4. številka. Ljubljana, četrtek 6. januarja. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja \ s a k dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznici h, ter volja po pošti prejemali za avstro-ueerske dežele za eelo leto Iti gld., za pol leta H '^h|2V z:i četrt leta  1 -M        Za  Ljubljano hrez pošiljanja na doia za eelo leto I.'5 tfht, za četrt leta ;! (riti. .'H) kr., za en mesec t  gld. 10 kr.   Za P'^iljiihje^HHfc doni rte ničima 10 kr. za uiesec, .'JO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vi«f, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih .šolah In^SS^«. dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gtd. .r>0 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje'
četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, Ji kr., če ae dvakrat in 1 kr. Še se tri- ali večkrat tiska. J Dopisi naj se izvole rrankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U rod ni S t v o je v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiSi fit. 86—'JO poleg gledališča v „zvezdiu; ...s^ Opra vni S tvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativ ne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
ttĐ^K"" Zaradi de naš njega praznika izid« prihodnji list v soboto.
Goriški Slovenci
so ob novem letu dali lep izgled rodoljubnosti nam vsem družim slovenskim sobratom. Izpo-znavši, da se nam, ki imamo z ljutim tujerodni m ali celo potujčenim protivnikom preteško borbo za življenje narodovo, za slovansko biti ali nebiti, nij koristno mej soboj pobijati; videči, da imamo premagati še v samem našem narodu toliko apatije, da nam je še povsod vzbuditi narodno zavest in ljubezen do domovinskih tal, do domačega jezika in domače šege: naredili so spravo ali premirje in so svojo moči na novinarskem polji — ki je za denašnje politično delovanje mej Slovenci najvažnejše — zopot zjedinili in tako okrepili. Pogoji so sledeči:
1. Osnovalo se bode novo politično društvo z imenom „Sloga". Načelo tega društva je: „Društvu je namen varovati in braniti vse pravice Slovencev na Goriškem, pospeševati njim na korist vse, kar sega v njihovo narodno, družbinsko (socijalno), gospodarstveno in politično življenje, in delati za napredek in pravo svobodo. Društvo pa se ne vtika v strogo verske zadeve in ne bode nič učinilo, kar bi znalo žaliti slovenskemu narodu priljubljeno vero, njeno zavode in du-hovenski stan.u
Pravila društva, kakor so jih podpisani dogovorno sestavili, spadajo k tej poravnavi.
Novo politično društvo „Sloga" ima biti izraz sprave mej dosedanjima strankama S t aro-in Mladoslovencev na Goriškem. Zatorej se bodo podpisani brigali in za to skrbeli, da bi pristopili k temu skupnemu političnemu društvu dosedanji društveniki „Gorice" in „Sočo" v prav obilnem številu.
Matelc*
Osoda prve slovenske drame.
V pismih mojega pokojnega ncpozablji-vega prijatelja Stanka Vraza do dr. F. Preširna v letošnjem matičnom letopisu razglašenih omenja ono iz leta 1837. (vido Letopis 1875, str. 168.) mojih prvih literarnih poskušenj sledečimi besedami:
„llier (v Gradcu) befindet sich ein 11) jiihriger Slovene, der viole philologisehe, iisthe-tisehe, historisehe Kenntnlsse und viol Liebe filr die Slovenitat bcsitzt, ausser einigen klei-nern Liedern gegemviirtig an cinen Original-drama arbeitet. Schade, dass ihm bei Beinem gltihenden Eifer nicht jezt Bchon dio gehtirige Gewandheit im Versbaue zu Gebothe steht!"
Omenjeno dramo pod naslovom: „Nove s t a iz Otoka Cyprosu sem jaz začel
2. Kakor hitro boste politični društvi „Gorica" in „Soča" razpuščeni in bode novo politično društvo ustaijovljeno in si izvolilo stolni odbor, bode nehal izhajati tednik „Glas" in postane tednik „Soča" glasilo narodno-po-litičnega društva „Sloga" in ta dostavok ima ta tednik koj pod naslovom „Soča" na čelu natisnjen imeti.
Načela, po katerih se ima list „SoČa" ravnati, so sploh pravila novega političnega društva „Sloga." List „Soča" nema razpravljati cerkvenih ali verskih vprašanj, in torej nema delati propagande zavoro, za njeno zavode ali za duhovenski stan; na drugej strani pa tudi ne sme kriti kovati vere, njenih zavodov ali duhovenskega stami. Imajo se pa v listu navesti dejanstvene dogodbe in vprašanja, ki segajo v vero, ki so tičejo njenih zavodov in duhovenskega stami, torej popolnem objektivno, brez da bi list se potezal za taka vprašanja ali da bi se proti temu izra-zoval: z eno besedo smejo se taka vprašanja le navesti, kakor to zvesta zgodovina stori; kritika ugodna ali neugodna ima izostati.
Ravno tako se imajo sprejemati v list „Sočo" kot „gola facta" vse spremembe duhovenskega stami in take, ki segajo v verske zadeve in njene zavode, toda brez vsake ugodne ali neugodne kritike.
Kar se tiče narodnih strank slovenskih in slovanskih, ima list vselej zagovarjati spravo in edinost, in vsaka kritika nasprotnih strank mora biti dobrohotna, objektivna, tako, da ne žali nobeno stranke in pospešuje spravo in zjedinjenje mej njima.
