YU ISSN 0040-1978 LETO XXXVII., ŠT. 40 Ptuj, 11. oktobra 1984 CENA 17 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Zvišane obresti za depozite in kredite (stran 2) Vse o letošnji letini in trgatvi (stran 3) Med mladimi obiralci sadja (stran 4) Momo Kapor za tednik (stran 6) Vrniti obsojenca družbi (stran 7) Jutri, 12. oktobra se bodo v občini Maribor- Tezno v Tovarni avtomobilov in motorjev srečali delavci bratskih občin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Lendava, Maribor-Tezno, Ormož, Pre- grada, Ptuj, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jel- iah in Varaždin. Med udeleženci bodo predvsem delavci iz neposredne proizvodnje iz organizacij združenega dela, ki so dolgoročno dohodkovno povezani oziroma imajo možnost izpostaviti to sodelovanje in delavci, ki aktivno delajo na po- dročju uresničevanja programa medrepubliškega sodelovanja v okviru Srečanj bratstva in prija- teljstva. Predvsem si bodo ogledali proizvodnjo in se seznanili z organizacijo dela ter samoupravno in družbenopolitično aktivnostjo delavcev v tej največji tovarni podravske regije. Ob srečanju delavcev je prav, da poudarimo, da sodelovanje med bratskimi občinami SRH in SRS dobiva iz leta v leto globlji politični, gospodarski in kulturni pomen ter trdnost in stalnost. Postaja množično^ gibanje od najmlajših do najstarejših. Postalo je last ljudstva, ki hoče zavestno dokazovati, da bratstvo in enotnost nista le besedi, ampak vsakodnevna zavestna dejanja ljudi, ki hočejo živeti v sožitju in ramo ob rami graditi novi svet, svet miru in svobode, napredka in sreče v skupnosti samoupravnega socializma, v skupnosti, ki jo s ponosom imenujemo naša Titova Jugoslavija. Naše sedanje in prihodnje usmeritve so gospodarsko sodelovanje. O tem je bilo govora na seji Odbora za družbenoekonomske odnose v Krapini in na sestanku predsednikov izvršnih svetov občinskih skupščin bratskih občin SRH in SRS pred dnevi v Pregradi. Koncem oktobra, pa bodo o sodelovanju na področju kmetijstva in živilske industrije spregovorili v Ptuju na seji Koordinacijskega odbora za sodelovanje brat- skih občin SRH in SRS ter njegovega Odbora za družbenoekonomske odnose. Nosilci gospodar- skega sodelovanja morajo postati delavci v zdru- ženem delu in samoupravni organi, izvršni sveti občinskih skupščin ter komiteji za družbenoekonomski razvoj in planiranje pa imajo nalogo, da s strokovnimi prikazi obstoječih možnosti, potreb in interesov odpirajo poti, po katerih bodo delavci v zdru- ženem delu prihajali do spoznanj skupnih intere- sov ter potreb po vsestranskem gospodarskem sodelovanju preko občinskih, regijskih in republiških meja. Veliko več kot doslej je treba storiti na področju razvoja turizma in rekreacije. Se bolj zavzeto s skupnimi napori razvijati in krepiti samoupravni koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kjer že beležimo vidne uspehe zlasti v aktivnostih in skupnih akcijah civilne zaščite, zveze rezervnih vojaških starešin in gasilskih organizacij. Obstoja še mnogo neiskoriščenih možnosti, tako, da nam dela in prizadevanj na področju krepitve medrepubli- škega sodelovanja ne bo zmanjkalo, le veliko dobre volje in delovne pripravljenosti je treba, pa bomo v prihodnje dosegli nove pomembne uspehe skupnega dela. Pričakujemo, da bodo tudi delavci na svojem srečanju dali nove spodbude za smelejše aktivnosti v iskanju oblik gospodarskega sodelovanja. FB Priprava na trgatev Vreme vinogradnikom gotovo ni naklonjeno, kljub temu pa upajo da bodo letošnji pridelek uspeli pravočasno pospraviti. Večina bo grozdje oddala v pre- delovalni center, je pa še nekaj takšnih, ki ga sti>ricjo za" svoje potrebe. Gre predvsem za manjše vinograde. Tako smo na enem naših obiskov v Halozah srečali nevsakdanjo zanimivost. V Tur- škem vrhu smo bili priča gradnji prave preše. lesene seveda. Mirko Cuš iz Bukovec se je namreč odločil, da iz stare preše in novega lesa postavi ta prepotrcbcn pri- pomoček zraven svojega vinog- rada. Dosedaj je namreč moral grozdje v stiskanje voziti k bolj oddaljenim sosedom. S pomočjo prijateljev so se lotili dela in danes je preša nared in pripravljena na stiskanje letošnjega pridelka, kije poprečen. Zaenkrat je stiskalnica še na prostem, kasneje pa jo bodo spravili pod streho. I. kotar ZBORI SKUPŠČINE SR SLOVENIJE O temeljnih smernicah dmžbenoekonomskega razvoja v zadnjem tednu so se tudi na našem območju sestajale skupine delegatov za zbore Skupščine SRS, obravnavale gradivo in dolo- čale delegate, ki so se udeležili včerajšnjih sej zbora združenega dela in zbora občin Skup- ščine SRS. Glavni točki sta bili Osnutek odloka o temeljnih smernicah družbenoekonomskega razvoja in okvirih ekonomske politike Jugo- slavije za obdobje 1986—1990 in osnutek za- kona o sistemu družbene kontrole cen, Osnutek odloka določa osnovne elemente za pripravo skupne razvojne in ekonomske poli- tike in opredeljuje področja dogovarjanja za družbeni plan Jugoslavije za obdobje 1986—1990. v gradivu je poudarjeno, da je eden bistvenih pogojev za realnost planov in njihovo uspešno uresničevanje dosledno upoštevanje delovanja ekonomskih zakoni- tosti, tržnih meni gospodarjenja, neovirano delovanje enotnega jugoslovanskega trga in hkrati prilagajanje gospodarskega in pravnega sistema zahtevam ekonomske stabilizacije.. Veter je odkrival strehe Prejšnji petek je prizadelo silo- vito neurje tudi del ptujske občine, kakršnega ne pomnijo 'udi najstarejši prebivalci. Sončen dopoldan se je okrog 11. ure ne- nadoma spremenil v grozečo oblačnost. Nenadoma je zapihal orkanski veter, ki se je vrtinčil v različno širokih pasovih. Pri Kranjčevih v Senčaku pod Go- f^ilo je veter z nove hiše dobe- sedno odnsel celotno ostrešje z dimnikom in stenami vred. Od '20 salonitnih strešnih plošč, ni Ostala niti ena cela. Od tam je Veter nadaljeval .svojo uničujočo P<)t proti vrhu Gomile, podrl t^rajde in izruval nekaj sadnih dreves. Še preden je prispel raz- diralni sunek vetra do Senčaka je nied potjo porušil dele ostrešij pri ftrumnovih in Matjašičevih v Sa- j^ušaku in pri Ozvatijčevih ter ^atjašičevih v Zagoreih. Tudi v '^Puhlji pri Ptuju in v nekaterih drugih krajih so ostala poškodo- vana hišna ostrejša, tu in tam •"azmetana koruza in ix)Iomljena drevesa. Na območju krajevne skup- nosti Juršinci, kjer je povzročilo neurje največ škode, so takoj ak- tivirali enoto civilne zaščite, ki je skupaj z domačini pomagala Krajnčevim pri odstranjevanju ruševin in zaščiti hiše pred dež- jem, že naslednji dan pa so se lotili graditve ostrešja. Glavno breme ,so predvsem salonitne plošče, ki jih je težko dobiti, pa tudi poce- ni niso. Hiša, ki je ostala brez ostrešja, ni bila zavarovana. Stanko Krajnc je zaradi pro- metne nezgode že 14 mesecev v bolniškem staležu. V času, ko je zapihal orkanski veter, je bil na vrtu v bližini hiše. Sunek vetra ga je vrgel po tleh. Ker si od pro- metne nezgode dalje pomaga med hojo z berglami, je sreča, da je vrglo ostrešje na nasprotno stran hiše, sicer bi lahko padajoči les in opeka zasula tudi njega. ?:ena in hčerka .sta bili v tistem času na delovnih mestih v Mariboru. JOS Pri Kranjčevih v Senčaku so že v soboto gradili novo ostrenje. (Foto: JOS) PREDSEDSTVO SO PTUJ Skupno poslušanje uvodnih poročil Predsedstvo skupščine občine Ptuj je na seji, 8. oktobra sprejelo sklep o sklicu sej zborov SO Ptuj na 30. zasedanje, ki bo v torek, 30. oktobra in je še tako dovolj časa z.a pripravo in dostavo gradiva delega- tom iri delegacijam. Določili so tudi dnevni red, ki obsega zadeve iz programa dela zborov za letošnje četrto trimesečje. Zanimivost je še v tem, da bodo sklicani vsi trije zbori ob istem času in bodo skupaj poslušali uvodne obrazložitve o pomembnejših točkah dnevnega reda, potem pa bodo razpravljali in sklepali na ločenih sejah. Med pomembnejšimi zadevami bodo skupaj poslušali uvode k spremembam in dopolnitvam družbenega plana do leta 1985, tu gre pred- vsem za spremembe glede prostorskega načrtovanja, nadalje o predsana- cijskih in sanacijskih programih in ukrepih v OZD, ki so poslovale z izgu- bo, o predlogu smernic za dolgoročni plan občine Ptuj in poročilo o delu ZMDA ,,Slovenske gorice 84". Na ločenih sejah bodo obravnavali in sklepali še o predlogih odlokov o delovnem času, o priznavalninah udeležencev NOV in o zimski službi. Dana bo tudi pobuda za spremembo odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda in povezano s tem tudi za razpravo o osnutku ustreznega odloka. Prav gotovo živahna in kritična razprava v vseh treh zborih bo tudi ob obravnavi poročila o uporabi sredstev iz referendumskega programa za gradnjo šolskega prostora. Na to temo senanašatatudi delegatski vprašanji iz KS Lovrenc na Dravskem polju in KS Ivan Spolenjak Ptuj, dani na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti in tudi zbora združenega dela. FF 0RM02 V torek zasedal občinski svet ZSS v osrednji ločkv dnevnega reda je v torek, 9. oktobra občinski svet ZSS Ormož razpravljal o aktivnostih in nalogah sindikata pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev. Predsedstvo občinskega sveta je pozvalo vse osnovne organizacije sindikata v občini, da podrobno pregledajo izvaja- nje stališč in usmeritev pri uresničevanju socialne politike, sprejetih na 10. seji republiškega sveta. Poleg tega jih je zadolžilo, da skupaj s strokovni- mi službami izdelajo ocene o socialnem in materialnem položaju delavcev. Svet je v nadaljevanju razpravljal tudi o aktivnostih ZSS po 13. seji CK ZKJ. Ocenil je tudi delo predsedstva občinskega sveta v obdobju april — oktober 1984 ter opravil volitve nadomestnega člana v predsedstvu in občinskem svetu. Dosedanji član predsedstva in občinskega sveta Miran Krajnc je namreč zaprosil za razrešnico zaradi preobremenjenosti. Zamenjal pa ga je Stanko Zadravec, pospeševalec v Slovin KK „Jeruzalem" Ormož, TOK. MG Enako kot povsod drugod po Sloveniji in Jugoslaviji tudi v ptujski ob- čini potekajo aktivnosti o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ v vseh osnov- nih organizacijah ZKS, več ali manj v skladu z operativnim načrtom aktiv- nosti, ki gaje sprejel OK ZKS Ptuj. Žal pretok informacij, zlasti od osnov- nih organizacij navzgor povsod ne teče tako kot bi želeli, zato tudi ni celo- vitega pregleda. V večini primerov praksa potrjuje, da ni moč na enem ali dveh sestankih obravnavati vsega, kar zajema predlog sklepov, zlasti še, če jih konkretizirajo s svojim delom in pojavi v neposrednem okolju. Med devetimi skupinami sekretarjev OO ZKS, za katere so zadolžene skupine članov OK ZKS, je najštevilnejša skupina sekretarjev osnovnih organizacij ZKS v vseh 35 krajevnih skupnostih na območju občine. Ti se- kretarji so se v ponedeljek, 8. oktobra sestali in pod vodstvom Feliksa Ba- garja, izvršnega sekretarja predsedstva OK ZKS, pregledali doslej opravlje- ne aktivnosti in se dogovorili za nadaljnje naloge. Pri tem so ugotovili, da smo z aktivnostjo šele na pol poti. Razmere predvsem ugotavljamo, le malokje pa nam uspeva, da bi jih tudi konkretno spreminjali. V krajevnih skupnostih je pogosto prisotna kritika, da komunistov, ki so povezani v OZD, ni čutiti na terenu, toda zbora komunistov v KS, kot oblike dela in dogovarjanja, pa se redkokje poslužujemo. Poudarjeno je bilo, da je težišče dela komunistov na zborih krajanov in neposredno med ljudmi, v SZDL in njenih oblikah delovanja, v delegacijah in organih samouprave, v drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih, pri de- lu med mladimi in v krepitvi koncepta SI.O in družbene samozaščite. Do- govorili so se, da bodo v vseh krajevnih organizacijah ZKS naloge opravili do roka. Pod drugo točko pa so spregovorili o predlogu sklepov OK ZKS Ptuj o problematiki komunalnega in stanovanjskega gospodarstva in naloge ko- munistov v krajevnih skupnostih. Gre za novo obliko dela ZK v občini, ko je komite na podlagi obširnega gradiva in razprave na seji pripravil osnutek sklepov in jih poslal v javno razpravo OO ZKS. Na podlagi pripomb in do- polnitev bo sprejel obvezujoče konkretne sklepe o nalogah komunistov na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. V razpravi so se- kretarji opozorili na vrsto vprašanj glede dela hišnih svetov, plačevanja sta- narin, kurjave, gradnje vodovodnega omrežja, onesnaževanja okolja, pro- blem čislilne naprave, nalog na področju načrtovanja v naslednjem sred- njeročnem obdobju in podobno. Opozorili so, da bi večino teh nalog morali komunisti reševati v okviru oblik aktivnosti SZDL in v organih kra- jevne samouprave. pp PRlZf^A^JE OBČ^l^! OkIVIOŽ Občina Ormož je pobratena z občino Vrnjačka Ba- nja v SR Srbiji. Med ljudmi obeh občin se že precej let razvija pristno sodelovanje na raznih področjih dela in življenja. Na nedavni slovesnosti ob prazniku občine Vrnja- čka Banja, ki so ga povezali s 40-letnico osvoboditve, proslave se je udeležila 3-članska delegacija iz občine Urmoz na celu s loneiom Luskoviccm, prcuseuni- kom SO Ormož, so pobrateni občini Ormož podelili najvišje obč nsko priznanje LISTINO OKTOBRA. Na slovesnosti so se tudi pogovorili o nadaljnjem sodelovanju, ki se mora Se bolj razširiti na gcrspodar- skem področju, saj je na tem področju še veliko možnosti. -n 2 - hAUZBA IN GOSPODARSTVO 11. oktober 1984 - TEDNIK O socialni politiki vOZD Iz sklepov oziroma zbira nalog izhaja, da mora celotno združeno delo tako naravnati gospodarjenje, da bo delavec za normalno delo, za normal- ne delovne rezultate, prejel takšen oseben dohodcjk, ki mu bo zagotavljal normalno življenje. To pa je več kot 15.000 dinarjev, kolikor po sklepu re- publiškega izvršnega sveta znaša zajamčeni osebni dohodek. V sindikatih so tudi že predlagali, da naj bi bil minimalni osebni dohodek v organizaci- jah, ki pozitivno poslujejo, vsaj 18 tisoč dinarjev. To je zaenkrat le glasno razmišljanje, ki pa je že rodilo sadove v nekaterih organizacijah. V dražbeno-političnih organizacijah in samoupravnih organih bo po- trebno storiti vse za dosledno uveljavljanje načel delitve po delu in rezulta- tih dela. Sleherno zavlačevanje je potrebno ustrezno kaznovati. Zavedati se moramo, da bomo samo s primerno politiko osebnih dohodkov motivirali delavce za dodatne napore. Naposled moramo tudi spoznati, da stabiliza- cije z nizkimi osebnimi dohodki ne bomo izpeljali. Strokovne službe v delovnih organizacijah morajo na pobudo osnovne organizacije sindikata izdelati oceno socialnega stanja. Pri tem je potrebno Icčiti med tistimi, ki so za normalno opravljeno delo v mesecu septembru prejeh 15 tisoč dinarjev osebnega dohodka a!i celo manj. Pri teh je potreb- no videti premoženjsko stanje in ugotoviti dohodek na družinskega člana. Ce je ta manj kot 9250 dinarjev, je potrebno voditi dodatne aktivnosti, ki so določene v petih točkah in jih v osnovnih organizacijah oziroma v delov- nih organiz;icijah morajo poznati, saj so zapisane v program aktivnosti osnovnih organizacij in izvršnih odborov osnovnih organizacij na področju sccialne varnosti in pomoči. Socialno pomoč je potrebno zagotoviti predvsem tistim, ki nimajo do- datiiih možnosti za preživljanje (zemlje, občasne in sezonske zaposlitve, sosedska pomoč in drugo). Zavzeto in odgovorno je potrebno analizirati potrebe po regresiranju stanarin. Pobudo naj dajo izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata. Ustrezno bo potrebno popraviti tudi otroške dodat- 'ce. Za naslednje leto uvesti diferencirane regrese za letni dopust in tudi di- ferencirati prispevek k topli malici. Za delavce z zmanjšano sposobnostjo dela, starejše delavce in delavce, ki delajo na delih s težjimi pogoji dela, je potrebno organizirati oddih, ki bo okrepil njihovo delovno sposobnost. Prav tako se je potrebno zavzemati za organizirano koriščenje letnega do- pusta. Iz sredstev skladov skupne porabe oziroma solidarnostnih skladov je potrebno zagotoviti kredite za nakupe ozimnice, premoga in podobno ter pri tem upoštevati prepise o finančnem poslovanju. ^ Občinski svet Zveze sindikatov Ptuj bo tudi v bodoče najbolj ogrože- nim delavcem dodelil enkratno finančno pomoč. Podobne sklade naj bi ustanovili tudi pri izvršnih odborih osnovnih organizacij sindikatov oziro- ma konferencah osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Program aktivnosti na področju socialnega varstva zajema še nekatere druge naloge, ki segajo na področje zaposlovanja, pripravništva, zagotav- Ij.inja sredstev za nakup šolskih potrebščin, obutve in konfekcije za otroke. Pri delu na tem področju je osnovnim organizacijam v pomoč tudi gradivo zveznega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, sklepi predsedstva re- pi bliškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in sklepi plenuma občinskega svita ZSS Ptuj o socialni politiki. Program je obenem osnova za dograditev konkretnih aktivnosti v omovnih o/ganizacijah ZS. Pri tem pa si je potrebno zagotoviti scdelovanje socialnih služb, po potrebi tudi drugih. Pripravila: MG DEŽEVJE HUDO NAGAJA KMETUCEM Ne bomo povedali nič novega, če zapišemo, da so naše »tovarne hrane« pač pod milim nebom in posledica tega je, da letos kmetijcem, tako v družbenem kot zasebnem sektoiju dela vreme nemalo težav. Neredko si sicer kmetijci želijo dežja, zlasti ob spomladanskih delih in po dolgotrajni suši, drugič pa si ob nenehnem deževju še kako želijo lepih in sončnih dni. Žal so želje kmetijcev pač eno, narava pa to ureja po svoje in človek je tu — žal še vedno nemočan. Prav letos vreme kmetijcem pošteno nagaja, kajti si v teh oktobrskih dnevih vsi želijo več ali manj kar »vročojesen«, se pravi dosti sonca, v kar smo se prepričali tudi ob našem obisku v Kmetijskem kombinatu Ptuj TOZD »Pti-jsko polje« v Dornavi. kjer jim nenehno deževje povzrc^a nemalo skrbi in kar prave zastoje v načrtovanju pospravljanja pridelkov. Na terenu smo se lahko prepričali, da sicer delo teče, da traktorji in drugi stroji, kot na primer za izkop sladkorne pese, delajo, vendar se težko prebijajo p« razmočenem terenu, kjer »žanjejo« silažno koruzo, izkopavajo sladkorno peso. Kot nam je povedal inž. agr. Franci SOR- ŠAK, direktor TOZD, da morajo v teh dneh pospraviti silažno koruzo kar na 200 ha površin oziroma osem milijonov kilogramov, ki jo po- trebujejo za pitanje govedi v Sobetincih, kar bo zadostovalodo prihodnje letine. Nič manjših težav nimajo s spravilom sladkorne pese, ki jo morajo pospravili kar z 210 hektarjev, od tega 86 ha v Trnovski vasi, kjer so sicer prvi pričeli s spravilom, vendar so se zaradi dežja in razmočenosti terena preselili s celotno mehanizacijo v Dornavo, kjer pa jim deževje in ra/močenost terena prav tako povzroča dokajšnje težave in zamude, idjjtejo pa tudi stroški spravila. Sicer pa kljub negajivosti vremena pričakujejo, da bodo letošnje poslovno leto zaključili z dokaj dobrimi proizvodnimi rezultati. Pšenice so pridelali kar 56 stotov na hektar, oljne repice 3230 kg na hektar pa tudi pridelek »zelene rože« — hmelja je bil letos več kot zadovoljiv, saj so pridelali skupno 122 ton suhega hrnelja oziroma 600 kg na ha več kot v lanskem letu. Tudi sladkorna pesa letos dobro kaže ter računajo, da bodo pridelali najmanj 50 ton na ha površine, oziroma bo pridelek boljši kar za 150 odstotkov nasproti lanski »beri« oziroma količinskemu pridelku, in kar je še posebej razveseljivo, sladkorna pesa ima letos nad 16 cxistotkov vsebnosti sladkorne stopnje, kar je prav gotovo tudi rezultat boljših agrotehničnih ukrepov. Nekaj pa je k temu doprineslo tudi vreme, saj ie pesa imela v času rasti dovolj vlage in ne nazadnje tudi toplote oziroma sonca. Ce torej pod vse te ugodne pokazatelje o količinski in kakovostni proizvodnji potegnemo črto, naj zapišemo, da v teh dneh želimo vsem našim prideltivalcem hrane, tako v družbenem kot zasebnem sektorju, / la.sti pa še vinogradnikom, obilo sonca, pridnih rok in kar je še posebej pt '.ernhno — obilne in kakovostne pridelke In ne nazadnje, da bi si- ejšim kjnelom priskočili na p^moč zlasti p.jihovi otroci, ki si sicer su" ■ , SVOJ v^.aUdanJi kos kruha v Mvamah in upamo '< ■ N zapišemo, da sebi-v.>|ih starv^^ ^ ^pomnili s le K : i K n^im i ri^li p : — ozimnii u. S PRVIM OKTOBROM ZVIŠANE OBRESTI ZA DEPOZITE IN KREDITE Na podlagi odloka o ciljih in nalogah skupne emisijske in denarne politike v letu 1984. so bile poslovne banke s 1. oktobrom dolžne prilagoditi obrestne mere za sredstva in plasmaje. To je tretja sprememba obresti od predvidenih petih iz programa prehoda na pozitivno obrestno mero. na katero bomo (postopoma, v enem letu) prešli s prvim aprilom prihodnjega leta. Med tem bo 1. januarja prihodnjega leta, še ena vskladitev in to na 85 % razlike med dejansko stopnjo rasti proizvajalskih cen in izhodiščno osnovo, kije bila 12 %. Pri prehodu na pozitivno obrestno mero, za katero je vzeta obrestna mera za vezani namenski depozit (OZD in občanov) nad 3 mesece, se morajo poslovne banke ravnati po samoupravnem sporazumu o politiki obre- stnih mer, ki so ga sprejele vse poslovne banke in združenje bank Jugoslavije, ki je pl (pred- ii>s: KRM je bil do 5 '%). Prav^iako j^e bil osvojen predlog KBM. da na sredstva NBJ temeljne banke lahko zaračunavajo obrestno maržo do 2 % in ne fiksno 2 %, kot doslej. V navedenih okvirjih in dohodkovnih možnostih banke se je torej oblikovala tarifa obresti KBM, katero je potrdil Izvršilni odbor na seji 28. 9. 1984. Bistvene novosti nove tarife obresti za plasmaje so; 1. Za investicijske kredite v osnovna sred- stva in trajna obratna sredstva OZD, ostanejo dosedanje obrestne mere. 2. Obresti za kredite za tekoče poslovanje iz sredstev banke, se zvišajo za 8 o. t., razen za OZD s področja drobnega gospodarstva, ki so višje le za 6.5 o. t., za kredite za ostale namene (OD, tekoči računi itd.) so višje za 5 o. t., za kredite OZD za potrošniška posojila so višji za 13 %, kot to določa sporazum. 3. Na kredite iz sredstev primarne emisije, KBM ne bo zaračunavala marže, (do sedaj 2 %!). 4. Obresti za stanovanjske kredite in komunalno gradnjo (iz bančnih sredstev) — ostanejo nespremenjeni. 