljstva, da je 100.000 otrok brez pouku. Po mnogih šolah so število učnih ur znižali , ali pa šolsko leto skrajšali. V departementih Chicago in Detroit so učiteljem, ki že dolgo I niso prejeli plač, prejemke znova znižali za 14 do 32 odstotkov. Seveda je treba upoštevati, da znašajo državni in krajevni izdatki za javno šolstvo v Združenih državah ogromno vsoto 14 bilijonov, torej četrtino celokupnih javnih izdatkov. V tej vsoti pa niso vpošteti stroški za zasebno, torej za katoliško šolstvo. In'kar je posebno značilno: katoliško šolstvo navzlic krizi izvrstno uspeva. Požrtvovalnost ameriških katolikov za dobro šolo ne pozna nobenih meja. Drobne novice Decimalni sistem za mere in uteže uvede s 1. januarjem 1934 Turčija. Novo špansko vlado je sestavil Lerroux, in sicer brez sodelovanja socialistov. 5000 let staro pšenico so našli te dni v nekem indijskem grobu. Prvo dopisnico iz aluminija so odposlali te dni iz Birminghama na Angleškem. Notranje posojilo v znesku 300 milijonov šilingov razpiše na jesen avstrijska vlada. 30 bojnih ladij je naročila brazilska vlada na Japonskem. Plačala jih bo s — kavo. Okoli pol milijona ljudi živi od zločinstva v Ameriki. Če čebele vas napadejo Nenavaden napad je doživela te dni neka vas pri Tyrnavi na Češkoslovaškem. Neki ko-čijaž je vozil s parom konj proti vasi, ko je navtdil na vprego roj čebel iz panjev nekega gozdarja; roju so sledili še drugi roji. Konja sta se spustila v divji beg, čebele so sledile vozu do vii.-i, kjer so se vrgle na vse, kar je bilo v vasi živega. Niti eno bitje v vasi ni ostalo neopikano. Kmetje so naposled zažgali slamnate kupe po ulicah in s sodelovanjem vaške brizgalnice so neprijetne muhe pregnali. Dogodek je zahteval tudi človeško življenje. Splašena konja sta voznika zadela tako nesrečno, da je pozneje umrl iMMUUiflft» -"■>■ K4J JE NWEGA Vo^tve * Debraio zbornico ' — ----- '—— « mm a Cttn '4 ■ w(ptvM K.-. - ^ i^ajiBfcj« ^ r.i.wwv:*— .n . «. ■ : .-,-cr^t u c- m : KÌMBÌMI : •tò^. lì ^31«avti ■ :ifKH4p»(i SR»«.- v-wWKt WMA ti» * J» »WtT .un» .« !«MkllMM 11- ---------«A. •••• ;w« » •K* ««k.* ^.i. »»»t .««4Kc, UIC -fc«u i K, • >». ' i SC. a* Uttr \juir-. aaM MJff «MAH»!. ««■»ivtur i vati A»-.. t st m^ausi^ J-iJMv „lit>.ül .ai, -U»u ìttttq: ': ' i»..... • i«* uMW «f '«du«« »rs«- ,. ■ jcu . >.-ar» « asewssr wm» «itw .«a* •>... .. whf """" j»»«"i . ■ ' lUMii.. ji&Kimx- aC •• .«HMMUüt: JC itwnü 'S«-".-: ;SW»»4j»- -ew»ü» -r "jua-. • USHBEB. • JOt-«ajo«*. «n ' tfcs* :iNMM :.a..awt «. -ae iwiotr» i-i s», ., o=a 14 .. aitits»« i iscmb« >« TL' ' » "ilt iiz»ca»c««a» *.•:,;•«*■ ..kmmm. '•Siva» . -.i!« :stv-t .Jtiuai» £» ■='.tt»t<.'> gglilli -.iaBtSiSSSaP S MWHf • AM«« vr»-fa». ' -—mm. .•iewasa", - i. >. .;•*. tri . -.sart,* ixüdxr .sfcnr. 'T nmaar jjoe» 'an ^ »romwfl» :TETt-vrrnrrn**^t claiBBf-.i ^ 'i- ta ro rÜK ,: r zs >in£a«o »w»^ ne "lk -.rabat e zxmv ^ -imiwi rreet rriaau. i t u xj» «lšče- V» riame. vaaa a T -vrx» x. «m» -iaic- : V1 11 X \ t? f ? B F. •nmm* wm.», sjwr> ■ r«r» "vsjr 15 ' uÈmammh Jünuit» •tei» -te ■ 1-- , - . -t ■ T" . ..... tMuj: -itu.i .■ . . . ttuiÄ. J-^CC^Jtt. .. a >««»- »i« '•* «Cr vi..';» a»«1 I»*. . a»,. ..oifkjnü; » ■ »a«»- PH- :uki>H«MK uujat • .»- . Iä. . r» ^awi . »u -ti ■ '.-V, il ■ J-A»«««.- -. .-iui i-ct» *jt*r - an.. •■Ut -■'«< ' .«t« -t ''»HU» trn» i^mm» sa. ••.«.•^ÖM .— .ia.',, JUtiMaB-.-iaLCVTTBi.. ■"CRf«l h • -m . «gv^sai i .uCttnu» - .rnawini ;•■«« r-ca® as Awwnm '«i» ...UM i .tui rraasa -:i£nM», .v. . «ÜMSMIT) . •awiaMMtm .-Mtaj- .n«B3« -jrsnwta, -im ut«- um: .ix, 'S4tj«t«*jc inau*atir ■ ; . i ^ - -> .>MI«««» ; ! ItMUlSCr ..IOC. aofcrtun svmal mtwim- *«<•« -raiSM fi 'iwiwrmmi i »Hj.. L^.ifuiiBt., insu ' .T 'm Z "---glWWTTP. ic' ..a«*» '-iHiiii ìb» •« -aasans : mmsai a, ri v^a ^-«aa .ar ratini. ..v-ji iiamcf»:. "jta. i» «H -ri .. 'ita i- .-ssncoaGT —» isas- ;a«acTxia Jtx >tSt .- : - uso;'.- .3». 4- um. -e "iitBiu . -«ki -ìaccs. a e iiwwr .. :JM)Z33a. .1 .. aoeüat ■ -£■« K ii«m. ia» erat .3. ; »stum. juì-m -iaosu . non •- :«>. ne. ■»ri rr > :meixe. a sca .;»)««, --m» . waun.i. -,ii»ai.- . -is» au .'d i«, n .' .mlì ♦ rmtMta« oa^wk. _ mccsu. ,, inn-a .m "«» » . r,fsi i .--ter. J.ra» tr -r -isc; se '. sočasne . '.Taa «st. • .-. rr«M •a». - Juri io m n« ira ü7 *> Dtac •. »> s ut. r» se bob ai _-gračaf»T. tmm .Tsuac. « -tarai ai ra I -J« -"»»*» te» * ■ - 'vw«vmujnhc v .j^ttt ... -^«».i», A^m 'K « « ' "" «vi j. -»«e» •uttue*' »*>= ■' . .««M» •• --me -»-n^mmt ■ !»J.«»«f .SIMBN. i-iwi-'fc.v » '««I«!. --««H».» i'«w<> w «mw immi * - ..s. ... «... : )V«iant|it. t««. 1;. irwfjji. citofc» r IH luti {» 'imj-—■ «m^ *-t » T'J«1»F «nr" <-«HU, ' -um - —et >» luipt - ' Ma i«. WKI \ H« ■ Sterra- «Mw.-iina ' : • i» -1 f»rv» '"-«HM» '«««'. »-"**• s» rab -»m ■ a» -i-siwt- ' w*. irrrr •trm- ti "«Biet ■W! v »-». mataattsi ?«i ■« ; nr ras -mrerna. >•«- sàiu ■««ami ■■ .jan: !» '.".i .«-joac. .-a ..t z . «a. ui insani iznumt raa ' '.manstk. ' xóiè e . CTB. , u—1 ^noMmiK, • »sa : en. .«»svi ■ :»l«(n«W!St -i w**-j| ritìUì»;. ««ii?«».« 'trw»«M ■• r (ow .: ^ivnsL. .;qr '-«IKT' -»» JOäil. UBI US tee in» a » ^«m «fc % j -<« «a* --—m m ìmpmi, -MMN ■■■ v. e , ^ «hm äfsto»«1 fÄsiaiA BMWl ' "* . raiMita "™>;j»' «iSKgew«» «m «Usa!» fr»., ^ •IH-»aiuti/! -. - -Miarauaub. »ti- "tat. ■fürt * ' ••-»»». .humh ;tt, «MUk »... .r .».-^i i .ju, •wuto- tm »«mu. ' •%!»« "MB» ■ «té. -mMMi tmaoBiB -U«Mm --ajmai« ta*m mt* : sa .una*-mPBUt * spana» •:!«' 'saram -m •. ma» •tmu-*tiat*f- x ■.•■> -•«» ■.■•ofmmmrn • •MWRftin •' jfXi^rx resws»«^ rakàmteas» ^ihhh, ' Hall !>»«!• ,3 «ia-A»» .»» " ■ t«*. >mmm -tamrni • 'if«W» - «MHk . ss^tt * "f't: ' ä 'S»*«ir«,. .;v '"«f d Pilotsko šolo »o otvorili v Ljubljani. Trajal« *><> deset t*<,no»- d Okrog 700 kg rasnih j est vin baje poje „a leto človek, ki tehU 70 kg. d čudaki «o ta« med gobani. Zadnjič enkrat smo citali o jurčku-velikanu, ki je tehtal skoraj en kilogram. Oni dan pa je prinesel j. Franc Černivec, posestnik v Kosezah-Kotu pri Vodicah, jurčka, ki je Se večje čudo med gobani. Človek se pri pogledu nanj nehote spomni na skupaj zrasla Siamska dvojčka. Naravnost iz sredine klobuka nekoliko večjega jurčka je namreč pognal manjši, a običajno razvit jurček, kar je med gobami pač redek primer. Dvojčka sta bila zdrava in užitna. d Do 18.009 učencev je letos na vseh slovenskih srednjih in meščanskih šolah, d Tatovi ao vlonafli v župnišče v Lomu nad Tržičem in odnesli za okrog 4000 Din vrednosti. d Samo 9* C nad ničla je kazal te dni toplomer nn prostem. Je pač jesen tu. Iz naše orestolice d Večje odposlanstvo poljskih parlamentarcev je obiskalo te dni Belgrad. d Nazadovanje tovornega prometa. V le- ošnjem prvem četrtletju s« je naš