Da se bode list „Soča" uredoval po pravilih novega društva „Sloga" in ravnal po načelih ravno navedenih, to bode nadzoroval poseben odbor štirih udov, in sicer dveh posvetnih in dveh duhovniških v Gorici, katere izvoli odbor novega društva „Sloga" iz svoje
sestavljati jesen leta 1836, ko sem iz mariborske gimnazije prišel na vseučilišče v Gradec, torej blizu pred 40 leti. Pisal sem takrat, kakor moj prijatelj Stanko Vraz, slovenski in „ilirski11. Prvi čin sem dogo-tovil v slovenskem je/.iku, vendar sem po nagovarjanji Vrazovem drugi in tretji čin izključivo spisal v ,,i li r šči ni", in tudi pozneje prvi čin v „ilirščhio" prestavil. Dramo sem po večkratkuem vsestranskem piljenji dogotovil leta 1838 okolo božiča. Mej tem se je Stanko v Zagreb preselil in jaz mu pošljem koncem leta 1S.JM v Gradcu pu-ščeni zabojček, v katerem je bilo razven nekoliko izposojenih knjig, obleke in itd. tudi moj rokopis vložen, da ga Vraz prebere, presodi, popravi in popili.
Zabojček je prevzel nek grašk spediteur in ga poslal črez Brežice v Zagreb, v Brežicah ga je harmica odprla, in ker so najina imena
srede ali iz srede društvenikov; vendar pa morajo vsi štirje udje tega nadzorovalnega odbora imeti stsilno stanovanje v Gorici.
Kakor naši bralci vidijo, so pogoji takiv kakoršne smo mi od nekdaj zahtevali. Vero ne mešati v narodne in politične stvari, pa je vse. Vero naj zagovarjajo Daničarji mi pa bodimo narodni vsi, pa je zloga in sprava lehka!
Kar se tiče dmzega, uredovanja „Soče1^ ali lista sploh, je tudi lehka stvar ali pa tako teška, da je neizpeljiva, — kakor se> vzame. Če bode vladala strpljivost, dobra volja na obeh straneh, „caritas" in „libertas"-na obeh straneh — potem pojde stvar lepo> in gladko. Če pa bode v cenzuri kdo, ki bodo= za vsako besedo iskal kaj skritega, ali ki se-bode držal črke pismene pogodbe pa jej pre-širno interpretacijo podkladal — potom bi moral urednik tacega lista biti tak bog, ki vsem ustreže; tacega pa nij. Upamo pa, da bodo prvo. — Sicer pak naj bi duhovniki po drugem Slovenskem, kar se politične modrosti tiče, posnemali goriške tovariše. Narodna slovenska stranka je preslaba, da bi se mogla cepiti.
Ministerska kriza.
V dunajskih ministerskih krogih zopet hudo vre. Ako je ikako resnično parlamentarno in ustavno življenje v našem cesarstvu,, mora naše ministorstvo odpovedati se in drugim možem prostor narediti, boljšim in odločnejšim. Mi v provinciji sicer kasnimo i» moremo stvari smatrati le po splošnem vtisu, ki ga iz središča dobivamo. Ali ta je tak, da zopet ne bomo mogli vedeti, kako je možno, da tako ministerstvo na vladi ostaje, kakor je zdaj,, ko vondar njegovi lastni organi prinašajo velike nezaupnice o njem.
Dunajska „Montags- Ilovue", časopis, ka-
policiji strah delala, so uradniki planili črez. knjigo in rokopis, in vse konfiscirali. Zastonj sva oba svoje stvari nazaj zahtevala, knjigam in mojemu rokopisu nij bilo sluha ne duha do denašnjega dne. Druzega prepisa nijsem imel in tako jo jugoslovanska literatura prišla ob dramo. Res jo, da so moje vrstico bile štor-kljaste in ne tako gladke kakor Vrazovo, vondar bi vsaj jaz imel po pretočenih 40 letih veliko veselje, ako bi rokopis mogel zopet nazaj dobiti. Brž ko ne, so ga v Gradci ali na Dunaj i uničili, ker odpisalo se mi je uradno iz Brežic, da so so vsi spisi na Dunaj, ministru policijstva poslali.
Na Ponikvi 1. januara 187G. _Davorin Terstenjak.
Glava.
(Konec.)
Čem bolj je organizacija možjan zahoma-tana, in čem večji je posebno mo/janiua velikih
teri piše samo to, kar ima od ministerstva povelje pisati, govori v zadnjej številki, da naše polovice ministri Auersperg, Lasser in drugi nečejo Magjarom njih terjatev nikakor privoliti. To so si torej premislili, prodno so stvar vsemu cesarstvu na poročilo v tisk dali t glasilu, o katerem vsak človek ve, <la je od njih plačano in od njih navdiho-vano. Tedaj morajo „ino* beseda" ostati, lali pa odstopiti. O tem nij pregovarjanja ako so ustavni in palamentarni ministri.
