MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK UradnUtvo ki uprav«) Maribor, Moapoaka M. tl / Talafoa aradoUtva M40, aprava 2468 lakaja razaa nadelja la praznikov vsafc dan ob 18. url / Valja —■■flaa prajaaue v opravi a» po pošU 10 otn. dostavljali aa dom 12 Ota / Oglasi po oaaHm / Oglas* m tudi oglasni oddalak Jutra- v Ljubljani 1 Po*tn! Saitovoi ra«aa M. 11-40* JUTRA 99 PrifateUstvo brez volje naroda Obisk miličnikov v Stoletje bojev je ustvarilo med Italijani in narod: bivše Avstro-Ogrske napeto razmerje. Za časa svetovne vojne ni avstrijski Nemec nikogar sovražil bolj kakor Italijana, ki mu ie bil vzor vsega slabega in manj vrednega. O Srbu, Rusu in Francozu je govoril vedno z nekim upoštevanjem, kdaj pa kdaj celo s spoštovanjem, o Italijanu pa zmerom z omalovaževanjem in zaničevanjem. Še večje nerazpoloženje je pa nastalo med avstrijskimi Nemci po svetovni vojni zaradi italijanskega postopanja z nemško narodno manjšino na Južnem Tirolskem. Ko je zaradi Albanije nastala napetost med Jugoslavijo in Italijo in je Evropa mislila, da je oborožen spopad neizbežen, je prišla iz Avstrije v Maribor cela vrsta Avstrijcev, ki so se hoteli ponuditi naši vojski kot prostovoljci v boju proti Italiji. Le prav malo drugače so .mislili o Italijanih Madžari. Madžarski vojak je v svetovni vojni delil o Italijanih z nemškim avstrijskim isto mnenje. Živel sem tedaj več mesecev na Madžarskem in vem, kako v »čislih« so bili Italijani pri Madžarih, pri preprostih' kmetih in delavcih, kakor pri inteligenci in celo aristokraciji. če si danes znova predočimo vse to, potem nam ne bo težko verjeti, da o resničnem in navdušenem, globoko v sredi zakoreninjenem prijateljstvu in zavezništvu med Italijani, Avstrijci in Madžari absolutno ne more biti govora. Vse doslej sklenjene zveze so le zveze režimov, ne pa narodov, zveze posameznikov: Mussolinija, Dollfussa in Gombd-sa! Da se pa niti sedaj ni v tem nič spremenilo, so nam več kakor nazorno dokazali dogodki o priliki sedanjega obiska motociklistov italijanske fašistične milice v Avstriji in Madžarski. Oddelek teh motociklistov se je napotil v Avstrijo in na Madžarsko zato, da vidno manifestira za trojno zavezništvo in prijateljstvo, namesto manifestacij je pa povzročil ta obisk incidente in demonstracije. V Avstriji so se obnašali fašisti tako oholo, da so bili celo hajmverovci užaljeni; pokazali so neprikrito, da smatrajo Avstrijo. ’n tudi Madžarsko za manj vredno barbarsko pokrajino in italijansko satrapijo. Prav tako so pa nasprotno tudi avstrijski Nemci in Madžari gledali na Italijane kot na komedijante in p o j a c e, car so jtm o priliki silno mučnih inci- w tUdi odkrito Povedal:. . .n.3.s'ki socialni demokrati in narod- ■i ‘ s0cia lsti so sprejemali miličnike po-: Avstriji in Madžarski nekod z mačjo godbo in s sramotilnimi vzkliki. Neki delavec je zaklical celo »Evlva Mateottil«, kar je poveljnika fašistov tako raztogotilo, da je potegnil samokres in delavca ustrelil. In čudo: avstrijska varnostna oblast si ga ni upala za ta umor poklicati na odgovor! Sme! je nemoteno nadaljevati pot s svojimi tovariš: in nadalje »manifestirati« zavezništvo. V drugih krajih so predrzno in izzivalno se obnašajoče Italijane, ki zlasti žensk niso pustili na miru, pozdravljali s »kaclmaherji« in drugimi podobnimi psovkami, Italijani so pa obkladali Avstrijce z »barbari« in »viljači«. Da so bili dokazi »zavezništva« in »prijateljstva« še večji, so se na obeh straneh posluževali tudi pesti, palic, kolov in kamenja. V neki vasi blizu avstrijske meje, že na Madžarskem, kjer so se miličniki ustavili, da se odpočijejo, so pričeli tako nadlegovati žene in dekleta, da so jih možje in fantje napadli s koli in so morali Italijani »junaško« pobegniti, ker bi jih bili sicer pošteno skupili. Sploh pa je pokazalo vse potovanje, da misli avstrijsko in madžarsko ljudstvo o Italijanih vse drugače kakor mislijo Dollfuss, Starhem-berg, Gombos in Kanya. V Budimpešti sami je nastalo več prepirov in spopadov in v Rakoczyjevi ulici so dva fašista Madžari tako pretepli, da sta morala v bolnišnico, dočim jih je bilo lažje ranjenih več. Tudi tu so padale z obeh strani najbolj mastne psovke. Tako je ta obisk fašističnih miličnikov, ki naj bi bil utrdil zavezništvo in prijateljstvo med Italijani, Avstrijci in Madžari, vzbudil v resnici v vseh le staro sovraštvo in medsebojno omalovaževanje ter zaničevanje. Tega odkritega izbruha le slabo pregrajenih strasti ni mogla preprečiti nobena skrb oblasti in nobena želja dunajske ter budimpeštanske vlade. In tako smo spoznali, da so si Italijani na en: ter Avstrijci in Madžari na drugi strani