tovorni promet nekoliko zboljial, da je znašal 285 299 vagonov proti 283.615 vagonom v prvem četrtletju lani, a je v drugem četrteletju nazadoval in je padel od 349.658 vagonov lani na 314.370 vagonov letos. Posledica tega je, da je bilo v letošnjem polletju natovorjenih manj vagonov ko lani. Nazadovanje tovornega prometa kažejo te številke. V prvem polletju je bilo aitovorjenih: leta 1929 716.091, ieU 1930 697.534, leta 1931 703.997, leta 1932 633.273, leta 1933 599.669 vagonov. d Stalno rusko gledališče ustanove v Belgradu. d Zunanji ministri držav Male zveze se baje sestanejo dne 22. sept. v Pragi. Obravnavali bodo predvsem gospodarska vprašanja in razorožitveno vprašanje. d Par številk « naši živinoreji. Kmetijsko ministrstvo objavlja v naši živinoreji konèc I. 1932 podatke, ki jih v naslednjem navajamo: konji 1,157.000 (1,169.000), goveda 3,812.000 (3,872.000). prašiči 2,863.000 (3,133.000), ovce 8,510.000 (8,426.000), koze 1,872 000 (1,928.000), osli 115.000 (115.000), perutnina 19,467.000 (19,010.000), panji 629.000 (639.000). — Ti podatki kažejo, da je v splošnem stanje živine bilo lani nižje kot leto dni prej. Edino pri ko--zah in perutnini je opaziti naraščanje števila. Perutnina izkazuje sploh j»talen dvig, kar dokazuje preusmerjenost naše živinoreje. Sicer je naraslo tudi Število konj in deloma prašičev, nasprotno je padlo število goved., d O slovenskem vprašanja je otvoril razpravo v »Srbskem književnem glasniku , dr. Nikoia Jurkovič. d Smodnišakra zletela v srak. Dne 15. sept. se je pripetila v Mostarjvf eksplozija v vojaškem skladišču v okolici mesta, kjer se nahaja skladišče gradbenega smodnika. Dva vojaka sta pri tem našla smrt, razen teh je »"ilo tudi neko kmetico, tri druge pa ranilo. okn'h sosednih hiš so popokale Šipe. d Vranični prisad. V nekaterih okrajih vrbaske banovine se je pojavil na živini vra-ničm prisad. Ker kmetje niso obračali posebne Pozornosti tej nevarni bolezni, se je prenesla 'udi na ljudi jn je bilo že več obolenj v teh J h"- Oblasti so storile potrebne korake, nevarno bolezen preprečijo. Nesreče d Zločinska roka je aalgala hišo in gospodarsko poslopje Matevžu Ropretu z Bohinjske d Požar je uničil lepo gospodarsko pfr-alopje, last trgovca g. Rudolfa Zupančiča v Dolskem. d Ogenj je izbruhnil na novem gospodarskem poslopju Simona Bohinca v Smokuču, občina Breznica in ga upepelil. Pri tem je zgorela tudi sosednja hiša invalida Alojzija Klemenčiča. d Požar je nničil v Cerkljah pri Kranju dve mizarski delavnici, pod in stanovanjsko poslopje. Prizadeta sta Sekne in Erzar. d V strugi Črnega potoka pri Kamnika je utonila žena nekega mtadega posestnika iz Stahovice, mati štirih otrok. d Neznan ropar je omoril (pol ure od Brežic) zakonca 74-letnega Ivanška Antona in 72-letno Marijo, stanujoča v Bukovšku v občini Zakot. Zločin je povzročil med prebivalstvom upravičeno razburjenje. Novi grobovi . d V Kranj« je umrla Gregorčeva mamica. — V Dol. Logatcu je odšla v večnost Marija Pečkaj roj. Petkovšek. — Na Uncu je zapel mrtvaški zvon Matildi Sebenikarjevi. — V Mariboru je Bog poklical k sebi Matildo Radolič roj. Piki. — V Devini pri Slov. Bistrici so položili v grob gostilničarja Jakoba Obersneja. — V Starem trgu pri Rakeku je umrl 37-letni posestnik Ivan Kraje. — V Solčavi je preminul posestnik Anton Herle. — Na Blejski Dobravi so pokopali lesnega trgovca Jožeta Kun- ' čiča. — V Celju sta zatismla na veke oči, krojaški mojster Josip Zabukošek, in poštni uradnik v p. Martin Vidic. — V Trbovljah je odšla v večnost gostilničarka Uršula Volker. — V Ljubljani so umrli: Pavla Žlebnik, blagajni-čarka tvrdke Cesnik; Miroslav Šubic, poštni kontrolor; Frančiška Gorjanc, žena poštnega upokojenca; Ivanka Mrovlje; Jakob Lotrič, industr. uradnik v pokoju. — Naj počivajo v miru! Razno d Zadražna šola. Tako kot druga leta se tudi to zimo vrši v Ljubljani zadružni tečaj (šola) in sicer od 16. oktobra do Velike noči. Mladi fantje, ki postanejo kasneje kmetski gospodarji in jih veseli zadružno delo, naj se pravočasno oglase. Priglasiti se je pri Zadružni zvezi v Ljubljani, Tirševa cesia 38 in sicer najkasneje do 7. oktobra Vsa pojasnila dobe pri Zadružni zvezi. Tudi domače zadruge morajo dati potrebna pojasnila. d »Tinta jt vinta«, pravi star dolenjski, pa tudi gorenjski, notranjski' in štajerski pregovor. S tem je stara modrost hotela povdariti, da je treba dobro premisliti, predno človek da na . kak papir, ali pod kako izjavo svoj podpis. Koliko jih je na ta način že nasedlo raznim agentom in so morali z dragim denarjem pia čati njčvredno blago. Tudi zadnje čase se taki agenti po naši deželi pojavljajo. Zalo bodite previdni! Predno sklenete kako kupčijo se posvetujte s pametnimi ljudmi, da ne boste dali svojega podpisa na pogodbo, ki vam obljublja ničvredno robo. d Stare poštne znamke iz leta 1926 s pre-tiskom imena »Jugoslavija«, pridejo zopet v promet. (m SJačm i. vtgot/ju. Brez ozira kakšnega izvora jc bolečina. Vam Aspirin tablete hipoma vrnejo ugodje- Vzemite jih brez skrbi! Pri nakupu pa* zite na Bay er je v križ. ima ga vsak omot in vsaka tablet«. ASPIRIN 0|b» k "(t». S Naročajte »! «! Slava slovenski besedi Slovenska beseda je zlata posoda, ki skri va najdražji biser: ustvarjajoče, odrešujočo misel. Je zlata skrinja, ki skriva vse neizmerne zaklade, ki jih je v tisočletjih nakopičila slovenska duša. Slovenska beseda, podobna je zastoru v templju tisočletnega narodnega trpljenja in mučeništva. Da bi ne bilo besede, kako naj bi rodovi znali za-delo in borbe svojih prednikov? Slovenska beseda je zlata veriga, ki veže tisočletne rodove v en sam slovenski narod. Kar je kmetiškemu rodu njegova gruda, to je narodu njegova beseda. Da bi ne bilo besede, kako naj bi ljudstva hranila svojo ljubezen, bol, molitev, srečo? Slovenska beseda, kos materinstvi je v njej, vedno sprejemajoči in vedno dajajoči. O sili in zdravju naših prednikov pričajo gradovi in božji hrami, kmetiški domovi in naši grobovi, priča o njej naša sveta zemlja. Najbolj pa priča o sili in zdravju davnega slovenskega naroda,:, slovenska beseda. Najlepši in najvišji spomenik večtisočletne na-rödne zgodovine je, visok ko} nebo in lep kot sobice. Slovenska beseda je krvna' žila tisočletnega narodnega telesa, po tej žili se pretaka narodova kri iz srca v telo in nazaj v srce. Kar je duši telo, je misli beseda: zlata "posoda in v njej biser neizmerne dragocenosti. ■---------■v--- ii Duhovne vaje za deklet» bodo v Domu Brezmadežne ori 30. septembra dO 4. oktobra-Ob prazniku sv. Male Terezije ste povabljene, tla si. svoje duše očistite in okrepite po zgled« te ljubeznive svetnice v zaupanju do Boga iu v božji ljubezni. Priglasite «e takoj