Kako pa to pojde? Teško, kajti isti ofi-cijozni list prinaša potem, ko je ono osodno besedo rekel, na dntgej polovici jako imenitno, poročilo, da so ogerski ministri prehiteli naše, da so se zagotovili priznanja najvišjih krogov za svoje plane: za ustanovljenje samostalne ogerske državne denarne banke, neodvisne od dunajske nacijonalne banke. Tisza zmagaje. Cislojtanski ministri nemajo nobenega vpliva. To se hoče s tem reči. In Vsled tega po vseh javnih državnih pravilih nij izgreda druzega, nego odstopiti, ali pa udajati se na milost in nemilost Magjarom. Obadvoje je žalostno. Ali zdi se nam, da bode naše ministerstvo tudi naj novejšo ma-gjarsko klofuto spravilo mirno v žep — žali-bog! — in tako bodemo imeli ministersko krizo v teoriji, ali v djanji ne. Bog daj da bi se naša bojazen ne izpolnila, bila bi gotova korist naše države, naj stvar pade na desno ali na drugam.
Iz člankov dunajskih in peštanskih novin se vidi, da je situvacija močno napeta. Magjari so ponosni in zaupajo trdno na zmago. Nemci 8e srde in na srce pokladajo svojim ministrom naj se ne udado. V hrvatskem listu beremo, da Magjare podpira Bismark, ker je Tisza v Berlinu dobil obljubo, da dobi Ogerska denarja za ustanovljenje svoje nacijonalne banke. Da je Bismarku personalna unija v Avstro-Ogerskej najljubša, to je jasno iz vsega, celo iz zadnjega članka proti Smerlingu. Iz vsega je pa razvidno, kako napačno so ustavoverci ravnali, ko se nijso hoteli pobotati s Slovani, da bi bila Cislejtanija dovolj močna nasproti magjar-skim pretenzijam. Sedaj zarad tega padajo sami, in bog ve kaj iz tega vzraste za nje in za nas!
Jugoslovansko bojišče.
„Pol. Corr." piše: iz Dubrovnika in iz Carigrada se poroča, da jo Kauf-paša v petek pred novim letom vendar-le Nikšie z živežem oskrbel. Če jo to res, potem je bil zadnji naš
telegram iz Spljeta v drugej polovici neistinit, da al je dalmatinski „Narodni list" dobil iz Cetinja popolnem podobno poročilo. „PoI. Corr." pravi, da so vstaši najprej zmagali, potem pa vsled neskrbnosti Peko Pavloviea zmagani bili. To ne de sicer mnogo. V vsakej vojski včasi sreča omahuje. Čudno je le do-sedaj bilo, da so Turki tako slabo držali se, ki imajo vendar urejeno vojsko. Vstaji tudi to ne bode škodilo, spondad postavi še druge boritelje na bojno polje.
Iz Kostajnice se poroča,- da so bosenski vstaši pri Drakšeniću napali Turke, razbili jih, več glav posekali in nekaj konj osvojili.
Politični razgled.
Noti*tanje dežele.
V Ljubljani 5. januarja. Dunajska „Deutsche Zeitung" poroča, kakor trdi iz popolnem dobro podučenega vira vcleznamenito vest, da Magjari hočejo, naj se cesarjeviČ Rtuivlf da uže to leto, za časa življenja svojega očeta cesarja Franca Josipa kronati za ogerskega kralja. S tem hočejo dualizem utrditi, dosedaj kolikor toliko bolj neutralne dvorne kroge za ogerske koristi zavzeti in proti Cislejtaniji rabiti. Tako glosira „D. Ztg." to nameravanje. Radovedni smo, kaj poreko druge novine o tem prevažnem odkritji. Mi si ne upamo prenaglo o tem sodbe izreči, da-si nam je jasno, kaj nij v interesu Slovanstva.
Vniitije flr&tave.
Itusten vlada namerava, če je neka parižka govorica resnična, v kratkem v Parizu in Londonu eno milijardo frankov na pogodbo vzeti. To se veže z ruskimi osnovami v orijentu.
Na Francosketn se je posebno od leta 1859 naprej, ko je Napoleon avstrijskemu poslancu za novoletnico na pol naznanil vojno, vsako leto ob tem času poslušalo, kaj bode uzurpator govoril. Letos ne. Predsednik republike nij niti političnega govora govoril.
Pač pak se je razglegal burni klic: živela republika! ko je presednik Audiffret javljal, da se narodna skupščina razhaja. To je najlepša čestitka za novo leto Francozom. Audirlretov govor diha sovraštvo do Napole-oncev, ker dejal je: v vojni ki jo je neumnost začela, izdala nas je sreča. Ustava naša je morda še nepopolna, ali brez nje bi bila anarhija.
Garibaldi nasvetuje /tali/nttom ta-le finančm plan: Odpravite stoječo vojsko, pa naj se vsak Italijan sicer uri v orožji, da bode milične vojske 2 milijona; znižajte število uradnikov. Oboje tudi drugje nasveta vredno.
Domače stvari.
— (Baron K. Wurzbach) je bil potrjen od cesarja kot predsednik kranjske kmetijske družbe.
— (Denes je slovensko gledali 86e), predstavljala se bode burka „Črevljarska učenca" s petjem v treh dejanjih. Ker je praznik se nadejamo, da bodo gledališčnl prostori prenapolneni.
— (Konstitucijonalno društvo) v Ljubljani, recte nemškutarsko-birokratsko politično društvo ima 7. t. m. v kazini občni zbor.
— (Nemško gledališče) baje odslej prevzame nemško glediščno podporno društvo samo v roke.