5. Novost pa je direktno določilo obrestnih mer v tarifi obrestnih mer za kredite občanom na podlagi pravilnikov in za pospeševanje gospodarske dejavnosti občanov. Do sedaj so bile te tarife določene v posa- meznih pravilnikih, vendar ob prehodu gibljivo obrestno mero (sprememba vsake 3 mesece!) takšna rešitev ni bila več sprejemlji- va. Ob tem so se spremenile tudi višine obre- stnih mer za posamezne namene, ki so večino- ma takšne kot veljajo za ves sistem LB ZB, Višina pa se razlikuje le glede na dogovorjene t»rednosti posameznih dejavnosti. Kot lahko vidimo bodo obrestne mere v KBM po tej spremerr.bi spet odstopale (navzdol!) od enotnih obrestnih mer v Zdru- ženi banki, vendar tokrat v dogovorjenih okvirjih. Občutno pa bodo nižje od tistih bank, ki bodo zaradi slabšega dohodkovnega položaja prisiljene dogovorjene enotne ob- restne mere še povišati za 5 %. Zato so obrest- ne mere KBM nižje od teh bank tudi do 7 o. t. Prav tako pa so obrestne mere KBM nižje pri večini namenov tudi od nekaterih drugih bank. napr. Jugobanke, Beobanke itd. S politiko nižjih obrestnih mer v naši banki, želimo (v okviru dohodkovnih možnosti, ki pa so omejene) čim manj dodatno obremenjevati že tako preobremenjen dohodek OZD. Tudi splošno obrestno mero (ostali nameni) smo povišali le za 5 o. t., z namenom, da ne bi spodbujali dviga splošne obrestne mere iz dol/niško-upniških razmerij v gospodar- stvu, ki se običajno ravna po bančni obrestni meri za ostale namene. So pa še drugi poslov- no politični razlogi, o katerih so razpravljali delegati na seji 10 KBM in poslovnem odbo- ru PE Ptuj. Na sejah lO KBM in PO PE Ptuj (27/9-84) pa so bili obravnavani in sprejeti tudi novi pravilniki za kreditiranje občanov, na sploh in za pospeševanje gospodarske dejavnosti. Ker .so ti pravilniki bistveno spremenjeni, jih bomo podrobneje predstavili v naslednji številki Tednika. F. LUK MAN Gospodarstvo bistriške občine uspešno v stabilizacijskih prizadevanjih v času prizadevanj za kar naj- boljše gospodarjenje je prav goto- vo zelo spodbudno slišati ugotovit- ve, da gospodarstvo neke občine uresničuje program stabilizacije. Občina Slovenska Bistrica se s tem lahko pohvali za prvo polovico letošnjega leta, saj ugotavljajo, da v tem obdobju ni bilo delovne or- ganizacije, ki bi pri poslovanju izkazovala izgubo. Res je, da so nekatere organizacije uspele proizvodne programe uresničiti z večjim, druge z manjšim presežkom. Dejstvo, da med orga- nizacijami ni izgubarjev, kar se je v preteklih letih skoraj tradicional- no kazalo, da so spodbudna pričakovanja tudi za drugo polovi- co in ob zaključku leta, čeprav se dobro zavedajo, da bo tež^v, ob hitrem naraščanju cen materialov in surovin, precej več. Doseženi uspehi v gospodarstvu občine Slovenska Bistrica so med drugim tudi rezultat uspešnosti prizadevanj za večjim izvozom. Med največjimi izvozniki so vrsto let delovne organizacije IMPOL, TOZD Otroško pohištvg Poijčane in delovna organizacija Steklo Slovenska Bistrica. Največ zaslug za izvozne uspehe ima prav gotovo IMPOL, ki oblikuje tudi uspešnost ali neuspešnost celotnega izvoza v občini, enako tudi gospodarskega stanja tega območja. Med izvozni- ke se v zadnjem času, sicer nekoli- ko počasneje, vključujejo še neka- tere manjše delovne organizacije, med njimi EMI Poijčane, EMMI iz Slovenske Bistrice, Granitna industrija Oplotnica in TOZD Releji Makole. Prav v teh dneh pa poteka spravilo okoli sto ton kvalitetnih jabolk, ki jih bo Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica izvozil letos v ZR Nemči- jo. V delovnih kolektivih bistriške občine, kar še posebno velja za največje izvoznike IMPOL, Otroško Pohištvo in Steklo, so v prvih šestih mesecih izvozili za petino več kot v enakem obdobju lani, kar znaša okoli 16 odstotkov povečani izvoz. Kljub spodbudnim izvornim rezultatom pa v bistriški občini še niso uspeli doseči resolu- cijskih načrtov, v katerih predvi- devajo 21 odstotno povečanje izvoza. To pa bo za izvoznike bistriške občine težjž dosegljivo. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat V DO Steklo Slovenska Bistrica izvoznih težav ne poznajo. O perečih problemih gospodarjenja in o anketi Rezultati gospodarjenja ptuj- ske trgovine v prvem polletju leta niso najboljši. Na videz je skupni ■)romet še kar ugoden, medtem ko lizični obseg močno pada. Najbolj kritično je v poslovnih enotah MlP-a s prehrambenimi artikli, kjer z rdečimi številkami posluje 40 enot. Povprečen dohodek delavca v trgovini je bil v juniju 18.834 di- narjev, vjuliju pa 20.310. V ptujski trgovini je zaposlenih 1855 de- lavcev (to so prodajalci). Vse OZD s področja trgovine so investicijsko nesposobne. Pome- ni, da za investicije denarja ni. možne bodo le manjše adaptacije. Kot je povedal Aleksander Podkrižnik iz MiP-ove tozd Ma- loprodaja oh polletju niso imeli delavca, ki bi za normalno delo ne zaslužil 15 tisoč dinarjev. Precej pa razpravljajo o zalogah zaradi visokih obresti in o rentabilnosti poslovnih enot. Veliko breme so ra/ni stroški, ki skokovit-,- naraš- čaji). Edina rešitev bi bila ukinitev r- pov. kar pa n; .^prejemlji- Z -;': bodo poiskaH rcšitve v d>' . nem "" 'su in prilagodili . ' . v - li: P- 15. novembru pa bodo delovni čas non-siop trgovin skrajšali za eno uro. Da se da tudi v težkih časih dobro gospodariti so pokazali delavci Petrola. Boni in cena bencina sta opravila svoje. Pozi- tivni rezultat so si zagotovili s prodajo trgovskega blaga. V razpravo se je vključil tudi sekretar republiškega odbora sindikata delavcev trgovine Rudi Žaubi. kije dejal, da trgovina brez zalog ne bo mogla. Ker če bo preveč zniževala zaloge, potem ludi ne bo imela prometa. Poleg tega je člane odbora seznanil z aktivnostmi republiškega odbora in sicer o razpravah o trgovski mreži, družbenem dogovoru o oblikovanju sredstev za blagovne rezerve in o zakonu o celotnem prihodku in dohodku. Delavci v trgovini zahtevajo, da poslujejo vsaj pod približno ena- kimi pogoji kot gospodarstvo. Dobri poslovni rezultati, ki jih trgovina danes še dosega, teme-: Ijijo na nizkih osebnih dohodkih delavcev, to je pokazal pregled go^odarjenja v trgovini. Člani občinskega odbora so se tudi odločili, da bodo izpeljali anketo, s pomočjo katere bodo izbrali potrošniki trgovino, kjer strežejo najbolj prijazni trgovci. Anketo objavljamo že v današnji številki Tednika. -Anketo morajo za svojo sprejeti tudi delavci v trgovini. Odbor je tudi imenoval tri člansko komisijo, ki bo po prvem novembru pregledala anketne lističe in izbrala najboljšo trgovi- no. MG Porast zalog v ormoškem gospodarstvu Skupne naloge ormoškega gospodarstva so se po- večale za 62,8 odstotka v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Tako jim zaloge vežejo kar tri četrtine obiainih sredstev. Zlasti so se povečale zaloge suro- vin in materiala (za 82,6 ®7o). kar obsega slabo polo- vico .eh zalog. Na rast teh zalog so vplivale pred- vsem OZD Bančna oprema, TOZD Optyl in TOZD Go,ad, kjer so zaloge porasle od 93 do 148 odstot- IV r .. v jv tMd z zalofcrf iii nedokončane p.r->- vv unj,., M so poiasie za /9,2 odstotka. Zlasti so za- loge porasle pri TOZD Bančna . pij...a, lO. . ! delava plastičnin inas in TOZD Kmetijstvo. Po obračunu za letošnje pivo polletje so OZD v občini Ormož (brez tovarne sladkorja) ugotovile, da jim za trajna obratna sredstva manjka nad 360 mili- jonov dinarjev trajnih in dolgoročnih virov, kar bo- do morale po določenem postopk" zagotoviti iz krat- k"tr<'čnih virov obratnih -u TEDNIK ~ ^^^^^^^ ^^^^ delegatska sporočila - 3 Uresničevanje družbene preobrazbe državne uprave Skupščina SR Slovenije je februarja 1982. le- ta ob obravnavi predlogov za spremembe in dopolnitve zakonov s področja državne uprave obravnavala tudi informacijo o uresničevanju zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških ^pravnih organih. Na podlagi razprav je skupščina sklenila, naj Izvršni svet pripravi celovitejšo oceno stanja na področju državne uprave ter v analizi o uresničevanju družbene preobrazbe državne uprave zlasti oceni delo upravnih in izvršilnih organov z vidika uresničevanja državnih in samoupravnih funkcij v družbenopolitičnih skupnostih in s tem povezanega procesa podružbljanja uprave, uresničevanja odgovo- rnosti in samostojnosti teh organov ter razvoja družbenoekonomskih odnosov v upravnih orga- nih. V gradivu je uresničevanje ciljev družbene preobrazbe državne uprave ocenjeno predsem z vidika delovarjja izvršilnih in upravnih organov pri izvrševanju njihovih, z ustavo in zakoni opredeljenih funkcij in uresničevanja razmerij do drugih družbenih dejavnikov. V nadaljevanju gradivo povzema organizacijo in delo izvršnih svetov in upravnih organov ter posreduje nekatere ugotovitve in oblike ter metode dela, ki so se v dosedanji praksi izobli- kovale pri njihovem delovanju. Izhajajoč iz veljavne zakonske ureditve prinaša gradivo tudi ugotovitve o samoupravni organiziranosti in dohodkovnih odnosih v upra- vi ter v šestem poglavju- še podatke o številu in izobražbeni sestavi kadrov v občinskih in repu- bliških upravnih organih. Izvršni svet je h gradivu posredoval tudi skupne sklepne ugotovitve, nakazal splošne usmeritve za nadaljnjo družbeno preobrazbo uprave ter nekatere ukrepe in naloge Izvršnega sveta in republiških upravnih organov za uresničitev postavljenih ciljev preobrazbe. O tem gradivu bodo razpravljali: Zbor združenega dela. Zbor občin in Družbenopoliti- čni zbor Skupščine SR Slovenije, vsi se bodo se- stali na sejah 24. oktobra 1984. Obveščanje vZK Pred dnevi je uredniški odbor pri predsedstvu OK ZKS Slovenska Bi- strica izdal letošnjo peto številko glasila Bilten, ki je izšlo v skupno 920 izvodih in je namenjeno vsem članom ZK v bistriški občini, za šir- še seznanjanje o delovnih dosežkih kot tudi nalogah za preteklo ob- dobje. Peta številka obravnava tre- nutno najaktualnejše naloge članov ZK v osnovnih organizacijah in tu- di življenjskem in delovnem oko- lju. Posebno pozornost posveča pregledu uresničevanja načrtov dolgoročnega programa gospodar- ske stabilizacije v bistriški občini. Pri tem podaja pregled dosedanjih aktivnosti in tudi nekaj konkretnih napotil komunistom za nadaljnje delovanje, med drugim tudi v smeri nalog po 13. seji CK ZKJ v posa- meznih delovnih okoljih. Viktor Horvat Vse o letošnji vinski letini in trgatvi V ptujski občini smo v petek, 5. oktobra pričeli s trgatvijo ranih sort grozdja, kot so rizvanec, ranina in Portugalka. Kot je povedal enolog v temeljni orga- nizaciji Slovenske gorice. Tone Skaza, je letošnja vinska letina za vinsko trto zelo neugodna, saj je za- četek vegetacije kasnil za tri tedne. To se je odrazilo seveda tudi na dozorevanju vinske trte in zorenju grozdja, tako da lahko sklepamo, da letošnja letina po kakovosti ne bo nekaj posebnega. Povrhu vsega pa je na zmanjšanje kakovosti vplivalo tudi dolgo- trajno deževno vreme, kar je pričetek trgatve še bolj zavleklo. Kljub vsemu pa so dosedanje analize pokazale, da ima grozdje proti pričakovanju ugodno količino slad- korja. Rizvanec in muškat otonel sta imela od 13 do 13,5 odstotno stopnjo sladkorja, pa tudi zmerno ki- slino: rizvanec 8,5, muškat otonel pa nekoliko nižjo, okoli 6 promil. V prostorih Kmetijske zadruge Ptuj je bil v petek dopoldne posvet s predstavniki občinskega komiteja za kmetijstvo, strokovnjaki Kmetijskega kombinata in ptujske kmetijske zadruge. Osrednja tema pogovo- rov je bila ocena stanja vinogradov glede na slabe vremenske razmere in datumska opredelitev za trga- tev in odkup posameznih sort grozdja. Tako so se dogovorili, da prično uradno trgatev ranih sort groz- dja: ranina, rizvanec in portugalka še isti dan. S trga- tivijo srednje poznih sort: belu burgundec, sauvig- non, iraminec, zeleni silvanec, rulander, rumeni mi- škat in :riodra frankinja bodo pričeli jutri, v petek, 12. oktobra, medtem ko bodo pričeli s trgatvijo poz- nih sort: mešano, laški rizling, renski rizling in šipon v četrtek, 18. oktobra. Grozdje prevzemajo kot običajno na odkupnih me- stih v Podlehniku, Leskovcu, Cirkulanah, Zavrču in v Juršincih, vsak dan v času objavljene trgatve. KAKŠNA BO CENA GROZDJA? Odbor za vinogradništvo pri Kmetijski zadrugi Ptuj je že določi! cene za posamezne sorte, ki se gibljejo od 33,60 in 47,60 dinarji za kilogram, odvisno od ka- kovostne skupine: 1. skupino — rumeni mu.škat, ren- ski rizling-, traminec in rulander bodo plačevali po 47,60 din za kilogram; 2. skupino — beli pino, mu- škat otonel in muškatni silvanec po 42,60 za kilo- gram; 3. skupino — laški rizling, šipon, ranina in modri burgundec po 36,60 za kilogram; 4. skupino — belo mešano, modra frankinja, rizvanec in neuburger pa po 33,60 za kilogram. Navedene cene so akonta- cijske in veljajo, če je grozdje pripeljano na zbirno mesto v določeni zadružni enoti. Proizvajalci, ki ima- jo večje količine grozdja in svoja lastna prevozna sredstva in bodo pripeljali grozdje na centralno prešo v predelovalni cente-- Ptuj, pa bodo k omenjenim ce- nam prejeli po kilogramu še 0,80 din oziroma 80 par. Cene bodo dokončno določene glede na sladkorno stopnjo, z^to bo pred začetkom trgatve pooblaščena strokovna služba ugotovila povprečno sladkorno stopnjo, ki bo služila za izračun končne cene. Vsaka stopnja sladkorja, ki bo višja od poprečne se bo ovrednotila z dodatnim dinarjem po kilogramu. V nasprotnem primeru pa bo vsaka stopnja, nižja od povprečne vplivala na zmanjšanje cene za 1 dinar po kilogramu. DOPLAČILO GROZDJA LETNIK 1983 Odbor za vinogradništvo pri KZ Ptuj se je odločil, da prejmejo doplačilo grozdja za pridelek iz leta 83 tisti vinogradniki, ki bodo grozdje oddali tudi letos. Doplačilo gre tudi tistim vinogradnikom, ki so grozd- je oddali lani, ne glede na letošnje oddane količine, pa imajo letos najmanj 50 odstotni izpad pridelka grozdja zaradi toče. Višina doplačila še ni v celoti znana, vendar naj bi znašala toliko, kot doplačilo poprečja ostalim vino- gradnikom na območju štajerske kleti. Vse ostale, podrobnejše informacije pa lahko vinogradniki prej- mejo na zadružnih enotah, ali na sedežu tozd Kletar- stvo Slovenske gorice v Ptuju. M. Ozmec Pestro tudi na osnovni šoli Ormož v tednu otroka so na osnovni šo- li vodili vrsto aktivnosti. Sestala se je pionirska organizacija, učenci pa so si ogledali tudi dve kulturni pri- reditvi. Prireditve ob tednu otroka so sklenili s skupnim roditeljskim sestankom, ki je bil v petek, 5. oktobra in na katerem so govorili o organizaciji dela in delovnem na- črtu šole za šolsko leto 1984/85. Podali pa so tudi prometno-var- nostno oceno. Skupni roditeljski sestanek so za- ključili s predavanjem na temo dru- žina in pomen medsebojnih odno- sov. NA HUMU PESKOVNIK Na podružnični šoli Hum so s sklepom občinske izobraževalne skupnosti v tem šolskem letu za- časno prekinili z delom. Danes je v njej vrtec z enim kombiniranim od- delkom in enim oddelkom priprave na osnovno .šolo. Ob tednu otroka so starši otrok, ki obiskujejo ta vrtec, uredili peskovnik. Akcija je uspela, saj se je je udeležila večina staršev. V zahvalo pa so jim malčki pripravili kratek nastop. MG Pesa je letos zelo blatna Spravilo sladkorne pese je v pol- nem teku. Na sliki je gora pese ob sedežu TOZD Ptujsko polje, kjer je zaposlenih 6 prikoličarjev in en na- kladalec Poslovne enote Avtopre- voza iz Pluja. Peso ,,pobirajo" od Trnovske vasi do Moškanjc. Prav toliko prikoličarjev dela tu- di za TOZD Dravsko polje, peso pa pobirajo na območju Turnišč, Ki- driče\ega, Pragcrskega in Starš. Letos je /aradi \remena zelo blatna tako, da je kar 40 odstotkov primesi na kamionih. Člani Avto- prevo/o\ L- l'l i/ Ptuja so zaposleni tudi pii nakladanju pese na vagone in sicer \ Moškanjcih, Kidričevem, Racah in Hočah. Delo poteka po- noči, saj je potrebno vagone nalo- žiti do polnoči. Tako so na primer z nakladanjem vagonov v Moškanj- cih pričeli v nedeljo, 7. oktobra. MG Nakladanje pese na sedežu TOZD Ptujsko polje foto: OM Medobčinska zdravstvena skupnost ne opravlja svoje vloge V zadnjem času je bilo več razprav na temo wganiziranosti ud^^ležencev svobodne menjave na področju zdravsivvnega varstva in povezano s tem tudi o možnostih za povečanje učinkovitosti njihovega delovanja. Ugotovitve razprav so na- slednje: občinske zdravstvene skupnosti v veliki l^ieri uresničujejo naloge in pristojnosti, ki jim i'h je dodelil zakon, poleg tega se v veliki meri ^uresničujejo tudi naloge zdravstvene skupnosti Slovenije; najmanj pa smo lahko zadovoljni z ^efom medobčinskih zdravstvenih skupnosti. Ker te skupnosti ne delajo, niso uresničene 'udi naloge, ki segajo na področje regijske soli- darnosti, delitve dela med zdravstvenimi organi- zacijami na območju medobčinske zdravstvene skupnosti in sklepanje .samoupravnih sporazu- "lov o svobodni menjavi dela z bolnišničnimi in Specialističnimi zdravsf enimi organizacijami. Zaključimo lahko, da je najšibkejši člen v 'Organiziranosti udeležencev v svobodni menjavi dela medobčir.sku zdravstvena skupnost, /aradi 'ega se manjša tudi učinkovitost cHotnega siste- ''la zdravstvenega varstva. Ocene kažejo, da današnje delovanje niedob činskih zdravstvenih skupnosti vpliva na to, da v veliki večini občinskih zdravstvenih skupnosti neposredno odločajo le o približno 25 do 30 od- stotkov vseh sredstev, medtem ko so v ostalem delu svojega programa v veliki meri odvisni od odločitev tistih občinskih zdravstvenih skupno- sti, v katerih je sedež bolnišnic. Dr. Jože Petrovič, predsednik sveta za zdrav- stvo in socialno politiko pri predsedstvu OK SZDL Ptuj, je povedal, da je dosedanja praksa pokazala, da sedanja oblika in obseg dejavnosti v okviru medobčinske zdravstvene skupnosti ne ustrc/a potrebam. Zato je bila v Sloveniji dana pobuda, da se preanalizira oblika delovanja. Potrebna bi bila reorganizacija in sicer takšna, da bi v določeni meri medobčinske zdravstvene skupnoti prev/ele nekatere naloge občinskih zdravstvenih skupnosti, predvsem tiste, ki so po- membne /a več občin. Možno je tudi, da se medobčinska zdravstve- na skupnost ukine in da se solidarnost v celoti prenese na republiško zdravstveno skupnost. V ;)kvi.u republike hi potem morali dogovarjati o/"i Tia v ; osi;i\i!i odnose menjave dela med vsemi holnišmcami v Sloveniji. Pri tem pa do- sledno spoštovati sporazum o delitvi dela med organizacijami zdravstvenega varstva v Sloveni- ji- Svet je ugotovil, da kljub velikim političnim naporom, skupnost ni zaživela. Brez korenitih sprememb pa tudi ni možno boljše delo in ures- ničevanje zakonske vloge. Svet tudi podpira interes uporabnikov in iz- vajalcev, da se zdravstveno varstvo v republiki poenoti tako pri pravicah, kot pri finančnih ob- veznostih. Skladnejši razvoj pa vidi le v enotnem zdravstvenem prostoru. O dosedanjem delu medobčinske zdravstvene skupnosti za Podravje morajo zav/eti stališče tudi ostale občine v Podravju. Povezovanje zdravstvenega varstva v ožjem prostoru sicer ostaja nujnost, vendar je za to potrebno iskati primerne organizacijske oblike prek sestavljene organizacije oziroma drugih skupnih teles ali ko- ordinacijskega odbora v sami regiji. Organiziranost zdravstvenega varstva mora temeljiti na določeni projekciji razvoja, ki naj bo osnova plana razvoja zdravstva do leta 2(KK). MG Teden otroka v ptujskih vrtcih Letos namenjamo otrokom, našemu največjemu bogastvu, celo leto, ne samo teden dni kot prejšnja leta. Lepo in prav, če ne bi ostalo le pri razglasitvi leta otroka. Kot običajno se tudi letos spominjajo tedna otroka le v ptujskih vrtcih. V ta namen so v tem tednu pripravili več prireditev, ki so namenjene predšolskim otrokom. Otroci, ki so vsak dan v vrtcu, so pretekli teden preživeli ob bolj sproščenem programu, otroci, ki vrtca ne obiskujejo pa so ali še imajo priložnost obiskati ga v tem tednu. Kot je povedala Danila Petrovič, pedagoški vodja v VVZ Ptuj, so ?a zunanje otroke pripravili podobne programe kot jih imajo otroci v vrtcih — poslušali-^so pravljice, gledali lutkovne igre, risali, odšli na sprehod v naravo, -nabirali gozdne sadeže in podobno. Zaradi izkušenj iz prejšnjih let v vrtcu ne pričakujejo velikega odziva staršev s predšolskimi otroki, vendar so v vseh enotah pripravljeni na številni obisk. Z omenjenimi prireditvami namreč ne želijo le manifestirati teden otroka, temveč resnično ponuditi malčkom nekaj, česar ne doživljajo vsak dan. Poleg tega je takšen obisk izredno primeren za otroke, ki se bodo vključili v vrtec prihodnje leto, saj zanje ta sprememba ne bo tako velika kot sicer. Z obžalovanjem ugotavljamo, da so prizadevanja ptujskega vrtca ponovno osamljena. Poleg tega so njihova prizadevanja namenjena zgolj predšolskim otrokom. Edini, ki so storili nekaj več — pa menda zgolj slučajno — so bili delavci Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj, ki so pripravili lutkovne dneve. Slučajno pravimo zato ker so pač kulturna srečanja v ča,su, ko je teden otroka. Zagotovo pa lahko trdimo — tako so vsaj povedali — da tokratni lutkovni dnevi v okviru ptujskih kulturnih srečanj niso zadnji, saj nameravajo program srečanj razširiti tudi s prireditvami za mlajše. Kaj pa smo storili vsi ostali, predvsem starši? Ce smo se ob tednu oziroma letu otroka vsaj za hip zamislili, kaj nudimo svojim otrokom — poleg materialnih dobrih v takšnem ali drugačnem obsegu — je to že nekaj. Se več bi storili, ko bi se ob nenehno padajočem osebnem stan- dardu vprašali, čemu smo se zato, da otroci tega ne bi občutili, od- povedali. Odpovedali materialnim dobrinam v prid pristnejših odnosov med otroki in starši. * N. Dobljekar RAZPRAVA V KS VITOMARCI Mnogi krajevni problemi v krajevni skupnosti Vitomarci so v nedeljo, 7. oktobra izvedli vajo NNNP s predpostavko — poskus mobilizacije, ki je dobro uspela. Po vaji se je v gasilskem domu zbralo nad 200 krajanov, kar so člani tamkajšnje OO ZKS izkoristili za javno razpravo o sklepih 13. seje CK ZKJ in jo povezali z nalogami v krajevni skupnosti. Razprava je pokazala, da prav probleme neposrednega okolja, kjer ljudje, delajo in živijo, tudi najbolj občutijo. Kritično so spregovorili o raznih nepravilnostih, ki jih opažajo pri izvajanju melioracije in zložbe zemljišč, ki jih izvajajo na okoli 400 ha površine v Vitomarcih in Hvale- lincih. Zlasti se pritožujejo manjši kmetje in očitajo, da nekateri večji kmetje pridejo do lepo zaokroženih zemljišč blizu domačij po protekciji. Prispevek za melioracijo bodo glede na površino morali ustrezno plačati vsi, vendar dobivajo zemljo ob zložbah različne kakovosti. Kmetijski kombinat dovoljuje na določenih površinah kmetovalcem pospravljati koruzo, toda cene še ni določil, zato so kmetovalci nezauplji- vi, ker se bojijo, da ne bo cena postavljena previsoko. Kmetovalci so se prav tako pritoževali, da kmetijska zadruga na njihovem območju še ne odkupuje sadja in kostanjev, ker je obilna sadna letina in bi sadje za predelavo (industrijsko) radi prodali. Take in podobne težave komunistom v KS na kmetijskih območjih otežujejo politično delo, saj napaka kakega urauu,ika, trgovca ipd. povzroča težave pri izvajanju raznih družbenih akcij. To je v KS Vitomarci še toliko občutljivejše, ker se pripravljajo na referendum za krajevni samoprispevek za sofinanciranje nalog v naslednjem srednjero- čnem obdobju. FF OK ZSMS PTUJ Kadrovanje mladih v organe občinske konference v četrtek, 4. oktobra so se sestali člani predsedstva občinske konfe- rence mladih v Ptuju. Največ besed so namenili kadrovskim pripravam na po programsko volilno sejo občinske konference, ki bo v četrtek, 25. oktobra. Člani predsedstva so na osnovi predlogov iz osnovnih organiza- cij ZSMS in kadrovske komisije sestavili kandidatno listo za vodstvo občinske konference mladih in njenih organov v naslednjem mandatu. To listo so kol predlog poslali vsem osnovnim organizacijam mladih, ki so dolžni do 