še prav tako tuji in sovražni, kakor so si bili v letih velike svetovne vojne. S prijateljskimi in zavezniškimi pogodbami med Rimom, Dunajem in Budimpešto se v bistvu ni nič spremenilo. In če je zgodovina ustvarila kak dokaz, da se prijateljstvo in zavezništvo nikoli ne more ustvariti v močni in zdravi obliki samo na skupnem sovraštvu do tretjega, ampak so za to potrebni še globlji, duhovni temelji, potem ga je ustvarila tu tako jasno in vidno, da more služiti za trajni vzgled in svarilo . —r. Titulescu in Ruidi bel v Beogradu SPREJEM NA MEJI V ŽOMBOLJI. PRI HOD V NAŠO SILO PRI JEVTIČU. BEOGRAD, 14. maja. Včeraj popoldne se je odpeljal z vlakom do Žembolje tajnik zunanjega ministrstva g. Protič, ki je v imenu zunanjega ministra Jevtiča spre jel in pozdravil zunanjega ministra turške republike Tefvika Ruždija beja in romunskega zunanjega ministra Titu-•esca, ki potuje skupno z Ruždijem belem v Beograd. Turški zunanji minister Ruždi hej bo ostal v Beogradu do torka zvečer in se bo od tam podal z ženo In hčerko po Donavi na Dunaj, odkoder bo nadaljeval svoje potovanje v Ženevo. Na Dunaju bo Ružbi hej ostal nekaj dni, kjer ho konsultlral nekega zdravnika. Romunski zunanji minister Titulescu pa bo ostal v Beogradu do srede zvečer fn se bo podal Iz Beograda naravnost v Ženevo. V Žombolji sta Titulescu in Ruždi bej s svojim spremstvom presto* PRESTOLNICO. KO- pila v nove vozove, ki jima jih je dal na razpolago naš zunanji minister Jevtič. Titulescu in Ružbi bej dospeta v Beograd danes popoldne ob pol 14. url. Titulescu se bo nastanil v prostorih romun skega poslaništva, njegovo spremstvo pa v hotelu »Srbski kralj«. Tam se bo nastanil tudi Ružbi bej z ženo in hčerko in so za njih že rezervirali apartmane. Takoj po prihodu v Beograd bosta šla odlična tuja diplomata s svojim spremstvom na kosilo, ki jima ga je pripravil zunanji minister Jevtič. KRIZA BOLGARSKE VLADE. SOFIJA, 14. maja. Spori, ki so nastali med vladnimi strankami kljub vsem prizadevanjem še niso rešeni in je odstop vlade mogoč vsak trenutek. Madžarska obtožba Jugoslavije Pritožba pri Društvu narodov zaradi obmejnih incidentov — Naša vlada bo odgovorila jasno in glasno Mnenje francoskih listov BEOGRAD, 14. maja. Madžarska vlada je vložila pri Društvu narodov v Ženevi pritožbo proti incidentom, ki so se dogodili na itiadžarsko-jugoslo-vanski meji od 1. 1931. doslej. V svoji pritožbi trdi, da je bilo teh incidentov 31 in so zaradi njih trpeli večinoma madžarski državljani. Ta pritožba je vzbudila tu veliko presenečenje, ker je dobro znano, zakaj je bila naša država primorana odrediti strogo struženje madžarsko-jugoslovanske meje. Naša država bo s tem dobila priliko, da pred svetom Društva narodov pove vsemu svetu, kako se pod zaščito madžarske vlade pripravljajo, vadijo in oborožujejo atentatorji, ki prihajajo nato k nam preko meje, večinoma brez dokumentov ali pa s ponarejenimi. Naš delegat zato ne bo v zadregi in madžarska tožba proti Jugoslaviji se bo spremenila v obtožbo Madžarske in njenih metod, katerih se poslužuje že več let in z njimi zastruplja konsolidacijo Podonavja. PARIZ, 14. maja. Po poročilih iz Ženeve, je vložila madžarska vlada pri Društvu narodov pritožbo zaradi obmejnih incidentov z Jugoslavijo, kar je vzbudilo v Parizu precejšnje iznenadenje. »Petit Parisien« piše, da je to iznenadenje tem večje, ker doslej madžarska vlada ni vložila pri beograjski vladi nobene pritožbe. Francoski politični krogi so mnenja, da so v ozadju omenjene pritožbe zgolj čisto politični akti, ki naj bi ponevno spravili v gibanje živahno revizionistič no agitacijo. »Echo de Pariš« pa poroča nekoliko jasneje, in obtožuje italijansko vlado, da ima pri tem svoje prste vmes. Italija je hotela napraviti na srednjeevropski politični položaj nekak pritisk, ker je podpis balkanskega pakta, kakor tudi ugodni zaklju ček raznih trgovinskih pogodb z državami male antante ter prizadevanje Jevtiča in Mušanova spravilo italijansko vlado v slabo voljo. »Tcmps« pravi, da Društvo narodov Madžarski ne bo sledilo na spolzka pota revizionizma, dočim naglasa »Journal des Debats«, da je hotel gosp. IFranz Jožetove« grenčice. Narodne gledališče REPERTOAR. Ponedeljek. 14. maja: Zaprto. Torek, 15. maja ob 20. uri: »Vijolica z Montmartra«. Red A. Gostovanje Erike Druzovlčeve. Zaključek sezone. Zadnja uprizoritev »Vijolice z Montmartra« in obenem zaključek letošnje sezone bo v torek 15. t. m. Gostuje v naslovni ulogi priljubljena članica zagrebške opere Erika Druzovičeva. Na to poslednjo predstavo v sezoni opozarjamo zlasti imetnike glasbenih blokov, ker neporabljeni bloki sicer zapadejo. Gledališke abonente in abonente na blok, ki še niso poravnali vseh zapadlih obrokov, prosi gledališka uprava, da to store čimprej, saj je poslednji obrok zapadel že 1. aprila t. 1. v plačilo!______ Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Materinski dan na dekliški osnovni šoli v Studencih ie uspel v popolno zadovoljstvo prirediteljic in udeležencev. K temu je izdatno pripomogla tvrdka I. Hutter & drug v Mariboru, ki nam ie rade-volje darovala za izdelavo kostumov zaprošeno blago in pa gospa stirojevodjeva Marjeta Kerletova v Studencih, ki nam je v svoji priznani in hvalevredni požrtvovalnosti že drugič docela brezplačno izdelala čedne kostume, ki so vso prireditev izdatno povzdignili. Obema plemenitima dobrotnikoma naše šole se iskreno zahvaljujem in ju prosim, da ostaneta tudi v bodoče tako naklonjena naši šoli in mladini. — Adela Altova, šol. upraviteljica. Šahovski turnir za prvenstvo Maribora, Včeraj dopoldne se je odigralo v kavarni »Central« prvo kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Maribora. Po šti-riurnem boju je bila odločena samo ena partija. Lukež je v meranski obrambi kot črni porazil Strnišo. Partiji Ostanek: Lešnik in Stupan dr. Lipaj sta bili prekinjeni v nejasnih pozicijah. Le Kukovec ima dobljeno partijo proti Lobkovu. Preloženi sta partiji Kramer:Golec in Sila: Fišer. Turnir, ki je pod vodstvom dr. Daneva, zbuja med mariborskimi šahisti mnogo zanimanja. Prihodnje kolo se bo igralo v sredo ob 20. v kavarni »Central«. Mednarodni šahovski turnir v Budimpešti. Rezultati Vlil. kola: Flohr je pre" magal Frydmana, Lilienthal dr. Treybala in Havas Thomasa. Remis so končale partije dr. VidmanPirc, dr. Tartakower: Stahlberg in Griinfeld:L. Steiner. Ostrile partije so bile prekinjene. V IX. kolu je porazil Frydman dr. Vidmarja, Pirc Retyja, Sterk dr. Tartakowcrja, Flohr dr. Treybala, A. Steiner pa Havasija. Stanje po IX. kolu je naslednje: Lilienthal 6 in pol, Pirc in Flohr 5 in pol. Griinfeld 5, Frydmau 4 in pol (1), dr. Vidmar 4 in pol, Retv 4 (2), L. Steiner in Stahlberg 4 (l), Eliskases 3 in pol (2), dr. Tar(ako\ver 3 in pol (l), Havasi 3 in pol, Sterk 3 (2), dr. Treybal 3 (l), Thomas 3, A. Steiner 2 (3). Ukradeno kolo. Izpred neke gostilne na Pobrežju je neznan tat ukjpdel kolo ključavničarskemu mojstru Rudolfu Zupanu. Kolo je črno pleskano, vredno 1300 dinarjev in ima evidenčno številko 52.729. Ceneno meso. V torek 15. t. m. se bo prodalo od 7. ure naprej na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 190 kg govejega mesa po 4 Din, in sicer na osebo do 2 kg. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je l^azal toplomer 15 stopinj C' nad ničlo; minimalna temperatura jc znašala 11.8 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 18.3 stopinjah 734.8, reduciran na ničlo pa 732.6; relativna vlaga 81; včeraj je padlo 1.0 mm dežja; vreme jc jasno in tiho; vremenska napoved pravi, da bo vreme spremenljivo. Sokolstvo Praznik Sokola Maribor III. Sijajno uspeli javni nastop - Mogočna demonstracija moralične in telesne moči mladega društva Ko so približno pred štirimi leti neustrašni Tyrševi delavci zarezali brazde v trdo ledino na severo-vzhodni periferiji mesta, prav gotovo niso slutili, da bo seme sokolskega evangelija v kratkem času tako bogato obrodilo. V rojstnem letu so bili položeni trdni temelji, na katerih so že v družem letu po ustanovitvi žilavi Sokoli pričeli spletati svoje gnezdo pod vodstvom neumornega in požrtvovalnega staroste br. proi. Lojzeta Strune, ki mu zvesto stoji ob strani učiteljstvo krčevinske šole že vsa leta od ustanovitve. Prostori v krčevinski šoli so postali kmalu pretesni in je stremljenje mladega društva upoštevala Posojilnica v Narodnem domu ter mu odstopila prostor ob podaljšani Aškerčev: ulici, kjer so si marljivi in pridni krčevinski Sokoli uredili lepo letno telovadišče. Na prostem telovadišču si krepijo telovadci in naraščaj svoje moči; tam je sedaj v sezoni živahno vrvenje. Imelo pa je mlado sokolsko društvo, ki šteje več sto pripadnikov, težave v tehničnem pogledu vse dotlej, dokler ni dobilo načelnika v osebi br. Lojzeta Fer-ša, k; je ambiciozen in marljiv, mimo tega pa silno požrtvovalen. Z njim je prišlo v društvo pravo sokolsko življenje in on je ustvaril s pomočjo prednjakov in prednjakinj, ki si jih je sam vzgojil, vzorno disciplino v vseh oddelkih. Društvo nima načelnice in je načelnik br. Ferš sam vadil in nadziral vse oddelke, odkar je prevzel to odgovorno in težavno funkcijo. Z veliko vnemo so se pripravljali krčevinski Sokoli za svoj letošnji praznik, za svoj javni nastop, ki so ga imeli včeraj popoldne na letnem telovadišču. Njihov