— (Iz Krškega) se nam 4. t. m. piše: V nedeljo 9. januarja napravi pevsko društvo v Krškem v gostilnici g. Karelna Sehonerja besedo s petjem, tombolo in plesom. Čisti dohodki te besede namenjeni so šoli v Krškem. Pri tej besedi bode nastopil prvič zbor krških in videmskih gospodičin in gospij pevkinj. — Začetek ob 7 uri zvečer. K tej veselici vabi vse šolske prijatelje uljudno odbor.
— (Zoper novo mero in vago) je po deželi mej vedno konservativnim kmetstvom velika opozicija. Kakor želimo, da so racijo-nalna nova uvedba kmalu uživi, vendar bi želeli, da dotične oblasti računajo z razmerami, z nevednostjo itd., ter ne kaznujejo preostro, posebno s početka ne.
— (V Maribora) je imel neki jezuit pridigovati, a župan Iteiser mu je prepovedal ker vlada po mestu cpidemičen šarlah, in ker meni, da velik del prebivalstva ne bi rad videl jezuita pridigovati, ter bi se še kakov hrup naredil; tudi navaja župan, da mariborska duhovščina z vspehom pastiruje, da torej še jezuita nij treba. Škof g. Stepišnik se je proti temu odloku pri graškem namestništvu pritožil, ali brez vspeha. Mariborski mostni zbor je pa enoglasno potrdil Reiserjevo postopanje.
— („Hrvatski jezik pred njemačkim sudom u Ljubljani.") Pod tem naslovom prinaša hrvatski „Primorac" dolg članek iz katerega citiramo sledeče stavke: „Slovenski Narod", koj izlazi u Ljubljani, dobio je parnicu od državnoga odvjetnika Perše-a zato, što je rieč po rieč priobčio nekoliko citata iz hrvatskih novina u hrvatskom jeziku 1 Tim, tvrdi državni odvjetnik g. Perše, vriedja se štamparski zakon §§. 10. i 11., po kom se
glavi; ta pade na tla, kmalu se pa zopet pobere, ter gre še sam k sodniji se pritožit; zdravniki so ga prevezah, in bil je res 20 dnij pri popolnej pameti, niti zavest, ne inteligencija ga nijste zapustili. 21. dan pa mu postane naenkrat slabo, pade na tla in umrje. Pri nekroskopiji so je našlo, da je polovica velicih možjan ognojena. Da se je pa cela polovica ognojila, bilo je vendar nekaj časa potrebno.
Dalje pripoveduje John Adanson neki drugi interesantni slučaj: Sekal je nek mož drva; po nerodnosti so rani na glavo ; bil je en obok leve stranske kosti v možjani, kakor ena pest; ranjenec jo vendar popolnem ozdravel; živel je še 15 let potem, ne da bi ga bile duševne moči kedaj zapustilo.
Povsod velja postava, kjer so organi dvojni, da, ako jeden organ zboli, ali če je pomanjkljiv, ali če ga sploh nij, da prevzame
možjan, kar posebno nahajamo pri človeku, tem večja so njih psihična dela.   Kaže nam izkušnja, da se psihična dela premenjujejo v diverzni starosti, posebno pri človeku. Strinjajo se duševna dela možjan z drugimi or-ganičnimi funkcijami v tem začasnem premo-njanji, v napredovanji in zopet odnemanji; razvijajo se duševna dela prav po postavah organizma,   kakor   funkcije   družili organov trupla.   Ako razvitek možjan zaostane ali na ta ali oni čin, na pr. če se fontanele pri otroku prekmalu zakoščenijo, kakor se najde pri sporadičnih idijotih, ali če so tla črepinje krajša, kakor se najde pri endemičnem idijo-tismu na alpah, ali če zaostane črepinja obče v rasti, kakor se najde še dandenes pri idijotih na savojenskih alpah, vidi se zmirom, da jim manjka vselej intelegencije. To so nam vedni dokaz vsi idijoti.
Pravi sedež zavesti in inteligencije so pa
veliki m o ž j a n i. Bolezni obeh polovic velicih možjan, kakor tudi prirojeni majheni možjani so neizbegljivi uzrok topoglavosti.
Poudarjati morem, da, „če so obe polovici velicih možjan bolni ali v rasti zaostali, našlo se je, da nijso zavest in intoligencija nič trpeli, ko je ena polovica možjan skoro vsa manjkala. N. pr.:
1. Neka osoba se je dolgo časa v nekej bolnici v Parizu zdravila, njeni strežaji, kakor vsa njena okoliščina so jo imeli za zlo inteligentno; slučajno umrje ta osoba v bolnici, in našli so pri avtopsiji, da je bila jedna polovica možjan za polovico manja, kakor druga.