n« naslov: Dow Brezmadežne, Mala t oka pri Ihanu, pošta Domžale. IVgl«l v /apno cerkev v Žužemberku »u Pogled na množice. ki s« prisostvovale sv. inaäi M glavnem trgu koncertom. v Žužemberku. Letalska nesreča Dri Ljubljani Koliko Nemcev je ns svetu? Po najnovejši statistiki živi na svetu okr 95 miljonov Nemcev. Od teh jih je 63 milijonov v Nemčiji sami, 11 milijonov v Ameriki 6.3 milij v Avstriji, 3.5 milijona na Češkoslovaškem, skoraj 3 milijone v Svici, 1.4 milijona na Francoskem, isto toliko na Poljskem, ostanek večinoma na Madžarskem, v Italiji, na Li-tavskem in Lotiškem. .Niirodne noše na cvli. kongresu v Žužemberku. Na levi: razvaline ponesrečenega letala pod ruševinami zidovja pri umobolnici. V ozadju «e vidijo polomljene drevesa, katera je sekalo padajoče letalo. Malo slika spodaj: ruševine motorjev. Spodnji dve «liki: razni razbiti del" letalu PO DOMOVINI Zopet so se zbrali novi tisoči V Žužemberk ii V vrsti mogočnih evharističnih prireditev, k Odrešenja, se je na častno mesto postavila tudi fužemberška dekanija, ki je v nedeljo 17. t. m. imela krasno evharistično prireditev v Žužemberku. Žužemberška dekanija je gotovo med najrevnejšimi in od prometa najbolj oddaljenimi. Daleč Dd prometa in vrvenja sveta se ubogo ljudstvo na tkopi grudi bori za vsakdanji kruhek. Toda ravno trda šola življenja je ljudi ohranila zveste Bogu in Cerkvi. To svojo zvestobo , do Boga in Cerkve je cela dekanija na najlepši način pokazala v nedeljo na evbarističnem kongresu, ki je potekel ne toliko » zunanjem blesku, kakor v res iskreni pobožnosti in v sveti vnemi za vse dobro in lepo. Krasen dart nam je Bog naklonil. To je bila sreča, ki je marsikje letos niso imeli. Okrog devete ure so začete prihajati množice iz posameznih župnij, peš in na dolgih vrstah okrašenih voz in se pred vhodi v trg urejevati po župnijah v procesije! Ko je v farni cerkvi začelo pritrkavati, so se sprevodi v najlepšem redu in z godbami na čeiu začeli pomikati na glavni trg, kjer je bil za vsako župnijo določen poseben prostor. Na vzvišenem prostoru pred podružno cerkvijo pri starodavnem gradu je bil postavljen oltar. Pred oltarjem so se zbrali zastopniki oblastev z gosp. okrajnim načelnikom vlad. svetnikom Logerjem na čelu, belo oblečene deklice, šolska mladina, vel'ka skupina narodnih noš in močna četa gasilcev, okrog oltar'a so se vrstila bandera in zastave župnij. Pogled na množico je bil veličasten. Nad 5003 se i'li je z'.ralo okrog oltarja. Sveto mašo je opravil č. g. pater Gerard, zastopnik samostana v Stični, kamor je bitu v starih f-sib podložna tudi žužemberška dekanija. Med «v. mašo je oh spremljavi godbe pela vsa množica. Petje se je pol ure daleč čisto razločno slišalo in je napravilo na vse mogočen vtis. Pred sv. mašo je množicam govoril o presv. Fvharistiji gosp. naši deželi vršile v proslavo 1900-letnice vseuč. profesor dr. Odar, po sveti maši pa gosp. stolni vikar Košiček. Po drugem govoru se je v največjem redu, skoro bi rekli s preveliko naglico začela premikati ogromna procesija, katere se je poleg številnih gledalcev udeležilo 4200 oseb. Krasen je bil pogled na procesijo, ki je šla lako, da so se vsi sre-čavali. Žužemberška in mlada hinjska godba sta neumorno igrali. Vsako župnijo je spremljalala domača duhovščina, povsod je bilo slišati petje farnih zborov, ljudsko petje in glasno pobožno molitev. Vsa ta ogromna procesija se je vila na grič k farni cerkvi, kjer je bila sklepna pobožnost. Velik prostor pred farno cerkvijo je bil trikrat premajhen. Tu je imel gosp. dekan Karel Gnidovec, ki je vodil procesijo, kratek, a krasen nagovor na zbrane množice, nakar je izvršil posvetitev-dekanije presv. Srcu Jezusovemu, S slovesnim blagoslovom je bila glavna pobožnost končana. 1 oda, ne! Se nekaj krasnega je bilo na sporedu: Koncert združenih župnijskih zbo-rov, ki so pod taktirko gosp. organista Požuna peli pesmi, ki bi jih imeli peti pri koncertu na Stadionu. Cerkev je bila natlačeno polna in ljudje so z napetostjo sledili krasnim napevom. Za sklep so bile še pete litanije z ljudskim petjem. Kaj takega žužemberška dekanija še ni doživela. Vse je bilo hvaležno Bogu za lepo slovesnost. Bog da), da bi obrodila lepe sadove v srcih vseh navzočih. V Rajhenburgu Praznik Marijinega rojstva je izredno lep šolnini dan. Božjo inati sama ga je nam izprosila: saj je gledala z nebeških višav na tisočera otroška srca, kako so hrepenela po tem dnevu. Za ta dan je bilo namreč prirejeno skupno romanje otrok iz Marijinih vrtcev v Rajhenburg. Vse okoliške župnije so se ept. vlč. g. kanonik dr. Kimovec. Po blagoslovil bo razlaga orgel (e. kanouik Kiuiovec iu inous. Premrl, ravnatelj stolnega kora v Ljubljani, ki bo prvi zaterat nanje), nato pa bo koncert domačega ___1... __.... .1. ....__ . I. r*___ I. ."...(.., . . i i tu'.] I rWt,'t £11 UtIVKI. » utlt. , "f ' ...... ... --- jarstvo vneti kmetovalci združili v novoustanovljeni >Sadjarski in vrtnarski podružnici na Krkic, katere ustanovni občni zbor se je vršil v nedeljo la septembra. Le tako naprej! Le v skupnosti io slogi je naša moč! Na občnem zboru je predaval o sadjarstvu g. urednik liti-Blek iz Ljubljane. Dok gradimo. (Horjul.) kadarkoli je bila kaka predstava našega Srosvetnega društva, «mo «i želeli le enega: a bi čimprej dobili nov Prosvetni dom in ž njim večjo društveno dvorano z modernim odrom. Saj je bila dosedanja društvena dvorana pri vsaki prireditvi veliko premajhna: tudi zaslužijo igralci, ki se z uspehom lotijo celo Shakespearja, uekoliko boljši oder. kot je v sedanji horjulski mežnariji. Vse to in še drugo je bilo torej vzrok, da smo začeli misliti na nov Prosvetni dom. Ko smo dobili pripraven prostor poleg žnpne cerkve «mo zaceli letošnjo zimo s pripravami. Da bi videli, kako so bili ljudje za to navdušeni! Po 30. tudi po 40 voz je šlo dnevno po opeko na Vrhniko, «pel drugi so vozili skupaj les, pesek in kamen. Prej, kot bi človek mislil, je bilo pripravljeno. Treba je bilo še načrta; tega je naredil Plečnikov učenec arhitekt Tomažič po predlogih uašegs gosp. župnika, ki ci je prej ogledal vse modernejše prosvetne domove po Sloveniji, lako so bili dani vai pogoji, da so koncem avgusta začel, kopal, temelje in "dat^ Z klanje hiše hitro napredujem ce Bog d«, no stavb«! že ta mesec pod straha ie-nio, da bi se nesebičnemu g. župnika posrečilo dobiti »e novih dobrotnikov, k? bodo priskočili tudi z gotovino, da bo mogel srečno pričeto delo uspešno nadaljevati in končno dovršiti. Razno. (Cerklje pri Kranju.l V Cerkljah pa ne po/najo krize, bi utegnil kdo trditi. Kdor üu- ue pozna. Res ie, da je bila pred mesecem odprta četrta gostilna v nasi vasi pa to se nt pravi, da krize ni. le pomagati