20. oktobra poslati na občinsko konferenco morebitne pripom- be z obrazložitvami. Kot je povedala predsednica občinske konference ZSMS Diana Bohak, v začetku javne razprave o kadrovanju odziv iz osnovnih orga- nizacij ni bil najboljši, zato so rok za sprejem predlogov podaljšali za 14 dni. Kadrovska komisija je iz predlogov sestavila kandidatno listo, ki jo je predsedstvo tudi potrdilo, naloga mladih pa je, da jo čimbolj natančno in resno proučijo. Ce se s katerim od predvidenih kandidatov ne strinja- jo, lahko predlagajo svojega kandidata z obrazložitvijo. Te pa je treba poslati na občinsko konferenco najkasneje do 20. oktobra. Tako bo delo programsko volilne konference bolj tekoče in lažje. , — OM MEDOBČINSKI SVET ZKSU PODRAVJE O povezovanju agroživilsta v Podravju v sredo, 17. oktobra s bo v Mariboru sestal Medobčinski svet ZKS za Podrav je z namenom, da ocenijo položaj in opredelijo naloge pri nadalj- njem razvoju, poglabljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in povezovanju agroživilstva v Podravju. Za sejo je delovna skupina pri Medobčinski gospodarski zbornici za Podravje v Mariboru pnpiavila delovno gradivo. V njem je opisano obstoječe stanje, opredeljene pa so tudi najpomembnejše naloge in usmeritve na področju agroživilstva. Te naloge zajemajo letne setvene načrte, uvajanje sodobne t^mologijc v kmetijsko proizvodnjo, problemi živinoreje, izvo/, oskrba / reprodukcijskim materialom, sistem obrambe pred točo, davčno politiko, razvoj manj lazviiili, obmejnih in hribovitih območij, naložbe in razv;>in(: raziskovalno delo. 4 - iz naSih krajev 11. oktober 1984 - TEDNIK Bogate možnosti izobraževanja ob delu Svet Delavske univerze Slovenska Bistrica je izdal okvirni program izobraževanja ob delu in izpopolnjevanja v šolskem letu 1984/85. Da bi se z njimi seznanilo kar največje število občanov in zaposlenih v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, društvih in družbenopolitičnih organizacijah, so poslali izobraževalne programe za odrasle v vse gos- podarske in družbenopolitične organizacije v občini Slovenska Bistrica. Tudi v tem šolskem letu bodo pri Delavski univerzi pnpravili številna izobraževalna področja med katerimi bodo posvečali posebno pozornost splošnim oblikam izobraževanja, strokovnemu izpopolnje- vanju, izobraževanju na družbenopolitičnem in samoupravnem po- dročju. Po pokazanih potrebah pa .so pri DU Slovenska Bistrica pri- pravljeni organizirati tudi druge oblike izobraževanja v krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih. Program izobraževanja za šolsko leto 1984/85 vključuje skupno pet osnovnih področij oblik izobraževanja ob delu. Med njimi ima mesto tudi osnovna šola za odrasle, tokrat s posebnim povdarkom v krajih Slovenska Bistrica, Oplotnica in Zg. Polskava. Strokovna izobraževanja in izpopolnjevanja pa bodo tudi v tem letu potekala v velikem številu v obliki seminarjev, tečajev in predavanj. Na tem področju so pripravili prek 50 oblik izobraževanja za prav toliko področij življenja in dela v delovnih organizacijah, krajevni skupnosti in društvih ter družbeno- političnih organizacijah. Na osnovi dosedanje prakse pa bo Delavska univerza Slovenska Bistrica tudi letos s posebno pozornostjo uresničevala in izvajala pro- gram družbenopolitičnega izobraževanja sprejetega pri Klubu samo- upravljalcev, ki deluje v okviru občinskega sindikalnega sveta Slovenska Bistrica. Viktor Horvat ZA RED OKOLI POKOPALIŠČA ,,Krajevna skupnost Gorišnica si poleg ostalih razvojnih ciljev priza- deva tudi, da bi imeli urejeno pokopališče. V ta namen je bilo vloženo že veliko denarja in prostovoljnega dela. Pokopališki odbor se trudi, da bi bile pokopališče vedno skrbno urejeno. Zal pa je vse preveč občanov, ki se ne menijo za izgled pokopališča. Nekateri leto za letom odlagajo smeti in odpadke na neprimernih mestih in s tem zavestno onesnažujejo okolico. Ker dosedanja opozorila niso zalegla, smo se na svetu KS odločili, da bomo primerno ukrepali. V kaznovanje bomo predlagali vsakogar, ki bo odlagal smeti na neprimernih mestih. Pri tem nam bodo pomagali občani, oddelek milice in inšpekcijske službe. Za odlaganje smeti so pripravljene jame, ki jih KS redno prazni, zato pozivamo vse, da smeti ne odlagajo drugam!" D. Bezjak Kako do telefona? Krajani na spodnjem območju krajevne skupnosti Spuhlja smo naročniki pri PTT Ptuj za telefonske priključke že od leta 1978—79. Vsa ta leta redno trkamo na vrata pri referentu za telefonsko orikliučitev tov. Habjaniču. Odgovor je vedno enak: čakati in čakati, saj bo. V knjigi evidence smo že na seznamu na prvi strani, med začetnimi številkami. Zato so. se začele obljube zadnje čase spreminjati, češ: pridemo z ekipo monterjev in po vrstnem redu bomo vse uredili. Z vso resnostjo in zaupa- ■ijem smo pričakovali izvajalca in njegovo delovno ekipo. Zal smo se ušteli, delovna ekipa je res prišla 11. septembra in se namestila v zgradbi, kjer so naročniki od leta 1983. V knjigi evidence se je čez noč nekaj zavrtelo nazaj. Prvi pogovor je bil z monterjem, zakaj tako? Rekel je, da bodo po naročilu en priključek spojili v obstoječi dvojnik, na drugo zgradbo pa namestili samo priključno žico, ne pa priključka, ker ni prostega mesta. Na terenu se pojavi tov. Habjanič. Na vprašanje je odgovoril, da načrtujejo telefon na podlagi zdravniškega spričevala srčnemu bolniku, mi pa se naj obrnemo na krajevno skupnost in še tam imajo prednost obrtniki, ostali pa pozne- je za njimi. Zdaj smo pa tam. Pot do obrtnika je dolga, posebno, če nimaš par- cele in ne strehe nad glavo. Obrnite se na krajevno skupnost? Časi so za nami, ko si je KS Spuhlja nameščala telefonske priključke le na enem delu, pozabili pa so na krajane na spodnjem območju. Družbene ob- veznosti redno izpolnjujemo. Letos spomladi se je nek'aj šušljalo, da naročniki od leta 1983 sklepajo z izvajalcem pogodbe, vendar seje nekaj zataknilo. Primer nam pove, da sta zopet vrstni red in pravica potegnila kratki konec. V naši soseski je padla beseda, da nikomur več nič ne verjamemo. Mi vsi pa dobro vemo, da že dalj časa veliko govorimo in pišemo o odgovornosti. Zato nam na koncu ostane odprto vprašanje, kdo od odgovornih nam bo resnično povedal o nadaljnjih načrtih glede telefona na našem območju? Krajani na spodniem območiu krajevne skupnosti Spuhlja Zakaj v vlaku iz Murske Sobote ni bifeja? Po krajšem premoru smo v naše uredništvo ponovno prejeli vpraša- nje s prošnjo za javni odgovor. Bralec iz Spuhlje vprašuje odgovorne na ZTP Maribor, zakaj ni na vlaku, ki vozi iz Murske Sobote skozi Ptuj in Celje do Ljubljane, med kompozicijo vagonov tudi bifeja, oziroma okrepčevalnice? V vlaku, ki vozi pravtako vsakodnevno iz Maribora ima- jo potniki na voljo tudi bife. Za odgovor smo prosili direktorja temeljne organizacije za železniški,promet iz Maribora, Otmarja Bezjaka, kije od- govoril: ,,Pri sestavi voznega reda za določeno — po navadi enoletno obdo- bje — se planira tudi sestava posameznih vlakov na določenih relacijah. Konkretno gre za del vlaka Pohorje ekspres, ki prihaja iz Murske Sobote in se v Pragerskem združuje in nadaljuje vožnjo za Koper. Problem, na katerega želi bralec odgovor pa se pojavlja zaradi pomanjkanja ustreznih vagonov, v tem primeru bifejev. Na postaji Maribor imamo samo dva voza, od katerih je eden usposobljen 7.a le prevoze, drugi pa tehni- ustrezen, ker nima električnega ogrevanja. Dokler ne bomo imeli :'.ov ustreznih tipov, tako dolgo ni pričakovati, da bomo uvrščali e v posamezne vlake. Horani dodati, da je ta zadeva v naših lakih lepo urejena — tudi na vlaku, ki vo/i iz Murske Sobote do ' ;)r pa bomo željo naših potnikov, da so na vlaku posireženi ^ vlakih uresničili, čim bo to realno mo/ni>!" — OM KRAJEVNA SKUPNOST DORNAVA PRAZNUJE OSREDNJA SLOVESNOST BO V NEOEUO ,,Letos smo dogradili telefonsko omrežje, sredstva so prispevali sami krajani; sredstva za ATC pa PTT. Poleg tega smo asfaltirali vse prekope cest, priključke oziroma odcepe. Dogradili smo novo mrliško vežo in ob njej uredili okolico. Ob krajevnem prazniku bomo priključili novih 130 telefonskih priključkov," je na kratko o novih pridobitvah v krajevni skupnosti povedal Alojz Mikša, predsednik sve- ta krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti dosegate lepe rezultate na področju kmetijstva. Tu moramo omeniti strojno skupnost. ,,Strojna skupnost dela pod streho Kmetijske zadruge Ptuj. Letos je zgradila strojno lopo za univerzalni kombajn (to je za spravilo pšenice in koruze), za dve sejalnici za peso, sedaj bodo kupili še sejalnico za pšenico. Za dograditev lope so porabili blizu 700 tisoč dinarjev, prosto- voljnega dela je bilo za 230 tisoč dinarjev; prispevek v lesu pa je bil 15 kubikov. Prek melioracijskega jarka (MJ 7) smo zgra- dili novi betonski most, za katerega je del sred- stev prispevala tudi krajevna skupnost, ostalo pa občinska zemljiška skupnost. Vsa dela pa so opravili krajani sami." V krajevni skupnosti so letos šestega maja sprejeli novo referendumsko obvezo. Z zbrani- mi sredstvi bodo sotinaucirah gradnjo mostu čez Pesnico v Mezgovcih, z drugo plastjo asfalta pa prevlekli vse ceste. V načrtu je tudi asfaltiranje ceste Dornava—Mezgovci; pri tem pričakujejo pomoč od KS Markovci in občin- ske skupnosti za ceste. Velika želja krajanov, ki se vozijo na delo v Ptuj, pa je ureditev oziroma zgraditev avtobu- snih postajališč. Denar v krajevni skupnosti imajo, žal pa izvajalec del letos vsega dela ne bo zmogel. Nove strehe pa ne bo dobila tudi dvo- rana krajevne skupnosti. OSMI KRAJEVNI PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI DORNAVA V spomin na tragične dogodke od 10. do 14. oktobra 1944 praznuje KS svoj praznik. Letošnji praznik je že osmi po vrsti. Praznik krajevne skupnosti je vsako leto 13. oktobra. KAKO BODO LETOS PRAZNOVALI? ,,S prireditvami bomo pričeli 10. oktobra in jih zaključili 14. oktobra. Pripravili smo številne športne prireditve, 12. oktobra bo kon- cert mešanega pevskega zbora PD Ignac Zgeč s sodelovanjem pevskega zbora iz Ormoža. Po koncertu bo še prireditev za starejše občane. V nedeljo, 14. oktobra bomo ob 9. uri odprli razstavo likovnih del učencev osnovnih šol ptuj- ske občine, ročnih del gojencev zavoda dr. Marjana Borštnarja in cicibanov otroškega vrt- ca Dornava. Na razstavi bodo prvič sodelovale tudi žene iz Dornave in Mezgove, ki bodo raz- stavile kruh, pogače in pecivo. Ob 10. uri bo gasilska vaja gasilskih društev Dornava, Mezgovci, Zamenci in Pacinje za prehodni pokal krajevne skupnosti. Slavnostni zbor bo ob 15. uri. Slavnostni govornik bo Jože Zuman, predsednik KK SZDL Dornava, zatem pa bomo podelili tri bronaste znake OF, ki jih bodo prejeli Drago Doberšek, Stane Korpar in Franc Voglar. Priznanja kraje- vne skupnosti pa bodo prejeli Franc Soršak, Ivan Meško, Terezija Zgeč in Franc Peteršič. Zbor bomo zaključili z izbranim kulturnim programom, v katerem se bodo predstavili cici- bani iz vrtca, učenci 0§, gojenci Zavoda, mladi iz Dornave in Mezgove ter pevski zbor PD Dornava. Aktiv žena zadružnic pa bo za vse udeležence zbora pripravil prigrizek," je o programu praznovanja povedal Alojz Mikša. MG MED MLADIMI OBIRALCI SADJA V temeljni organizaciji Sadjar- stvo Osojnik, v okviru Emone KK Ptuj ocenjujejo, da bodo kljub slabemu vremenu spravili pod stre- ho dokaj ugodno sadno letino; ta- ko po količini, kot po kakovosti sadežev. Pri obiranju in sortiranju breskev, hrušk in jabolk pomagajo delavcem iz delovišča Trsnica tudi delavci iz ostalih temeljnih organi- zacij, v okviru svoje redne delovne prakse pa so njihovi pomočniki tu- di učenci ptujske kmetijske šole in nekaj študentov. Prejšnji teden smo jih obiskali in jih nekaj pova- bili k razgovoru. Takole so pove- dali: Stella Kurež, učenka kmetijske tehnične šole v Ptuju: ,,Za nami je že tretji teden delovne prakse, ki je sicer za vse nas zelo koristna. Z delom začnemo tako kot ostali delavci ob sedmih zjutraj, končali pa naj bi ob petnajstih, vendar se pogosto odločamo, da ostanemo tukaj še dlje. Sadje je treba čim- prej prebrati in sortirati, da lahko gre na tržnice ali v hladilnico. Naj dodam, da pomeni tistih prvih osem ur obvezna delovna praksa, ostalo pa nas plačajo po doseženih delovnih urah; ura je 100 dinarjev, kar je glede na opravljeno delo ze- lo malo. Sicer pa se lahko po mili volji najemo sadja, pa vmes kaj poklepetamo, tako da ni dolgoča- sno . . ." Zvonko Nemec, študent drugega letnika Visoke tehnišne šole v Ma- riboru: ,,Za to delo v trsnici sem se odločil zaradi tega, ker doma sedaj pač nimam kaj delati, dobro pa, vemo, da pride vsak dinar študen- tu še kako prav. Sicer prejemam med študijem kadrovsko štipendi- jo, vendar je ta zelo majhna, daleč premalo denarja prejmem za ži- vljenje v mariborskem študent- skem domu. Računam, da bom v teh treh tednih dela zaslužil okoli 20 tisočakov, kar mi bo v precej- šnjo pomoč pri jesenskem študiju. Veste, vsak študent bi moral poskusiti kakšno je to fizično delo. Tisti, ki mu je vse na krožniku pri- nešeno res ne more ceniti pravega življenja . . ." Zdenka Šel iz Destrnika, učenka 4. letnika srednje kmetijske šole v Ptuju: ,,Med vsakim letnikom nas čaka obvezna delovna praksa. Le- tos smo tukaj, lani smo bili recimo v Dornavi, predlani v Osojniku, ti- sti, ki so iz Ormoža pa so na prak- si drugje. Imamo pa tudi svoje šol- , ske njive, ki jih tudi med letom obdelujemo, tako da tudi prakti- čno spremljamo in dopolnjujemo svojo teoretično znanje. Pridelan krompir, fižol in solato pa potem pridno uporabimo v dijaškem do- mu za malice. Po končani kmetij- ski šoli bom ostala doma, saj ima- mo 17 ha zemlje in gozdov. Doma imam.o usmerjeno kmetijo, saj se bavimo predvsem z živinorejo, to- rej s prirejo mesa. Upam, da bom lahko s pridobljenim znanjem pri- pomogla k uspešnemu delu na naši kmetiji." Branko Cestnik z Brega pri Ptu- ju, maturant gimnazije: ,,Čaka me še matura v jesenskem delu, sicer pa sem bil med počitnicami v bri- gadi, od koder sem prišel sedaj de- lat sem v trsnico. Največ dela imam z razlaganjem sadja s trak- torjev in tovornjakov. Sicer pa sem prišel iz brigade 1 rebče 84 za- res utrjen, tako, da mi delo ne dela preglavic. Poglejte moje žuljave roke, ni res, ko pravijo, da mladi dandanes ne znamo delati. Jaz sem praktično vse počitnice izrabil za delo, le da sem v prvem delu na akciji delal v korist družbe, torej zastonj, sedaj pa po- skušam zaslužiti še kakšen dinar v trsnici. Po vsej verjetnosti bom šel kmalu k vojakom in denarja tam ni nikoli dovolj." Milena Milošič iz Cirkulan, sicer učenka 4. letnika srednje kmetij- ske šole v Ptuju: ,,Doma imamo premalo zemlje, da bi po končani šoli ostala na kmetiji, zato se bom verjetno zaposlila — če bom dobi- la zaposlitev. Dela na obvezni praksi sem vesela, čeprav je včasih precej naporno in enolično. Delati moram tudi doma in pri sosedih rada pomagam, da dobimo pomoč vrnjeno. Sicer pa si bom z nadura- mi po obvezni praksi verjetno tudi prislužila kakšen dinar, saj šola precej stane." M. Ozmec Štefka Kurež Zvonko Nemec Zdenka šel Branko Cestnik Milena Milošič Počitniška družina Miklavž pri Ormožu Pred kratkim so se sestali mladi pri Miklavžu pri Ormožu in ustanovili počitniško družino v KS. Ker v občini še ni počitniške zveze, so se dogovorili, da se bodo organizacijsko povezali v Počitniško zvezo Pomurja. Prizadevali pa si bodo, da bi v kratkem prišlo do ustanovitve po- čitniške zveze, ki naj bi delovala v okviru OK ZSMS Ormož. Sedaj sta namreč v občini že dve počitniški družini, prvo so letos ustanovili v To- varni Jože Kerenčič, prizadevali pa si bodo, da jih bo v naslednjem obdobju še več, saj je možnosti za delo dovolj. To potrjuje tudi program, ki so ga sprejeli na ustanovnem sestanku mladi počitničarji pri Miklavžu. Iz njega velja zlasti poudariti, da bo- do skrbeli za čistočo okolja, pomagali pri. trga- tvi grozdja in pri drugih sezonskih kmetijskih delih, skrbeli pa bodo tudi za rekreacijo svojih članov, tako v zimskih kot v poletnih mesecih. Rekreacija v športnih središčih, bodisi zimskih ali letnih je z izkaznico počitniške zveze cenejša, zato tudi upajo, da bodo imeli uspeh pri prido- bivanju novih članov. -u V Markovcih skrbijo za okolje Markovčani skrbijo za razvoj svojega kraja in tudi za njegovo čisto okolje. Ob pokopališču imajo tudi alejo cipres, kar 33 jih je na vsaki stra- ni vzdolž poti. Te ciprese vsako leto lepo ostrižejo z ročnimi škarjami, za vsako porabi delavec od uro in pol do dve uri skrbnega dela. Z magistral- ne ceste je lep razgled na naselje Markovci in njihovo pokopališče, česar se Markovčani zavedajo in zato skrbijo za lepši videz svoje okolice. Toda tudi v njihovi skrbi za lepše okolje je vrzel. Nedaleč od mostu, ki vodi v Novo vas je gramozna jama, vanjo nekateri kar pridno s trak- torji dovažajo razni odpadni material in tako tudi širijo jamo proti cesti. KS bo tu morala poseči vmes in stvari uredili. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Ciprese oh poti. ki vodi na pokopališče v Markovcih TEDNIK ~ oi^^oi^e' i^s"* - KULTURA iN IZOBRAŽEVANJE — 5 Utrinki s petnajstega festivala Festival, festival! Najboljši od vseh dosedanjih! Na te je v naših predalih ostalo še nekaj »fotografskega spomina«. O ti planšar pianšarski! Kaj ti je, da piješ Coca Colo. Si mar pozabil na dobro planersko mle- ko in se pogospodil, od kar si v Ljubljani? »Nisem se pogospodil, pa tudi planšarskega mleka nisem pozabil. Le da ga v dolini ni več; v sili pa hudič tudi muhe žre in pije .. .Coca—Colo!<( Še majhen lepotni popravek in hostesa bo nared za pomoč tistim, ki se na preurejenem Letnem prireditvenem prostoru težje znaj- dejo. Tukaj komentar najbrž ni potreben. Naj le povemo, da so »navijači« iz Vižmarij pri Ljubljani in da jih je vodil nekdanji dober znanec festival- skega občinstva — harmonikar Franc Flere. " »V materinem naročju je topleje in varneje!«, si je mislil tale najmlajši med obiskovalci. Prikupna dekleta Folklornega društva Cirkovce, ki jih je vodil Anton Brglez, niso pomagala le obiskovalcem v gledališču, temveč tudi pri štetju njihovih glasovnic. Ob zvokih zadnje festivalske skladbe — poskočne polke, si mnogi niso mogli kaj da bi ne zaplesali. Oddahnili so si, saj je vreme »zdržalo«. Oddahnila si je tudi naša kolegica Majda GozniK in se zavrtela s postavnim kitari- stom ansambla Fantje z vseh vetrov, Branetom Cikuto. L C, Harmonikar Jože Kreže in Zdravko Gržina iz mariborske Harmonije sta si »od zadaj« — za odrom — imela kar veliko povedati. Tako sta se zatopila v pogovor, da sta celo preslišala zadnjo festivalsko melodijo. Najbrž je bilo kaj hudo resnega! V hladnih večernih urah »zazebe« tudi pihalne instrumente, da po- tem ne »štimajo« več. Zato je vanje potrebno venomer pihati in jih segrevati s toplo sapo, še zlasti, če si tik pred nastopom. IZ 9VIUZEJSKE FOTOTEKE v zbirki imamo dva živalska mehova, ki sta sestavna dela dud. Pri igranju godec napihuje meh s pihanjem v posebej za to vdelano cev. Meh stiska pod pazduho, zrak pa potiska skozi melodične piščali, ki so pritrjene na meh. Pri tem nastaja zvok. Melodija pa nastaja tako, da godec s prsti pokriva in odkriva posamezne luknje na melodični piščali. Dude veljajo za značilno pastirsko glasbi- lo. Razširjene so bile in so še širom Evrope. Ponekod v Sloveniji (Bela krajina) pa so bile v rabi še do 1. sv. vojne. Kasneje pa so izginile.' 'tekst je povzet iz knjige Zmage Kumar, Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Ljubljana 1983. Živalska mehova — sestavna dela dud, fototeka etnološkega oddelka, fotoRalfCeplak. Ralf Ceplak ISO-LETNICA ROJSTVA DR. JOSIPA VOŠNJAKA Pretekli teden je bil za prebivalce občine Slovenska Bistrica, predvsem še zavzete kulturne delavce, po- memben dogodek. Slovesno so obeležili rojstvo štirih znanih slovenskih narodnih buditeljev, katerih korenine življenja in dela so bile tesno povezane tudi na razvoj kulturnega življenja na območju občine Slo- venska Bistrica. Poseben organizacijski odbor pri Kulturni skupnosti občine Slovenska Bistrica je izdelal program prireditev posvečenih 150. obletnici rojstev dr. Josipa Vošnjaka, Josipa Serneca in Lovra Stepišnika ter 140. obletnici rojstva Janka Serneca. Osrednje svečanosti so bile v soboto 29. in nedeljo 30. septembra 84. V soboto ob 18. uri so se pred- stavniku kulturnega življenja občine Slovenska Bistrica,' skupno z gosti iz občine Velenje in še nekaterih sosednjih občin, zbrali v viteški dvorani gradu v Slovenski Bistrici, kjer jih je pozdravil pred- sednik kulturne skupnosti občine Slovenska Bistrica Zvone Potočnik. V nadaljevanju je predstavnik ma- riborskega muzeia širše predstavil živlienisko in ustvarjalno pot štirih narodnih buditeljev dr. Josipa Vošnjaka, bratov Sernec in Lovra Stepinšnika, katerih močan vpliv je bilo občutiti tudi na današnjem območju občine Slovenska Bistrica, saj so tukaj preživljali pomemben del svoje ustvarjalne dobe. V kulturnem programu ob zaključku prvega dne prireditev pod skupnim imenom ,,Vošnjakovi dnevi" so nastopili člani Opere iz Maribora, za tem je bila še otvoritev razstave o dr. Vošnjaku in drugih treh na- rodnih buditeljih iz bistriške občine. Razstavo o dr. Josipu Vošnjaku so pripravili delavci kulturnega cen- tra „Ivan Napotnik" iz Velenja. Razstavljena pa je že bila pred tem v Velenju in Šmarju pri Jelšah. K razstavi je svoj delež prispevala tudi občina Slovenska Bistrica z zbranimi gradivi o njihovem delovanju in življenju na območju občine Slovenska Bistrica, kjer sta bila še posebno aktivna dr. Josip Vošnjak in Lovro Stepišnik. V soboto, 29. septembra so tudi, v preddverju Matične knjižnice Slovenska Bistrica, s posebno slovesnostio odkrili spominsko ploščo z imeni narodnih buditeljev dr. Josipa Vošnjaka (1834-1911), Lovra Stepišnika (1834—1912), dr. Janka Serneca (1834—1909) in dr. Josipa Serneca 71844—1925). Ob tej svečanosti so osrednjo kulturno ustanovo v občini Slovenska Bistrica poimenovali v ,,Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica". Vsi udeleženci so- botnih svečanosti so se po slovesnem poimenovanju knjižnice zbrali v njenih prostorih, kjer je še pozno v noč trajalo tovariško srečanje. V nedeljo, 30. septembra je bil ob 19. uri v vitešk dvorani bistriškega gradu še koncert renesančne in gotske glasbe, ki so jo izvajali člani ansambla ,,Pro musica tibicinia" iz Maribora. Ocena, ki so jo ob prireditvah letošnjih Vošnjakovih dnevov dali udeleženci, je bila nadvse pohvalna, saj so bile vse prireditve kakovostno na vi- soki ravni, nekoliko manj spodbudno pa je bilo spo- znanje, da se je prireditev udeležilo veliko manjše število občanov kot je bilo pričakovati. Zal je bilo med manjkajočimi tudi veliko takšnih, ki bi jim kulturna dogajanja v občinskem središču morala biti v ospredju. To pa so družbenopolitične organizacije in skupščine občine Slovenska Bistrica. Organizatorji so bili enotni, da ni dovolj takšne prireditve samo mo- ralno podpirati, ampak