Dr. Krater v Dalmaciji je opazoval jeden zelo interesanten kazus, katerega je tudi priobčil :
Dva moža sta se hudo skregala, naenkrat zgrabi jeden težak kamen, in udari svojega nasprotnika ž njim z veliko močjo po
možeš dobaviti tamnice od 8 dana do jednoga mjeseca i izgubiti  50 do 200 forinti kaucije. Čudom se je čuditi ili bolje,  netreba se čuditi njemačkomu „liberalizmu",  što se vet1, takovih sredstava laća. — Za nas Hrvate kao i za kulturnu historiju i po njemačko pravdo-Jjubje od velike je važnosti ovaj načelni slučaj. G. Jurčić napomenu,  kako bečke novine donose svakojakih nenjemačkih citata i anonsa, kako to ista službena Laibacherica čini pa ipak nisu do sada nikada bile tužene! Zato se vide odatle tendencijozne tužbe proti slovenskomu listu.   Ali postavimo se na stanovište drž. odvjetnika,  veli g. Jurčić, da list („Slovenski Narod") „izhaja v slovenskem jeziku", ne  gledeć na interpretaciju zakona nit na obćeniti usus ad verbum; to ja nisam prekršio zakona uzimajući hrvatske citate, u slovenski list, „kajti „hrvatsko" i slovensko sla dva dijalekta,  pa prav za prav Jeden i Isti Jezik. (Poslednji stavek tiska hrvatski organ Makančeve stranke z debelimi črkami. Ur.) . . . Tako je dokazao g. Jurčić, da smije hrvatske članke priobćivati i po zakonu — juridički,   i po životu i po znanosti kao i po potrebi. — To nas Hrvate veoma zanima i veseli, jer evo najlepšim načinom priznaje urednik slovenskoga lista i uči, da su slovenski  i hrvatski jezik jedan te isti,  da su  dva dijalekta s jednim literarnim jezikom, kako za Zagreb i Biograd, tako i za Ljubljanu. To je najzdravija i uajspasonosnija nauka, da to je život za Sloveniju, kao i za Hrvatsku za Srbijom Sava nam kaže božjim prstom put, a ona veže prekrasno Ljubljanu sa Zagrebom i Biogradom To je prirodni i narodni program naš. U tom je smislu radio najumniji Slovenac dr. Toman 8 dr. Razlagom prije 25 godina, kada su hrvatskim književnim jezikom pisali i predlagali ga Tuhnovu ministarstvu za slovenske škole. U tom je smislu radila hrvatska i slovenska omladina 1806.—1870. u Beču na poticanje Fetra Tomića, kada se je hrv. „Velebit" sa slov.   „Savom" bio sdružio u jedno družtvo slavenskoga „Juga".   U tora se je družtvu predavalo i učilo (gl. predavanja u „Jugu" istoga g. P. T.), da je Slovenija mnogo bliža i srodnija Hrvatskoj, nego je Venecija To skani i po poviesti i po stepenu kulture i po jeziku i ostalih običajih, kao i po geografič kom položaju i po broju pučanstva i prema pogibelji, koja nam prieti i od Njemaca i Talijana.   Pa akoprem ima Venecija poseban i raaiičit dijalekt od toskanskoga, koj je književ
nim jezikom talijanskim, te akoprem ima sjajniju historiju i veću narodnu silu, ipak seje silna i slavna Venecija spojila književno odavna s Toskanom, a u naših dnevih i politički. Ljubljanski sastanak kao i sisački g. 1870. ostadoše žalibože pukimi pokušaji i bez praktične vriednosti. No Smerling reče, da se velike ideje moraju češće na novo izticati, ne-gledeć na prve neuspjehe. U smislu obrane g. Jurčića radila je i prva učiteljska skupština slovenska u Ljubljani 1872. g., kada je na prelog g. Petra Tomića jednoglasno zaključila i ministarstvu bečkomu predložila, da se u preparandijah i srednjih školah slovenskih ima uvesti i predavati hrvatski jezik kao obligatan predmet onako, kako i njemački. — No u nas se slabo mari za ovo toli važno i nuž-dno sbliženje književno i socijalno, a onda i političko. Nam su glede toga od prieke nužde olimpijade, olimpijski sastanci, a to su uvodni članci, dopisi, izvješća, citati i druge stvari u naših novina h glede braće naše Slovenaca, kada i dok su nam školske i druge knjige u tom manjkave i bezobzirne — ne-patrijotske.
Razne vesti.
* (V k upaj zraščena dvoj č i k a.) Piše se iz čeških toplic: Pred nekaj dnevi porodila je tu žena nečega rudarja v Theresien-feldu v nekej mali vasi, dve deklini, kateri ste bili od rami do pasa vkupaj zraščeni, glavi nogi rameni pak so bili popolni. Dvoj-Čika sta umrla v malo .urah, mati je hudo bolna.
* (Morilci Sonzogna.) Pred nekaj dnevi odpeljali so v Rimu Josipa Luciana iz ječe „Alle carceri nuove" v ,,Itegina Coelliu. Radi previdnosti transportirali so ga v zaprtem vozu in stavili še dva karabinijera na stran voza. Ko pak se je voz peljal črez most pred kaštelom ,.Sant' Angelo", hotel je Lu-ciano iz voza skočiti, da bi se bil v vodo vrgel. Karabinijeri zadržali so ga. Ujetnik začel je jokati in vpiti: „Pustite me, da skočim v Tibero! Kaj hočem več na svetu? Za me je uže vse prešlo'1.
Deželno gledališče v Tj ubijani.
V četrtek (i. januarja 1876.
Črevljarska učenca.
Burka s petjem v treh dejanjih, po Alojzij Berlavej „Unsere Lehrbuben", predelal F. Končan. Gudba F. S t e n z e l n o v a.
Odgovorni vodja g. J. Kocelj.
Osobe:
Leontina pl. Milonska —--gdč. Podkrajškova.
Gad, njen kurator — —--g. Kocelj.
Alojzij pl. Goric, uradnik — — g. Jekovec. Antun Smola, ženski črevljar — g. Trnovec. Reza, njegova soproga — — — * * *
Franjo,  Smo'.ov sin iz prvega
zakona —------(T. Schmidt.
Načel),       \   učenca   /--gospa O lijeva.
