Gospodarstvo. KMETSKE PRITOŽBE PROTI NESMISELNEM IZ- VOZU. Od odličnega kmetskega živinorejca smo dobili naslednji dopis: Zadnja leta je bilo izvanredno malo sena. Radi tega se je število goveje živine zmanjšalo splošno gotovo za 50%. Iz lastne izkušnje vem, da smo odprodali vso govejo živino, za katero nismo imeli dovolj krme. Za ta slučaj je bil izvoz dober. A letos bo, kakor kaže, zelo mnogo sena. Zivine pa je malo. Izvozničarji, povečini židje, pokupijo na sejmih in na selih vso živino, ki jo kdo ponudi na prodaj. Pitane živine ni dobiti. Prodaja se samo plemena živina, povečini mlada. In vse gre čez mejo. Izvozničarji zaslužijo ogromne svote. Saj sem,sam slišal, ko se je tak krvoses hvalil, da zasluži pri 1 kg žive teže po 20 do 30 K! Dasiravno je za živinorejca dobro, ako se živina lahko proda in za dobro ceno, vendar je sedaj večina živinorejcev proti nadaljnemu izvozu plemene živine. Vzroki so naslednji: 1. Ako potrebujem plemeno živino (bika, teličko, kravo, mlade vole), je na sejmu ne morem kupiti, ker izvozničar-verižnik plača vsako ceno. Nam kmetom in bajtarjem ali viničarjem onemogoči nakup plemenskega živinčeta. 2. Na tem ne trpi samo posameznik, ampak celo narodno gospodarstvo, ker se število živine ne more pomnožiti na potrebno višino. In najboljše pleme gre čez mejo v klavnice, pri nas pa bomo prihodnja leta imeli same buše, mršavo, drobno živino. 3. Ce bo šlo tako naprej, bo zmanjkalo vprežnih volov. Pri nas je bil običaj ta, da ko sem težke, stare, za delo nesposobne vole prodal mesarju, sem šel na sejm ali pa «hauzirat« (od hiše do hiše) iskat mlajšib volov. Sedaj jib ne dobiš skoro za nobeno ceno. Tega je kriv sedanji pretirani izvoz. Izražam torej željo kmetskib živinorejcev, naj se izvoz goveje živine tako dolgo ustavi, dokler ne bo število živine prišlo na staro višino. Država pa naj malo bolj gleda na gojo plemene živine. Skoro nikjer ni več dobrega plemenskega bika. Želim, da bi se o tem vprašanju izjavili še drugi kmetski tovariši. Več glav več misli. J. S., kmet iz Slov. goric. Opomba uredništva: Tudi uredništvo želi, da bi živinorejci-kmetovalci sami izrazili svoje mnenje o vprašanju izvoza plemenske živine. List bo bolj zanimiv in tudi podučen, če bodo kmetje in strokovnjaki povedali svoje mnenje. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 27. aprila 1923 se je pripeljalo 322 svinj, 5 koz in 3 ovce, cene so bile: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 700— 1OOO, 7 do 8 tednov 1200—1400, 3 do 4 mesece stari2OOO—24OO, 5 do 7 mes. 3400—4500, 8 do 10 mes. 4800—5500, I leto stari 6000 kron. 1 kg mrtve teže 110—115 kron. 1 koza komad 600—700 kron. Sv. Peter pri Mariboru (Čebelarski shod). Dne 13. maja bo imel pri nas g. Jurančič podučno predavanje o čebelarstvu. Vsi domači kakor sosedni čebelarji iz Hoč, Sv. Barbare, Sv. Marjete in Maribora so vabljeni. «Cugi« se priporočajo saditi. Seme od domačih cugov, to je izvleček za vino (Heber) se dobi proti naprej vposlanib 3 din., ena porcija od K. Ferlež, Žalec 100, Slovenija. Ker so sedaj stekleni izvlečki jako dragi, se to sajenje priporoča. Iz zagrebškega žitnega trga. Ako pogledamo na žitno trgovino preteklega tedna, vidimo bolj prijazno sliko, ker se je trgovina vršila