je pri njihovi izvedbi potrebno biti tudi prisoten. Prav gotovo takšna ugotovitev velja tudi za širši krog občanov, predvsem tistih iz ob- činskega središča, saj so kulturne prireditve namenjene širjenju in bogatitvi zgodovinskega ob- zorja vsakega posameznega občana. Viktor Horvat -1VIITJA MERŠOL- 33. nadaljevanje Se boljšo primerjavo o naraščanju naklade in števila časnikov omogočajo Številke iz drugih delov sveta. V Združenih državah Amerike so imeli leta 1820 vsega skupaj 24 dnevnikov, leta 1870 489, leta 1900 pa že kar 1967 dnevnikov v nakladi 15 milijonov izvodov. Na Japonskem, so imeli konec prejšnjega stoletja 250 dnevnikov, na Kitajskem okoli 51, leta 1911 pa že 500 dnevnikov. Zelo naglo se je širil francoski tisk: v začetku 20. stoletja je v Parizu izhajalo 139, v notranjosti države pa 334 dnev- nikov. Leta 1904 je Jean Jaures, francoski socialistični voditelj, ustanovil dnevnik Humanitč, ki je bil glasilo socialistične stranke, kasneje (leta 1920) pa je postal glasilo francoske KP. Podobno je bilo tudi v Nemčiji, kjer se je tisk po letu 1871 (leto združitve Nemčije) naglo širil. Leta 1885 je tam izhajalo 686 dnevnikov z naklado 8,2 milijona izvodov, leta 1906 pa kar 1.463 dnevnikov z naklado 25,5 milijona izvodov. Druga polovica prejSnjega stoletja je tudi čas rojstva najvplivnejših italijanskih dnevnikov: v Milanu je začel 1866 izhajati II Secolo (do 1945), deset let za njima pa II Corriere della Sera. V Rimu so izdali leta 1873 II Popolo Romano (1873—1922), v Torinu pa 1967 La Stampo. Prva številka glasila socialistične stranke Avati! je izšla leta 1896. OD VJEDOMOSTI DO ISKRE Tiska v Rusiji in potem v ZSSR, ki je danes glede na prebivalstvo eden najbolj razširjenih na svetu, ima svoje začetke v času Petra I: V Peter- sburgu je namreč 2. januarja 1703 izšel prvi časopis Vjedomosti, ki je bil glasilo vlade, izhajal pa je v nakladi 4000 izvodov dvakrat na teden. Ker je bilo razpravljanje o političnih in državnih vprašanjih v časopisju prepovedano, se je v Rusiji razvila znanstveno-literarna publicistična VNETI BRALCI V BUDIMPEŠTI Budimpešta je bila ob prelomu stoletja ena izmed evropskih prestolnic, kjer so ljudje najraje brali časopise. Leta 1900 je izhajalo na Madžarskem tisoč najrazličnejših časopisov, od tega je imela Budimpešta 39 visokonakladnih dnevnikov. V času madžarske sov- jetske republike 1919 je izhajalo več kot 500 časopisov. MILIJONSKA NAKLADA LETA 1900 Največjo ekspanzijo v tisku so na prehodu iz 19. v 20. stoletje doživljali Angleži. Število časopisov se je s 563 v letu 1851 povečalo na 2.488 časopisov v letu 1900. Daily Telegraph, ki se je odločil, da bo svojo usodo povezal z dvakratnim znižanjem svoje cene, je po sedmih letih po svoji ustanovitvi (1871) znižal ceno z dveh na en peni in dosegel največjo takratno naklado na svetu — 240.000 izvodov na številko. Ob koncu stoletja pa je šel časopis Daily Mail Se dlje. Leta 1896 so mu znižali ceno na pol penija in leta 1900 ie dosegel — milijonsko naklado! dejavnost, napisana v ,,ezopovskem" jeziku. Vjedomosti so imele svoje uradne poganjke v notranjosti carske države — leta 1832 je bilo že 42 takšnih časopisov. V drugi polovici preteklega stoletja je nastalo več časopisov, ki so jih imele v rokah država in uradne ustanove. Najbolj razširjena meščanska časopisa do leta 1917 sta bila Moskovske Vjedomosti in petersburSki Novoe Vremja. Časopisna dejavnost je ob- stajala tudi med rusko emigracijo. Začela se je s Herconovim časopisom Kolokol (Zvon) leta 1875 v Londonu, sledili pa so mu Se drugi listi v najrazličnejših političnih barvah, od anarhističnih, narodniSkih in socialdemokratskih do menjševilkih in boljševiških. Prvi ruski mar- ksistični list je bil petrograjski Rabočij (1895). Leta 1900 je Lemn v Leipzigu ustanovil časopis Iskra, ki je predhodnik nove zvrsti tiska. (Lenin je potem do leta 1917 ustanovil in urejal še več boljševiških časopisov). Iskro so tiskali v nakladi 8(XX) izvodov, to naklado pa so v Rusiji še nekajkrat ilegalno jK^ninožili. Lenin je v Iskri 4. maja 1901 objavil tudi članek S čim začeti, v katerem je postavil znamenito tezo, da ,,časopis ni samo kolektivni propagandist in kolektivni agitator, ampak tudi kolektivni organizator." IZVESTJA IN PRAVDA Sovjetski delavski deputati so v revolucionarnem letu 1905 začeli izdajati časopis Izvestja (Vesti), ki je predhodnik istoimenskega časopisa. Le-ta se je prvikrat pojavil 13. marca 1917 kot glasilo prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR. Prvi legalni boljSeviSki dnevnik Pravda je začel izhajati 5. maja 1912. V tem časopisu so 10. novembra 1917 objavili dekret o tisku. Pravda, ki je sedaj glasilo CK KP SZ je nadaljevala tradicije Leninove Iskre. List je bil zavestno predvsem pod Leninovim vplivom vpleten v najburnejša svetovna revolucionarna dogajanja. Usmerjal je ruske delavske množice v predrevolucionarnem obdobju in v oktobrski revoluciji. Je tudi prvi časopis, ki je v svoji glavi objavil klic proletarci vseh dežel — združite se! Pravda ima danes približno 11 milijonov izvodov naklade na dan in jo hkrati tiskajo v 42 tiskarnah po vsej Sovjetski zvezi. Obseg Pravde je sicer razmeroma skromen. Časopis namreč izide običajno le na šestih straneh (ob ponedeljkih ima dve strani več), vendar pa pri Pravdi, ki zaposluje kakih dvanajst tisoč ljudi, izhaja Se pet različnih glasil sovjetske partije, trideset drugih časopisov in veliko publikacij in knjig. (Pravda je v bistvu največja politična zložba v SZ). Pravda je nedvomno eden izmed najvplivnejših časopisov na svetu. Tisto, kar je za ZDA New York Times, za Britanijo Times in za Francijo Le Monde, je za Sovjetsko zvezo Pravda. Mnenje, razlaga, komentar, objavljen v Pravdi, zanima tudi ljudi drugod po svetu, ne samo v Sovjetski zvezi. Navajajo jo svetovni časopisi in agencije, kajti znano je, da Pravda vedno piše tako, kot mislijo in razmišljajo v Kremlju. Časopis Izvestija je večni Pravdm tekmec. Pri tem je pet let starejša Pravda kot glasilo CK KP SZ seveda v privilegiranem položaju, saj vedno lahko računa na zanesljive naročnike med partijskimi člani, medtem ko se rnora Izvestija za bralce boriti. V obdobju Hruščova — ko je bil glavni urednik Izvestij njegov zet Adžubej — so Izvestija v marsičem spremenila koncept pisanja in namesto dolgih poročil in komentarjev začela objavljati kratke vesti ter pestrejše rubrike. Spremenjeno obliko je časopis kasneje še dopolnjeval z zanimivostmi z najrazličnejših področij. NADALJEVANJE PRIHODNJIČ 6 - SESTAVKI iN KOMkNTARJI 11. okicbor 1984 - TIDNIR Konec težav z izgubami toplovodne energije v letu 1979 je nad 500 družbenih stanovanj skupno z zgradbo vzgojnovarstvene ustanove Oton Župančič in TOZD Družbena prehrana IMPOL, v novem naselju, imenovanem Zg. Bistrica, dobilo centralno ogrevanje stanovanjskih in nekaterih družbenih prostorov. To pridobitev so koristniki z navdušenjem pozdravili, saj so s tem prenehali s skurjenji v ponekod že kar zastarelih kurilnicah v blokih. S tem se je v precejšnji meri odpravilo onesnaževanje ozračja, ki so ga povzročale blokovske kurilnice. Zal pa je bilo veselje nad novo pridobitvijo kratko, saj so že v isti kurilni sezoni 1979/80 ugotovili, da so bila dela slabo opravljena in se tako precejšnji del toplotne energije, ustvarjene v centralni kotlovnici v IMPOLU, na poti do potrošnika izgubi skozi slabo zaščitene cevi toplovoda. Kar do letošnje spomladi so potekala ugotavljanje krivde in iskanja dodatnih potrebnih finančnih sredstev za sanacijo toplovoda. Z vsakim letom pa so izgube rasle, tako da je postal glavni del toplovoda že skoraj povsem neuporaben, zato je bilo potrebno pristopiti k sanacijskim delom. Izgube so samo v lanskem letu znašale kar 3,5 milijona dinarjev. Po sklepu mariborskega sodišča je moral mariborski Cevovod, kot izvajalec del, obnoviti glavni del toplovodnega omrežja. Obnovitvena dela so sedaj v polnem teku, kljub temu pa je prisotno tudi vprašanje, če bo graditeljem ob hitro bližajočih se hladnim dnevom in velikemu številu deževnih dni uspelo delo tudi pravočasno opraviti. Vrednost obnovitvenih del znaša okoli 20 milijonov dinarjev. Novi toplovod bo nad površino, medtem ko je bil prejšnji zakopan v zemlji. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Naselje Zg. Bistrica. PRIZNANJE ZA ANICO KOZEL Anica Kozel je cvetličarka v komunalni cvetličarni v Trstenjakovi ulici 2/a; v komunalnem podjetju pa je zaposlena že 20 let, osem let dela kot cvetličarka. 15. septembra se je udeležila športnih iger komunalnih organizacij iz vse Slovenije. Tekmovala je v disciplini hortikultura, ki je bila razdeljena na tri področja: ikebano, šopke in rezanje okrasnih ograj. Tekmovanje komunalnih delavcev ima športni in strokovni značaj. Kozelova je bila najboljša v izdelavi ikebane. Pri izdelavi je uporabila gladiole, irise, vrtnice, krizanteme in malo zelenja. Ikebano je oblikovala v 15-tih minutah in komisija, ki je ocenjevala izdelke, je ocenila, da je njena ikebana najboljša. Uspeha je bila zelo vesela in kot pravi, ikebane ni težko izdelati. ,,Roke kar same delajo, v času, ki ti je na voljo, resnično ni časa, da bi človek mislil še na bodoči izgled. Pri barvah pa že moraš biti pazljiv. Nekaj prispeva že samo spretnost," je povedala Anica Kozelova. Kaj vam pomeni cvetje? ,,Nekaj posebnega, doživetje, ki ga ne moreš z ničemer drugim primerjati. Ljudje imajo lep odnos do cvetja, le malo predrago je v zadnjem času. Pa ga kljub temu še kupijo. Zelo so ,.dovzetni" tudi za razne nasvete. Kako tudi ne, saj želijo, da ostane dolgo lepo," je zaključila Anica Kozelova. MG Anica Kozel pri delu foto: Ivo Ciani Talent plus informacija je uspeh! Ko mi je urednik naročil, da moram pripravili intervju z novinarjem, pisateljem in slikarjem, ki bo imel v Ptuju literarni večer, imenuje pa se Momo Kapor, sem precej časa razmišljala, o čem se naj pogovarjam z njim. Vedela sem, da je zelo popularen, moderen pisatelj, ki ga radi berejo mladi in stari. Poznala sem njegova Pisma Slovencem v Teleksu, risbe, ki so spremljale ta duhovita pisma, po kateri od njegovih knjig pa nikoli nisem segla. Prav, sem si dejala, bova pa govorila o politiki in umetnosti — če bo pristal, seveda. Simpatično in snobovsko je deloval že ob najinem prvem srečanju, ko je brez omahovanja pristal na pogovor. Tudi potem, ko sem posnela z njim intervju za radio in si vtisnila v spomin izjave, ki bi jih lahko uporabila za intervju, ki za pišem za časopis, svojega mnenja nisem spremenila. Simpatičen, snobovski, samozavesten, vase zaverovan, odkrit, puntarski, prijazen, dobrodušen, duhovit, svetovljanski Jugoslovan. Mešanica, ki priteguje in odbija obenem. Priteguje, ker daje slutiti ogromno znanje, skrito za tu in tam mimogrede izrečenimi besedami, stavki, imeni. Odbija, ker za znanjem in talentom daje slutiti veliko mero zaverovanosti vase, neskromnosti, ponosa, omalovaževanja manj sposobnih in še kaj. Kljub vsemu prevlada simpatija do tega človeka, polnega energije, življenjske, delovne, ustvarjalne moči, ki še ne bo tako hitro usahnila. In nehote pomisliš, da nam takih simpatičnih snobov dandanes krepko primanjkuje. Kajti, to niso ljudje, vdani v usodo, malodušni in zagrenjeni. Nasprotno, to so ljudje, ki tudi ali pa morda prav zaradi vsesplošnega malodušja še bolj zagnano ustvarjajo in iščejo izhod iz krize. Ne samo z besedami, tudi z dejanji. »Nič ne vem o politiki. Politika ni sestavni del mojega življenja. Preziram poHtiko. To je delo druge kategorije. Politiki so glo- boko pod tistimi, ki se ukvarjajo z umetnostjo, z razmišljanjem. Po- litika se ukvarja z vsakodnevnimi zadevami, umetnost je nad vsak- danjostjo. Politikom z upokojit- vijo preneha odgovornost, umet- nikom nikoli, tudi po smrti ne,« je hitel razlagati svoje mnenje o po- litiki. Medtem je jedel kruh z za- seko, ki ga je spominjala na štu- dentske čase in pridno zdravil mačka z laškim pivom. Tokrat ga iz ptujske kleti niso nesli kot pred dvajsetimi leti, KijuD temu pa le- tošnji obisk ni ostal brez posle- dic.. . »Vsak, ki se ukvarja z umet- nostjo, je odgovoren pred časom,« hiti razlagati svojo teorijo o poli- tikih in umetnikih. »Četudi sem sedaj napisal knjigo — kot obroben, majhen, nepomemben umetnik — jo bo nekdo čez pet- deset let kupil na razprodaji v neki zakotni starinarnici. Prebral jo bo in videl, koliko je v njej resnice. Torej — moja odgovornost s smrtjo ne preneha. Politiki rešujejo vsakodnevne naloge. Danes verjamejo v eno, jutri v drugo stvar. Njihova odgovornost z odhodom v pokoj preneha! Zdaj pravijo, da smo za naše dolgove krivi vsi. Jaz se ne čutim krivega. Vse svoje dolgove sem Doravnal.« Zakaj se politiki ne čutijo odgovorne, umetniki pa? »Umetnost in politika, umet- nost in življenje — to so različne stvari. Če bi meni nekdo dovolil, da se ukvarjam s politiko, da vo- dim skupino ljudi, mesto, državo — tega ne bi znal. Kot vsi umet- niki, sem tudi jaz egoist. Zanima me samo moje delo, nič drugega. Vse ostalo me nervira — od družine dalje. Politiki niso egoisti. Njihove obveznosti se spremi- njajo iz dneva v dan, umetnikove so iste že od nekdaj. Vloga urad- nika ni statična, saj se z življenjem spreminja tudi on. Verjemite, edina stvar, ki ne napreduje, je umetnost. Če bi, potem bi bil jaz, ker živim sedaj, bolj pameten in spreten pisec kot je bil Aristotel ali Cervantes. Pa nisem. Onadva sta še vedno najboljša.« Ampak vi pišete in rišete živ- ljenje, ki se spreminja . . .? »Ja, samo življenje se spremi- nja, umetnost ostaja ista. Osnovni spor med politiki in intelektualci je ...« Ali politiki niso intelektualci? »Pa... v glavnem niso!« se zahihita in nadaljuje: »Mnogi od njih so doktorji — ne vem, če ste opazili?! Doktorate so v glavnem delali v svojih pisarnah, profesorji so prihajali k njim, namesto obratno. Vzrok spora je v tem, ker politiki želijo kontrolirati življe- nje, ker je to njihovo delo. Kon- trolirati želijo tudi umetnost, že- lijo, da umetnost služi njihovim vsakodnevnim nalogam. Fidija, Michelangelo, da Vinci, naš Džamonja — vsi so služiH cerkvi ali državi.« Vi ne? »Pa, mene politika ni hotela! Mogoče bi pristal, ker sem šibak karakter.« odgovori med grom- kim smehom. Očitno mu ta ocena lastne osebnosti zelo ugaja. Torej se umetnost z življenjem vseeno spreminja, saj vi na primer ne služite vladi, državi... Za koga pišete, slikate? Za ljudi, za narod, za politiko — zase? »O tem zares nikoli nisem raz- mišljal, <> reče po kratkem pre- misleku.« Najbrž zato. da si ne bi kupil grobnice. Razumete? Vse kar delam, kar delamo, delamo proti pozabljenju. V nekem tre- nutku svojega življenja ljudje ugotovijo, da bodo po smrti po- zabljeni. Ničesar ne bo, kar bi bodoče rodove spominjalo nanje. V Beogradu imamo sedaj pravo trgovino z grobnicami. Ljudje kupijo grobnice, vklešejo vanjo ime, priimek, datum rojstva in celo vnaprej vplačajo vpis datuma smrti, ker ne verjamejo, da bodo njihovi lastni otroci to naredili. Tako poskušajo pobegnili po- zabljenju. To storijo šele takrat, ko se zavejo, da hiša, avto ah dva, otrok ali dva, vikend in počitnice v tujini niso to, za kar so živeli.« Vi ste novinar, pisatelj in sUkar. Imate radi umetnost, življenje? »Ja, ja, ja — najbolj ljubim življenje. Sem umetnik v življe- nju, kar počasi postajamo vsi. Prihaja neka beda, za katero nis- mo vsi odgovorni. Mislim pa, da malo bede ni na odmet. Življenje postaja bolj skromno, vendar bolj intenzivno, vsebinsko bogatejše. Ljudje so več skupaj, manj časa izgubljamo za materialne dobri- ne. manj potujemo . .. Vendar, kultura pridobiva — vse več ljudi zahaja v knjižnice, na razstave, koncerte . . . Ste opazili? Slike se prodajajo boljše kot kdajkoli, cerkve so bolj polne . . . Ker pomeni kultura in- tegriteto naroda. Svet se obrača k duhovnosti. Preveč dolgo smo ži- veli v iluziji, daje vsebina življenja prvobitna akumulacija kapitala in teorija viška vrednosti. Ta del življenja izpolnjuje samo ekstis- tenčni del človekovega življenja. Živeli smo zelo razvajeno. Ne vsi, umetniki že ne. Vedno smo živeli izven zakona, z najmanj denarja v tej družbi. Jaz sem na primer do- besedno izven zakona. Na meneje dovoljen odstrel čez celo leto, ni lovopusta!« Ker vas politika ne mara? »Ne, ampak zato, ker sploh ni- sem zaščiten. Nisem član ničesar. Sem osamljen tekač na dolge proge — maratonec. Kljub temu imam to raje od sedanja na raznih sestankih vdolgočasnem podjetj u. Ne prenesem hierarhije — to je moja deformacija. Umetniki smo izven zakona. Ne dobivamo top- lega obroka, otroci nimajo sindi- kalnega dedka Mraza . . .« Imate pa združenje svobodnih umetnikov? »Ja, sem član, vendar nikoli nisem bil tam!« Zakaj ne? »Ce me že vlečete za jezik, vam povem! Zato, ker v teh združenjih, društvih pisateljev na primer .... Hm, ste videli, kako izgledajo ti ljudje. Sploh ne spominjajo na pisatelje, bolj so podobni direk- torjem farme svinj. Vsi so debeh, vsi v oblekah z značkami v za- vihkih, vsi imajo kravate, stoje za mikrofonom in govore. To niso pisatelji. Nekoč, ko so bili mladi, so napisali knjigo, potem so po- stali delegati. Nimajo časa za pi- sanje, sedijo na sestankih. Ne razumite me napak! To so sami dobri ljudje, niso zločinci ali po- kvarjeni tipi. Oni niso umetniki, veste!? Poglejte prvo vrsto na kongresu književnikov. To je groza, to je za antropološki esej. Postavite med- nje Kafko ali Hemingwaya — redarju ne bi spustil v dvorano. Hemingwaya zaradi brade in ker je bil slabo oblečen, Kafkepa zato ne, ker je bil preveč plah . .. .« Kaj pa Oskar Davičo? »Mene ta človek preseneča, jaz ga občudujem,« reče po kratkem premisleku in me začudeno gleda. Najbrž ni pričakoval, da bi kdo v malomeščanskem Ptuju sploh slišal za Daviča in njegovo po- četje. Tako daleč na severu Juge, v taki provinci. Pa se kljub temu razgovori: »V letih, ko se ljudje pripra- vljajo na smrt, ko so polni tole- rance, on še vedno denuncira svoje kolege, prijavlja jih mili- ci.... To je neka moč, ki me preseneča. Kot pri mnogih pisa- teljih njegove generacije, tudi njegova mržnja prihaja iz tega, ker pisatelji prežive svoja dela. Običajno je obratno! On ima skladišče neprodanih knjig, to se v Beogradu imenuje bulevar Oskarja Daviče — pri tem ne mislim samo njega. To so ljudje, ki so po ukazu postali pisatelji, tudi on. To so pisatelji, kijih otroci morajo brati m jih sovražijo. Ta- koj, ko zapustijo šolo, jih več ne berejo, pozabijo jih. Ko ti pisatelji to spoznajo, mislijo, da je za to nekdo kriv. Namesto da bi raz- mislili o svojem delu, življenju in poskušali kaj spremeniti. To ni samo Davičo, povsod jih je polno, tudi v Sloveniji. Tudi ko gre za skupna jedra, se pojavlja ta pro- blem. Otroci bi se morali učiti o pisateljih, kijih imajo radi, kijih berejo z veseljem, ki jih ne utrujajo. Ni pomembno, katere narodnosti so ti pisatelji — slo- venske, srbske, makedonske. Po- vsod v naprednem svetu menijo, da je šola, da je učenje radost in privilegij. Pri nas je to obratno — šola je za otroke prisila. Mislim, da imajo v socializmu sicer najraje mrtve pisatelje, ti bodo prišli v vsa jedra. Oni so tiho, živi lahko go- vore karkoli. .. .« Bi se pogovorila malo o vašem delu? »Ne, zakaj, nimam kaj pove- dati!« Ste res tako skromen? »Ne, sploh ne. Zakaj bi bil skromen?« Dejali ste, da boste naslednji dve leti slikali. Zakaj prav dve leti? »Zato, ker toliko časa traja polnjenje mojega akumulatorja za pisanje. V dveh letih se mi zgodi toliko, da lahko o tem napišem knjigo. Ko slikam ne pišem, ko pišem ne slikam. Slikanje je ven- darle starejša, resnejša disciphna. Besede so nek način nastopaštva, nek dogovor med nami. Človek je najprej shkal, mnogo kasneje je )isal in bral knjige — po Guten- >ergu. Torej je slikanje medij, ki izbriše vse ostale, predvsem tele- vizijo in ostale oslarije.« Se vam zdi, da lahko iz obilja informacij izbrskate tiste, ki jih potrebujete pri svojem delu? »Veste kaj? Zaradi vsega tega obilja informacij, kot pravite, smo postali neobčutljivi za grozote, ki se dogajajo. Vojne, poplave, po- trese spremljamo na ekranu, za- valjeni v udoben fotelj. Dogodki nas neposredno ne zadevajo. Če se kdo ureže v prst, je to katas- trofa, ker vidimo kri. To je groz- ljivo. Torej, glede informacij — poiščem le tiste, kijih potrebujem pri svojem delu.« Pogovarjala sva se tudi o Ptuju, ki mu je všeč. Všeč zato, ker je to mirno mesto, kjer se malo ali nič ne dogaja. Mesto, zavito v dež in meglo, depresivno, žalostno, nos- talgično. Pa vendar bi rad živel tukaj, v takem mestu, je dejal. Najbrž bi po dveh dneh pobegnil, pa vendar .. . »Nemogoče je ustvarjati v sončnem Dubrovni- ku, kjer življenje samo postane roman. Kadar sem srečen in za- dovoljen, ne morem pisati. De- lam, ko sem v depresiji.« Navdušen je bil tudi nad lite- rarnim večerom, ki gaje obiskalo več kot 150 Ptujčanov. Razoča- rani so bili, ker se ni pogovarjal z njimi. Zakaj ne? Ker se ob takih priložnostih počuti kot opica v cirkusu in res nima kaj poveda- ti.. .! Prav rad se bo vrnil še kdaj, morda s svojimi risbami in prire- dil razstavo. Rad bi kaj napisal o Ptuju in njegovi okolici. Nič manj zanimiv se mu ne zdi od Pariza, Londona, Sarajeva ali Beograda, čeprav ga po dveh dneh že vleče v velemestni vrvež, med ljudi in dogodke, med prijatelje in sov- ražnike, med spletke in spletkar^ je ... . Več kot dva dni ne zdrži brez dela in najbrž tudi brez laš- kega rizlinga ne. Belo vino dviguje duha ostri željo po delu, po bitki proti pozabljenju .... Nevenka Dobljekar Momo Kapor (foto Ciani) TEDNIK -11. oktober 1984 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7 Vrniti obsojenca družbi Sogovornik, ki sem ga poprosil za intervju je letos diplomiral na višji socialni šoli v Ljubljani z raziskovalno nalogo, ki ji je dal naslov Postpenalna pomoč v občini Ptuj. To je področje socialnega dela, ki še doslej v praksi ni bilo raziskano v zaključnih nalogah na tej šoli. Ni naključje, da si je avtor izbral prav ptujsko občino, ki je po številu obsojencev in kaznivih dejanj v samem slovensketn vrhu. Ukvarjal se je s problemi, ki so za obsojenca in družbo velikega pomena. Osnovni namen te pomoči je vračanje zapornika v normalno družbeno življenje, ki ga v zaporu ni bil deležen. Gre za raznovrstno pomoč, ki bi obsojencu omogočila vrnitev brez večjih posledic. Če ta pomoč ni zadovoljiva ali če je sploh ni, potem si bivši obsojenec sam pomaga in to na način, ki ga velikokrat pripelje nazaj v zapor. Naloga je zahtevala veliko terenskega dela. Tov. Kajoševič je obiskoval skoraj vse zapore, v katerih so obsojenci iz naše občine. Tam je anketiral in se z njimi pogovarjal o problemih, ki jih imajo zaporniki. Spoznal je, da so to pretežno dobri ljudje, kot pravi, in da bi bila pravilna postpenalna pomoč koristna tako za obsojenca kot tudi za družbo. Prav bi bilo, da nam na začetku predstavite namen te naloge? Ja. V raziskovalni nalogi sem ugotavljal izvajanje postpenalne pomoči v ptujski občini. Z ugoto- vitvami sem hotel prispevati k zmanjšanju števila kaznivih de- janj in hkrati vplival na realizaci- jo postp.