Toni (Lah),/ pri Smoli \--g. Kajzel.
Marijana, Šivilja-----gdć, Ledarjeva.
Uzmaj-----—--g. S. Paternoster.
Pepa, Gadova kuharica — — gdč. Nararetova. Jerica, Ušinja pri Loontini— — gdč Tekalčeva. Ljubljanski pesnik — — — — g. Ivan.
Zalka, cunjarica--— — — gdč. Vrtnikova.
Lencika, njena sorodnika — — gdč. lhanova. Rokodelski učenec — — — — ml. Karol. Cipnjan Čern, sodnijski sluga — g. Gorcnec. Jliry, kijučarski učenec— — — gdč Nagelnova.
Jetnik--------g Štirski.
Razni rokodelski učenci, posli, sodnijski sluge, čuvaji. Drugo dejanje se 14 dni j pozneje vrši.
d * * Gdč. Franja Zoretircva sodeljujo iz prijaznosti.
Pri predstavi svira  c. kr. godba 46. polka pešcev vojvode Sachson-Meiningen.
Kasa ho odpre ob '/»    uri — Zadetek ob 7. uri zvečer.
Prihodnja slovenska predstava bode v ponetfeljtk JO. januarja 1876.
Poslano.
Gusp. L. Sad ar-ju, učitelju
v Loki.
Ker mi na pismo odposlano Vam dne 28. okr. p. 1. še zdaj nij došel odgovor, jaz pa od Vas kot zastopnika učit -lJBtva pojasnil* v oni reči zahtevati morem dovoljujem si, poprašati Vas po javnem peti, zakaj še dosl "j n J nobenega odgovora, mislite li ga odlagati ad graecas calemlas?
Ker se mi uriva ta misel, opozorujem Vas še enkrat na ono pismo, nadejajo so potem blagovoljnega odgovora na ventilirano vprašanje, katero je po mojem mnenji stvarno važno. Fiat!
V Kranji 3.januarija 1876
M. Ivanetič, učitelj.
drugi vso nalogo onega in se vsled tega potem močneji organizira. Ravno tako je tudi pri možjanih, kakor sem  uže vzglede navel.
Se je mnogo posameznih delov možjan, kateri imajo svoj pomen, katere so rizijologi natanko opazovali; marsikatero žival so zavoljo njih trpinčili; sklepali so tudi iz pato-logičnih opazovanj, posebno pri človeku.
Tu se pak ne da direktno eksperimentirati ; skušnja nam namreč kaže, da se iz pa-tologičnih opazovanj napačni resultati dobivajo in sklepa so mnogokrat čisto narobe. Razvidno bode to, ko bodem nek slučaj pri malih možjanih navel.
Mali možjani imajo moč na koordinacijo gibanja. Ako so mali možjani desorganizirani, tako postanejo statični krči, to so čudno prisiljena gibanja, in sicer po navadi gibanja nazaj. Če se n. pr. pri kakšnih živalih razrušijo mali možjani z razbeljeno iglo, tako se precej
prekucijo, ker izgubi vaj o enakotežjo, in ako gredo, tako gredo zelo nerodno; one začno počasi omahlovati čedalje bolj in bolj, dokler padejo in ne morejo več vstati. Ako se mali možjani razrušijo, postane gibanje v „vas de-ferens" (semenska vrvca) in ovidukti (eileiter); mali možjani so torej gotovo v nekej zvezi s spolskini aparatom.
Videl je tudi Sir necega vojaka, kateri je bil v Egiptu na zaglavje ranjen, pri katerej priložnosti je en del malih možjan izgubil. 1 »il je ta vojak spolovilsko nezmožen, in njegovi testikelni so bili atrohrani.
Končno omenim še izrek od Fantouija, ko v možjanih govori, kar še tudi dandenes velja:
„Obscura textura, obscuriores morbi, func-tiones obscurissimao." —
Dr. Anton Arko.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
RevaluScierB ta Barry
30 let mi« je nij bolemi, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščeuih i o'.rocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato Silo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, Blabosti in blevanje pri nosečih, 0'ožimst, diabet, trganje, shujšan je, biedičico in pre-dajenje; posebno se priporoča za dojenee in jo bolje, n-igo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-/m! zdravilnih, brez vsake medicine, moj njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. T. V. Beneka, pranega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, ziravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campoella, prof. Dr. Dedč, Dr. Ure, grofinje Castle-BMiart, Markize de Brehan a mnogo družit imenitnih oa >b, se razpošiljava na posebno zahtevan;« ziPconj.
Kratki izkaz is 30.000 spričevalo?.
Spričevalo št. 73.670.
Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Prešlo je uže sedem mesecev, od ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnivi i i Čut« ničnih bolečinah, in sicer tako, la s *m od dne do dne \idno gnil, in to zapreiilo je dolgo č .u i moje študije. C'ul sem od Vašo čudapolne Revalesciere priJel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku V*šo tečne in okusne Kca-iesciere popo ntm zdrav, tako, da brez najnižjega tras nja morem zopet pisati. Za adi teg* priporočam vsem bolnim to primerno prav cei.6 in okusno hrano kot Lajbo'jši pripem idile, ter ostanem Vaš u dani
Gabriel Tesahner. nIuš Ltelj javnih viijlh trgovskih šol. Pismo visoko plemenito markize de Brehan.
Neapel, 17. aprila 1862.
Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanj.i in bolečin vsake vrste sedem let som strašno. Nijsem mogl t niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnico na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanjo, ter sera trpola vedno na raz draženji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in ino ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanhoična najvišje stopinjo. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine /lajšali V pulnej obupnosti poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem so bogu. Revalesciere zasluži največjo hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotuvjenja moje prisrčno hvaležnosti in popodiega spoštovanja.
Markize de Brć han.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolelianji duš tika, omotici in tiščanji v prsih.
St. 05.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavjenji, nespanji in hujšanji.
Revalesciere je 4 krat tečne j is, nego meio, t« i ■e pri odraščenih in otrocih prihrani Sokrat več n ceni, ko pri zdravilih.
V plohaatih pniioah po pol funta i gold. 50 k 1 fant 2 gold. 50 kr., 9 fantu 4 gola. r'0 kr., 5 fu. • tov 1     olti., 12 fnntov 20 gold., 24 funtov M gold —  »<•.•   . ..m-rti MJflcniten v pniionh in tabletah s 13 la» i   o d. 60 kr., 34 tsn 2 gold  30 Kr., 49 ta* gold "Okr., v praha u 120 ts» tO «old, Prodaje Da >-arry & Comp.   na   F)n Wa»U:3aok-Kovmhi   . cv. S,   kskcr v v«t>h  mestih pri dobri lesarjih in ipeoerijskih trgovoih: tadi razpošilja dr najska rila na vse kraje po poštnin nakasnioah sj povmetjil. V LJubljani Ed. Maor, J. Svoboda lekar pri „zlatem orlu", * KekI pri lekarjn J. Pro damu, v Celovcu pri lekurju Birn r>acher j u, Spljetu pri  lekarja A lj i no viru, ▼ Trsta pr lekarju Jakobu Serravallo pri drogeristu P. Roco in J. Ilira ehu, v Zadra pri Androviču. (296
Tržne cene
▼ Ljubljani 5. januarja t. 1. Ptenioa hektoliter 8 gld. 30 kr.; — rei 5 gld. 65 kr.; — ječmen 3 gld. 70 kr.; — oves 3 »jld. 60 kr.. _ ajda 5 gld. 42 kr.; — prosrt 3 gld. 70 kr.; — koruza 4 gold. 85 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 40 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; masla kilogram 1 gld. — kr.; — mast — gld. 8i kr.; — špeh frišen — gld. 60 kr.; — špeh povojen — gld. 78 kr.; jajc;» po 2'/t kr.; — mleka liter 8 kr.; govednine kilogram 48 kr.; — teletnine 50 kr.; - svinjsko meso 52 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 80 kr.;
_ slame 2 gold. 30 kr.; — drva trda 4 kv. metrov
9 gold. — kr.; — mehka 6 gld. — kr.
Dunajska borza 5. januarja.
^Izvirno tetewr%ti6no pferdrflhhi
Enotni dri. dolg v baiikovoih .   69 *ld 40
Enotni uri. dolg v jr^Dru             73   . 85
1860 Jrt p »gojilo                        112 —
Akcije narodne bank'* Kreditne akoij* . Londoa . .
Napol. •   ■ •
C. k. cekini .... Srebro
892 195
iia
9 5 • I 4
60 50
U)\'.t
33
10
OSE
Dr. J. N. Orozel
ur
advokat, dozdaj v Šmarji pri Jelšah, odpre 3. prosenca 1876 odvetniško pisarno v
Mariboru
hišna štev. 22, Graške ga predmestja,
in sprejme
n€uiomesto*a1i*efja kanctpijemta in izurjenega prepisale«.
tirtP       *<A\*^        CSake J452—9)
07
m
K "V m -a M
V t11 ■
5? m H -i
C 3
I v-
2 25
r H
1 m
S
SOD
W BET.
i
!• t §
i S
Pl 1-1
5»tr
I?
r4 E
I
"tj
O
<
Priporočilo.
Udano podpisani umeteljni in trgovinski vrtnar priporoča svoj obrt p. n. občinstvu. Ustrezati hočem v vsacem obziru, zatorej želi si posebno sedaj prav obilo naročilov, namreč za
dekoriranje pri balih, pri mrličih.
Za tako dekoriranje ima vedno domačih in inozemskih cvetlic. Tudi se dobe pri njem imlroin rožni venci aa mrliče, pascljei a« voščila, poroke in veselice, ii najlepših in svoženih cvetlic, hitro in po nizkej ceni.
Naročila sprejema pismeno in ustno.
Vuiianja nnroiila oshrbvje proti poštnem porzetji.
i  Alojz Korsika, a-i)
iimetnljtii in trgovinski vrtnar na Poljanah št. 69.
Sprejme se količkaj v odvetniškej manipulaciji izurjen in zraven trezen
takoj v mojej pisarni v Krškem.
(3_i)      JDr. Karel Koceli.
in
in J{
ŠT
Smrečjevega lesa produkti
iznajdenca jedinega in samega fabrikanta Ivana .Inrija Kotlića v Derllmi,
Skalitzst. ras se št. 7,
sicer: Coniferen-špirit, Coniferen-zrak z aparatom Coniforen-liker, imenovan
992Vemštoi V<MMy'*.