si /.namo tudi v krizi V vinu je veselje, v veselju pa se prežene in pozabi še taka kriza. Ce bodo ljudje vedno tako hrabro preganjali krizo, kol so jo ob tvoritvi nove gostilne, «otem ni zlomek. da je ae bi pregnali za vedno iz naše vasi. — V noči od 12. na 13. sept. je unici, požar v Cerkljah dvoje mizarskih delavnic s «troji in vsem orodjem, eii pod io znatno poškodoval en« Ilišo. Prizadeta gospodarja Jakopc in Piovere «i bosta težko opomogla. Prvemu je pred dobrim letom pogorelo staro gospodarsko Sislopje io sedaj zopet uovo. — I z Sreraske itrorice ee je po 6 mesečni odsotnosti vrnil soboslikar g. Jernej Voinbergar. Priporočamo ga vsem kot solili nei; a in pomoči potrebnega obrtnika' •Smrtna kosa. (št. Gotard.) Nemila smrt je pretrgala pretečeni teden uit življenja skrbni krščanski materi Ivani Slapnik. p. d. Knšarjeri mami iz I,i ino ve. Huda bolezen jo je za eno leto priklenila na bolniško posteljo. Dokler «o ji moči dopuščale, je vBak prvi petek zvesto hodila k sv. zakramentom. V krščanskem duhu je vzgojila šest otrok, ki so vsi vzgledui in verni katoličani. Pred pol letom so iiigubili indi dobrega očeta. Blagi duši večni mir. domačim globoko sožalje! Razno, (št.. Gotard.) V nedeljo 27. avgusta je šla procesija iz farne cerkve v Podzkl k Boliskarjevemti znamenju. Tu je bil govor in slovesni blagoslov na novo sezidane vaške kapelice, v kateri je postavljen kip Marijinega Srca. Veliko liu,|„, se je tu zbralo in po Blagoslovu Je n'u žica n« glas odpevala lavretaaske litanije 7 /graVstop V malo fraucosko mestece jc »*• davno priromal vitji nr-kus. Oasiravno je w" !" programu izredno velik» zanimivih točk. je »»"1 cirkus na predstavah »»■ raj prazen. Ravnatelj» je poskusilo najprW * snižanjeni vstopnine. di lo ni pomagale. V »« jem obupu je I>V,S wi dal nalepi« velike kri- ., r„i(rnt pn je padlo WO mm dežja, kar nal'v- i« na Primskovcm še nikoli „eieoroloska pee»J« OW:ÌDO ^ ralkogaii. Kn- Ji "^Ijwi J'TdSRST '7e'"pÄi" pwì 1"! ',1,0 (Gradišče in Poljane pa peni Veliki r'T« Vse so storili, da bi obranili samostojno G$hio, pa re^tni'd'jc bij zaman, jjpaino.'da ' bèi» , „rt (to/žnost Iioviii dbčift, da nam prisko- im) " . h.......!.. 7,-;.,« i.. "^"ihfinr 'k? so na« vzele pod svoje okrilje, in linvn unta in <11 ■ rthripC, KI »j'«" fjS zapustile- Potrebna je nova šola in tu n i dolžnost novili občin, da nam prisko-„1, nemoč. Vemo, da je kriza in da se to ue 1 1 . .....j^i.1., ,,,.ii., /tr,nm utili, m» narediti, toda malo dobre volje, pn t"' Pozor na loterijo! (Ravne.) /■i popravilo ccrkvc sv. Vida v Ravnali pri krške») «e vrši 15. oktobra velika loterija s krasnimi dobitki. Srečka stane le 4 Din, a venir moreš zadeti voz na peresa s konjem vred druge krasno in praktične stvari, kakor: hlaeo za moške in ženske obleke, srebrno uro, uro budilko, vrečo moke, voz drv, sodček vino m I) trtno škropilnico, prašiča, puranu in še L sto drugih stvari, Z majhnim darom pomu-raS dobri stvari, sebi pa koristiš. Srečke se dolo ™i čč. župnih uradih leskovške dekamje, * raznih trgovinah v lfrškem in drugod. Na-roèijo se lahko tudi pri odboru. Izid žrebanja re objavi v časopisih. Most ua Kolpi. Letina. (Metlika.) Dela na mostu napredujejo. 1'iloie zabijajo, da se priredi vse za betoniranje nosilcev. Stiiri most je Sedaj zaprt in so ga začeli prestavljali, da se bo mogel vršiti promet. Novega mosta pa še ne bomo kmalu vkleli dodelanega. Platani so |va delavci slabo. Nekateri zaslužijo komaj po 1.50 na uro, torej 15 Din ua dan — brez inane! — Slive smo prodali. Nekateri so se prehiteli in nasedli prvim kupcem. Potem |ia je vzelo v roke kupčijo Kmetijsko društvo in pognalo cene vsaj za 60 par za kg. Tudi po jabolkih kupci pridno poizvedujejo. V nedeljo t» je vršil v dvorani priložnostni sestanek gleite sadne kupčije. Nekateri so pa mislili, da ..rollino župane,., Pa to šele pride! — Grozdje že zori. — Sedaj ga je pa že dovolj sladkega vseli vrst in barv, Leto« se je zgodilo tako, da je Sveti Jernej zakasnil«. Stari ljudje so re- kli, da če ni grozdja prej, ga prinese sv. Jernej. Dvu tedna prepozno je pričel! Seveda se bo tudi trgatev zakasnila. Vreme lepo kaže, upamo da bo tudi vino dobro. —"Sestanek članov Vinarske zadruge se vrši v dvorani hran. in pos. v nedeljo 1. oktobra po osini sv. maši, da se določi, kako bo s trgatvijo. Slovo g. kaplana. Sinrt. (Škocijan pri Mokronogu.) Nedavno je odšel od na« č. g. kaplan France Fröhlich na svoje novo .službeno mesto na Vrhniko. Pet let je bil pri nas. Ves čas se je : vsega žrtvoval svojemu poklicu. Vzor duhovni- j ka smo ljubili vsi, posebno .se ga je oklepala j mladina. Saj pa ni nikdo prišel k g. Fraucetu zastonj. Vsakemu je znal povedati, svetovati, pa tudi dati, kar je pač potreboval. Skromno jc bilo slovo, kot je bil skromen veduo sam, a srcu vseh so bila ob slovesu le enih misli: Za vse Vam, g. France, iskrena hvala .iu Bog plačaj! — V Gl'innijali je umrl za pljučnico Anton Marinčič. Par mesecev prej je oddal posestvo svojemu sinu Tonetu iu pri njeni užival potreben pokoj. Pa mu ni bilo dano uživali dolgo miru tu na zemlji; odšel je poštenjak po večno plačilo. Pokojni je bil trden krščanski mož in zvest čitatelj našega časopisja. Preostalim sožalje, pokojnemu pa večni mir! Sveti misijon. (Leskovec pri Krškem.) V dneh od 3. do 10. sept. smo imeli pri na« sv. misijon, ki so ga vodili oo. jezuiti iz Ljubljane. Z veliko vnemo omo se udeleževali prelepili misijonskih pridig, zlasti zadnje dneve jc bila obširna župnu cerkev natlačeno polna. V četrtek zvečer, pred Marijanim praznikom, smo imeli rimsko procesijo ob ogromni udeležili in prekrasni razsvetljavi, linodušna je bila sodba, da kaj lako veličastnega v Leskovcu še nismo videli! — Prerojeni na duhu in na srcu hočemo sedaj živeti le 'za JeZusa in Marijo in tako rešiti svoje duše. Gg. misijonarjem pa izrekamo za njihov veliki trud iskreno zalivalo. Bog povrni! Roparski umor. '. (AdleSjiči.) Nedavno je še! ob treh zjutraj posestnik Peter Veselic iz Vrhovč št. 5 — po domače Ktffhäuaer-Tectifiifcuin BAD Kit ANKENHAUSEN (KIFFH.) Za ìHÌcitcrje in mojstre ./ Gradnja Mroiev / Elektrotehnika / Gradnja autoroobilov / Poljedelski stroji t Gradnja letal / Programi zastonj i Lastno letališče Lov rè — na sejem v Karlovec. Okrog 5 pa jc že prišel povedat miad mož iz Marindola, da je bil Peter napaden in da leži na pol mrtev na cesti. Ko so pripeljali napadenega domov, je bil v nezavesti. Domači župnik mu je podelil sv. olje in tedni je izpregovoril zadnje besede: »Jezus, usmili se me.