-nalne pomoči v vaši občini. Skoraj po celem svetu so kazenski zavodi danes takšni, da obsojencu jemljejo še mnogo tistega, kar so imeli pred priho- dom. Pogosto se zgodi, da obso- jenci po odpustu izgubijo tisto malo veljave in samo^oštova- nja, ki so ga imeli prej. Človekov družbeni status se po prestani kazni bistveno spremeni. Poveča se prepad med njim in tistimi, ki se jim naj bi približeval. Tako da je popolna vrnitev zelo težka. Ali je družba pripravljena žrtvovati dovolj za obsojenca ... Družba daje velika denarna sredstva za obsojenca, ki je za zidovi. Leta in leta ga hrani, plačuje njegovo čuvanje in tret- man, po odpustu pa skrbno presoja vsak nadaljnji izdatek za odpuščenega. Prizadeva si, da bi bili stroški čim manjši. Vsiljuje se misel, da bi se družbi bolj splača- lo hraniti te ljudi zunaj zapora po njegovem odpustu, kakor pa čakati, da ponovno storijo kazni- vo dejanje. Kaj pa za obsojenca pomeni ta pomoč? Vstop v zapor in izpustitev sta dva pomembna mejnika v življe- nju zapornika. Prvi koraki v svobodno življenje so za obsojen- ca zelo pomembni. Za uspešno vrnitev ni odgovoren le zapornik sam, ampak tudi dotične institu- cije. Postpenalni ukrepi so zato nujni sestavni del boja proti kriminaliteti in drugih patoloških pojavov. Postpenalna pomoč se začne že po izrečeni kazni, ne kasneje. Bivši obsojenci morajo postati ljudje, ki se bodo sami pravilno odločali v življenju, ki bodo znali odločati med dobrim in zlom in ki bodo opremljeni z mehanizmom, ki jih bo branil pred raznimi »pustolovščinami«. Kdo konkretno pa je odgovo- ren za izvajanje takšne pomoči? Glavni nosilci postpenalne pomoči so seveda oseba, ki je na prestani kazni ter center za socialno delo občine, kjer ima obsojenec stalno bivališče ter kazenski zavod, kjer obsojenec prestaja kazen. Ti trije osnovni nosilci se nujno morajo povezo- vati še z ostalimi ustanovami, ki lahko obsojencem rešujejo stano- vanjske probleme, zaposlovanje itd. Posebno vlogo ima tu SIS za zaposlovanje. Iskanje zaposlitve je eno od najbolj občutljivih vprašanj te pomoči. Na rešitev tega problema se pravilorna vežejo vsi ostali, kot so nastani- tev, preživljanje, zdravstveno varstvo, urejanje družinskih raz- mer itd. Po podatkih, ki sem jih dobil pri vašem SIS-u za zaposlo- vanje ni bilo veliko, poiskanih ustreznih zaposlitev za obsojen- ce. Nekateri obsojenci čakajo na zaposlitev po več let. To je razvidno tudi iz tabele, ki sem jo prikazal v diplomski nalogi. Vprašam se, ali so zaporniki res takšni delomrzneži in nezaintere- sirani. Delo ni le vprašanje obstoja človeka, ampak je tudi vprašanje življenjskega smisla. Zaposlitev in delo zmanjšujeta nevarnost ponovnega prestop- ništva. Kakšne pa so naloge centra pri vsem tem? Center je nosilec in koordina- tor postpenalnih prizadevanj na terenu in organizira skupno akci- jo za kar najustreznejše in celovi- to reševanje problema. Konkretno ... Pomembna naloga skupnosti socialnega skrbstva je sanacija neposrednega okolja, v katerega se bo obsojenec vrnil. Sem sodi reševanje problemov v obsojen- čevi družini, lastni ali matični, v delovnem okolju in širšem ži- vljenjskem okolju. Seveda pa razrešeni najosnovnejši življenj- ski pogoji, kot so zaposlitev in nastanitev še ne pomenijo tudi zaključka resocializacije. Vloga skupnosti ne preneha vse do takrat, dokler obsojenec pomoč potrebuje, želi oziroma dokler ne zdčne samostojno delovati v naravnem družbenem prostoru. vec kot polovica je po- vratnikov Do kakšnih konkretnih ugoto- vitev pa ste prišli z raziskavo? Največ kaznivih dejanj store mlajši moški, stari do 30 let. Teh je skoraj dve tretjini. Populacija je manj izobražena, saj jih ima le polovica končano osnovno šolo. Poklic jih ima le 10 %. Število obsojencev iz leta v leto narašča. Analiza zavzema obdobje od leta 1979 do 1981, nekatere pa segajo v leto 1983. V letu 1979 je bilo na primer 63 kaznivih oseb, leta 1980 je število nekoliko padlo na 54, v letu 1981 pa zasledimo visok porast — na 77. Kako je s povratniki? Število povratnikov je prav tako visoko. Rekel sem že, da jih je okoli polovice od skupnega števila zapornikov. Ali to pomeni, da organizacija postpenalne pomoči v naši občini ni zadovoljiva? Ni najbolj organizirana, kar smo razbrali iz dejstva, da v letu 1983 od obsojenih oseb v Dob pri Mirni (14 anketiranih) te pomoči ne pozna pet oseb. Nekaj podob- nega smo ugotovili v maribor- skih zaporih. Ti torej, ki ne poznajo te pomoči, se v prostosti ne bodo znali obrniti po pomoč nikomur. Slabo je tudi sodelova- nje med Centrom in socialnimi delavci v zaporih. Nezadovoljivo je tudi sodelovanje Centra z drugimi institucijami, saj so od 47 oseb v letih 1979—81 sodelo- vali le v osmih primerih, potem ko so bili le ti že na prostosti. Število zaprošene pomoči je večje od nudene. V tem obdobju je Center rešil le 32 prošenj od 47 zaprošenih. Obsega učinkovitosti te pomoči pa ni možno ugota- vljati, prav tako pa ni možno spoznati, koliko odobrena po- moč dejansko zadovolji potrebe obsojenca na svobodi. alkoholizem vzrok za veČino kaznivih dejanj Kateri dejavniki pa vplivajo na nastanek kaznivega dejdnja? Ugotovil sem, da predvsem neurejene,,socialne razmere neu- godno vplivajo na formiranje človekove osebnosti. Pri anketah sem povsod zasledil relativno visok odstotek, kjer je bil alkoho- lizem vplivni faktor. V glavnem pa je a koholizem povezan še z drugimi neurejenimi življenjski- mi razmerami. Kaj bi pa vi predlagal, da bi se stanje izboljšalo na področju postpenalne pomoči? Mislim gle- de organizacije, nudenja itd ... Center opravlja te naloge, vendar je strokovna oseba preob- remenjena še z drugimi obvez- nostmi. Zato se ne more dovolj posvetiti obsojencem, posebej ne tistim, ki so v zaporu kje daleč iz Ptuja. Predlagal bi razbremeni- tev delavke ali pa angažiranje dodatne delovne moči, vsaj za določen čas, dokler se stvari ne uredijo. Delo bi moralo biti organizirano tako, da bi socialni delavec lahko posvetil več časa obsojenim osebam na prostosti' oz. tistim, ki se pripravljajo na povratek. Potrebno je več razgo- vorov z njimi. V večini primerov naj bi imeli tudi vlogo svetoval- ca. Menim tudi, da bi bilo potrebno poglobiti sodelovanje med Centrom in drugimi institu- cijami. Le tako bi se zmanjšalo število potencialnih povratnikov. Izobrazbena struktura obsojen- cev ni visoka, to pa predstavlja še podobne težave za resocializaci- jo... Glede praviloma nizke izo- brazbene ravni mislim, da bi bilo potrebno intenzivnejše delo stro- kovnih služb in posebej socialnih delavcev ter psihologov tudi na tem področju. Prav tako je po- trebno poglobiti preventivno de- lo socialnih delavcev pri neureje- nih družinah, posebej tam, kjer so še prisotni negativni psiho- socialni dejavniki, kot je na primer alkoholizem, kriminalite- ta in drugi patološki pojavi, ki pogojujejo mladoletno prestop- ništvo in kriminal. Kako so sprejeli v centru za socialno delo to nalogo? Precej so bili zainteresirani za to raziskavo. Celo predlagali so analizo za določeno obdobje, da bi lažje ocenili svoje delo. Seveda pa center sam ne more biti kompetenten za vse posledice te raziskave. Realizacija postpenal- ne pomoči je odvisna tudi od drugih nosilcev. Pohvalno je to, da se je center sam zanimal za to raziskavo, ki bo jim dala nove osvežitve pri delu po analizi negativnih vzrokov slabše reali- zacije. Pri pridobivanju podat- kov mi je precej pomagala direk- torica Centra Anka Osterman, za kar se ji iskreno zahvaljujem. Želim, da bi s to nalogo prispeval k uspešnejšem reševa- nju tovrstnih problemov v vaši občini. Milan Zver Kajoševič Šeki: »Obsojencem je treba pomagati...« V razpravi spremembe in dopolnitve obrtnega zakona in zakona o davkih občanov Včeraj, 10. oktobra so se sestali člani ptujskega obrtnega združenja in razpravljali o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona ter o informa- ciji o pripravi sprememb in dopolnitev zakona o davkih občanov. Na nujnost sprememb v obrtnem zakonu so obrtniki opozorili tudi na 17. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Tako so znova predlagali naj bi zasebni obrtniki smeli imeti do deset zaposlenih, pogodbene organizacije pa do 20 zaposlenih. Vprašanje, v katerrh panogah bo mogoče imeti do de- set delavcev, bodo urejale občine. Nasploh so predlagane spremembe in dopolnitve izšle iz ugotovitev o vzrokih zaostajanja razvoja samostojnega osebnega dela. Predlogi pa se v mnogih primerih pokrivajo z usmeritvami in sklepi Skupščine SR Slove- nije. Vrzeli v obrti je veliko, s spremembami in dopolnitvami jih želimo od- praviti. Seveda pa je vse odvisno od tega, kako jih bomo v življenju uresni- čevali. MG Kako naprej? V trenutku, ko se združujejo moči vseh subjektivnih sil v naši družbi v prid reševanja gospodarskih težav, je prav, da se vprašamo: >> Kaj lahko stori zdravstvo za dosego boljših rezultatov v gospodarstvu?« Vsekakor je to čimhitrejša rehabilitacija bolnika — aktivnega delavca in dosledno preprečevanje oz. zaviranje razvoja skupine obolenj, pogojenih z do- ločenimi opravili oz. pogoji dela. Sem vsekakor sodi fizikalna terapija, preventivna rekreacija in programirani dopusti delavcev. Ker pa smo nerazvito področje in so naše gmotne zmogljivosti minimalne, ne moremo spregledati naravnega zdravilnega faktorja kot možnost kvalitetne rehabilitacije, ohranjevanje zdravja delavcev in s tem prispevati k dvigu delovnega učinka v proiz- vodnji. Ptujske toplice, čigar zasnova razvojnega programa in perspektiva Je ^ila narejena že leta 1978, so naša možnost koriščenja naravnega zdra- vilnega faktorja. Ne bom navajala podatkov analiz termomineralne vode in ne mnenj strokovnih inštitucij in njih strokovnjakov. To je že za nami. kakor so za nami skromni začetki fizio-balneo rehabilit?cije, o tem bi lahko najbolje kaj več povedala tov. Majda Stojanovič, odgovorna fizioterapevtka v ptujskih toplicah. Pomembno je dejstvo, da danes imamo fiziatrično ambulanto in specialista fizikalne terapije in rehabilitacije (v nadaljnem besedilu fiziater). To je dr. Marija Jonko-Bojnec, katera nam je na osnovi dose- danjega dela posredovala spodbudne rezultate pri zdravljenju: 1. stanj po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem aparatu; 2. degenerativne bolezni hrbtenice in sklepov ter 3. izvensklepni revmatizem. Od celotnega števila bolnikov je od 85—90% bilo zdravljenje boli ali manj uspešno. Svojo trditev je podkrepila tudi z statičnimi podatki v obdobju od avgusta 1981 do julija 1982. leta. Od 756 pregledanih bolnikov je z različnimi metodami fiz. terapije bil v 46 % dosežen dober rezultat, v 43,6 % izboljšanje zdr. stanja, le pri 10 % je uspeh bil slabši, a pri nekaterih ugotavljajo prekinitev terapije, (ni rešeno vprašanje jav- nega prevoznega sredstva). Najboljši rezultati so, kadar bolnik takoj po poškodbi ali op. posegu nadaljuje s fiz. terapijo. Pomembno je tudi upoštevati navodila fiziatra in fizioterapevta, ter vaje izvajati redno. V začetku so bolniki bili deležni fiz. terapije pod strok, vodstvom do 24 dni, a se je zaradi preobremenjenosti kadra in prostorske stiske to število občutno zmanjšalo. Dr. Bojnečeva je zadovoljna z izredno dob- rim sodelovanjem z revmatologi in ortopedi v Mariboru in drugod, tako je novembra 1983 v Ptujskih toplicah bi! redni občni zbor revmatološke sekcije slovenskega zdravniškega društva, kar dokazuje, da si Ptujske toplice ustvarjajo določen ugled in status. Pred kratkim seje naš fiziater udeležil jugoslovanskega kongresa revmatologov z mednarodno ude- ležbo znanih strokovnjakov. Za časa dela kongresa je bil poseben poudarek na izkoriščanju naravnih zdravilnih faktorjev, kakor tudi na rehabilitaciji in preventivni rekreaciji. Dr. Bojnečeva želi v svoje delo vnašati vedno nove kvalitete, a to je možno le, če se tudi na področju fizioterapije sledi novim dosežkom. Toda prostorska in kadrovska stiska sta vzrok, da se ob vprašanju: »Kako naprej?« zresnijo obrazi. Prav vse fizioterapevtke: Majda Stojanovič, Cvetka Dolinar, Mira Ercegovič, Tanja Skok, Lidija Reberc, Lidija Djerič in Sonja Ekart, kakor sestra Jelka Voda in fiziater si želijo v prostora in več kadra, saj pravijo, da jim je ob taki preobremenjeno a nemogoč bolj pristen odnos z bolnikom. Ker pa se zavedajo pome n- bnosti preventivne rekreacije, so kljub obremenjenosti prevzeli na sv ja pleča novo obliko dela. Gre za neposredno menjavo dela s TGA id- ričevo in Metalno Maribor, ki za svoje delavce skrbijo tudi na ta sodo )en in v svetu priznan način. Delavci se v skupinah udeležujejo preventi me rekreacije in pod strokovnim vodstvom fizioterapevta izvajajo vaje, ki jih določi specialist fiziater, upoštevajoč pri tem delovne pogoje, obre ne- njenost, določene prisilne drže pri delu in zdr. stanje delavca. Za t,(ko obliko fiz, prev. terapije za svoje delavce se zanima tudi železarna Jesenice. Velika pridobitev za ptujsko območje pa je prav gotovo to. da imamo od oktobra 1983 dalje usposobljeno nevrofizioterapevtko Da- rinko Brglez, ki dela z is prizadetostjo lokomotomega sistema, kije posledica porodnih i možganov. Do sedaj so taki otroci morali z avtobusom v Mari^ ^e bilo naporno za otroke in matere. Terapija za to vrsto težav , ; v skromnem prostoru in nujno bi mc ali razmišljati o razširitvi ,ji0st0rskih zmogljivosti Fizioterapije v Ptujskih toplicah. Tam je namreč vedno prisoten spec. fiziater, ker ne smemo spregledati možnosti nudenja pomoči ob ev. slabosti pri izvajanju fiz. terapije. Mislim, da ni le čas, temveč že nujnost, da tako zdrav, delavci, kot vsi drugi zainteresirani za kvalitetnejšo rehabilitacijo delavcev in za zavi- ranje razvoja obolenj, razmišljajo o prednostih nadaljnjega razvoja fizioterapije. Pravzaprav ne bi bilo odveč vzeti iz predalov »Zasnovo razvoineea programa in perspektive Ptujskih toplic«, ki jo je svoj čas predložil dr. J. Križnič, specialist fiziater, kije nekaj časa delal v amb. Ptujskih toplic, dokler nismo imeli svojega specialista. Verjetno pa se vsi, ki si želijo napredka na tem področju zavedajo, da brez vlaganja sredstev ne gre. Možnosti za to niso ravno velike, a če sočasno pomislimo na možnost razvma zdraviliškega turizma, bi se vložena sredstva gotovo obrestovala. Že to, da bi dosegli zmanjšanje obolevnosti delavcev in kvalitetno ter hitro rehabilitacijo so precejšnje obresti. Ko razmišljamo o tem, ne gre spregledati bližine meje in analize obolevnosti prebivalstva onstran mej e, ki kaže na visok procent ravno pri boleznih lokomotomega aparata in s tem tudi možnost deviznega zaslužka. S časoma bi se uveljavili tudi programirani dopusti delavcev v smislu aktivne preventivne rekreacije pod strokovnim vodstvom, kar bi gotovo imelo učinek na delovno storilnost. Ker so vse dosedanje analize pozitivne, ne bi vlaganja bila nobena »zgrešena investicija«, temveč zgolj prispevek k dolgoročnemu programu gospodarske stabilizacije. Tako razmišljati smo dolžni zaradi tistih, ki se nesebično trudijo, da kljub obremenjenosti, prostorske in kadrovske stiske želijo kvalitetno opravljali svoje delo in slediti napredku, kako bi s tem prispevali k izboljšanju zdr. stanja prebivalstva in k boljši del. storilnosti. Verjetno na isti način razmišljajo tudi tisti, ki so bili deležni fizik, terapije v Ptujskih toplicah in so nehote bili juiča neskladju med potrebami in prostorski zmogljivosti ter čutili potrebo po ureditvi javnega prevoza večkrat na dan. O vsem tem pa bi resno morali razmišljati tisti, ki jim je interes ohraniti kvaliteto zdr. storitev in tisti, ki po svoji funkciji lahko vplivajo na odločitve in sprejemanje dolgoročnih programov razvoja ptujske občine. E. T. Nove prostorske in tehnične pridobitve Zdravstvenega doma Organizirano zdravstveno varstvo v občini Slovenska Bistrica da.ies uspešno zagotavljajo v ambulantnih dejavnostih v krajih Poljčane, Pragersko, Makole, Oplotnica, Šmartno na Pohorju in v Slovenski Bistrici, kjer pa še potekajo adaptacijsko-vzdrževalna dela, predvsem z nadzidavo obstoječega Zdrav- stvenega doma. Z dokončno obnovo bodo v domu v Slovenski Bistrici pridobili pet novih ambulantnih prostorov. S tem se bodo po dolgih letih pričakovanj izboljšali tudi delovni pogoji zdravstvenega osebja tega kolektiva. Zadnjih nekaj let so bili delovni pogoji v bistriškem Zdravstvenem domu že kar zaskr- bljujoči in so tako opravičeno povzročali nezadovoljstvo tako med zdravstvenimi delavci kot tudi iskalci zdravstvene pomoči. Posebno pomembno pri tem je, da bodo z novo pridobitvijo odpravili številna potovanja bolnikov v bolnišnice v Maribor, tudi če je šlo samo za manjše kirurške posege, saj bodo te po odprtju novih ambulant lahko opravili v Slovenski Bistrici. Prav gotovo se bodo nove pridobitve razveselili vsi, ki so morali doslej na zahtevnejše rentgenske preglede potovati v Maribor. S tem, da so delavci Zdravstvenega doma Maribor odstopili Zdravstvenemu domu v Slovenski Bistrici sodobnejši rentgenski aparat, bo mnogim Bistričanom in okoličanom prihranjeno veliko časa. Nova investicija bo opravljena predvsem iz sredstev Občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica, ki bo prispevala 5 milijonov dinarjev, medtem ko bo nadaljnjih pet milijonov predstavljal delež združenih sredstev mariborske regije. Pričakovati je, da bodo adaptacijsko- vzdrževalna dela na Zdravstvenem domu v Slovenski Bistrici končana do konca letočnjega leta. Viktor Horvat 8 - DELO DRUŠTEV 11. oktober 1984 - ^^EDItflK Delovi novinarji ali novinarji Dela - morda pa kar oboii »v prilogi pošiljijjrn izrezek iz Dela, v katerem sem podčrtal na- slednje zveze: Delova novoletna priloga, Delovi fotoieporterji in dvakrat Delovi dopisniki. Meni se zdijo Delovi dopisniki in fotorepor- terji sila nerodni ljudje.« Tako Ljubljančan. Se pismo iz Maribora: »Ali je dopustno napisati in reči Delovi novinarji ali Delova hiša? Saj bi {K)tem lahko govorili tudi o oknovih šipah!« Pravi svojilni pridevniki na —ov imajo v svoji podstavi, ki ima obliko svojilnega rodilnika, lahko le samostalnike moškega ali srednjega spola, ki so občna imena oseb, če pa so taki samostalniki ženskega spola, nastajajo iz njih svojilni pridevniki z obrazilom — in: sosedov otrok otrok soseda, detetov jok jok deteta, sosedin travnik travnik .sosede. Samostalnik v podstavi teh pridevnikov lahko poimenuje tudi skupino kakor koli povezanih ljudi: narodov blagor blagor naroda, odborova seja seja odbora, strankin vodja vodja stranke. Svojilni pridevniki z obraziloma —ov/ —in pa nastajajo tudi iz osebnih lastnih imen, ta pa so lahko le samostalniki moškega ali ženskega spola: IVIarkov prispe- vek prispevek Marka, Anina želja želja Ane. Veliko začetnico pri svojilnih pridevnikih iz lastnih imen je mogoče utemeljiti z dejstvom, da ti edini ohranjajo razpoznavne vse slovnične lastnosti podstavnega samostalnika: njegovo število (ednina), sklon (rodilnik) in sp>ol (moški ali ženski). Razen iz osebnih lastnih imen pa pridevnike na —ovali —in delamo tudi iz imen ustanov, podjetij, organizacij, ker so to neke vrste pravne »osebe; ta imena so seveda lahko tudi srednjega spola: poleg oblik kot Brestov, Iskrin delavec, Narodov, Zvonov, Janin dopisnikse pojavljajo še napr. Delov, Jutrov novinar, Gorenjev delavec, Žitov izdelek. Te oblike so se naslonile na sicer maloštevilne, vendar popolnoma žive pridevnike iz samostalnikov srednjega spola (detetov, dekletov), in nemara na zglede Zvonov, Narodov, Janin, Daničin. Vsaj kot slogovno (izbirno) možnost pustimo te oblike s prepriča- njem, da novinaiji in fotorq5orterji ne bodo nič bolj »nerodni«, če bodo Delovi JEZIKOVNO RAZSODIŠČE z gostujočo članico Ado VIDOVIČ-MUHA Ptujski Strelci tudi na državnem prvenstvu Veliko pišemo o uspehu ptujskih strelcev v sami občini in republiki, vixlno bolj pa pozabljamo na njihove uspehe dosežene na državnih prven- stvih oziroma prvenstvu Jugoslavije. V tem letu se je peščica ptujskih strel- cev uvrstila na prvenstvo Jugoslavije v streljanju s serijsko zračno puško. Že to je velik uspeh priti na takšno prvenstvo, kajti na teh prvenstvih tek- mujejo res najboljši. Ptujske strelce so na tem tekmovanju, ki je bilo v Zenici, predstavljali tile: mladinec Boštjan Simunič (359) 42. mesto; ekipa mladink je osvojila 22. mesto in med posameznicami naslednja mesta: 72. I ma Perko (345), 111. Marjana Cafuta (333) in 119. Lidija Krničar (318). Med seniori je Ludvik Pšajd osvojil 20. mesto s 367 krogi in med semi- orkami Zdenka Matjašič 19. mesto s 358 krogi. Kot vidimo ptujski strelci ne mirujejo in dosegajo dobre rezultate tudi na najvišjih tekmovanjih v Jugoslaviji. Želijo pa si, da bi med njihove že precej oslabljene vrste vstopili novi člani. Torej občan, pridi v kakšno od naših strelskih družin in se vključi v de- lo. Morda boš prav ti eden najboljših strelcev pri nas. ZB Gorišniški mladi šahisti so začeli z delom Z novim šolskim letom je spet zaživelo delo v šahovskem krožku osnovne šole Gorišnica. Lanski uspehi so spodbuda in hkrati obveza za na- daljnje trdo delo. Dejstvo, da je letos v začetku šolskega leta precej šahovskih tekmo- vanj, je mlade šahiste spodbudilo, da so takoj začeli z intenzivnimi pripra- vami. Že v septembru se je osem pionirjev in pionirk udeležilo pionirskega šahovskega festivala v Malečniku, kjer so se srečali najmočnejši mladi šahi- sti mariborske regije. Najboljšo igro sta pokazala Miran Cagran in Tomo Viher. Miran je zmagal v konkurenci mlajših pionirjev, Tomo pa je bil v konkurenci starejših pionirjev drugi, za republiškim prvakom Novačanom iz Maribora. Že 12. oktobra 1984 čaka mlade šahiste, v okviru prijateljskih srečanj, dvoboj z 0§ Strahoninec. 