nastop je bil demonstracija telesno-vzgoine moči in obračun požrtvovalnega sokolskega dela tehničnega in upravnega odbora ter obenem dokaz, da lahko starši mirne vesti zaupajo svoje obroke veščim rokam vzgoje društvenih prednja-kov. Kakor prejšnja leta, je bilo tudi letos telovadišče mično okrašeno, za dobro voljo in razpoloženja pa je bilo tudi izredno dobro poskrbljeno. Ze ves dopoldne je bilo prostorno telovadišče podobno mravljišču. Vsi oddelki so imeli pod vodstvom društvenega načelnika generalne vaje za popoldanski javni nastop, katerega spored je prekoračil vse dosedanje. Čeprav so se pripodil! temni oblaki z grmenjem in nalivom uro pred nastopom, se je ob napovedanem pričetku nebo zjasnilo in na telovadišču se je zbrala precejšnja množica Sokolu naklonjenega občinstva. Hvalevredno točen je bil pričetek nastopa. Deklice pod vodstvom agilne pod-naoelnice učiteljlšnice s. Zlatke Zimiče-Ve, in dečki pod vodstvom pridnega vaditelja učiteljišnika br. Barbariča so nastopili prvi s prostimi vajami. Izvajanje je bilo ljubko in občinstvu zelo všeč. Skoki v višino, ki so jih izvajali naraščajniki in naraščajnice, niso ogreli. Močna je bila četa naraščaja, 44 po številu, k: je nastopil s prostimi vajami. Vaje zahtevajo mnogo skupne vežbe, za kar pa je bil nedvomno prekratek čas in je bilo zato izvajanje pri nekaterih gibih neenakomerno. Pri orodni telovadbi so nastopile članice na nizki, naraščajnice na dvovišinski bradlji, naraščajniki na konju, člani pa na drogu^ Orodna telovadba je občinstvu ugajala, zlasti veletoči s preprijemi in obrati na drogu. Lep je bil nato nastop članstva z župnimi prostimi vajami. Izvajanje je bilo eksaktno in skladno, kritje pa hvalevredno. Deca bi v igri lahko bila pokazala več, sicer pa je s svojim nastopom pripravila občinstvu vesel trenutek. Slpdil je nato nastop gojencev tukajšnje inženerske podčastniške šole s prostimi vajami. Izvajanje je bilo strumno in krepko, kar ie dokazalo temperamentno aklamiranje občinstva. Zelo je ugajal tudi rajalni nastop članstva in naraščaja z inicijalko Maribor III, ki je tvoril zaključek sporeda. Po končanem sporedu se je društveni starosta br. prof. Struna najprej spomnil staroste celokupnega jugoslovanskega Sokolstva, prestolonaslednika Petra in vsega kraljevskega doma. ki mu je vse navzoče Sokolstvo in občinstvo zaklicalo trikratni sokolski: »Zdravo!«, vojaška godba pa je zaigrala državno himno. Posebej je nato pozdravil okrajnega glavarja br. dr. Senekoviča, zastopnika mestne občine mariborske magistratnega ravnatelja br. Rodoška, poveljnika inženerske podčastniške šole polkovnika br. Putnikoviča, savezno načelnico s. Skalarjevo, člane župne uprave in župnega tehničnega odbora, ravnatelja državne trgovske akademije br. Dolenca, starega sokolskega borca upokojenega šolskega inšpektorja br. dr. Poljanca, okrajnega šolskega nadzornika br. Tomažiča, župana občine Košaki br. Janžekoviča in vse zastopnike sosednih bratskih društev. Zahvalil se je tudi Posojilnici v Narod* nem domu, ki je odstopila društvu prostor, na katerem si je uredilo letno telovadišče. V svojih nadaljnjih izvajanjih je naglašal pomembnost in vzvišenost sokolskega poslanstva ter dolžnosti, ki vežejo vse Sokole od domovine in naroda to in onstran naših državnih meja. V celoti je Sokolsko društvo Maribor 111. pokazalo s svojim nastopom lep napredek :n prav vsakdo, ki z ljubeznijo gleda javne nastope naših sokolskih edi-nic in razvoj telovadbe, ki krepi teio in bistri um. se mora radovati z njim. Prepričani smo, da nam bo društvo pripravilo prihodnje leto s svojim javnim nastopom še lepši užitek. Smelo naprej po začrtani poti! Dr. P. Strmšek: Troje spominov 1. Veleizdajnlška naloga (1.1916.). Med svetovno vojno so bile od časa do časa zaukazane patriotične teme za naloge v srednjih šolah. Zgodilo se >2, da je neko tako nalogo rešil petošolec S. — čez nekaj let je, tragično umrl — čisto proti smislu avstrijskega režima, kajti v Slovencih se je takrat že porajala dispozicija. ki je dozorevala v majsko deklaracijo. To slovensko pomlad pa je čutila mladina že vnaprej in ji dajala brez premisleka duška. Tako je petošolec S. oddal v najhujši vojni dobi veleizdajniško nalogo in s tem spravil svojega učitelja, mladega neizprašanega suplenta. v nemalo zadrego. Ako učitelj predloži nalogo ravnateljstvu, jo mora ta predložiti politični oblasti in nedogledna je nesreča ki bi pretila dijaku. Ako pa učitelj nalogo kratkim potem vrne. preti njemu samemu ista nevarnost, kajti na to pač ni bilo misliti, da bi naloge nihče več ne čital in njene vsebine ne opazil. Mlademu učitelju ie bilo obupno pri srcu, ko je odlašal vrniti naloge, dokler že niso učenci sami pričeli godrnjati nad učiteljevo lenobo. da tako dolgo ne popravi zvezkov, a učitelj še vedno ni vedel, kako bi se ognil Scile in Karibde. Naenkrat se mu posveti v glavo. Še preden je mogel zadevo premisliti, je že avtomatično zletel zvezek v zakurjeno peč. razred je dobil zvezke nazaj, le petošolec S. je bil kregan. zakaj ni oddal zvezka. Zatrjeval je sicer, da ga je oddal, gotovo si je pri sebi tudi mislil, da mu ga je učitelj izgubil. pa kupil si je nov zvezek in hujše nesreče ni bilo. Zadeva pa je bila urejena za učenca in učitelja povoljno in brez posledic. 