« Zdravnik je kmalu prišel, a mu ni mogel več pomagati. Napadeni je umrl ob 7 zvečer. Drugi dan ob i je bila obdukcija, nato pogreb. Umorjenemu je bil vzet ves denar v znesku 501 dinar. Osumili sc umora nekega moža. in ga z njegovim bratom odvedli v zapore. Praznik kat. mladine. (Laporje.) Zelo važen Imi 24. sept. za našo župnijo. To uedcljo proslavimo 30letuico našega prosvetnega društva. Zjutraj bo v cerkvi za srce, popoldne, ob treh pa za duha. Prideta iz Maribora znana mladinoljuba gg. dr. Jeraj in dr. Meško. Na sporedu je med drugim uprizoritev tridejanske igre >Pri kapelici«. Lepo vabimo prav vse od iilizu in daleč, da pridete v čim častnejšem številu! Na veselo svidenje! »Scapinove zvijače.« (št. Andraž pri Velenju.) Kdor se hoče pošteno nasmejati, kdor st lioče za par uric otresti vsakdanjih skrbi ih težav, ta naj v nedeljo 24. septembra pride v naš Društveni dom, kjer priredi naše Katol. prosvetno društvo igro »Scapinove zvijače«, delo znamenitega francoskega dramatika Mo-liéra. Vsakega, pa naj bo še tako mrk in žalosten, bo zviti Skapiu spravil v dobro voljo. Začetek predstave ob 3 popoldne. Domačini in sosedje, vabimo vas k uajoiulneiši udeležbi, da tako izpolnite uade nase mladine, ki pričakuje otl vas vsestranske pomoči in razumevanja za njeno delo. Bog živil teče. plakate: »Vstop prest!, Občinstvo je do ladnjega kotifka napolnilo cirkus. Ko so hoteli po končani predstavi zapustiti cirkus, so opazili ob vseh izhodih istotake plakate z napisi: >1 frank m i/iliod |K> osebi!« fo-leg plakata sla stala po dva krepka boksarja, ki sla svoje silne moči dokazovala že med predstavo. Kako učijo v Nemčiji «krute. Versaillerska mirovna pogodba prepoveduje Nemcem, med drugim orožjem ludi tanke. Vendar pa smatrajo Nem-Cl v državni hrambi za primerno, da poučijo re-•rute o uporabi orožja, Proli kateremu bi se "'espili kdai bojevati, «mislili so si lako zvane •'»nke za smeh«. To so ""'acini avtomobili, ka-na blatnike pritr-«'10 stranice s poslikala kartona. Stolp s to-pom ie pa iz enega sa-">efia kosa kartona, kakega enostavno povezalo čez tako našemljen «vtomobil. To izgleda iz Primerne daljave prav Kakor pravi tank. čeprav 5 I«, navaden avtomobil. ««leda iz primerne '"'lave prav kakor pra-« tank, čeprav je Ite na-i« seveda vseeno zmožnosti; zakaj jih pa ue prisodite Vsemogočnemu, ki vam jih je posodil za kratko dobo?« Tako je dejal in odšel. Za njim so se strnile meglene tenčire k« srebrna zavesa, ki sta jo stkali rosa in luna. 13. Visoko zgoraj v hribih, čepeč v skalovju, v zapušče-nosti Boga in človeka, j« bila majhna, siromašna vas. Krčevito se je tiščala go'ega pobočja, ki se ga je komaj še dotikal rob temnega plašča smrekovih gozdov. Hiše so bile široke in nizke, njih strehe razvežene .in črne. Ko so bivali še Rimljani ondi ili zgradili cesto, katere ostanki so vidni še zdaj, tedaj je bilo to gnezdo orlovsko bivališče. Baje je bil ondi tudi ekvadukt, celo slavolok, ki je vladarica sicer mislila o njem, da so vrata skednja, a ga je vendar zelo občudovala. Tam ni bilo niti kapelice. Nekoč je bila, pa je zgorela in liihče ni sezidal nove. Stalo pa je ondi na pol razpadlo šolsko poslopje ubitih oken. Divje lepo je bilo, če se je jeseni ogrnila s škrla-tastim plaščem divje trte, pozimi pa je bilo žalostno do smrti. " ■ , . . Peščica kmetov, ki je životarila ondi, je pošiljala svoje otroke v dolino k vladarici v šolo. Ondi naj bi se napil i studenca modrosti. Starejši niso nikoli zamudili prilike da se pri župniku okrepijo za zveličanie svojih duš Dobra vladarica je sprejemala malčke, kakor Im se bili zatekli k njej izgubljeni angelčki. Pozimi jim je osušila mokre nožice, pa položila časih kakega prav majhnega «trafitta celo v posteljo, če je bil boleh.en. Vladartfilna mati je bila tedaj vsa blažena, ko je smela-po milivolji ozdravljati in negovati to drobno človeštvo z raznimi čaji iz kamelic, tavžentrož, vijolic, lilij in lipovega cvetja. Stara gospa je bila kar nora ua to, da je smela zdraviti razne bolečine v trebuhu, še preden so se pojavile, a je bila radi tega znanja v hribovski vasi zelo priljubljena. Glede našega župnika pa: kar po božje so ga častili tam zgoraj -- in ne samo zaradi njegove slanine in radi. mošta! V Lamottu in tudi v hribovski vasi so bili vsi zadovoljni s tako ureditvijo teh reči. Nikomur ni prišlo na mar, da bi bil kako spreminjal te razmere. Toda nekoč je neki mlad francoski nadzornik sredi zime počastil našo vladarico s svojim obiskom. Ne moremo trditi, da je bil gizdalin; popolnoma pa mu je nedostajalo razumevanja za vladaričin način poučevanja v šoli. Ni mu šlo v glavo, kako da je nekaj otrok prijiajalo k tabli v skrpetih; kako da jih je nekaj zbranih krog peči; zakaj da je neka »ona« v jopici in zakaj se neki »on« v volneni ruti sprehaja okoli? A ko so se celo odprla vrata in se je pokazala majhna, do ušes z bonboni namazana, raz-kuštraiia glavica, ki je izginila ko blisk, tedaj je bil gospod nadzornik ves iz sebe in'je osuplo zakričal: »Kaj pa je to?« Planil je k vratom in še pravkar ujel — Bog pomagaj! — konček srajce, ki se je hotel urno izmekniti. »Gospod nadzornik,« je rekla vladarica in zardela, »ta je ,moker'...« »Takooo?« je napravil nadzornik v zadregi. »Suši se; smo ga morali dati v posteljo. — Kaj p« delaš tu?« je strožje vprašala fantka. Fant se je prijet za srajco in jo vlekel nizdol, vendar se ni podaljšala. »Prosim, to ni moja srajca; Maurice Je srajce zamenjal.« Nadzornik je zazijal. To je pa epidemija! »Pojdi zdaj notri; bomo že poiskali,< je velela fantek je odcapljal. f »Gospodična, prosim v«s, da bi mi pojasnili.. .< Mca z Goitngga Kaue. »Mftmi urednik. (ora fe aism lijenga pisi'.:« «»TO». Vesre, -sai ptastir ma toi t» er mì »j ukane, «dem je jij aiajo «kar tri mesce afilla i'w učiti ce pa prefeaarj pa lčasil pa vtsé let. ini pa S» bar sa antere} — a«. »kaj b p* poj še jest na rrer ìimt ttkaiu:' Veste če b jest vota p» .aus ik um. kar m -m ukane* vinu pa ilišov am pa če. aapisat. b üiv vaš Dotuolun desetkat prea»ejhn. Vlo-aeraga sni se »»redu — pa službo sm iskov. Sej sin jO olika. Ic sin tmu ikauce. p-niejtiim, à: vrjamete ai pa ae. rad sa oimpratonak vas u reč iiuuikov, pa b bi v dofoir državno aiuibo. :,o orili a res je ie st. L'-se Nak.* Ce rjo t iciie rravn. aain ar wslicvaii ie .jasa avao praie. Na isako viio se jh 'normo adkrižat!« Poj so pa tačf: akoi jjoii-ptse pooerar. lue popirje so kwì. ior je aa 'ise sorte pisav. srno tj» ji -af ačer. .ia j goapa-darervn ia sb ,-esàch ina ji« aoatranstca stvar, ia jre suno a o. .ia b tel :a jetn ar volitvah ; skoz t® paril. Vite. tačeie uararaiMMr ievaio idje v -e ač aa -attorno. ko«a ja u tek anfofc. da b se adn» ■mu■■■• '»i T pa uso lase Farbe, ločmo ih L t ; T«j je tej -irajjEa kokr «ohatactja. Oblasti fe reje m« p« kako tka šliš. «o iobtari g» šeaerj sravn. pa ierajo po soje. C .