20. oktobra pa so člani šahovskega krožka, kot predstavniki Slovenije, povabljeni na pionirski šahovski festival v Ravni Gori (Gorski Kotar). Ekipo bo sestavljalo osem šahistov, po dva starejša pionirja in pionirki ter po dva mlajša pionirja in pionirki. Besedilo in posnetek: I. V. Srečanje mladih šahistov Solze sreče ob razglasitvi na VI. jugoslovanskem tekmovanju gasilcev - mladine v Prizrenu Ob'svečani razglasitvi rezulta- tov tekmovanja mladih gasilcev na VI. jugoslovanskem tekmova- nju v nedeljo, 9. septembra v Pri- zrenu SAP Kosovo, je potekla marsikatera solza sreče. Med tis- timi. ki so jim tekle solze sreče, so bili tudi mladi gasilci ali bolje re- čeno mlade gasilke iz gasilskih društev z območja Zveze gasilskih društev občine Ptuj. Ker je bila pot do zmagovalnih stopnic iz solz sreče dolga in na- porna. pričnimo z našo pripo- vedjo od začetka. V letu 1983, meseca maja je ZGD občine Ptuj povabila na tekmovanje gasilcev, ki je štelo hkrati kot občinsko in področno tekmovanje posvečeno 10. kon- gresu slovenskih gasilcev. Na to tekmovanje so bile povabljene enote, ki so v svojih gasilskih centrih ali sektorjih dosegle naj- boljše rezultate. Na tekmovanju v Ptuju, je bilo potrebno pokazati znanje, ki so si ga nastopajoče ekipe pridobile s trdo vadbo in vlaganjem veliko truda, da bi bili rezultati čim boljši. Tekmovanja seje udeležilo 106 ekip, med katerimi sije s pri- kazanim znanjem pridobilo 22 ekip pravico na republiškerri tek- movanju, ki ga je organizirala GZS v Vevčah pri Ljubljani. Spet novo tekmovanje, merje- nje moči in znanja s svojimi vrstniki iz vse Slovenije. Ponovno priprave, vaje obrazlage, pa spet vaje, pa spopadanje z drugimi težavami, ki vse prerade sprem- ljajo ekipe, ki se pripravljajo za pomembnejša srečanja. Mentorji so vložili vse svoje znanje in mnogo truda, mladi pa želje, da se izkažejo, da pokažejo kaj so se naučili, hkrati pa §i želeli, da bi jih spremljala tudi sreča. Ker pa še kako velja, da sreča spremlja hrabrega in dobro priprav jenega, so tudi naše ekipe na tem tekmo- vanju v Vevčah dosegli zelo dobre rezultate. Tekmovanja je bilo za nekaj časa dovolj, mladi so si nekoliko oddahnili, vendar ne za dolgo. Pričela so prihajati razna obves- tila, ki jih je pošiljala GZS v za- četku letošnjega leta. Mentorji so skupaj z mladimi tekmovalci spet pričeli razmišljati, da bo spet po- trebno že pridobljeno znanje obnoviti, dodali pa še tisti del znanja, kije potreben za merjenje znanja še na višji ravni. Na spo- redu je bilo tekmovanje, na kate- rem so se najboljše ekipe iz re- publiškega tekmovanja borile za vstopnico na zvezno tekmovanje. IZBIRNO TEKMOVANJE Izbirno ali kvalifikacijsko tek- movanjejebilovSlovenski Bistrici. Naše ekipe so ponovno dokazale, da rezultati, doseženi na repub- liškem tekmovanju v Vevčah, niso bili slučajni ali le rezultat srečnih okoliščin, saj so tudi na izbirnem tekmovanju v Slovenski Bistrici dosegli povsem enako dobre, če ne že odlične rezultate. Izmed 9 ekip mladih gasilcev, ki so dobile pravico do sodelovanja na VI. jugoslovanskem tekmovanju ga- silcev. so bile ekipe iz ZGD občine Ptuj. Uspeh, ki smo ga bili zelo veseli. Zavedali pa smo se tudi velike odgovornosti, saj so naše ekipe sedaj prevzele tudi del ve- like odgovornosti pri predstav- ljanju vseh tisočev mladih gasil- cev iz SRS na VI. jugoslovanskem tekmovanju gasilcev. To soodgovornost so prevzele enote mladink iz GD Zagojiči pionirke B iz GD Podlehnik in dve ekipi pionirjev A iz GD Gorišnica in Hajdina, s svojimi mentorji in vsemi nami, ki smo se trudili, da so bili doseženi rezultati, dostopni našega dosedanjega dela z mla- dimi gasilci v naši ZGD. Priprave so se pričele nekje bolj, nekje manj intenzivno, pri vseh pa s sklepom, da vložijo vse znanje in trud. da bodo ekipe dobro pripravljene. PSIHIČNI PRITISK JE RASEL Sledile so vaje, pa merjenje časa. pa težave s časom in prisot- nostjo na vajah. Psihični pritisk je rasel iz dneva v dan. Se zadnji pregled doseženega znanja v Laporju, OGZ Slovenska Bistri- ca. §e nekaj nasvetov, še nekaj vaj in prišel je čas, ko je bilo potrebno pripraviti opremo in potovalne torbe za z vlakom 25 ur dolgo pot, ki pa so jo naši mladi gasilci-tekmovalci odlično preživeli'.* Pot je bila dolga, pri- sotna je bila razigranost, vendar opazna zaskrbljenost pred tako pt)membnim nastopom-tekmo- vanjem. Mladi so razmišljali po svoje, mentorji po svoje, bili pa so še kako potrebni eden druge- mu, daje bil tako psihični pritisk vsaj nekoliko manjši. Sprejem v Prizrenu je bil prisrčen. Pozdravi mladih gasil- cev iz Djakovice in vodstva GZ Slovenije so bili okrepčilo za preživeto noč na vlaku. Prvo radovednost s srečanjem z novim okoljem so vsi udeleženci preži- vljali v avtobusu, ki je hitro prispel v dijaški dom »Ivo Lola- Ribar«, kjer so bile razdeljene sobe brez večjih težav. Prosto popoldne za ogled tek- movališča. Dajal je mešane ob- čutke od dobrih do slabih. Bud- nemu očesu niso ušle podrobno- sti, kot so bile kamenje na štafetni progi in motorne brizgal- ne, ki so nekatere že očitno kazale starost in zanemarjenost. Sonce, ki je ves čas toplo grelo, je tudi v soboto zjutraj naznanilo, da bo lep topel dan, primeren za tekmovanje. Zbirno mesto tek- movalcev in mentorjev na trgu Prizrena in prisrčen mimohod vseh tekmovalnih ekip skozi mesto, kjer so jih z zanimanjem in prisrčnostjo pozdravljali pre- bivalci Prizrena. Kratek zbor na tekmovalnem prostoru, dvig za- stave, otvoritev VI. jugoslovan- skega tekmovanja za mladino, in pričelo se je s tekmovanjem, ko se je bilo potrebno zbrati, vsaj deloma% pomiriti in na progi dokazati, kaj se je kdo naučil in koliko zna. ZAČETEK TEKMOVANJA Naše ekipe so med drugimi, druga za drugo, vstopale na tekmovališče, mentorji in sprem- ljevalci smo budno opazovali izza ograje, kako se bodo izkaza- le naše ekipe. Žal organizator ni dovolil mentorjem vstopa: na tekmovališče, čeprav smo mne- nja, da tako stroga in nenadna ločitev mentorja od predvsem pionirjev A ni pravilna in de'uje kot pospeševalec strahu in nego- tovosti pri pioniriih. Med prvimi so se v boj za čim boljšo uvrstitev podali pionirji A iz GD Hajdina in Gorišnica v vaji z brentačo s podiranjem tarč. Start, »pozabljeno vedro«, izgu- ba časa, še en padec in govor med pionirji A iz GD Hajdina, niso bili zadovoljni s svojijn nastopom. Spe| start pionirjev A iz GD Gorišnica, vaja je stekla dobro in sodniki so odmerili 10 sekund. Pionirji so se podali na vajo prenosa vode in vložili vse svoje sile, da bi prenesli čim več vode. Žvižg sodnika po dveh minutah in odmera manjkajoče "ode in tekmovanje je bilo za njimi. Izkazalo seje, da so izvedli vaje dobro, saj jih je prehitela le ena ekipa iz Odakov. Pionirke B iz Podlehnika, ki jih je spremljal mentor, ki se ni cHldvojil od njih niti za trenutek, so pokazale, da so se izredno dobro pripravile in izvedle vajo hitro in natančno, v zadovoljstvo vseh od sodniške komisije, do mentorja in spremljevalcev, še pt)sebej pa so bile pionirke same najbolj zadovoljne. Še štafeta s preprekami in brez. Premagati je bilo ovire, med katerimi tudi z aparatom S-2 pogasiti pravi ogenj. Tudi tukaj so se pionirke, izkazale. Na koncu jim tudi zunanja proga v štafeti teka na 800 m, ki jo je organizator pozabil izenačiti z notranjo pro- go in je bila daljša za okrog 10 m, ni mogla odvzeti zlate tekmoval- ne medalje. DEKLETA SO SE IZKAZALA Nastop mladink iz GD Zagoji- či je imel svojevrstne preobrate, od tragičnih do najveselejših. Tik pred vstopom na tekmovalni prostor pred komisijo A je ne- srečno padla ena izmed tekmo- valk in se na spojih udarila tako, da je bil za trenutek vprašljiv njen nastop. Na vso ekipo je to delovalo zelo nespodbudno in kazale so vidne znake psihične obremenitve. S spodbudami mentorja in spremljevalcev, ter vidnim izboljšanjem stanja tek- movalke, se je razpoloženje po- pravilo in dekleta so bila pripra- vljena startati na vaji 3/1-a suha izvedba. Start, sesalni vod dobro in dovolj hitro, še položitev napadov in konec vaje. Čas dober, napak nekaj malega in z rezultatom smo bili zadovoljni vsi, tekmovalke in spremljevalci. Na vrsti je bila vaja 3/1-a s podiranjem tarč. Tekmovanje na 4. progi, kjer je bila motorna brizgalna očitno brez prave moči motorja in je bilo potrebno na vodo čakati. Pred našo ekipo je .fla isti progi startala druga ekipa mladih, ki se je prav tako borila za najbolje odličje. Start mladih iz Splita, smo z zanimanjem spremljali. Žal niso imeli sreče. Na motorni brizgalni je bila izklopljena sklopka, česar pa strojnik ni pravočasno opazil, in tekle so sekunde. Startale so naše mladinke. Sesalni vod dobro, malce počasi, zaradi zategovanja spojk, stroj- nik dober, polaganje napadov dobro in podrte tarče v 73 sekundah brez napak. Vzdušje in morala sta močno porasli. Še štafeta in tekmovanje bo za nami. Štafeta z ovirami. Kdo bo šel čez les lestvo, kdo gasil pravi požar. Namestitev in start. Kar dobro, prehitevajo nasprotnice, druge ovire dobro, pridobivajo prednost na vrsti je lestev, Marta razmišlja kako čimprej po vsa- kem klinu čez njo, malo spodrs- ne, vse se dobro konča. Zadnja tekmovalka še uspešno s 1. aparatom pogasi ogenj, preteče ciljno črto in tekmovanje je končano. Dekleta si oddahnejo skupaj z mentorjem in nami spremljevalci. OČI SO ŽARELE OD VESEUA IN SREČE Vse je znano, tudi druge ekipe končujejo s tekmovanjem, le to ni znano, kaj pomenijo doseženi rezultati za skupne uvrstitve. Ko je komisija B končala z delom, so tudi rezultati pricurljali in ne- nadno veselje seje počasi pričelo stopnjevati in neuradno doseglo v nedeljo svoj vrhunec, ko so na stadionu bili uradno razglašeni rezultati in podeljene medalje in pokali. Na najvišjih stopnicah so stale naše mladinke s svojim mentorjem Ivanom Vojskom iz GD Zagojiči in s solzami v očeh sprejemale zlate medalje in po- kal, pionirke B z mentorjem Alojzom Grabrovcem iz GD Podlehnik so tudi s solzami sreče v očeh, nastavile svoje glavice, da so se jim okrog vratu zasvetile izredno lepe zlate medalje in pokal, ki ga je sprejela desetarka. Od veselja in sreče so žarele oči tudi pionirjem A z mentorjem Francem Kolmančičem in Aloj- zom Tušakom iz GD Gorišnica, ki so prejeli srebrne medalje za drugo mesto. Nekoliko manj so bili veseli pionirji A iz GD Hajdina, z mentorjema Vilijem Vidovičem in Emilom Ogrizkom, ki pa za razočaranje nimajo razloga, saj je tudi 6. mesto med pionirji A še vedno zelo dobro. Zadovoljstvo nas vseh je bilo veliko in pričelo se je proslavlja- nje na različne načine. Pred odhodom iz Prizrena smo se še pozdravili z mladimi iz Djakovi- ce in gostitelji v dijaškem domu, ter odpotovali. Bolj smo se bližali domačemu kraju, bolj je raslo vzdušne in veselje. Prve ganljive prizore smo videli v Celju, ko so svoje »zlate« pionirke A pričakali gasilci iz Šoštanja in »bronaste« mladince iz Slovenskih Konjic. Podobni prizori so se ponavljali v Mariboru, naši končni postaji. Tu so svoje »zlate« mladinke pričakali vrstniki iz Zagojič in »zlate« pionirke B iz Podlehnika in »srebrne« pionige A iz Goriš- nice. Hajdina je imela gasilski avtomobil na vlaku in so jih pričakali doma v društvu. Pozdravni in prisrčni sprejem za vse udeležence na tekmovanju so pripravila vodstva Požarne skupnosti in ZGD občine Ptuj v gasilskem domu v Ptuju. Na krajši slovesnosti so dobrodošhco in čestitke izrekli predsednik OK SZDL občine Ptuj Anton Zore, predsednik Požarne skupnosti občine Ptuj, Stanko Debeljak in predsednik ZGD občine Ptuj, Herbert Sorec. Pravi potoki solz sreče pa so pretekli tekmovalcem in vsem prisotnim na sprejemih v doma- čih gasilskih društvih, kjer so svoje tekmovalce pričakali pred- stavniki DPO in organov KS, starši, vaščani, člani GD in prijatelji. Veselje, čestitke, solze, vsega tega se ne da opisati, to moraš samo doživeti. Ravno tako nismo niti poskušali opisati zado- voljstva in sreče ob stopanju na zmagovalne stopnice in prejema- nju medalj in pokala, ker je to tudi potrebno doživeti. Zadovoljni in veseli smo, da so naše ekipe dostojno predstavljale mlade slovenske gasilce, tiste gasilce, ki so na številnih tekmo- vanjih pokazali pripravljenost in znanje in ki bodo ob drugih prilikah tuci sami zastopali dru- ge gasilce in dosegli takšne ali pa še boljše uspehe. Vsem za vložen trud in doseže- ne uspehe, iskrene čestitke! Štefan Vidovič dipt. oec V dvorani na magistratu v Ptuju je L oktobra sprejel uspešne mlade ptujske gasilke in gasilce Franc Tetičkovič, predsednik SO Ptuj. Foto: S. Kosi PREIZKUS ZNANJA GASILSKIH VEŠČIN V TRNOVSKI VASI v nedeljo, 23. septembra je bil v Trnovski vasi preizkus znanja gasilskih desetin gasilskega centra Destrnik, na katerem je sodelovalo 15 ekip. Najštevilčnejši so bili domačini, saj je gasilsko društvo Biš pripravilo kar 7 gasilskih desetin in eno enoto CZ. GD Destrnik se je udeležilo s petimi desetinami in GD Desenci z eno desetino. Centrskega tekmovanja se m udeležilo le GD Vitomarci, za kar je bila izrečena kritika, kajti operativni štab centra meni, da je obvezno vsako gasilsko društvo poslati na preizkus vsaj eno člansko desetino. Tekmovanje oziroma preizkus sposobnosti gasilcev je potekalo dobro organizirano, za kar so poskrbeli domačini ter centrski poveljnik. Pohvale vredna pa sta tudi sodnika, ki sta se trudila, za čim bolj realno ocenjevanje. Društva so bila srednje dobro pripravljena. Za njihov trud pa so desetine, ki so pokazale najboljše znanje, prejele pokale. Pokale so prejele naslednje desetine za prva mesta: pionirji A—GD Destrnik, pionirji B GD Biš, mladinci GD Biš, mladinke GD Biš, člani GD Destrnik, članice GD Biš in enota CZ Trnovska vas. Ob podelitvi navedenih pokalov sta predsednik sveta KS Trnovska vas in predsednik ocenjevalne komisije in zve/e gasiLskih drusics uLiciuc Piuj čestitala ekioam, ter se zahvalila vsem sodeluiočim in njihovim mentoriem za vložen trud v pripravah na ta preizkus znanja. Omembe vredno je tudi to, da je na tem srečanju sodelovala večina mladih, kar pomeni, da v tem gasilskem centru skrbijo za podmladek v gasiisKin vrstah. Fe. Al. TEDNIK ~ oktober 1984 naSi dopisniki - 9 Emona Kmetijski kombmat Ptuj. 6. in 13. septembra 1984: Damjan Finžgar, Kraigheijeva 29; Srečko Kolar, Stoperce 62; Katica Perger, Ul. Prekomorske 9; Ivanka Mere, Potrčeva 13; Milena Markež, Mestni vrh 72; Nada Belič, Potrčeva 36; Marija Vogrinec, Zg. Hajdina 103. Industrijsko montažno podje- tje Ptuj, 13. septembra 1984: Zdravko Petek, Moškanjci 102; Stanislav Mere, Hajdoše 54. Karosernica Ptuj, 13. septem- bra 1984; Marta Černivec, Vintarovci 49; Marjan Poplatnik, Kraigherjeva 34; Vladimir Kolenko, Maruše- vec; Edvard Mendaš, Rošnja 59. Gradnje Ptuj, 11. septembra 1984: Alfred Šauperl, Sestrže 102; Franc Perner, Sobetinci 44; Stan- ko Milošič, Ziherlova 5; Franc Hameršak, Bukovci 68; Ciril Tominc, Podlože 72; Marinka Kolenko, Placarovci 15/a; Emil Korenjak, Mariborska 37/a; Jan- ko Kodrič, Selška 36. MIP Ptuj, 18. in 20. septembra 1984: Olga Mohorko, Apače 188; Ida Gašpar, Proletarska 11; Marjana Krajnc, Apače 230; Terezija Kokol, Bresnica 9/a; Elizabeta Vidovič, Lancova vas 53; Anica Perko, Kidričevo 13; Darinka Bratec, Podvinci 130/b; Danica Crešnik, Lackova 13; Marjan Selinšek, Pobrežje 54; Tanja Topolovec, Videm 67; Ida Kova- čič, Ziheriova 4; Nada Ogrinc, Nova vas 82; Marija Geč, Preda- va 1; Helena Kolar, Zavčeva 9; Adela Bratušek, Ziherlova 16; Slavica Vogrinec, Moškanjci 2; Lizika Serdinšek, Nova vas 56; Herman Kopše, Žetale 10; Nada Bračič, Gorišnica 57; Miran 2|eč, Dornava 50; Nada Kohler, Kicar 32; Branko Starčič, Saku- šak 73; Rozi Seruga, Kraigherje- va 12; Andrej Vrabič, Ul. V. Alič 16; Maks Krajnc, Lancova vas 40; Vlado Bezjak, Miklošičeva 10; Franc Valič, Moškanjci 22; Vlado Kmetec, Vareja 50; Mar- jan Mihelič, Grajenščak 33; Da- nijel Janžekovič, Bukovci 129; Danica Čagran, Gorišnica 165; Branko Turk, Varaždin 13. TGA Kidričevo, 25. in 27. septembra 1984: Anton Jeza, Stanečka vas 8; Tone Jus, Lancova vas 61; Janez Kužner, Jelovice 19; Ivan Juriše- vič, Apače 176; Jože Resman, Podvinci 68/a; Edi Selinšek, Draženci 46; Silvo Kokol, Majš- perk 13; Anton Kovačec, Kungo- ta 8; Ivan Hvaleč, Kajuhova 1; Milan Jazbec, Kidričevo 3; Franc Mohorko, Sitež 12; Ivan Vince- tič, Macinec 33; Milan Hadler, Lovrenc 113; Franc Florjanič, Moškanjci 64; Miran Horvat, Bolečka vas 5/a; Jože Korošec, Apače 287; Anton Sok, Moškanj- ci 43; Anton Cenar, Mezgovci 55; Anton Petek, Mezgovci 39; Slav- ko Kirbiš, Apače 45; Janko Krapša, Potrčeva 46; Janez Ga- brovec, Videm 13; Franc Lende- ro, Apače 297; Tone Pernat, Župečja vas 1/b; Drago Babšek, Majšperk 30; Vlado Belšak, Jan- ški vrh 48; Miran Pešl, Arbajter- jeva 8; Drago Arnuš, Kidričevo 6; Anton Kokol, Kidričevo 13; Stanko Pukšič, Mezgovci 36; Franc Kiselak, Kidričevo 13; Drago Vugrinec, Ziherlova 12. Tam Maribor in Ptuj. septem- ber 1984: Roman Pšajd, Kajuhova 15; Željko Vajda, Bukovci 132; Jože Kokol, Kicar 66; Janez Murko, Rabeljčja vas 17; Branko Mari- mič, Kicar 74; Janez Štumberger, Stojnci 20; Marjan Anžel, Kicar 69; Dušan Dodlek, Apače 296; Ivan Kekec, Nova vas 64; Robert Širec, Prešernova 24; Ivan Jelen, Kraigherjeva 32; Marjan Vauda, Čufarjeva 24; Milan Potočnik, Kozminci 6/a; Anton Kodrič, Cermožiše 30; Janez Bombek, Čufarjeva 8; Franc Karnekar, Arbajterjeva 5; Milan Vidovič, Prešernova 9; Stanislav Večerič, Jablovec 40; Miran Brunčič, C. Olge Meglič 13; Miran Ljubeč, Markovci 61; Darko Zelenko, Ziherlova 1; Drago Unuk, Lac- I Br;ink(> Jam;ck Budina Posamezniki, september 1984; Franc Štumberger, Nova vas 83; Marjan Zajdela, Žetale 1; Ivan Ovčar, Markovci 42; Marija Kline, Spuhlja 19; Jože Janžel, Zabovci II; Janez Muhič, Bu- kovci 63; Jožica Kramberger, Dornavska 132/b; Marija Kovič, Kraigherjeva 34; Danijel Golob, Brezovci 19/a; Slavko Krušič, Brezovci 16; Anica Fridl, Mestni vrh 18; Janez Potočnik, Prešerno- va 11; Janez Horvat, Formin 26; Martin Mikša, Zabovci 16/a; Franc Korošec, Markovci 49; Ciril Ferk, Nova vas 23; Stanko Malek, Žabjak 14/a; Marjan Vrhovšek, Lancova vas 27; Janko Ploj, Dornava 79/a; Danica Ši- rovnik. Lešje 30; Alojz Šoštarič, Gradiščak 8; Janko Brunec, Pod- vinci 70; Jože Murko, Podvinci 134; Venčeslav Lozinšek, Krčevi- na 10; Jože Kolar, Senčak 4; Marjan Laura, Gorišnica 118; Franc Pučko, M. Brebrovnik 48; Janko Kelenc, Tibolci 44; Vladi- mir Štrucl, Kozminci 21; Stanko Irgl, Rab. vas 27; Milan Sitar, Kungota 56; Drago Golob, Mo- škanjci 66; Branko Terbuc, Sp. Velovlak 20; Boris Težak, Čufar- jeva 19; Franc Fišer, Stari log 31; Janez Horvat, Cankarjeva 50; Ivan Vidovič, Dubrava 34; Milan Črnivec, Cirkulane 35; Vlado Galun, Greg. dr. 4; Janko Pihler, Arbajterjeva 8; Ivan Pavlinič, Hardek 23; Magda Zemljič, Pod- gorci 44; Franc Godec, Peršono- va 26; Ludvik Kokol, Kraigherje- va 36; Darko Ljubeč, Kraigherje- va 8; Anton Frangež, Brunšvig 51; Alojz Čop, Desenci 6; Srečko Rampre, Cermožiše 39; Jože Šori, Hercegova 7; Ivanka Petek, Mezgovci 39; Bruno Krajnc, Nova vas 75; Janez Zebec, Gre- gorčičev drevored 9; Franc Ro- došek, Sedlašek 115. Delta Ptuj, 2. oktobra 1984: Silva CuTin, Ptujska 11; Jožica Šega, Dornava 40/a; Marjana Mulej, Gorišnica 123; Mirko Moran, Kraigherjeva 36; Milena Potočnik, Strmec 20; Anica Hor- vat, Placar 25; Nežka Lesjak, Skorba 32/a; Marija Zamuda, Gorišnica 155; Anton Horvat, Zlatoličje 97; Ana Šalamun, Podvinci 118; Danijel Notesberg, Stojnci 110. 30 let ansambla Štirje kovači Petnajsti festival domače zabavne glasbe je za nami, podeljena so priznanja in nagrade, ki so prišla v prave roke. In že razmišljamo o šestnajstem festivalu za prihodnje leto. Danes imamo mnogo ansamblov, ki jih vežejo desetletja tako je ansambel bratov Avsenik praznoval 30-letnico od ustanovitve, za'ka- terega lahko rečemo, daje smernica ansamblov. Med najstarejšimi »amaterskimi« je ansambel Štirje kovači, ki praznujejo v tem mesecu 30-letnico. Spominjamo se fantov, ki so lansko eto prišli v Ptuj na festival s skladbo Mi kovači kujemo, z besedilom Ivana Sivca, zato velja omeniti njihovo prvo melodijo iz pred 30 let, katero je dal na papir Tine Lakovšek Črni smo kovači. Za besedo sem zaprosil vodjo ansambla Franca Šegovca. Tovariš Šegovec, kaj menite o tako visokem ljubileju? »Teh 30 let je zelo hitro minilo, še danes ne morem verjeti, da čas tako beži.« Ko ste omenili, da čas beži, ali ni to povezano z vašo pesmijo. Kam le čas beži? »Ja najbrž, da je, ko smo kot zelo mlad ansambel prvič zapeli to pesem se nistno zavedali, daje tako povezana z našim časom, ki smo ga skupaj preživeli in ki je hitro minil.« Ko praznujete tako visoki ljubilej, kaj bi rekli o mladih začetnih ansamblih? »Želim jim, da dosežejo enako starost in poglobijo to našo domačo glasbo in naj bodo smernica tistim, ki bodo prišli za njimi tako, da se bo ohranila narodnozabavna glasba.« Iz v^iše pesmarice je razvidno, da ste zajeli mnogo pesmi, ki so resnične z našim časom, ena od teh je zagotovo ta Pohorje v tišini, kije prav iz NOB oziroma tako ste jo osvetlili, da človeka gane, mladim pa je zgodovina o padlih borcih. »Ta pesem je resničnost in se nanaša na zgodovino in kulturo glasbe, saj vsa naša kultura izvira prav izNOB kar pa je naša sedanjost in vse tisto kar danes imamo.« Za seboj imate nešteto nastopov doma in na tujem, kjer ste igrali našim rojakom. Kaj si trenutno želite ob tako visokem jubileju? »Predvsem zdravja, saj je to tisto kar nam omogoča nadaljnje delo pri izvajanju glasbe.« In kaj bi rekli bralcem Tednika, ki vas poznajo? »V imenu članov ansambla vse skupaj lepo pozdravljam ter jim želim obUo zdravja in razvedrila ob poslušanju naših melodij ter nasploh narodnozabavne glasbe, ki krepi delovnega človeka in mu daje veselje v jutrišnji dan.