2. Dve seli .Muzejskega društva (1.1^19.). Muzejsko društvo v Mariboru je imelo v svojih pravilih dve zanimivi določbi: V odboru je tudi član zastopnik mestnega magistrata in odbor se izpopolnjuje sam. ako med letom izpade kak odbornik. Rilo je govora o tem. da bi se ob prevratu razpustilo tudi Muzejsko društvo in se 11111 postavil komisar, zmagali pa so tisti, ki so trdili, da se bo zadeva rešila sama po sebi. Ko je prišel komisar na magistrat, je imenoval v smislu pravil svojega zastopnika v odbor Muzejskega društva. Seje so se vršile redno vsak mesec v tisti mali sobici v muzejskem poslopju, ki še menda ni bila nikoli zakurjena, ker najbrž sploh nima peči. pa saj je ob prevratu primanjkovalo med drugim tudi drv pod vznožjem Pohorja. Pri eni izmed sej je sporočil predsednik. da se je izselil v Avstrijo neki član odbora in da je prav. če se odbor sam izpopolni: sam ni imel predloga, zato je vprašal navzoče odhornike za nasvet. Zastopnik slovenskega magistratnega ko misarja je spoznal lojalnost in dobro voljo vseh navzočih ter je predlagal v dokaz miroljubnega sožitja vsaj v Muzejskem društvu, da naj pride v odbor kak Slovenec — zgodovinar, n. pr. v vseh krogih priljubljeni dr. Medved. Za čuda srečen je bil predlog, kajti vsi so mu pritrjevali in hvalili priljubljenost in zanimanje dr. Medveda za domačo zgodovino. Predlog je bil takorekoč že soglasno sprejet, Ie formelno je še bilo treba izvesti pismeno glasovanje. Pa neverjetno: dr. Medved je dobil samo dva glasa. kajti s predlagateljem je potegnil samo poštenjak starina Leirer, vsi drugi so se brez besed zložili na drugo ime in seveda zmagali. Oermanica fides! Predlagatelju je bilo nekam nerodno in čntil se je primoranega, da naknadno opraviči svoj predlog, češ. da seveda ni vedel, da imajo koga sposobnejšega na vrsti, skratka, nesramnosti je bilo treba vrniti nesramnost. Žila pa mu ni dala miru. Naključje ie hotelo, da je bil takrat v Mariboru zaposlen učitelj Vičič. Hajd na delo! Nabirala sta člane in pobirala sta članarino. — Zopet je bila seja in zopet ni bilo zakurjeno v tisti sobici, da so se odborniki stiskali zapeti v zimske suknje. Prišle so na vrsto slučajnosti. Ko so že vsi povedali, kar so imeli na srcu. se je oglasil tudi zastopnik mestnega magistrata, češ, da ima nekaj novih članov. Skoraj veseli so bili, kajti priglasi so prenehali, množile pa so se odjave. Nedolžno je vprašal pooblaščenec magistrata, če naj morebiti tudi imena, prebere. „ samo trajalo bo nekaj časa. ker je prijavljencev 1.300 Da' bi stvar ne izgledala neresna, je položil tudi vso letno članarino za vseli 1.300 članov na mizo. Sedaj pa je bilo presenečenje na nasprotni strani in predsednik je vprašal: Gospod doktor, kaj nameravate? Na to je dobil pohleven odgovor: Samo dr. Medveda želim spraviti v odbor. — Karte so bile položene, razumeli smo se. — Čez nekaj tednov je bil občni zbor, ki sta se ga udeležila le dva Nemca: predsednik in omenjeni Leirer, ki je ostal v odboru kot blagajnik še mnogo let. Od vseh 1.300 Slovencev pa jih je bilo na občnem zboru komaj — 30. Bila bi polomija, če bi ne bili Nemci vrgli takoj puške v koruzo. Eno so pa le napravili: zapisniki o teh zadnjih sejah so iztrgani in jih naslednji slovenski odbor s prelatom dr. Kovačidsm ha čelu ni več dobil v roke. 3. Kraljeva fotografija (1. 1924.). Obrtno-industrijsko razstavo, ki jo je priredilo agilno Slovensko obrtno društvo pod predsedstvom brivca Novaka, je prišel otvorit N.i. Vel. kralj sam. Ogledal si je vso razstavo ter milostno uslišal prošnjo, da bi se pustil fotografirati skupuo z razstavnim odborom. Nad Mariborom so se na vso nesrečo tako zgrnili oblaki in prve težke kaplje so začele padati. Fotografu se je mudilo in ni imel časa posameznikov razpostavljati, kakor imajo fotografi navado. Okoli Nj. Veličanstva je stal odbor odkritih glav: pa sam bogve odkod je prineslo še dva gospoda, ki nista imela ničesar pri odboru: postavila sta se kar zraven s cilindri na glavi. Fotograf je pritisnil, in nesreča je bila