«m pa -è »»r aa nore «Kreit, to so jo. še jpin .lan ni- : •tšKr -ra 3M ju palil i al. sej tm hbr ;a zravn. -'■-v «ta. o * H IB ia oa«oot. x tmno '-ovek ifn «je uso liei, k aočjo löb 'o* trobt aa piegar, kokr oa '«če. ,ia »j raéc-r .ierat kašno wuasaa-iio^ -»aio -i.wa. ,-jne. « >e s take jcotiMstcije ra lejvW-kat ta» tiipu Pr nas s» «e TM scussi t ino ako koiaaeecrjo. ia rjo itika teoar uunetn -alai. Sej lAlioli presnet sena.* j Pa Jtttaot-1 terato. »«, ,*. a lok nàtila. da J» aroT. BpMBnja pas« .toviae j pa -oit xtj : «pa«v«, -ta ; Hiit na isrmo kraj. i <• « a a 1 jesn »;bi «a: — šoiia. a \iiemo f —k«r «ii Likar praočeta, ro-—a J. <1114*. latert je aù ansi rratar r mmrm » .oinnaotire T Ohu laxem Mo»ea» awi. -ia Pi »trobi asse ptmatke tiefte ara» ki.ia.iaiT «orača iWtiika Lövra ir firn* Sa«io» s» se jiaasvirotì aaatari >*arrji 3ujrosk w ihwr it t ^aeaerje^&teaiw»»«. V aeaeijo jk. «q». < -neàerre. i;er b« biamnsiorrìteT La jt-rr». 7»r »P «refcea» -iaaa«. ibtraiišče a mi > arrd ■tomvm. e »i 4 » st. asaša. iato "-sa ata^o-HOvi te' »sa- ' «»itmie ia 15. ini ao «oacert r.Tbtsftinsr^a jkroija -rrese-s. ao ìtaancertu m poaJB ai»» «:er ieri» irwba p D. It r EWja. '.-tonno jnadvoem ìartxtee ioše in t?« prrjateiie petja. t Ifcntastiü« r Kranja soteieai» pa > tn«9«B!» äoapaata.'«; teeaj .ti TS. «,r«»ta .i« l*. »crri« Tirara :a 'Una arrntemo -arrrta ii se «es» pnniSü ivi r tmouiminr*. tpaiAi Hx-ät -se». ?»i«.'jäi -iaqc amidL •t Psnaar. «versai ruaarS! Mlnce ^lim a» <• .tat saw .wpvKesw mdar;e «iau t»- fea. > a stiat: m ai imoaiter ta nira-»ie« KBcajtstnr. Po aancai ,na lillilll ima lata-«sé -«a* W.r-ifefst rtwar pravico -ia aokötntae. to ..iMaore. jjüi piana p« traina -a»i tiar® PrxtD -a. -».whßösi pnEoaduine Dia sk re» •S» aaseai. 4 ra iau «er» -Bora TO piacunas T septembrrn. «jtsr »ara» » '«aa Jtgnatjcae. '-itaieiie jBaHiia«. ta »». soTTio R» -o -ii-ri»m-e Ic .uati.« y ! %ÜÜ8 fra^rnaa radio Untaija«e «t Ü.-Ä septeiaór«. Vsak 'ieiavtsik; ',2.15 Plošča. Pon.tiia- 13 Ca«, plošče. J3 Kanec. — Četrtek 2t. s«Bt.: t» Ratiio „i'kesier. j3 Gospodinjaita ura v >n-serviranje tn .shranjevanje Ä3B Tainiin- t-aški sekstei. 21.30 Cas. poročila. 21.t? ' .Ta -U-*ertev gdč. Ante Kovačičeve s apresnljevanji-rn Raiiio orkestra. - Petek it -sept.; t« .ladt« ar-keater. 20 Potovanje ao Poljskem. t/«»')- iz Zagreba. 22.» Caa. in poročila. — Tofc«ta n sept.: Saiiio orkester. Ji Prejied flJaanjtit aolit. dogodkov 20.38 Kupiere ;»je „\ Danilo Bučar. 21 iramel kvartet Doiinšes. 2t.3» Cas. ooroäla. 21.45 Radio .lrfcester in tWio razi. — Nedelja 24. sept.: i.15 Poročila. 4.38 Gimnastika. 4 Vetsko predavanje. '».3» (Jrgeiski koncert, ir-raja Slaž irrmi. tU Hi?ijensko prefe»a prt prv.aijitnili aarmiiii. Ä30 Liierarau ira: Tir^enjev — ob 58letnMti aje^ove smrti. 20 ?rea» «oere ix Ljubljane, "naes -aa n porrntiia. fiecJ brati « tujin* FferhheMte.i lopsi noramo w-iwiti 'atom» rat : Vai .ira^: rojak, toispaietm tiaročatk > C'orno i j trna t : ix zvest t-ian incesa .tr*i -tvti ér. 3aroare. Mar-tn Tidmar. las ;e po < rut ki 'joieim. arpvt-ten s st. .altra laeati. aput:! .a aósei k 3««!i ao piacilo. Rat-ai ;e ini Piko ari svojih -ojaitäi. iakot torti pri -toisočiDih teia pnljabljea. f.i snu.- . uieis tuaii pn. ajeaooem po«rebit. k» ta. m «reauk» io {rotta -«siiko ' joai. b-wfeertmii trn-irra st. 3arisare. z. 7<énk. un ;e •orani t «rio. to araròje :x»seée. - katenb so se taronfe aa«; kì. L torti tanuw'ta ce» T ačera in I ->irra. v.ü sa in Ptinwìi n preskrbi iene ?.aiii. 4»xtu» » pai rotea .9. .«kt. iW 7 Faijanaà pr; sau-SetB prt .Voveis saeotii. Lata W se je aarttói » slocpt;» s pt ino iaimk. o«fii<)vai sein v -Ini. i » » «mi najboljšimi vojaškimi ietalei mu kol menanik aa znanem >«ropt5S"m imfe«» »ieta. Sa se je kbhh v aaši državi - lai trak»-plovni promet, ne je družba ».tenima aa-prosila, naj prevzamem pri ij.ej siužt. ; aiiofa aa progi Soma. Beisrrad. Za«reo. Donai. »to ie vozim po tej pr-ao. «Mutrat «f® odseku, irtign; r drugem. V zraka sem P"; šivei .iati 3SW it m naredil pot. s «fero V prišel tnnajatkrat okrog zemije. a .-Iii ste radi v zraka 4a vprašam, ife -.-«a. kako ai ae amen prv.niiti »šr^jenje navadnih remijannr Obit-a.oe pot* siiäfee artjf«. ii -ako v éofofeni vwini a » ravnih .'srah so 7éamh re» ja maio .jottiwaso^ * poist kakršnega je nriredii .Sloveneirt 1* ■adi pame animiv-;s< prve vrste Ta Sa««» «ttttia va» a vasi«, abišče rocoannčn^ ioiiw ««ß nad prijaznimi meste«, siedi vrisf» aika asfc in atFtì «lim avtu — in rakrat *» aer-Ksji^ 7 zraka pa aikrfar ae. ■ ■Pa so ven dar aidi * zraku aevar*»«. a»! aa?-s Triot v icaža so «empatja levame »P4-ara.,m»f<, k;*r Latesr aastä^i« iwSp*' šap. i vendar m Sate. ia. "en zafcSrsafc Jrečo. Mi sni fivci m Omam krt. » ntS Pll0J® ■ji letat«. Le aiejjpta m mitf, !» i« w^30. ßiev. 38. flaikolnikov: Debeluh Tfne „Gospod Valentin, prav žrl mi je, toda vlkrito vam povem, da morate v bolnišnico, 1 vam morajo izprati želodec.« Tine Brenta je strmeče pogledal zdravnika: Kai kako? To vendar ni mogoče! Kako naj »ravi moja poštena mesnica brez mene? Kdo l ljudem sekal meso?* Tine je pač mislil, da brez njega ne more mesnica odprta, čeprav ves božji dan ni felal v nji drugega kakor napotje svoji pridni eni ki je stregla odjemalcem in prenašala sitasti svojega moža. »Mesnico kar pustite! Cini preje greste, eni bolje za vas, siccr vam bolezen zastara in lastanejo lahko kake komplikacije,« ga je po-ivaril zdravnik še enkrat. Iu tako se jc mesar Tine odiočii za »l.eoni-če«. Koliko skrbi je imela žena žc leden preje, aj so mu morale vse pripraviti njegove hčere tem raje molčimo. Usodnega dne se je Brenta vsedei v vlak Ja vsaki strani je štrlela izpod njega našopirila pernica. Nasproti svojega možica se je sedla skrbna njegova žena in opazovala vsako atovo« kretnjo, da bi se ja kaj uc ujezil. V jubljani jc že čakal sivi Korel, edini fijaker in far prijatelj gospoda Tineta. Zapeljal je svojo iofijo prav k tlaku in mimo opazoval priha-jače. »Korel! Korel, pomagaj mi, zgrudil se bom! Moja stara nima nobene moči več!« je zajadil gospod Tine, ki se je prikazal na peronu s svojo boljšo polovico. Korel si je pljunil na roke, potisnil rokava nazaj in pograbil svojega nekdanjega vojaškega tovariša za prsi, da je Tine kar vzdihnil: »Mrcina, ne drži me tako močno, saj mi kar skozi mast sapa uhaja!« Pognal se je v kočijo in, kmalu sa se ustavili pred »leoniščem«, kjer je bolnika sprejela cela deputacija pripravljenih usmiljenk in strežajev, ki so bili žc obveščeni o novem bolniku. Tine leži na beli postelji in sladko sanja. Same vile so sc prikazale in zdaj plešejo okoli njega in ga vabijo naj zapleše z njimi. Ogleduje ili in vidi, da je med njimi njegova žena, prav aka je kakor tedaj preden sta se poročila vsa mlada in vesela. »Z menoj boš vendar zaplesal !