« Vsi skupaj vam želimo mnogo zdravja z željo, da še nam mnogo let igrate ter prepevate po radijskih sprejemnikih, prav tako v živo, naj še vas mnogo let povezuje prava koroška volja pri izvajanju polk in valčkov z upanjem, da se na šestnajstem Ptujskem festivalu pojavite spet s kakšno novo kovaško melodijo. Franc Drobnič Ansambel »Štirje kovači« iz Slovenj Gradca. Čas trgatve je blizu Kaj kmalu bo napočil, čas obiranja grozdja, ki mu pravimo trgatev. Lastniki vinogradov se na ta čas pridno pripravljajo, kajti storiti je treba marsikaj. Pripraviti posodo, prešo in še kaj. Čeprav se vinogradniki pripravljajo na bližnjo trgatev, jim vreme zadnje čase ni naklonjeno. Sedaj ko bi moralo sijati sonce, da grozdje dobi sladkor, pa nam nagaja to muhasto deževje. Jesen seje pokazala v svoji običajni luči, s slabim vremenom in ohladitvami. Upajmo, da se bo vreme kmalu izboljšalo. ZB Vinogradi obsijani v jesenskem soncu NOVINARSKA ŠOLA ..TREBČE 84" Center za informiranje, raziskovanje in založništvo pri predsedstvu republiške kon- ference ZSMS je v poletnem času, in sicer od 22. do 28. julija na mednarodnem mladin- skem delovnem taboru Trebče '84 organiziral NOVINARSKO ŠOLO O Časopisnem mediju, šola je bila namenjena vsem mladim, ki bi se radi pobliže seznanili z delom novinarja v časopisnem mediju. Ker po prvi informaciji in objavljeni prijavnici v INFORMACIJAH republiške konference ZSMS ni bilo pravega odziva, je CIRZ v začetku julija poslal dopis vsem cen- trom za obveščanje in propagando v občinskih konferencah ZSMS, kar pa je bil dokaj neugoden čas, saj je bilo veliko mladih že na počitnicah, do začetka novinarske šole pa je bilo le še deset dni. Zakaj je bil v začetku tako slab odziv, je seveda odprto vprašanje. Verjetno je treba iskati vzrok v vrsti objektivnih, pa tudi sub- jektivnih okoliščin (počitnice, morje, planine, honorarno delo, . . .). Marsikdo pa je obvestilo o novinarski šoli naključno ali pa zaradi ,,doslednega" prebiranja Informacij spregledal. V CIRZ so načrtovali zgornjo mejo udeležencev, ki naj ne bi presegla števila trideset (30). Izkazalo se je, da je bilo tovrstno načrtovanje odveč, saj se je šole udeležilo le sedem deklet. Morda je kakšno potencialno kandidatko ali kandidata motilo dejstvo, da so udeleženci novinarske šele v dopoldanskem času tako kot ostali udeleženci mladinskega delovnega tabora šest ur prebili na delovišču? V popoldanskem času in zvečer je potekala novinarska šola. Udeleženke novinarske šole (bilo jih je sedem) so izdale bilten, ki so ga naslovile NA UDARU. Bilten je izšel le v enem izvodu in je popestren s številnimi fotografijami, ki so bile posnete v času novinarske šole. Da pa bi našel pot v vse občinske konference ZSMS, so ga na republiški konferenci ZSMS fotokopirali (žal ta tehnika fotografijam ni preveč naklonjena). O kom in čem so pisale mlade novinarke, naj ilustrira nekaj naslovov iz biltena — Med- narodni mladinski delovni tabor ,,Trebče 84", Novinarke na udaru. Vztrajnost je lepa stvar. Živeli koordinatori. Vzpon ali padec mladinske organizacije. Naš ugled skozi drobnogled ali kaj- menijo krajani o nas, » . . Prve izkušnje torej so, čeprav si jih je nabralo le sedem mladink. Ali se jim bo drugo leto pridružilo več, je v veliki meri odvisno od pravočasnega in- formiranja — če bodo prijavnice na razpolago že maja ali junija, si bo vsakdo še. lahko načrtoval program počitnic tako, da bo v njem ostalo sedem dni namenjenih za novinarsko šolo. Irena Hunjet MlADI V INroRMIRANJU Ali bomo spet ostali le pri besedah? Mi smo v formalnem smislu najbolj dinamična družba na svetu. Zbudimo se s trdnim prepričanjem, kako bo od danes vse drugače, a zaspimo skorai v reformističnem transu. Naslovi v jutranjih časopisih potrjujejo, kako je to skoraj kolektivna psihoza, a zadnji televizijski dnevnik se končuje s katalogom vsega kar je nujno potrebno spremeniti: v gospodarstvu, ener- getiki, informiranju. Vedno dvigujemo roke za vsako spremembo, naj bo druga- če, pa čeprav slabše. Ostali smo skoraj brez dela in pričakujemo spremembe, saj smo sklenili daje potrebno vse, popolnoma vse spremeniti. Na kongresih, sestan- kih, plenumih, zasedanjih in seminarjih sklenemo, da bo od- slej vse drugače. Spremenili bomo vse, kar dosedaj ni bilo v redu. Ker pa nas je več v ustih kot v rokah, ostaja vse po starem in na enem naslednjih zasedanj, spet odločno sklenemo da bomo tokrat stvari res korenito spremenili. Tudi na mladinskem kongresu v Novem mestu pred dvema letoma smo rekli, da bomo spremenili odnose v informira- nju. Rekli smo, da se bomo dosledno in v vseh organih, kjer ima ZSMS svoje delegate, zavze- mali za nadaljnje podružbijanje informacijskih procesov in s tem za uveljavitev načel svobodne menjave dela v financiranju celotne sfere informiranja in množičnega komuniciranja. To in še mnogo visokoletečih besed je bilo izrečeno, zapisano. Na letošnji mladinski poletni politični šoli v Mariboru, pa smo zopet ugotovili, da veliko tega nismo uresničili. Informiranje je še vedno forumsko. Centri za obveščanje in propagando posta- jajo. vse bolj krožki mladih litera- tov. Glasila so še vedno polna zastarelih informacij, pustih po- ročil o delovanju mladinske or- tanizacije, literarnih prispevkov, e vedno ostajamo samo gasilci požarov in to dolgo po tem, ko so že vsi ostali pobrskali po pepelu. Slab proces zbiranja informa- cij in pretoka le teh od članov osnovnih organizacij v občinske konference, ter v republiško konferenco ZSMS in obratno, hromi ne samo delovanje orga- nov mladinske organizacije, am- pak zavira njeno celotno delova- nje. Med vzroki pomanjkljivega informiranja je še vedno pomanj- kanje in fiuktuacija kadra in neurejeno financiranje mladinr skega informiranja. »Dokler mladi ne bodo mogli pri svojem delu sami razpolagati z enako količino denarja kot druge družbenopolitične organizacije in dokler bo mladinska organiza- cija v očeh mnogih otrok, ki ne zna in ne more delati brez pomoči in nadzora staršev, tako dolgo se mladi s svojo organizaci- jo ne bodo mogli istovetiti« — pravi v Večeru Asja Matjaž in prav nobenega razloga ne vidi- mo. da ji ne bi pritrdili. Kako dalje? — so se vprašali mladi zbrani v Mariboru. Rešitev vidijo v novi obliki povezovanja in združevanja centrov za obve- ščanje in propagando na osnovi konkretnih potreb. Dve ali več občin, ki jih družijo skupni interesi, bi združile svoje centre za obveščanje in propagando. S tem bi dobili več informacij, ki bi bile kvalitetnejše, pestrejše. Do- bili bi boljše mlade pisce. Tudi finančni položaj bi bil nav- sezadnje mnogo boljši. V delo takih centrov bi bili vključe- ni uredniki mladinskih glasil, mladi honorarni pisci pri dnev- nem časopisju, lokalnem in mla- dinskem tisku. K sodelovanju bi povabili tudi profesionalne novi- narje v velikih novinarskih hišah, ki bi pripomogli k večji strokov- nosti. Najprej pa je seveda po- trebno ustvariti širok krog sode- lavcev iz osnovnih sredin, ki bi tvorili dopisniško mrežo. Lotevali bi se odpiranja pro- blemov z različnih koncev Slove- nije. Predvsem pa bi nastopali pravočasno in ne kot dosedaj, šele ko je voz že odpeljal. Vsako leto bodo najboljše glasilo ZSMS. Dva do tri taka glasila bi vključili v družbeni dogovor o financiranju mladinskega tiska. Govora je bilo tudi o ustanovi- tvi samostojne mladinske radij- ske postaje v Mariboru. Ugotovi- li so namreč da .so mladinska uredništva na radiu nesamostoj- na. Postavljeni mentorji vse pre- večkrat delujejo kot tutorji in tudi cenzorji. Za razliko od glasil in drugega tiska je radio bolj neposreden, obširnejši in dosto- pen .širšemu krogu občinstva, obstaja tudi večja možnost eks- perimentiranja. Spregovorili so tudi o raznih oblikah neformalnega pritiska s tako imenovanimi prijateljskimi nasveti, telefonskimi klici in vplivi političnih avtoritet. Kljub temu, da taki pritiski obstajajo in so v nekaterih primerih ogrozili celo obstoj posameznih glasil, pa mnogokrat kaže, da nekateri vidijo strahove tam kjer jih ni. Prijateljski nasvet še vedno lahko smatramo le kot nasvet in ga upoštevamo ali pa ne, ne da bi to čutili kot pritisk. Celo nasprotno, vsaka reakci- ja, pozitivna ali negativna bi morala biti spodbuda za nadalj- nje delo, izziv za odkrivanje in reševanje vedno novih proble- mov, ne pa da se ustrašimo nekake politične avtoritete, ki mnogokrat obstaja le v prebujni domišljiji kakega novinarskega začetnika. V primerih, ko pa do takih pritiskov vseeno pride, pa je naloga izdajateljskih svetov in ustanoviteljev, da se ne pustijo, ustrahovati in ne pokleknejo pred vsako napihnjeno avtorite- to. Mladi v mladinski poletni politični šoli so ugotovili nujnost ustanovitve združenja slovenskih mladinskih novinarjev, v katero bi se združili vsi, ki delujejo v »mladinskih« medijih obvešča- nja, mladi honorarni dopisniki, člani mladinskih redakcij na radiu in televiziji, novinarji, ki pišejo o takozvanih mladinskih temah. Mladi človek v središču doga- janja, ki na lastni koži in žepu, občuti vse pomanjkljivosti naše sedanjosti, od dragega, neustrez- nega srednješolskega in fakultet- nega izobraževanja do problema zaposlitve in stanovanj želi svo- bodno, brez fraziranja in lažne morale, spregovoriti o težavah svoje generacije in družbe v celoti. Mladi novinarji, člani Društva mladinskih novinarjev bodo lahko s časopisnimi teksti, radijskimi in televizijskimi odda- jami prispevali k spremembam dosedanjega položaja mladinske- ga novinarstva. V tem trenutku je potrebna takšna organizirana in skupna oblika delovanja. Mladi želijo pisati o razdelitvi dohodka, stanovanjih, nadurah in dopolnilnem delu, inovator- stvu, samoupravnih pravicah in dolžnostih, odgovornosti, načinu" vodenja pouka v šolah, informa- tiki, razrednih razlikah, privati- zaciji; torej stvareh, ki direktno vplivajo na njihovo prihodnost, ki pa so na žalost sestavni del njegovega življenja. Mladim je potrebno omogočiti višjo stopnjo izobraževanja in znanja; seznaniti jih z najaktual- nejšimi družbenoekonomskimi vprašanji razvoja družbe. To je le nekaj razlogov za ustanovitev »Društva mladinskih novinarjev«, ki bo s svojim delovanjem in organizacijskimi oblikami omogočilo mladim no- vinarjem drugačni in sistematič- nejši odnos do dela, ki ga opra- vljajo, izgrajevanje zavesti o tem, kako uresničiti naloge analitične- ga in raziskovalnega novinarstva. Na ta način bi bil omogočen enakovreden položaj mladinske- ga tiska z drugimi sredstvi javne- ga obveščanja — niti privilegiran niti podrejen. Društva novinarjev se bodo organizirala okrog najbolj anga- žiranih novinarskih jeder (okoli srednješolskega glasila, mladin- skih oddaj, časopisov itd.), torej tam kjer obstajajo predpogoji za premagovanje dosedanje neorga- niziranosti, nezadostne idejno politične usposobljenosti in ne- ustreznih oblik izobraževanja za novinarske poklice; s ciljem ak- tualnega, resničnega in objektiv- nega informiranja, brez omeji- tev. usmeritev in tendencioznega režiranja dela. Nekaj se je le premaknilo. Imamo polne glave »norih idej«. Samo uresničiti jih bo treba in to ne jutri, ampak že danes, da ne bomo spet na enem prihodnjih kongresov ali seminarjev govorili — spremeniti moramo sistem informiranja . . . TOMAŽ BOLCAR 10 - NASI DOP!SrJ!Kl 11. oktober19P4 - TEDNIK Nagrajenci smo mi TovariŠica nam je v šoli povedala, da bi napisali spise o železnici. Vsi smo bili za to. Pred koncem natečaja je tovarišica poslala spise v Ljubljano. Upali smo na nagrado, zato smo redno pregledovali časopis Delo. Končno so bili objavljeni nagrajenci. Navalili smo na časopis in iskali, če smo tudi mi. ,,0§ dr. Pranja Zgeča Doinava, 7/a in 7/b!" je nekdo zavpil. ,,Kaj? Kje to piše? Lažd" smo vpili in se gnetli okrog mize. Ko se je vsak prepričal, da smo srečni nagrajenci, smo takoj šli po razredih in povedali najnovejšo novico. Lahko smo izbirali: brezplačen prevoz po Sloveniji ali Istri. Odločili smo se za Istro, za Pulj. Težko smo čakali, saj smo se zmenili, da v Pulj gremo naslednje šolsko leto. Počitnice so hitro minevale, vendar ne brez bolezni. Ze prvi teden sem imela ošpice in angino. 3. septembra smo veselo pohiteh v šolo in izvedeli, da v Pulj krenemo v četrtek 6. septembra in iz Moškanjc ob 19.50. Vsak dan smo se pogovarjali, kaj si bomo nesli s sabo. Drugi učitelji in učenci so nam zavidali in govorili: ,,Dva dni so v Soli, pa že grejo na izlet". Med urami se nismo mogli pomiriti, saj nam je po mislih rojila beseda Pulj in vprašanja: Kakšno bo mesto? Kje bomo spali? Kaj bomo delali? Kakšni so ljudje? V sredo zvečer me je začelo boleti grlo. Ponoči sem imela visoko temperaturo. Po glavi so mi rojile misli: ,,Samo da bi ozdravela." Zjutraj sem morala k zdravniku, saj mi grlo ni dalo miru. Nestrpno sem čakala, da pridem na vrsto. Zdravnica mi je pogledala grlo in mi napisala recepte za zdravila. Hitro sem pohitela v lekarno, potem pa na avtobusno postajo. Vsa razočarana sem ugotovila, da mi je avtobus pred nosom odpeljal. ,,Uh, zdaj pa še to. Pa prav meni seje moralo zgoditi," sem tarnala od jeze in odšla v čakalnico. V šolo sem prišla, ko se nam je začela kemija. Vsi so me spraševali, kje sem bila. Jaz pa sem jim pokazala zdravila in rekla, da mogoče ne grem na morje. ,,Kaj? Moraš iti, Danica," so mi govorili. Tudi tovarišici sem povedala, da sem bila pri zdravniku. Tovarišica mi je rekla, naj se starši odločijo, če bom šla, ker je potovanje dolgo in naporno. Ko sem prišla domov, sem pojedla tablete in šla malo počivat. Ob pol štirih sem se zbudila in nisem več imela temperature in tudi grlo me ni več tako bolelo. Vsa vesela sem si zlagala stvari v torbo, saj sem lahko šla na izlet. ,,Si vzela tablete?" me je vprašala mamica. ,,Zdaj se bo začelo predavanje," sem si mislila. ,,Da se ne boš kopala. Pa sladoleda tudi ne smeš jesti," so mi naštevali domači. ,,Pridna bodi. Da se ne boš izgubila," mi je govorila skrbna mamica. „Saj bo vse v redu," sem komaj prišla do besede. ,,No, pa adijo," sem pomahala v pozdrav in odšla v Moškanjce na železniško postajo. Na postaji so bili že moje sošolke in sošolci. Vlak je hitro pripeljal in veseli smo odšli na vlak. Danica Turnšek, 8/a, OS dr. Pranja Zgeča, Dornava DOŽIVEL SEM V POČITNICAH Med počitnicami sem bil tudi na morju. Bil sem na otoku Cresu v primorskem mestecu Valun, kjer smo taborili z znanci. Prvi dan smo si uredili tabor, da bi dopust preživeli v urejčnem okolju. Naslednji dan pa smo že odšli na plažo. V taboru nisem bil edini otrok, tam sem imel tudi prijatelje. S prijatelji sem se igral različne igre in tekmovali smo v različnih vodnih športih. Mnogo smo se potapljali, plavali, smučali, igrali vaterpolo in deskali. Ker smo bili na morju tri tedne, se nismo samo kopali in sončili, ampak smo si ogledali zanimive otočke, ki so v bližini otoka Cresa. Spoznali smo tudi številne vasice, ki so na otoku Cresu. Najbolj zanimivo mi je bilo, ko smo se s čolnom odpeljali na otoček Zaglav. To je samoten otoček, ki ni obljuden. Na njem je samo svetilnik, ki dela avtomatsko. Ko sem stopil na otok, mi je postalo pri srcu kar malo tesno. Vse je bilo tiho in mirno, le cvetovi divjega česna so se majali v vetru. Ko smo se vračali z Zaglava, smo se ustavljali na manjših plažah, da smo se osvežili v morju, saj je neusmiljeno pripekalo sonce. Od izletov v notranjost Cresa mi je bil najlepši izlet na Lubenice, ki so bile včasih gusarska vas. V tej vasi so si gusarji skrili kar so naropali. Po moje je bil to zelo primeren kraj za tako skrivališče, ker ga iz morja sploh ne vidiš. Danes živijo tu ljudje, ki se ukvarjajo z ovčerejo, turiz- mom pa tudi s kmetijstvom, kolikor jim nerodovitna zemlja to dopušča. Na Cresu je tudi sladke vodno jezero Vrana. Pogled nanj je zelo lep. V bližino jezera ne smeš, ker iz njega dobivata pitno vodo otoka Cres in Lošinj. Vse, kar sem doživel in videl, mi je bilo zanimivo in lepo, toda ko sem prišel v Cirkovce, so se mi zdele lepe. Tudi pregovor pravi: ,,Povsod je lepo, doma je najlepše!" Leon Pišek, 6/b, OŠ Cirkovce Sodelovali smo na razstavi v Cankarjevem domu September je čas, ko se prične novo šolsko leto. Ceste so polne otrok, ki z veseljem nosijo šolske torbe in drvijo v šolo. Tudi jaz sem težko čakal tega dne. Ze ob koncu šolskega leta sem izvedela, da se bo naša Pionirska zadruga udeležila razstave v Cankarjevem domu. Se skrbneje sem zbrala svoje izdelke in jih prinesla v šolo. Tudi učenci so se trudili pri tehničnem pouku, da bi izdelali lepe izdelke. Bil je ponedeljek. S tovarišem ravnateljem in tovarišico Hildo smo se odpravili na pot. Dan nam ni bil naklonjen. Vreme je bilo slabo in dež nam je oviral hitro vožnjo. Po dolgi vožnji smo prispeli v Ljubljano. Ustavili smo se pred ogromno stavbo, Cankarjevim domom. Vstopili smo. Ogromen in lep dom, ti da občutek sreče. Stena je bila okrašena z ogromno sliko, na tleh itison, ob straneh pa žlahtni kamen. V sredini dvorane je bil razstavni prostor, kjer je čakala komisija za sprejem in ocenjevanje izdelkov. Oddali smo izdelke, ki smo jih prinesli na razstavo. Pogled na razstavo je bil prisrčen. Izdelki so bili ihasificirani. VideH smo izdelke šivanja, pletenja, kvačkanja, vezenja, razne tehnične izdelke ter poljedelske pridelke. šola Maksa Bračiča Cirkulane je razstavljala izdelke pletenja, kvačkanja in tehničnega pouka. Izdelki so bili lepi in kvalitetni. Pot nas je vodila še naprej. Ogledali smo si Ljubljano, a nato smo se odločili za vožnjo proti domu. Potovanje je bilo prijetno, polno presenečenj in lepih spominov. Vrbančič Ingrid OŠ Cirkulane S pionirske konference v OŠ Franc Osojnik v septembru smo se že spet navadili na šolsko življenje. Vedno je tako, ko prihaja jesen in ne samo pri nas na šoli Franca Osojnika. Navadili smo se na sošolce in tovariše učitelje. Izbrali smo tudi že svoje oddelčne odbore in predsedni- ke ter se dogovorili, za kaj bo kdo skrbel. V re- dovalnicah so se pojavile prve — pozitivne oce- ne. Veliko je stvari, ki si jih hočemo povedati. Po pouku bi še kar ostali v avli ali pa pri žogi na igrišču. Na kratko povedano, začutili smo, da tvori- mo na šoli nekakšno skupnost. To je seveda pionirska, mladinska in šolska skupnost. Vsak od teh delov ima nekoliko drugačne naloge. Ne gre samo za zabavo. 28. septembra smo se pred dnevom pionirjev zbrali na konferenci naše pionirske organizaci- je. Iz statuta smo prebrali, kaj so njene naloge. Poročali smo o delu v minulem šolskem letu in sprejeli načrt dela za to leto. Od nalog je pose- bej pomembno obujanje spominov na borbo, da bi pionirji enako zavzeto izvrševali današnje delovne naloge. Pionirska organizacija spodbu- ja delo učencev pri pouku, v oddelčnih skupno- stih, v krožkih in pri vseh drugih dejavnostih. Za vsako dejavnost je bilo podano kratko poro- čilo, ki je navajalo glavne uspehe, pa tudi pomanjkljivosti. Naloga pionirske in mladinske organizacije bo tudi v tem šolskem letu, da bo- sta spodbujali delo oddelčnih in šolske skupno- sti. Tu bi naj vsak učenec poskrbel za čim boljši učni in delovni uspeh in dajal koristne predloge. Poleg pouka so predvidene sledeče dejavnosti in krožki: mladi člani RK, pionirska hranilnica, vesela šola, šolsko športno društvo, recitacij- sko-dramska skupina, literarno-dopisniški kro- žek, bralna značka knjižničarski, pravljični, li- kovni, lutkovni, instrumentalni, folklorni, rit- mični, biološki, čebelarski, gospodinjski, prometni, strelski, turistični in krožek OZN. Svoje skupine imajo tudi zelo aktivni taborniki, planmci in radioamaterji. Slednji so dosegli za šolo največje uspehe. Na konferenci so nam zaželeli uspeh pred- stavnik zbora delavcev, ravnatelj in od gostov iz KS, ki nam je podaril umetniško sliko. Ravna- telj nam je povedal o pobudi zveze borcev, da bi poskrbeli za življenjepise udeležencev NOB, posneli na trak, kar bi povedali in izmenjavali obiske. Spomnili bi se naj tudi ostarelih obča- nov. Pobudo smo soglasno sprejeli. Podobne naloge pa smo tudi že doslej opravljali. Na prvi pogled je nalog veliko, kakor da nismo pomislili na preživljanje prostega časa. Vendar pa se dajo porazdeliti, saj nas je na šoli skoraj 700. Na konferenci smo izvolili tudi novo vodstvo pionirskega odreda. Vodstvo šteje 11 članov. Barbara Bagar, Mateja Petrovič, OS Franc Osojnik, Ptuj Odkrival sem lepote svoje domovine Svoja letošnja počitniška odkrivanja sem pri- čel ob in v reki Pesnici. Skoraj vsako sončno popoldne sem se odšel kopat v Pesnico. Tam smo iskali školjke, vendar le rekokdaj našli katero. Svoja raziskovanja smo nadaljevali z robičkanjem. To je izraz za lovljenje rib z rokami. S takšnim lovljenjem smo največ rib dobili tam, kjer je veliko kamenja, seveda velike- ga. Ribe, ki smo jih nalovili res niso bile ne vem kako velike, toda vsi govorijo, da so manjše ribe vedno boljše in v to sem prepričan tudi jaz. Naš ulov smo si pozneje razdelili in vsak je dobil svoi delež. Ob večerih smo na novo zgrajenem igrišču ob gasilskem domu igrali nogomet. Ker imam poškodovano nogo, sem največkrat bil le gle- dalec. Takšno preživljanje dnevov se je, vsaj zame, ponavljalo vse do takrat, ko sva s sošol- cem Francem s PDB ...Bratov Sarh" odšla na MDA „Goričko '84". Tu se je začelo najino novo življenje. Ker vas večina v brigadi ni bila še nikoli, vas sigurno zanima kako poteka brigadirski dan. Ob pol petih so vstajale mladinske delovne brigade. Po umivanju in pospravljanju sob je bilo na vrsti dviganje zastave, potem pa zajtrk. Ob pol šestih so se brigadirji odpeljali na traso. Takrat pa se je začel brigadirski dan za nas pionirje-brigadirje iz Maribora, Slovenske Bistrice in Ptuja. Komandant brigade je bil sošolec Franc Janžekovič. Vsako jutro nas je budila pesem Pankrtov: Bandiera Rossa. Do odhoda na traso smo imeli razen dviganja zastave enak program kot mladinske delovne brigade. Medtemi brigadami so bili tudi brigadi- rji iz LR Madžarske. No, zdaj pa nadaljujmo s potekanjem brigadirskega dne. Na traso, kjer smo kopali obcestne jarke, smo se vozili približno pol ure. Šofer je bil ,,Bud Spencer", kot smo mu nadeli ime brigadirji. Do malice smo delali dve uri. Po pol urnem počitku in malici smo z delom nadaljevali še dve uri. Po napornem delu smo zložili orodje v samokolnice ter se postavili v zbor za odhod proti avtobusu. Ker sem nosil prapor, sem stal na čelu zbora. V naselje smo se vrnili ob enih popoldne. Po umivanju in tuširanju je bilo na vrsti kosilo, nato pa smo imeli prosto popoldne. Za ene se je to prosto popoldne končalo že ob štirih ali petih, saj so se takrat pričele-razne interesne dejavnosti. Vključil sem se v tečaj iz cest- noprometnih predpisov, kjer sem tudi opravil izpit za vožnjo kolesa z motorjem. Ob sedmih je bil na vrsti zbor za spuščanje zastave, potem pa večerja. Okrog osmih so se pričenjali brigadirski večeri, predvajanje filmov, največkrat pa plesi ali disco. Včasih na programu tudi ni bilo nič. Ob desetih smo se pripravili na spanje in utrujeni od napornega dne zaspali. S tem se je tudi brigadirski dan končal, mi pa smo v spanju nabirali moči za naslednji dan. Takšni so bili dnevi od ponedeljka do sobote, v nedeljo pa smo odhajali na izlete, enkrat pa smo imeli obrambni dan. Brigadirski Z-D-R-A- V-O! Andrej Hunjet, 8/b, OŠ Fran Belšak, Gorišnica S SESTRitNO PO GOBE Nekega jutra so skozi odprto okno sončni žarki padali prav na mizo. kjer je stala budilka. Prav ta hip je zazvonila. Ptički, ki so žvr- goleli na drevesu, so me prebudili. Hitro sem si pomencala oči in glasno zazehala. Spomnila sem se obljube, ki sem jo dala sestrični: »Jutri zjutraj pojdeva pot naše domovi- ne, ki bodo sčasoma uničene. Rada bi še velikokrat šla na morje, ali pa v gore in še bolj naužila naši naravnih lepot. Vesna Cuček. 7. a OŠ. Gorišnica NAŠ PRAZNIK Na šoli vsako leto praznujemo Dan pionirjev. Že pred prazni- kom so tekle skrbne priprave na pionirsko konferenco, ki je bila napovedana ob deveti uri. Mnogi učenci so se na ta dan merili na športnem področju, nekateri so navijali zanje, učenci našega raz- reda pa smo smuknili v jesensko naravo. Pot nas je vodila v gozd. Na prvi jasi smo se ustavili. Ob raznih ig- ricah smo se razveselili, zaplesali smo kolo in zapeli nekaj pesmic. Tu se nismo zadržali dolgo. Med potjo smo opazili, kako se narava spreminja, kako se gozd odeva v jesenske barve. Odpada listje, povsod je mnogo sadežev. Stikali smo tudi za gobami, pretaknili smo vsak grm. O vsaki gobi smo se pogovorili, saj poznamo strupene in užitne. Med potjo smo se ponudili ne- kemu gospodarju, da bi pomagali pobrati jabolka. Kmalu smo prispeli v prijetno dolinico med gozdom, travnikom in njivico. Tam smo odložili svoje stvari. Okrepčali smo se z malico. Iznenada ie pritekel med nas vesel in dobrodušen mlad psiček Bobi. Tudi on je bil deležen sira. kruha in klobas. Sodelovalje tudi pn ffrici: Nemci in partizani. Ni se več hotel ločiti od nas. Po- stali smo veliki prijatelji. Skrbelo nas je, ko se je odpravil z nami tudi proti šoli. V ponedeljek smo iz- vedeli, daje čez soboto in nrdeljo taval naokrog. Končno je le našel svojega gospodarja. Ta dan nam bo še dolgo ostal v lepem spominu. Učenci. 