napravljena. Hudo je vse to peklo razstavni odbor. Pa kdor misli, da je pri tem ostalo, ta ne. pozna brivca Novaka. Kaj še: Ves odbor se je znašel v fotografskem ateljeju, fotograf je pritisnil in na fotografijo prenesel Nj. Vel. kralja in princa Arzena s prve slike, in odbor je dobil fotografije, kakršne je želel imeti in kakor so morale biti po privoljenju Nj. Veličanstva. Res pa je, da fotografije vzbujajo vedno pozornost bodisi pri posameznih lastnikih ali pa v muzeju. Poleg veličastnega spomina na visoki obisk v Mariboru bodo te fotografije pričale o usodi, ki je zbrisala dva fotografirana gospoda in ju napravila nevidna pod visokim cilindrom. Ptuj Materinski dan v Ptuju. Proslavitev Materinskega dne se je vršila v petek 11. t. m. v Mestnem gledališču na svečan način. Gledališče je bilo nabito polno občinstva in šolske dece. Presenečenje je bilo tem večje, ko so se pojavili na odru ptujski mali harmonikarji, ki so , imeli ob tej priliki svoj prvi javni nastop pod vodstvom znanega strokovnjaka na harmoniko učitelja g. Baša. Njih nastop in precizno izvajanje je izzvalo navdušeno odobravanje občinstva. Sledile so deklamacija učenk iz ljudske šole s prav lepim uspehom. Končno je zapel zbor meščanske šole nekaj pesmi z dovršeno preciznostjo. Pri vsaki točki so bili malčki predmet burnega odobravanja. Občinstvo je zapuščalo gledališče z vidnim zadovoljstvom in komentiralo prav lepo uspelo proslavitev Materinskega dne v Ptuju. Cvetlični dan Protituberkulozne lige v Ptuju, ki je bil določan za nedeljo 13. t. m„ je preložen na Binkoštni ponedeljek. Olepševalno fn tujsko-prometno društvo v Ptuju ima svoj redni občni zbor v sredo 16. t. m. ob 18.30 v prostorih »Švicarije« v Ljudskem vrtu. Slovenski teniški klub Ptuj, ki je v prvem kolu za klubsko prvenstvo Jugoslavije odigral s SK Ptujem z zmago 6:1, je dne 10. t. m. v Zlatarju odigral drugo kolo tega prvenstva s SK Zlatar s sledečim izidom: Single: Ferič—ing. Gorup 6:4. 3:6,6:1; Kallaj—Senčar 6:2,6:1; Mohr— dr. Muhič 6:1, 6:1; Krčelič—mr. Gorup 6:4, 6:2; Klein—Kveder 6:1, 6:0. Double: Ferič—Mohr—ing. Gorup — Senčar 6:3, 9:7; Kallay — Krčelič —dr. Muhič —mr. Gorup 6:4, 6:1._______ Spominjajte trn CMD im Župni zlet sokolske župe Maribor 1 1 fi z^et sokolske župe Maribor bo letos 10. junija v Ptuju. Vse bratske edi-mce so prejele zadevne okrožnice in prijave tei se naprošajo, da jih takoj točno izpolnjene pošljejo Sokolskemu društvu v Ptuju - zletni odsek Dne 9. junija bodo od 14. do 19. ure župne tekme za članstvo na letnem telovadišču v Ptuju. Ob 21. Uri bo akademija na Tyrševem trgu. Dne 10. junija se bodo nadaljevale tekme od 6. ure, ob 9. uri bo skušnja za vse oddelke. Po skušnji bo zbor vseh oddelkov članstva, naraščaja ir. dece in sprevod po mestu. Točno ob 15. uri bo nastop. Sestre vodnice in bratje vodniki poberejo pied nastopom vse legitimacije ter so odgovorni, da vse prijavljeno članstvo nastopi. Po nastopu se vrnejo overovljene legitimacije. Zletni odbor je zaprosil za znižano vož n.io, in sicer bo za telovadeče članstvo brezplačna, za članstvo četrtinska in za nečlane polovična vožnja. Vsak udeleženec sl mora potom svojega društva nabaviti zletni znak, ki stane za telovadeče članstvo 3 Din, za članstvo 5 Din in za nečlane 7 Din. Ugodnosti znaka so sledeče: Popust na železnici, brezplačni vstop k tekmam, brezplačno stojišče pri tekmah, brezplačno skupno prenočišče, znižana vstopnina v muzej iti brezplačen vstop na veselični prostor. Skupna prenočišča so brezplačna, a pri nesti je s seboj rjuho in odejo. Kosilo za telovadeče članstvo bo stalo s kruhom 4 Din za osebo, prav toliko izdatna večerja. Kosilo v gostilnah bo stalo S ali 10 Din. Prenočišča v hotelih preskrbimo po najnižjih cenah, vendar se na prijave, ki bodo dospele zadnji dan. ne bomo mogli ozirati. Zaprosili smo tudi za zveze z vlaki proti Dravogradu in Murski Soboti. Vse cdinice naj poskrbe, da bo zlet na višku! Zdravo! SOKOL MATICA. Drevi ob 20. uri bo v mali dvorani Narodnega doma važen članski sestanek, na katerem se bomo porazgovorili vse potrebno o občnem zboru. V Interesu vsega članstva Je, da se sestanka v čim večjem številu udeleži. Zdravo! Stran 4. MarlborsM »V e čer n! k« Jutra V Mariboru, dne 14. V. 1934. —■■■—IBIMWIHIIMHIII'II II lili IT I- MARIJ SKALAN: 57 Roman \z prazgodovine človeštva. Nefteta je poiskala blazino in sedla. Kapnik se je zavrtel, se postavil na prejšnje mesto ter tesno zaprl skrivnostni rov. Nefteto je objela noč neizmerne tišine. Srce ji je pričelo nemirno biti in strašna misel ji je spreletela možgane: »Kaj, če me je čarovnica prevarala in me zaprla v svojo ječo? Saj to ni pot na dvor! Kako naj pridem domov, če seditn na blazini?