« ga žena povabi. Tine okleva, na zadnje se pa vendarle vda i" zapleše s svojo ženo. (Kot da bi ubožec slutil svojo nesrečo eno leto naprej!) -Kakšni pa so vaši potniki?« »Vsak je posebnost zase. Prve vožnje se skoraj vsi boje. 5© zadnji trenutek oklevajo, »časih smo tega ali onega hrabrili na vse naftne in ga skoraj s silo potisnili v letalo. Ko je bila vožnja končana, ni bilo hvale ne konca ne kraja. Vsak je obljubil, da se bo « vozil. »Starejši« potniki pa potujejo r. le-'»«jm brezbrižno, kakor da je pot po zraku zanje nekaj vsakdanjega. Najboljši potniki so Pa otroci. Ti se prvi trenutek počutijo domače, »Mbili v tramvaju. Z ženskami pa je včasih "nz Živci in morska bolezen ! O tem bi vedel marsikaj povedati, če bi ne molčal...< Kramljala sva dolgo. Iz njegovih besed je ««eia ljni)ezen do poklica in pa želja, da bi «ogel še enkrat videti svojd nesrečno matju-K0 Rusijo, svoje rojstno mesto Kijev. , Pa se mu želja ni izpolnila. Slovenija, ki ' Je tako občudoval, mu je pripravila grob, [j: ®mu '^Polnila želja, da bi za »Slovenca« UJ- ~ l)re,etel slovenske pokrajine. Po-UUJ v Bogu, blaga duša! K~k. Hipoma se mu zazdi, da se ovije njeg&ih nog tenka vrv in žc naslednji hip se »pomni, da jc ta vrvica od zvonca, ki je nad njegovo bolniško posteljo. Obstane iu kar zagomazi po njem. Prebudi sc in znojen zasliši, da zvonec res zvoni. »O moj Bog, kaj je (o? Prav pod menoj zvoni,« vzdilme možakar. Preplašen gleda okoli sebe. Tedaj ga kar oblije znoj: »Kaj sem storil, kaj sem storil? Meni ni nobene pomoči več. Kakšna strašna operacija me spet čaka. Premalo so mi sinoči postregli z jedačo pa sem v spanju, ko sem plesal s svojo ženo, pogoltnil zvonec, ki je nad menoj. Pomagajte, pomagajte ! Kako brni v mojem želodcu! Po meni je!« Ves nesrečen tolče Tine po blazini, a zvonec brni dalje. Hipoma zašije glavna obločniea. V sobi sc pojavijo strežniki in skrbna sestra Angela, ki preplašena povprašuje: »Kaj jc gospod, kaj se je vendar zgodilo?« Zvonec sem požrl,« vzklikne Tine in se zgrudi na blazino. »Zvonca niste pogoltnili, kvečjemu leseno hruško z gumbom, ki sem vam jo položila na nočno omarico,« ga tolaži usmiijenka, skoči k postelji in potegne vrvco s hruško vred izpod blazine, kamor jo je Tine vtaknil med spanjem tako spretno, da jc ves čas zvonec brnel ker je blazina pritiskala koščeni gumb. Zvonec utihne in Tine se oddahne: »Hvala Bogu in vam dragi moji, kar skala se mi je odvalila s srca!« Debeluh prijazno pomežikne, sc vležc in kmalu sladko zaspi. Z llublianskega trsa Ljubljana. 19. sept. Fižol. Ribničan. Leto« je bit pridelek «lab po količini. Ker pa ta fižol prihaja prvi na trg, je nakupnu cenu narasla od 210 na 245 Din za 100 kg. Verjetno jc, da se bo ta eeua z malimi izpremelnhami držala do konca tega meseca. Oktobra pa pride že 11a trg v inozemstvu poljsko blago, ki ima nižje célie. Za ostale vršte je prav malo ali «koräj nič povpraševanja, tako da* se sploh lic imenujejo fiksne céne. Zaloge raznih belih fižolov s o Se znatne, kar pritiska na ceno. Gobe. Letošnja jesenska rast jc bilu po vseli krajih razmeroma dobra. Zaradi lepega vremena je prišlo ii a j lepše blago iz vinorodnih krajev in nekaterih predelov Gorenjske. Nakupne cene se gibljejo med 30 do 50 Din za kg. Nadalj-na rast je odvisna od vremena. Zanimanje iz inozemstva ni znatno. Inozemstvo kupuje namreč le «proti, to jc samo za tekoče potrebe. v Cene živini in inesu: Voli I. vrste 4.25— 5 Din. voli II. vrste 5-4 Din, voli III. vrste 2—3 Din; telice I. vrste 4.25—5 Din, telice II. vrste 5-4 Din, telice III. vrste 2-3 Din; krave 1. vrste 3—4 Din, krave II. vrste 2.25-3 Dm, krave III. vrste 1.50—2 Din: teleta I. vrste 7 D, teleta 11. vrste 6 Din: prašiči; domači 8—9 Din, srranski 8.50—9.50 Din, pršutarji 7—8 Din. Oo: veje meso L vrste; prednji del 8- 9 Dia, zadnji del 10—12 Din; goveje meso II. vrste: prednji del 7-8 Din, zadnji del 9-10 Din; goveje meso III. vrste: prednji del 5-6 Din, zadnji del 7— 8 Dih: telečje meso 1. vrste: prednji del 12 O, zadnji del 14—16 Din; telečje meso II. vrste: prednji del 10-12 Din. zadnji del 14 Dbi. Svinjina ' sveža: domača 12-18 Din, sreinska 11 do 16 Din; prekaiena svinjina 16 do 32 Din; svinjska mast 18 Din; slanina: domača 14-15 Din hrvaška 15 Din. Kbnjéko meso 4—6 Ura, ovčje meso 6-10 Din. Surove goveje kože: vo-lovskp 7—9 Din, kravje 7 Din. bikove 6 Ura, Zopet znižane cene! Ako si nabavite potrebno perilo, pišite po cenik Trgovskega doma — Stermeckj —, da se prepričate o res znižanih cenah. Samo Din '26— oksford srajce, Din 28— ilanel srajce, Din 36'— jioplin srajce. Din 38 — bel" modne srajce, Din 42'— touring srajce. Din 18'— spodnje hlače, Din 24'— spodnje barbsnt hlače, Din 28 — triko (Jäger) Srajco, Din 25 — friko maje in samo Din 25'— triko «nodnje hlače. rmm-m PEKA-tt-aiEK m bi V CELJE it. 19 Blagu, katera ne odgovarja, se zamenja ali pa se vrne denar. Cenik zastonj. telečje 12 Din; svinjske domače kože 3—4 Din, krvaških prašičev po 1 Din za kg. žitne cene: Pšenica 160—170 Din, ječmen 125—140 Din, rž 125—135 Din, oves 115—140 D, koruza 110—120 Din za 100 kg. Drobni kmečki pridelki: fižol 2.50-2.75 D, krompir po 75 par za 1 kg. Jabolka 3—4 Din, hruške 2—4 Din, češplje 1.75—5 Din, lucerna «eme 18 Din za 1 kg. Mlevski izdelki: Pšeuičua moka 280—300 Din, koruzna moka 130—180 Din za 100 kg. Slehernik. (Tojoišelj pod Krimom.) Da ustreže želji množili, ponovi Kat. prosvetno društvo »Podkrim« v ToiBiSju misterij »Slehernik« v nedeljo 24. septembra' zvečer pred cerkvijo. Za to prireditev ši je driiStvo nafta vilo novo 300-svečno luč. Da se poravnajo nabavni stroški,' se udeležite te igre v tem večjem številu. Vsebina misterija sama je lepa, pa tudi igralci jo lepo podajajo, kar so zadnjič dokazali. Zalo v nedeljo vsi v Tomiielj, da preživite prelep večer, za katerega Vam ti e bo žal ne poti ne deharja za vstopnino, ki je običajna. '____ d V Voklem pri Kranju je 10. septembra zapustila ta «vet blaga stara mati Ana Žerov-nik. Pred osmimi meseci siuo pokopali njenega moža Martina Žerovnika. Ob» sta bila lepega krščanskega življenja in starili lepih na vod. Naj počivata v miru! Vsem domačim naše sožalje! Za smeli Tašča je bita čez mero dolgo na obisku in zet s« je zelo zveselil, ko se je končno nekega dn.e odločila, da odpotuje, finde volje je dal na razpolago voz, ki naj jo popelje do železnice. Ko jo je hlapec peljal proti kolodvoru, ga je s skrbjo priganjala, češ, da nàj požene, da ne zamudi vlaka Brez skrbi bodite,« jo je pomiril voznik, »gospodar mi je dejal, da me i» službe spodi, Se vas nazaj pripeljem.