5/c, OŠ Osojnik, Ptuj PRVA ZBIRALNA AKCIJA V sredo 26. septembra smo imeli zbiralno akcijo papirja. V našem razredu smo se odločili, da bomo vsi sodelovali v njej. Dva dni pred akcijo smo začeli zbirati odpadni papir. PorazdeliU smo se v skupine. Sposodili smo si sa- mokolnico in voziček, nato pa hodili po hišah, blokih in trgovi- nah. Stanovalce smo prosili naj nam dajo kaj starega papirja. Ker smo se trudili, smo ga mnogo zb- rali. Nekaj papirja smo pripeljali v šolo pred poukom, nekaj pa po p>ouku. Zadolženi učenci so teh- tali papir. Kar nejevoljni so bili, ko smo ga vedno znova prinesli. Naslednji dan smo izvedeli, da smo se najbolj potrudili in zbrali največ papirja. Bilo ga je okrog 550 kg. Ves razred je bil srečen in zadovoljen s tem uspehom. Skle- nili smo, da bomo tudi pri na- slednji akciji izkazali. MelitaReberc, OŠ Franc Osojnik, Ptuj NAUČILA SEM SE PLAVATI Ko smo prišli prvi dan v bazen, je tovariš Tonček vprašal, če kdo zna plavati. Stanka in Tanja sta dvignili roke, da znata plavati, ostali pa ne. Tovariš nas je začel učiti plavati. Delali smo posebne vaje: drseli, pihali zrak in vode, se škropili, metali ribico in se šli vrtiljaka. Po- tem, ko smo se vse naučili, smo začeli delati vaje z rokami in nato še z nogami. Končno smo splavali. Potem smo še vadili plavanje. Zadnji dan smo imeli tekmovanje. Vsi smo bili veseli, ker smo se naučili plavati. Marjana Nemec, 3. r. OS Podgorci NA MDA TREBČE Že se je bližal konec šolskega leta in vsak učenec je imel v mislih, kako bo preživel počitnice. Odločil sem se, da bom odšel v brigado. Bili smo v kraju Bistrica ob Sotli v MDATrebče. Spat smo se odpravili tako kot zmeraj ob deseti uri. Vsi smo odšli spat oblečeni, kajti vedeli smo, da bo ob neznani uri »uzbuna«. Ko- maj smo trdno zaspali, že je nekdo žvižgal na piščalko in vpil: »Ustaj! Usiaj! Uzbuna!« Vsi smo hitro zdrveli na igrišče v zbor. Merili so nam čas 5 minut in 24 sekund. Vsi presrečni smo bili, da smo preživeli »uzbuno« in smo odšli nazaj spat. »Uzbuna!« Ustaj!« vstanem in se hitro oblečem, skočil sem kar skozi okno in zdrvel na igrišče. Čas 2 minuti in 50 sekund. No, potem smo se umili in odšli k zajtrku. Po zajtrku smo odšli na igrišče, kjer smo si ogledali orožje. Nato smo odšli v gozd, kjer smo plezali po \rvi. metali bombo, iskali diver- zanta in streljali z MK puško. Tako je minil obrambni dan. 1/ brigade sem odšel z lepimi spomini in z mnogimi novimi spoznanji. Že letošnje leto sem se cdločil, da bom tudi drugo leto odšel v brigado. Igor Lah, 8/b, OŠ Cirkovce TEDNIK - ll- oktober 1984 TELESNA KULTURA IN SPORT - 11 Drava-Aluminij 5:0 (2:0) Stadion Drava v Ptuju, gle- dalcev 500. sodnik Androvič (Maribor). Strelci: 1:0 Glažar (7), 2:0 hmeršič (37, 11-m), 3:0 EmerSič (60), 4:0 Ceh (64), 5:0 Hvaleč (78); Drava: Majcenovič, Levanič, Skrjanec, Kralj, Kodrič, Kmetec, Glažar. Ceh, Ramšak, Hvaleč, Emeršič; Aluminij: Skrget, Kokot (Dob- nik), Zupanič, Jaušovec, Panik- var, Radolič (Simič), Letonja (Muratovič), Koren, Šteinner, Nikolič, Žitnik. Nedeljski derbi pred po dolgem času polno tribuno, so zanesljivo dobili Ptujčani, ki so svoje pri- ložnosti iz hitrih nasprotnih na- padov znali izkoristiti. Aluminij je v polju sicer igral všečno, vendar to tudi tokrat ni bilo dovolj za ugoden rezultat. Domačini so svoj prvi resni napad kronali z zadetkom. V sedmi minuti sta Hvaleč in Ceh z dvojno podajo prebila desno stran obrambe Aluminija, podajo na prvo stativo pa je Glažar s peto zaključil na veliko veselje doma- čih navijačev. V 37. minuti je Kokot v kazenskem prostoru z ostrim startom ustavil Skrjanca in sodnik Androvič je pokazal na belo točko. Enajstmetrovko je zanesljivo izvedel Emeršič. V 60. minuti je Hvaleč po levi strani hiter nasprotni napad zak- ljučil s podajo do Emeršiča, ki je stekel v prazen prostor in z bližine premagal Skrgeta. Štiri minute za tem je obramba Aluminija »po- klonila« žogo Emeršiču. Ta jo je podal v prazno do Ceha, ki je s strani dosegel četrti zadetek za Dravo. V 78. minuti novi na- sprotni napad. Tokrat se je po desni strani prebil Ceh, podajo v sredino so Kidričani odbili do Hvalca, ki je z močnim strelom v desni spodnji kot postavil končni izid srečanja. Takšna je bila kro- nologija zadetkov. Priložnosti za zadetke je bilo na obeh straneh še precej, vendar gostom ni uspelo premagati do- mačega vratarja Majcenoviča. Moštvi sta igrali borbeno, na tre- nutke dokaj ostro, kar pa je v ve- liki me posledica spolzkega ig- ri.šča. Sodnik Androvič je podelil štiri rumene kartone. V prvem polčasu sta ju za nešportno obnašanja dobila igralca Drave Kodrič in Emeršič, v drugem pa za ostro igro igralca Aluminija Dobnik in Koren. Pred članskim obračunom so gledalci videli še dve srečanji. V prvem so mladinci Drave s 3:0 (2:0) premagali vrstnike Alumi- nija. Zadetke so dosegli Črnko, Artenjak in Drobnič. Sledil pa je zelo zanimiv nastop ženskih ekip nogometnih klubov Hajdina in Tržeč, kar je bilo nekaj novega in prijetna popestritev nedeljskega popoldneva na sta- dionu Drava. Gledalce sta na- vdušila borbenost in nekaj uspelih potez deklet in žena. Zmagala je ekipa llajdinez 1:0. Edini zadetek je dosegla Darinka Furek iz enajstmetrovke. Za Hajdino so nastopile Angela Cartl. Marinka Cafuta. Danica Zavec. Jožica Potočnik, Kristina Mlakar, Da- rinka Furek, Silva Kurež, Gabi Meznarič, Hermina Svenšek, Si- mona Vidovič in Nataša Žagar, za Tržeč pa Zdenka Malenčič, Betka Vidovič, Zalika Kline, Nives Hliš, Anica Lesjak, Danica Mlakar, Jerica Drevenšek, Danica Vido- vič, Tatjana Horvat, Vida Vido- vič, Majda Šeliga in Nada Šibila. Ekipo Tržca je vodil Franc Skuk, Hajdine pa Rajko Cartl. I. kotar Trenutek s srečanja nogometašic Hajdine in Tržca (foto L. Cajnko) NAMIZNI TENIS Boris Šegula drugi v soboto je bil v Mariboru kvalifikacijski turnir severovzhodne regije za pionirke in pionirje. Nastopali so pionirji od Lendave do Raven na Koroškem. Udeležila sta se ga tudi ptujska pionirja Boris Segula in Petja Janžekovič ter pionirke Alenka Pišek, Bojana Ratajc in Nataša Jurgec. V kvalifikacijskih skupinah sta bila Piškova in Segula prva, Jurgečeva in Janžekovič tretja Ratajčeva četrta. V finalnem delu je bil najuspešnejši Segula, ki se je uvrstil v finale in tam izgubil z Rihtaričem iz Gornje Radgone. Med pionirkami je bila najboljša Piškova, ki je bila četrta. UM III. kolo jesenskega dela lige v malem nogometu Kot vemo ligo organizira in vodi Športno društvo Turnišče-Ptuj. V so- boto je bilo na sporedu tretje kolo ter so bili doseženi naslednji rezultati: D. Kveder—Lancova vas 0:3; Mladi Turnišče—Lotos 2:5 in SD Turnišče— Flamengo 4:3. V tem kolu je bila prosta ekipa Budine. Vrstni red je na lest- vici trenutno sledeč: Pari petega kola so naslednji: Mladi Turnišče—Budina (16.00); Fla- mengo—Lotos (17.00) in SD Turnišče—Lancova vas (15.00); v tem kolu je prosta ekipa D. Kveder. ZB Delo so dobro zastavili Po precejšnjih kadrovskih težavah so v vodstvu nogometnega kluba Drava pred nedavnim uredili svoje vrste in začeli z aktivnim delom. Vodstvo klu- ba, točneje izvršnega odbora, je prevzel Janko Kosi. O tem, kako šo zastavili delo, nam je v priložnost- nem pogovoru povedal: ,,Moram reči, da smo delo dokaj dobro zastavili. Seveda pa je od nas vseh odvisno, kako bomo to izpeljali. Ze na drugi seji izvršnega odbora smo nare- dili program dela in zadolžitev. Tako je vsak član izvršnega odbora zadolžen za določeno področje, ak- tivnosti pa bo peljal s pomočjo prijateljev kluba. Gre za področja stroke in samoupravne organiziranosti, propagande in prireditev, administracije, nogometnih prireditev in kadrov, financ in ekonomike, za stike z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, imenovali smo tehničnega vodjo in predstavnika za sodelovanje s sodniško organizacijo, medobčinsko li- go, za povezavo z igralci, s šolami in članstvom klu- ba. S tem bi v tem trenutku pokriii vse tisto, kar najnujnejše rabimo. To pa ne pomeni, da teh nalog ne bi razširili, če bi bilo potrebno. NaJoge niso male in bodo zahtevale od vsakega člana izvršnega odbora ogromno napora in truda. Prepričan sem, da so člani pripravljeni na zavzeto delo in da bomo naloge lahko izpeljali v zaželjenem konceptu." — Problemov je bilo vedno precej. Tako je tudi danes in bo gotovo še naprej. Kateri so v tem tre.iut- ku največji? ,,Dejal bi, da je v tem trenutku osnovni problem disciplina, delovne navade, red in to na vseh področjih. Izredno sem presenečen nad zelo dobrim delom z mladimi, zlasti s pionirji in kadeti, delno z mladino, nekoliko pa sem razočaran nad delom in odgovornostjo igralcev prvega moštva, ki ne iz- polnjujejo nalog tako kot bi to moralo biti. Res je treba ob tem poudariti, da najbrž so to posledice takšnega stanja iz določenih neaktivnosti, bodisi vodstva, trenerskega ali tehničnega kadra, pa tudi samih igralcev. Stvari so bile v zadnjih mesecih, pred našim prevzemom nalog, več ali manj puščene stihiji. Danes je zelo težko ocenjevati in povedati vzroke. Mislim da sem premalo časa v klubu, da bi o tem govoril. Posledice so vidne v rezultatih prvega mošt- va, ki ni najbolje startalo v novo prvenstvo. Moram povedati, da smo že takoj na drugi seji izvršnega od- bora ukrepali in pet igralcev zaradi nediscipline tudi kaznovali. Posebej bi rad poudaril, da gre v klubu za čisto amatersko delo, da bi morali prijatelji nogometa ve- deti, da nihče od igralcev za svoje delo ne dobi drugo kot motivacijo skozi rezultat, ki ga bo v tekmoval- nem sistemu dosegel. Menim, da so to zdrave predpostavke na katerih gradimo in jih želimo v praksi tudi uveljaviti. Zato bi bilo priporočljivo, da bi prijatelji nogometa to dojeli, se temu primerno športno obnašali na tekmah in spodbujali igralce pri naporih za dosego določnega rezultata. Zato smo se dogovorili, da ne bo imperativ samo rc/ultat. To bo vzgoja. Moram reči, da se stanje v klubu viano popravlja na tem področju, zavzetost posameznikov je večja, pravtako vnema na treningih in drugo. Ce bomo tako nadaljevali, potem bodo prišli tudi dobri rezultati, rezultati pa so tudi merilo naše aktivnosti, našega dela. Odvisni so od celote, od igralcev in vodstva. Ce bo povezava ustrezna, potem bodo temu sledili tudi ustrezni rezultati." — Družbena sredstva za vaše delo niso velika, so precej pod potrebami za normalno, osnovno delo. Kako boste premostili to razliko? ,,To je v tem trenutku eden najtežjih problemov. Za tekmovalno sezono bomo prejeli 490 tisoč dinar- jev družbenih sredstev. Takoj po pregledu stanja smo ugotovili, da je to daleč premalo. Iz programa potreb za normalno delo, za pokritje stroškov prevozov, minimalno opremo,malico na gostovanjih, izhaja, da bi za to potrebovali blizu 2 milijona dinar- jev. Sedaj boste vprašali od kod dobiti toliko denar- ja? Gotovo je, da se bomo z enim delom obrnili na združeno delo preko reklam in oglasov, za katere možnosti obstojajo. Na stadionu so že sedaj nekateri reklamni oglasi, ki pa jih je treba obnoviti, saj so sedaj v takšnem stanju, da niso v ponos ne nam in ne organizacijam združenega dela. Drugi del pa so akti- vnosti na tem področju. Lahko vam povem, da smo se že dogovorili za dve prireditvi, od katerih seveda pričakujemo določen finančni uspeh. Prva je turnir v malem nogometu ob Dnevu republike v dvorani Mla- dika, druga pa bo organizacija plesa nogometnega kluba Drava, ki bo 15. decembra v dvorani v Kidriče- vem. Iz izkupička nameravamo kupiti najnujnejšo opremo, gre za drese za mrzlo vreme, z dolgimi roka- vi, ki jih v klubu sedaj nimamo. Na tem področju nam je pomagala tudi Zveza telesnokulturnih orga- nizacij, ki nam bo vnaprej izplačala zneske, ki bi jih sicer dobili ob koncu leta. Koristim to priložnost in vabim prijatelje nogometa, da se obeh prireditev udeležijo in nam tako pomagajo uresničiti zastavljene cilje. Glavna naloga in cilj pa je ta, da bomo z vzornim delom, doseganjem določenih rezultatov, privabili na nogometne tekme več publike. Mislim da je to naj- bolj zanesljiv vir financiranja, na katerega v času stabilizacije lahko računamo. Zato pozivam publiko, da nas v tem podpre, nas pride bodrit, nam pomaga tudi takrat, ko nam ne bo šlo najboljše in tako da svoj prispevek k temu, da bomo lahko naloge, ki so pred nami, izvedli." V nogometnem klubu Drava so se torej resno lotili zahtevnih nalog. Da to niso le obljube, je pokazalo nedeljsko popoldne, ko so z nastopom žensk in do- bro igro v derbiju privabili veliko več gledalcev kot običajno. Seveda pa na tem ne sme ostati, saj je z do- brimi, zlasti borbenimi igrami potrebno nadaljevati tudi na gostovanjih, s katerih se je Drava v prejšnji sezoni vse prevečkrat vračala praznih rok. Res je, rezultati ne bodo prišli čez noč. Poznavalci nogometa, trener in upajmo da tudi igralci, dobro vedo, da bo za boljšo igro potrebno še zelo veliko tr- dega dela na treningih in prizadevnosti na tekmah ter pazljivo in vztrajno delo z mlajšimi kategorijami, bodočimi na.sledniki Hvalca, Ceha in ostalih. 1. kotar Poraz Ormoža, uspeh Drave ROKOMET Ciani rokometnega kluba Ormož so v petem kolu prvenstva v prvi re- publiški ligi gostovali v Skofji Loki in se pomerili z domačo Jelovico. Domačini so zmagali s 25:20 (11:11) in s tem dosegli prvo zmago v novem prvenstvu. V prvem polča- su je bila igra enakovredna. V za- četku drugega pa so si domačini priigrali nekaj golov prednosti in razliko obdržali do konca. Ormo- žanorn tokrat ni šlo. To potrjuje tu- di podatek, da levi zunanji igralec Krstič ni doseuc! zadetka. Sicer zelo zane.sljivi i/\ajalec sedemmetrovk Polak pa jc d\akrat zadel stativo. Ormožani so s štirimi točkami tre- nutno na devetem mestu med dva- najstimi ekipami. Ormož: G a bere, Krstič, Maučič, Žižek, Vukan, Polak 4, Zemljič, Pavlovič 8, Rajšp 1, Zabavnik 5, Hedžet 2, Antolič. Mladinci RK Ormož so z zadet- kom razlike nepričakovano izgubili v Radgoni s tamkajšnjo mladinsko ekipo. Člani RK Velika Nedelja so v so boto gostovali v Radgoni in z do- mačo v srečanju petega kola v vzhodni skupini druge republiške lige igrali ic neodločeno. To je go- tovo večje presenečenje. Vendar je potrebno dodati, da je ekipa nasto- pila močno oslabljena (brez Rajha in Soka) in da se je že v prvih minu- tah poškodoval najboljši strelec Majcen. Tu gre iskati vzroke za ne- odločeni izid, ki je gotovo uspeh za domačine. Mladinci Velike Nedelje pa so brez težav v Murski Soboti premagali Polet in se prebili na vrh lestvice vzhodne mladinske republi- ške lige. Izjemen uspeh pa so dosegle vse ekipe rokometnega kluba Drava, ki so v soboto in nedeljo nastopile kar sedemkrat in to vse na igrišču v Ptuju. V soboto dopoldan so prve na- stopile pirtnirke in s 25:9 (8:3) pre- magale nasprotnice iz'Rač. Izkaza- la se je Arkova, ki je dosegla kar 10 zadetkov. Za tem je bil na vrsti turnir pionirjev Ormoža, Velike Nedelje in Drave. Rezultati: Dra- va—Ormož 11:8 (6:4), Ormož— Velika Nedelja 17:13 (9:8) in Drava —Velika Nedelja 19:7 (11:2). Po- dobna turnirja bosta še v Ormožu in Veliki Nedelji, zmagovalec pa bo to območje zastopal v nadaljnjem tekmovanju. Sobotni popoldan je bil v Ptuju rezerviran za članski rokomet. Prve so nastopile članice Drave, ki so se v zadnjem jesenskem kolu v vzhod- ni skupini druge republiške lige po- merile z Radečami. Ptujčanke so -bile veliko boljši nasprotnik in zmagale s 26:13 (12:8) ter tako ob- držale vodstvo na lestvici. S tem so korak bli/je k cilju — uvrstitvi v prvo republiško ligo. Pred sreča- njem je bila majhna svečanost. Cian predsedstva RZS Robert Mu- hič je igralki Drave Zdenki Gomil- šek i/ročil /lato značko RZS. To si je prislužila z dobrimi igrami v re- publiški reprezntanei mladink, kije zmagovalec letošnjega turnirja re- publik lil ixikrajin. Ko smo že pri ženskem rokometu dodajmo, da ženski rokomet v Ptuju ni kar tako. Končna uvrstitev ženskih klubov v SRS (upoštevajo rezultate vseh sta- rostnih kategorij in število repre- zentantk) je pokazala, da je Drava peti klub v Sloveniji, oziroma deV četrto mesto z Alplesom iz Želez kov. To je gotovo pomemben uspeh in rc/iiltat kakovostnega le- la. Drava: Farič, Hentak 3, Gomil- šek 1, Vtič, Korošak 1, Vičar 7, Ste- harnik 5, Lašič, Radanovič 8, Po- točnik 1, Lah, Gregorec. Sledil je tretji nastop članov Dra- ve pred svojimi gledalci v vzhodni skupini druge republiške lige. Po- merili so se s Šempetrom in zmagali s 33:23 (12:7). Fizično močnejši in zlasti višji gostje so se dobro držali le do re/.ultata 6:5 za Dravo. Za tem so namreč zapored dobili pet zadetkov in-domačini so povedli z 11:5. Dra\a je s kombinatorno in učinkovito igro nadaljevala tud v drugem polčasu, čeprav je iz na- sprotnih napadov dobila nekaj po- ceni zadetkov. Vendar so igralci, ki so zamenjali nekatere iz prve posta- ve, obdržali razliko in zanesljivo zmago Ptujčanov. Ti so pokazali, da bodo trd oreh za vse ekipe v tej ligi, čeprav so novinci. Drava: Valenko, Kamenšek 1, Tumpej, Maijašič 6, Zmavc 2, De- beljak 1, Baklan, Sabo 11, Peklar 4, Bezjak 7, Habjanič 1, Koštomaj. V nedeljo dopoldan so se mladin ke Drave pomerile s Fužinarjem in zmagale z 22:15 (8:5), nato pa so mladinci s 26:16 odpravili vrstnike mariborskega Branika. Tudi ti srečanji sta pokazali, da ima Drava eno najmočnejših mladinskih ekip na tem območju in verjetno tudi širše, pa čeprav zaradi poškodb ne moreta igrati v najmočnejši postavi (to velja zlasti za mladince). V prihodnjem kolu bo najbolj zanimivo v Ormožu. V šestem kolu v SRL se bodo domači člani namreč pomerili z vodilno Ajdovščino. Sre- čanje bo v soboto zvečer v Mestni grabi, začeli pa ga bodo ob 18. uri. Uro za tem se bo v Veliki Nedelji začelo srečanje domačih članov s Poletom iz Murske Sobote, v Kro- gu pri Murski Soboti pa srečanje domačinov (drugi na lestvici) s ptujsko Dravo. 1. kotar Zlati znak RZS za Zdenko Gomilšck, eno najboljših mladih športnic ptuj- ske občine. Posnetek je z izbire športnikov leta 1983. ^ Plesni tečaj v Kidričevem Telesnovzgojno društvo Partizan Kidričevo je v rekreativno ponudbo vključilo tudi ples. Zato pripravljajo začetni tečaj standardnih in latinsko- ameri^kih plesov, ki ga bo vodil mojster Aleksander Glatz. S tečajem btxlo pričeli 23. oktobra ob 17. uri v prostorih osnovne šole Boris Kidrič. Vabijo k čim večji udeležbi. 1. k. Komisija za delovna razmerja Osnovne tele Majšperk razpisuje prosta dela in naloge kur- jača in hišnika obenem — za določen čas (za čas bolezenskega dopusta). Pogoj: izprašan kurjač. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 8 dni po objavi. ZC Ptuj - Ormož, TOZD Zdravstvena postaja Ormož objavlja JAVNO LICITACIJO osebnega avtomobila ZASTAVA FIAT 750, reg. št. MB 154-214, začetna cena 80.000 din. Javna licitacija bo dne 19. 10. 1984 ob 8. uri na dvorišču TOZD ZP Ormož, Ormož, dr. Hrovata 1. V ceni ni vključen prometni davek, ki ga vplača ku- pec. Medobčinska nogometna zveza Ptuj 12 - ZA RAZVEDRILO 11. oktober 1984 TEDNIK ~ oSiirali teden otroka. V/.gojno var- stvena ustanova v Ormož.u je pripra- \ ila pester program ra/nih prireditev, na katere so povabili tudi liste malčke, ki ne hodijo v vrtee. (.'leib.ini 1/ otroškega vrtea v Ormožu so \ cs teden hodili v naravo in |o spo/navali. obiskovali pa so tudi oiroke \ drugih vrteih. Ob obiskih go/dov so nabrali gozdne sadeže in i/ njih napravili ra/ne predmete in figu- re. ki so jih ra/staVili. eetrtek so m eieihani v domu kul- iiire v Ornnižii iigledali igrico Krtačka /ob.ieka. v petek dopoldne pa slo- venski tlim Pastirei. 1 f V ■ ■ w !■ Včeraj pričeli s trgatvijo v ormoških vinogradih so včeraj pričeli trgati muškat otonel in beli burgundec. Doslej pa so vinogradniki že potrgali sorte rizvanec in ranino. Rok za mešane sorte je 18. oktober, pozne sorte — šipon, renski in laški rizling — bodo trgali po 22. oktobru. Osnovna cena za kilogram grozdja je odvisna od sorte, giblje pa se od 34 do 48 dinarjev pri 13-odstotni sladkorni stopnji. Letošnje odkupne cene grozdja so v poprečju za 60 odstotkov višje od lanskih. Računajo, da bodo od /iisebnikov odkupili približno 220 vagonov grozdja, kar je 40 va- gonov manj kot leta 1983. Da bi se izognili dolgim vrstam pred stiskalnico in odkupnimi mesti, so določili količino, ki jo klet dnevno lahko sprejeme. Pridelovalec pa bo grozdje lahko pripeljal samo z dobavnico. Zato so v torek, 9. oktobra pričeli popisovali količine, ki jih namerava posameznik prodati. Ob tem tudi določajo, kdaj lahko pripelje pridelek. Količine, ki bodo manjše od dva tisoč kilogramov bo mogoče odda- jati na Vitanu, pri Miklavžu in Ivanjkovcih, večje pa bodo prejemali ne- posredno v kleti v Ormožu. MG JURČKA - DVOJČKA Jurček z dvojčkom na svojem klobuku. (Foto: JOS) Milan Slana iz Anželove ulice v Ptuju, državni prvak v kartingu leta 1977. je osvojil tudi nena- vadno gobjo trofejo: v gozdu pri Kidričevem je našel jurčka ■— dvojčka. Starejšemu je iz klobuka zrasel manjši jurček. To čudno igro narave bi lahko poimenovali tudi »gobje otroško varstvo.« »gobja stanovanjska stiska« ali kaj podobnega. Milan je rekel, da bo oba jurčka začasno »parkiral« v zamrzovalni skrinji, na ogled morebitnim nevernim Tomažem, potem pa saj veste kakšna usoda čaka takšne gozdne prebivalce. JOS Rodile so: Zdenka Feguš, Podvinci 63 — Roberta; Dragica Hedžet, Zerovin- ci 20 — Tadeja; Jerica Zolar, Sto- govci 50 — deklico; Zdenka Pola- nec, Krčevina 6 — deklico; Darinka Bombek, Lahonci 12 — Renato; Marija Prelog, Markovci 52 — Ni- no; Vida Kifner,, Senešci 54 — Stanka; Miroslava Rogina, Satler- jeva 7 — Jureta; Majda Bokan, Bu- kovci 47 — Karmeno; Irena Kova- čič, Reševa 22 — deklico; Kristina Petrovič, Podvinci 2 — deklico; Helena Lutarič, Pivkova 17 — Nar- meja; Magda Lupinšek, Breg 11 — Tadeja; Marija Meznarič, Spuhlja 136/a — Petro; Irena Strelec, Pla- carovci 8 —- Sabino; Jerica Toplak, Pobrežje 40 — dečka; Daniela Lo- zinšek, Sobetinci 3 — Sabino; Marija Spes, Tomšičeva 3, Slov. Bistrica — dečka; Ana Jus, Grdina 8/c — dečka; Helena Kukec, Zago- jiči 19/a — Boštjana; Sonja Kele- men, Kicar 112/b — deklico; Brigi- ta Vurcer, Trnovska vas 44/a — Anko; Marija Berlič, Trajanova 14 — dečka; Marjeta Kovačič, Bulcov- ci 73 — Dorotejo. Poroke: Dušan Sprah, Gregorčičev dr. 9 in Irena Sprah, Krambergerjeva pot 9; Dušan Pišek, Apače 118 in Jožica Medved, Lovrenc na Dr. po- lju 59; Anton Draškovič, Strnišče 25 in Marjetka Bogme, Lovrenc na Dr. polju 85/d; Stanislav Simonič, Hrastovec 14/a in Majda Maček, Tur je 51. » Umrli so: Alojz Sepec, Zupančičeva 2, roj. 1907, umrl 1. oktobra 1984; Martin Pavlinič, Rucmanci 51, roj. 1906, umrl 2. oktobra 1984; Franio Kramberger, Aškerčeva 8, roj. 1917, umrl 2. oktobra 1984; Terezi- ja Kokol, Zagojiči 18, roj. 1915, umrla 4. oktobra 198^; Zofija Kuronja, Ziherlova pl. 13, roj. 1940, umrla 3. oktobra 1984; Ja- kob Kodrič, Stojnci 48, roj. 1916, umrl 5. oktobra 1984; Jurij Breg, Orešje 8, roj. 1898, umrl 29. sept. 1984. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO—TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK, novi- narji: Jože Bračič, Nevenka Dob- ljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneber- ger. Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 750 dinarjev, za tujino 1.360 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.