v primernih mejah. Kupovala se je dosti moka in koruza, toda cene niso poskočile. Za izvoz se je kupovala samo koruza, pa bolj v mali količini. Dasi denarna kriza še dalje traja, vendar se je ni občutilo na žitnem trgu. Pšenico so kupovali posebno mlini, katerim je vsled prevelikih naročil stara zaloga pošla. Cene so se gibale med 450 do 460 din. za 100 kg postavljeno ha postajo v Bački. Slavonska pšenica, dasi je slabše kakovosti, j« bila dražja. Rž se je zalo malo kupovala in to po 375 do 380 dinarjev za 100 kg. Za oves ni bilo zanimanja; vendar je računati na zvišanje 'cen ovsu, ker ie znižana carina na izvoz. Ponujali so ga po 295—300 din. za 100 kg postavljeno na postajo. Koruza se je živahno prodajala in sicer bačka po 265—270 din., slavonska pra po 275—280 din za 100 kg. Ječnem so kupovale samo pivovarne po 325—350 dinarjev 100 kg. — Moka: Zanimanje je vladalo samo za bele vrste. Nularica se je plačevala po 7—7.10 dinarjev kg. — Otrobi so znatno poskočili v ceni, ker je carina pri izvoru znižana na 15 din. Plačevali so se po 160—180 dinarjev za 100 kg skupaj z vrečami. V celoti se opaža pri vseh vrstah počasno dviganje cen, ki pa se bo kmalu ostavilo, ker je povpraševanje zelo slabo. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 95—96 din., francoski frank stane 6.57 do 6.62 dinarjev. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1365 do 0.1375, za 100 čehoslovaških kron 289 do 291, za 100 nemških mark 0.33 do 0.33 in pol in za 100 laških lir 479 do 481 dinarjev. V Curihu znaša vrednost dinarja 5.69 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja za 9 in pol točk poskočila. Ptujski Hutter gre v zapor! 28. Aprila t. 1. je bil obso jen znani šnopsar in industrijec alkoholnih pijač F. Hutter iz Ptuja radi prestopka zakona o živilih na dva dni zapora in 16 tisoč kron globe oziroma na nadaljnih 80 dni zapora. Hutter je lansko jesen prodal dvema mariborskima vinskima trgovcema iz svojega vinograda na Plavču vino glede katerega je ljubljanski kemični zavod izjavil, da je sumljivo, mariborski kmetijski kemični zavod ter dva izvedenca v vinarski stroki (vinarski ravnatelj Puklavec in višji kletarski nadzomik Zabavnik) pa so spoznali kot vino prodano tekočino za vinovito pijačo, to je, da je bila vinu primešana jabolčnica. Obravnava je bila zelo zanimiva ter je trajala skoraj nepretrgano 6 ur. Pravdni zastopnik Hutterja je bil odvetnik dr. Gosak iz Ptuja, ki je poskušal z vsemi sredstvi, da za vsako ceno reši obtoženca. Doprinesel je celo razna spričevala od raznih nemškutarjev, in Hutterjevih vinskih bratcev, ki so pripoznali to mešanico za najboljše namizno vino. Huter je znan še od Ornigove Štajerčeve dobe po vsem Dravskem polju — Halozah, Slov. goricah in sploh po celi Sloveniji kot najbolj zagrizen nemškutar, ki je od samih slovenskih grošev postal velik bogataš. Pri celi otSravnavi se je zagovarjal Hutter nemški, ter je celo v predzodnji obravnavi sodniku v osornem tonu izjavil: «Ich verstehe nichts slowenisch«. Da bi imel pri oblastvih še več upliva, je dal svojo šnopsarijo takoj po preobratu prekrstiti v «Prva Jugoslovanska alkoholna industrijska družba poprej Simon Hutter sin«. Res lepa jugoslovansko družba, ki se sramuje slovenskega jezika.