« Za jesenske m oft k e in žciiHke •bleke priporoča no. e vrste blaga sukna z a plašče, lamele, barhente, Manile, vseh vrat koteuirie, kw-iro, doke, trikotaže, moderne pletene jopice, nogavice in dežnike, kakor tutli izgotovljene damske in dekliške plašče za jesen, krila, bluze, obleke in predpasnike po najnižjih cenah tvrdka FI ßnrirar »wri franki" ■ li U UA * URŠ mi.....nuni...................... LJubljana, Sv. Petra cesta 2» fe kupujte poprej, dokler si pri nas ne ogledate len in blaga. Kdor kaj več skupaj zakupi, dobi primerno darilo v blagu, ako se sklicuje na ta inserat. »Ali ste pili vsak dan deset kozarcev vode kot »em vam naročil?« je vprašal zdravnik, ko jse prišel v hišo. »Sem, to se pravi, šest kozarcev vode in »tiri fcozarce kave.« »Voda in kava vendar nd vso enot, je dejal «dravnik. »0 pač, pri nas je vseenoc, je odvrnil bolnik. JAVNA ZAHVALA. Po smrti zavarovanca mi je »KARITAS« takoj izplačala celo zavarovano vsoto. »KARITAS« je pravo, na solidni podlagi zgrajeno zavarovanje, zato ga vsem toplo priporočamo. Ihova, 13. 9. 1933. Pekla r Janez 1. r. JAVNA ZAHVALA. »KARITAS« mi je izplačala celo zavarovano vsoto po rajni zavarovanki Dvoršak Antoniji in se ji za to javno zahvaljujem. Prepričal sem se, da je zavarovanje »KARITAS« pošteno in res varno. — Ljubljana, 12. sept. 1933. - Kari čuček 1. r. Ali je bila Angela vesela òb praznovanju rojstnega dne?« »Seveda je bila, ker je mislila, da ji vsi verjamemo, da je šele 28 let stara.« Kupujemo in plačamo najvišje cene za starinske predmete kot pohištvo, slike, porcelan, koznrce, ein. lestence (lustre) in posamezna stekla. .TIZIAN' Sv. Petra c. 4. Ljubljana Gospa je dobila novo služkinjo. >Pmflno se domeniva o vseh podrobnostih, vam povem, da zahtevam predvsem v vseh stvareh varčnost in zopet varčnost.« »Saj ravno radi tega me je prejšnja gospodinja odslovila!« »Kako, ker ste bili varčni, vas je odslovila?« »Seveda! Iz same varčnosti sem nosila le njene obleke.« & SUHE GOBE ku,:ujc po najvišji dnevni ceni SEVER & KOMP. LJUBLJANA. Gosposvetska cesta št. 5. Gost je po obedu poslal natakarja, naj privede goepodarja. Ko je ta prišel in se globoko priklanjal, pravi go»t: »Vaša kuhinja mora biti gotovo izredno snažna.« Gospodar se je priklonil še globlje ter dejal ljubeznivo: »Zelo laskavo zame, takšna pohvala, navadno gostje vedo le kaj grajati. Iz Česa pa sklepate, da je naša kuhinja snažna?« Gost: »Ker imajo skoro vsa jedila, ki sem jih imel, okus po milu«, je hladno dejal gost ter odšel. Semensko pšenico, rž in ječmen dobite pri tvrdki FÄAN POGAČNIK, d. z o. z. ? Ljubljani f/rševa (Dunajska) cesta štev. R7 nasproti mitnice Preklicujcm vse besede, katere sem govoril zaradi mesa in o mesnici na Laverei kot neresnične. — Ivan Ahčin, Sein, Lnverca. Mali oglasnik Vsaka (trotina vrstica ali nie proslor volja za enkrat Din f). Naročniki „Domoljuba' placujo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po-Irei.ščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Posestvo 9 najem! V Smarjetni gori št. 18, pol ure od Kraira, za dobo 6 let. obstoječo iz hiše, gospodarskih poslopij, 6 obdelanih njiv,sadnega vrla. travnikov in gozda. Redi se lahko S glav živine in 4 prašiči. Ponudbe na upravo Domoljuba pod štov. 10.701. llsnjariia pri Tonetu v Kamniku poživlja do-tične gospodarje, kateri imajo še stare svinjske kože v stroju, naj jih tekom enega meseca dvignejo, sicer zapadejo! Kmečlio dehiB 9Š takoj. Alojz Kregar, štepanja vas št 18 pri Ljubljani. flhi'fke perilo, usnjate UUlEJfC, suknjiče najceneje pri Proskerju, Ljubljana. Sv. Petra 14. Suhe gobefcTin pt- čuje čim višje. M. Ger-šak & Co., Ljubljana, Prečna ul. 4. Dobre čevlje dobite pri Jerneju Jeraj. Zapoge 10. Smlednik. Krajem zastopnike agilne,za prodajo »Pro-vandein-a« redilnega praška za prašiče, iščemo. Primerno r.a kmetske sinove kot postranski zaslužek. Pišite na. »Provandein«, Junc Josip, Ljubljana, Dvofa-kova ulica 3. HOVBČniGO, iovžame°v najem takoj Ivan Kos, vozni in podkovski kovač, Gorenjavas nad Škofjoloko. Prodam posestvo 23 oralov zemljišča (po 1500 Din oral), polovica zaraščenega gozda. — Sprejme se tudi hranilna knjižica. Poizve se : Sp. Vetrno 5, pošta Križe. Gorenjsko. Ilenia izgotovljene UllUjli, čevlje domačega, ročnega izdelka in po naročilu, priporoča Ivan Jamar, Bled. VINA Mlada gospodinja: »Danes si pa gotovo zado-dovoljen s kosilom. Mati mi je vedno dejala, da znam najboljše napraviti krompirjevo salato in riževo torto.« On: »Katera izmed teh dveh jedi pa je ta tukaj na krožniku?« Novo črno brin)« oddaja po ugodni ceni Ivan jelačin, Ljubljana, Emonska 2 Gospodar: »Hej, fant, kaj pa počenjaš tam gori na hruški?« Fantič: »Zlezel sem gori, ker stoji tam na tabli napis, da »e ne sme hoditi po travi.« A Natakarica: »Želite morda vodo?« Go9t: »Ne, hvala, je imam že tu pred sabo poln krožnik.« * »Torej, vi ste najstarejši človek v vaai?« »Pravzaprav je nastarejša moja žena, a ne mara, d» bi ljudje to vedeli, zato moram biti jaz.« >Y On: »Da, bil sem tepec, ko sem te vzel.« Ona: »Vem. da si bil, a takrat še nisem mogla tega opaziti.« Služkinji: »Vašo delavnico je vrglo z vrak gospod prote&ork ' iProtes-v: »Pobro, To je dokaz, da ae mi -e poizkus obnese!.. ' Beži! Deli! Ne obupat Doma seve ne boš našel kupca za svoji domačijo. Imamo že ene dovolj ! Oglašuj i' parkrat v »Domoljubu« in za borih par t» vačev boš prejel ponudb in vprašanj, da M lahko pošteno izbiral ! Gašper: >Ali ni škoda, da se bo Tomaž oženilti Miha: »Žalcaj pa škoda?« Gašper: »Tako, lahko si dobil od njega deti na posodo.« 3 Raztresen profesor v prodajalni: »Dajte mi dežnik, ki pa mora biti zelo ooceni. Rabim ga, dp ga pozabim v vlaku ali pa v tramvaju.« za vse prilike naročite pri Centralni vinarni v Ljubljani Bolni na pljučih! Tisoči že ozdravljeni! Zahtevajte tako| knjiga o moji novi umetnost! prehranjevanja ki je že marsikoga resila. Ona more poleg vu-kega načina življenja pomagali, da ie bolezen hilro premaga. Nočno t.-tojenje in kaSelj prenehala, leia lelesa ie ivila ler po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni moije zdravniške vede potrjujejo prednosl.le moje melode In jo radi priporočajo. Čimprej začnete r mojim načinom prehranjevanja, lem bolje. Popolnoma zastonj dobile mojo knjigo, iz katere bosle frpjli mnogo koristnega. Ker ima moj založnik s«m° 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pislle lakoj, da se bosle mogli ludi Vi priälevall med one srečneže Zbiralnica za poŠto: BE8R6 FOLBifER, BiPlin-Möllü ninnbahnslcflsse 24, am. UH. Izdajatelj: Dr. Gregorij Pečjak. Urednik: Jože Košiček. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cel-