PnnitVkpan cnirit"  *luži za pn revmatlzmu, tr-
/umit i i ;ii-bjiii ii     ganje po kosteh, podagro, utrpljenje
vsake vrste, trganje in za omivanje pri s'abih otrocih in pri oslabljenim odraslim.   IH Steklenica 1 gld. ■■
Pilil ifprPIl-7PAk" ^ tom J0 vsak v 8lani v nokaterih vuuuci rju Al «nv  •  minutah prav naravni smrečje-gozdeni
zrak napraviti v sobi. Za bolehnu na prsih in pljučah se posebno
priporoča. Brez aparata steklenica gl. t, z aparatom stekl. gl. 2.50.
Coniferen-liker" Z'm „Nemški Toddy".
Jako dišeča, močivna in oživljena pijača od mediciuskih avtoritet poskušona in priporočana za krča v želodci, katar, bolečine pri prebavenji, zgogo, hamorholde, poBebno za dareo itd. Cena ve iku steklenice gld. 1.50, male steklenici) 75 kr.
Zaloga za M*i>aMjsk» pri
t "I II* Ii« Wenccl-Ju,
X ."Z v Ljubljani, glavni trg. (2—1)
T a. Naroeila ii dežele oskrbe se točno proti poštnem povzetku.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦••♦♦♦♦»♦»♦»»•»»»»♦♦»♦♦♦♦♦♦^.
o m.
18241.
Razglas.
Samo v
Opazilo se je, da se zapovdi o oglasovanji posebno pri mesečnih podnajemnikih, dalej pri poslih, rokodelskih pomagačih in učencih le mlačno spolnujejo.
Glede na zmerom še ve^avni razglas poprej obstoječega polici-skega vodstva od 10. marca 1857 št. 171C se šo enkrat opomni, da se morajo omenjena oglasila naj dalje 24 ur po ustopu v stanovanje, v službo ali v uk, ustmeno ali po oglasilnem listku, ki se pri podpisanem vradu brezplačno dobi, zgoditi.
V ravno tem času se mora tudi izstop oglasiti.
Opuščcnje oglasila se bode brez prizanašenja z dnarno globo 5 gld. kaznoval, in se bo ta dnama kazen pri nezmožnosti plačila v 24 urni zapor spremenila. (460—2)
Mestni magistrat v Ljubljani, 23. decembra 1875.
Starte Vexifrik
(prej Dragotln Božić)
na glavnem trgu štev. 10,
priporoča, ter ob jednom zagotovlja najsoMdnejšo postrežbo in najnižje cone, in sicer:
Vse metricne mere in uteže
po ful>ri.šk«J ceni. j: Jako liV-iio eiiiuilii-uno in ti-«lno
4f /«a ii in i s Sm €P Miosoao
£4 iz kositarja in vlitega železa, kakor tudi
vsake vrste drugo  kulii iij.«-;Ko oi-<><ljt»
Nadalje vsako biro
kovanje za vrata niobilje in vsako W drago orodje. X*
- (4^-") IT
Kavno tam jo tudi bogata zaloga vsako vrsto r>
u&^r orodja /,a vse rokodelce $t
^5        znano sloveče firmo Ivana vVei»Ma ln slua na Duuaji. ffi
Pollak-ovej
najstarejšej in slavnejšej
27
univerzalnej
zalogi blaga
na Dunaji,
Mariahilferst rasse 1,
prodaja se kakor jo uže občo znano z najzvestejšo garancijo najboljše kakovosti in pravosti blaga vedno najnovejše blago na debelo in na drobno.
O veje-vol nato oblačilne snove,
najfinejše in modernejše, za vsako sai-sono v vsakej barvi, gladke, progaste, jednojne in šotsko karirano in Bicer: lUHtcr, rlpM, plaldUnnovl, diagonal, ilaucl, Ckeviot (suknjonu oblačila) in poleg so mnogo drugih stvarij.
1'latna, vsako vrste prta na iiii/.t* iz cvillia in tlamattta, {(radi, bel in barvast, pregrinjala, chill'wn J/4, celo n/4 široki; perkal, turški kretou polog tisoč druzih rečij.
Popoma z rog i pleteneg;« biagK, zavratnikov za gospode in gospe.
Naj veča v.aloga i I nalili in /u-uiotaHtik trakov v vsakej barvi in airokosi Ovcjc-voluatc in blunil-čipkv tudi obdtte z biseri, kakor tudi sploh \so v to široko spadajoče stvari in to
le i»o
27 Grčije.
Kazpoailjatve proti poštnem povzetku . ;.jok. lzg!i-dki in zaznamek blaga za-I stonj in franko.   (326—23)
Dunajska najveća
27
bv
Zaloaa
solidne in znane zanesljive firmo
Bernliard Pollak-a na I> u i ni. j i.
Kamtnerstrasse 14,
(vis-a-vis "VVoihburggasse),
prodaja jedina z vestno garancijo najboljše kakovosti in pravosti blaga vodno-
JWajnovejše
za vsako saisoiio,
ovčje-volnate oblačilne snove.
Kavno tako tudi vse si misleče vrste,, platnenega, niodornega, kurentnoga in pletenega blaga, svilnate in žametasto trake, ravno tako tudi guipir-čipke-vsake l>ažo, po cg še tisoč drugih stvarij.
Izgledki i zaznamek blaga
zastonj in lian k o.
Naročila, tudi najmanjša brzo po-postnoin povzetku. (32i—25)
Nepristujoče jemlje s& nazaj brez zadržka.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".