« Hotela se je že dvigniti, zakričati, zagnati se v kapnik, ki je zaprl izhod, a prav tedaj se je zgodilo nekaj čudnega. Tla, na katerih je sedela so se zgenila in Nefteta je spoznala, da se premika dalje ves prostor, v katerem ]e zaprta. Sprva je bilo to premikanje počasno, komaj zaznavno, nato pa je brzina naraščala bolj in bolj in favoritki se je zdelo, da se vozi v skrivnostnem vozilu, ki br-zi s silovito naglico v globine temne zem lje. »Kam drevim?« ji je šinilo v misel. »Kakšna je ta pot? Kam vodi? Na dvor?« Odgovoriti si ni vedela, a tudi časa ni imela. Preden se je zavedela kaj se godi, se je njeno čudežno podzemsko vozilo ustavilo. Čutila je, da je nekam zadelo in spoznala, da se je pred njo pojavila odprtina. Vstala je in stopila ven. Znašla se je v podzemskem hodniku, ki je vodi! iz dvora v svetišče na Gori prihoda, čisto blizu odcepka, ki se je iztekal v pritličje palače faraonovih ljubimk. »Čudno«, si je dejala. »Tega izhoda še nikoli nisem videla.« Hotela si ga je ogledati, segla je z reko po skrivnostni odprtini, da bi jo otipala, a pod tipajočimi prsti je začutila samo trdi obok. Odprtina je izginila, kakor da je nikoli ni bilo. Zaman je favoritka tipala dalje, zaman jo je iskala. »Vse je bilo samo čarovnija skrivnostne Arikdinile,« si je dejala. »Zdi se mi, da sem to noč sanjala prečudne sanje. Morda sem zares le sanjala? Morda sploh nisem bila nikjer, morda je bilo vse sanjski privid: svetišče na Gori prihoda, Sumeris, pot po pobočju Osenčja, vhod v podzemlje, pošast v jami, starka, šakal Anubis, duh, vse, vse ...« Položila si je roko na srce. Bilo je normalno. »In vendar sem doživela velika čudesa. Naročila imam. Da, zavedam se jih! Evalasta, Savadagak, Buramak, Asarha-dan...« V temi tipaje je poiskala pot do pritličja palače ljubimk in se napotila po njej proti izhodu ... Zunaj je rdela nad Semisirisom prva jutranja zora. Po nebu so plavali rožnati oblački kakor po pašniku razsejane ovčice. V dvornem pairku so ščebetale ptice, za obzidjem se je dramilo velemesto iz nočnega počitka. Na ulicah so se pojavljali zaspani obrazi moških in žensk. Mladi dan je pregnal nočne privide, kakor da jih nikoli ni bilo. Vse se je vrnilo v vsakdanje struge, da odteče dalje, kakor odteče voda po reki, reka pa ostane, ker se vedno znova obnavlja — kot življenje ljudi... XIV. Princesa Evalasta se je prebudila iz čudnih sanj; zmedenih in neuravnanih, kakor je bilo vse njeno duševno življenje zadnjih dni. Odprla je oči in pogledala skozi okno proti koščku uokvirjenega neba. Zagledala je od solnca obsi- jane meglice in se pretegnila. Potem si je položila roke pod glavo in se zamislila v svoje nočne sanje. »Kako čudovito,« si je dejala, »sanjala sem o sreči in o grozi, vse naenkrat. Da, sedaj se spominjam! Najprej sem videla strašno pošast, odpirala je ogromno zobato žrelo iij iz njega so švigali ognjeni zublji, rdeči kakor topla človeška kri. Iztegovala je svojo strahotno glavo proti meni, da bi me dosegla in požrla. Plameni njenega žrela so lizali moje telo kakor jeziki in me pekli. In glava pošasti se je polagoma spreminjala v glavo moškega. Na njej so se risale poteze njega, faraona faraonov. Bilo me je groza. Kriknila sem in hotela pobegniti, a noge so mi bile priraščene k tlom. kakor korenine drevesa. Potem se je izmotala iz temine ogromna kača, vila se je proti meni, ledenela mi kri v žilah s svojimi srepimi pogledi in se mi naposled vsa ovila okoli odrevenelega telesa. Čutila sem zoperni hlad njene luskinaste kože. Njena glava se je približala mojemu vratu in hotela zasaditi vanj ostre strupen" zobe. In potem...?« Napela je misli, da bi obnovila sliko nočnih sanj, a le z muko se ji je to posrečilo. (Se bo nadaljevalo.) Soort ISSK Maribor in SK Železničar = remis Pomladanska prvenstvena tekma med domačima nasprotnikoma je ostala z 1:1 neodločena. Fair Igra z dobrim nogometnim znanjem. Včeraj se je igrala le ena podzvezna prvenstvena tekma in sicer v znamenju mariborskega »derbyja« na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Zanimanje za tradicionelno srečanje je bilo tokrat zelo živo, pa se je nabralo na igrišču do 700 ljudi. Po lepih uspehih SK Železničarja v letošnjem prvenstvenem tekmovanju so njegove šanse zelo porasle, zato je bilo zanimanje za včerajšnje srečanje tem bolj napeto. Pričakovalo se je, da bo zmagala enajstorlca SK Železničarja, toda moštvo ISSK Maribora je tako dobro zaigralo, da morajo biti Železničarji prav zadovoljni, če so rešili iz včerajšnjega boja vsaj eno točko. Nivo tekme je bil na onem višku, kot smo ga mogli z veseljem ugotavljati nekdaj. Zlasti ISSK Maribor kaže soliden napredek in morda niso prav brezupna ugibanja, da se bo ISSK Maribor sčasoma vendarle zopet dvignil ter tudi v bodoče tako zaigral kot včeraj. ISSK Maribor rez.:SK Železničar rez. 1:1 (1:1). Predtekma rezerv je potekla pod vodstvom g. Jančiča mirno in se je končala neodločeno. Maribor:Železnl5ar 1:1 (0:0). Za glavno tekmo pa sta nastopili moštvi v postavah: Maribor: Zelan, Korent, Savo, Kokot, Kukanja, Pepček, Miloš, Starc, Miro, Priveršek, Jurgec. Železničar* Mahajnc, Wagner, Frangež II, Ronjak, Frangež I, Škof, Habith, Pezdiček, Efferl, Pavlin, Lešnik. Že v prvih potezah se je pokazalo, da je Železničar brez prave krilske vrste. To je tekom tekme postajalo čimdalje bolj očitno, in prav ta okolnost j j v mnogi meri odločila ali prispevala k rezultat' . Tako se je tudi zgodilo, da so Železničarji igrali prav za prav samo z dvema linijama in se ni mogel razmeroma dober napad preriti v območje nasprotnega gola, ker mu je manjkalo zaslombe od zadaj. Od moštva, ki je v letošnjem prvenstvenem tekmovanju Se neporaženo, se je vendar malo več pričakovalo. Kajti poleg pravkair omenjene pomanjkljivosti srednje vrste so Železničarji grešili predvsem taktično. Poedin-ci menda sploh niso vedeli, kaj nameravajo, grešili so toliko proti vsem najenostavnejšim nogometnim pojmom, da lahko govorijo o sreči, če so iz borbe rešili vsaj eno piko. Obramba je bila v splošnem dobra, gotovo pa najboljši del moštva. Mahajnc je rešil nekaj prav težkih situacij, parkrat pa je tudi precej nesi-gumo posegel vmes. Za dobljeni gol pa je on odgovoren. Napad je zopet zaigral raztrgano. Obstojal je iz petih poedincev, ki so se le zelo redko znašli do skupnih nastopov. K vsemu se je moštvo še dalo impresionirati po nenavadnem nastopu nasprotnika; bilo je skoro brez izjemie slabo v startu, napad se ni znal postirati, sploh je moštvo predvedlo za cel razred slabšo igro od one ISSK Maribora. Belo-črni so včeraj zopet tako zaigrali, da so svoje pristaše navdušili. Izkoristili so, česar ne delajo vedno, protivn:-kove slabosti, in že od vsega začetka krepko napadali, hoteč izsiliti uspehe. In če ne bi bilo nekaj nerodnosti, nekaj smole, bi morali belo-Črni zmagati z razliko 4 do 5 golov. Toliko šans je bilo absolutno zrelih! ISiSK Maribor si je s svojo včerajšnjo igro prav gotovo osvojil simpatije našega občinstva. In to upravičeno. Moštvo se je pokazalo kot celota borbenejša od nasprotnika, ima v svojih vrstah nekaj odličnih in sposobnih igralcev, razpolaga z dobrim nogometnim znanjem, precej močno je v startu. ISSK Maribor je imel najmočnejšo formacijo v napadu. Ta vrsta je bila zelo gibčna in nevarna, prodirala je neprestano in tudi mnogo streljala. Najbolj pa je ugajal Kukanja kot srednji krilec. Pametno je pokrival trio in točno dodajal svojemu napadu. Pa tudi stranska krilca sta dobro opravila svoj posel. Obramba je bila na mestu in se je ves čas igre dobro borila z nasprotnim napadom, ISSK .Maribor je mestoma prevladoval v polju tako očitno, da nasprotnik sploh ni prišel do besede. Vsi napadi pa so se večinoma skrhlali na železničarski ožji obrambi. Kot že omenjeno, je imel »Maribor« precej zrelih šans. Izkoristil ni nobene, saj je padel edini gol boli slučajno Mali oglasi Razno Pouk BOTRI IN HOTRCE! Kupujte samo »Pirnar« obleke za vaše birmance Srečko Pihlar. Gosposka ulica 5. 1689 DVA BOLJŠA DEL VVCA sprejmem na hrano in stanovanje. Frankopanova ulica 15, dvorišče, levo. 1979 NEMŠČINA V 6 MESECIH! Nova, posebna metoda! Siau-ren uspeh! Naslov v upravi. 1950 Službo dobi Kupim VLOŽNE KNJIŽICE posojilnice »Narodni Joni« v Mariboru do 40.000 Din kupim. Ponudbe na upravo »Ve-černika« pod »Narodni dom«. 1984 Prodam PRODAM umetniško violino. »Stradiva-ri«. Naslov v upravi Ikta. 1983 NOVA, TRDA SPALNICA kompletna, za 3000 Din, naprodaj- Miklošičeva ulica 6, mizarstvo. 1973 V nalem ■ TRGOVINO z mešanim blagom. dobro vpeljano, ob prometni cesti, oddam v najem takoj- Naslov: Dogoše št. 31 pri Mar-rlboru. 1982 STALNI ZASLUŽEK. Ugledna domača zava roval-nica sprejme za Maribor dva ambicijozna gospoda z dobrini nastopom za popisno in akvtzicijsko službo. Po dobri preizkušnji fiksum. Ponudbe na upravo lista pod »3000«. 1977 Sobo odda SOBO z uporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu s 1. iuni-Jetn. Dr. Verstovškova ul. 6, II, nadstr., vrata 19. 1S98 Službo išle DEKLE ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, išče službo pri boljši družini. Naslov v upravi lista. 1979 Sobo iSie SNAŽNO SOBO opremljeno, z vso oskrbo, Iščem. Ponudbe na upravo »Večernlka« pod »Delavec«. 1981 solidna in cenena kupite pri R. Biziak