KATQLJSK CERKVEN UST. ^Danica - izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. /a retert leta 1 20 kr VUskarmci sprejemana za celo leto 3 gl. (50 kr.. za p«,I leta 1 gl. Ho kr.. za ' 4 leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan poprej Tečaj XLV. V Ljubljani, 10. rožnika. 1892. List 24. Stara Božja pot Marije Device v nebo vzete na Dobrovi pri Ljubljani. Spisal Anton I.esjak. dobrovski kapelan. (Dalje ) (ast. g. Poki u kar je v naslednik je bil goreči župnik o. g. Jožef Nabtigal. žal. da le samo tri leta. L meri je 2. novembra 18G0 in je pokopan blizo zakristije. O njem se še sedaj pripoveduje, da je vse za njim „derlo" in da je bila spovednica njegova kar oblegana. Za vse dobro vnetemu gospodu je bilo zelo pri sereu, da bi nekdaj toliko sloveča božja pot na Dobrovi prišla zopet do nekdanje slave. Ze prej .so romarji dokaj zopet prihajali: zlasti še ko je pretila 1. 18of) kolera, je ljudstvo iskalo pomoči pri Materi Božji na Dobrovi, kakor nam to popisuje svedok. pokojni pisatelj Janez Volčič, v svoji knjigi „Življenje Marije in sv. Jožefa.u Bil je tedaj kapelan v Horjulu. To je napotilo gorečega župnika Nahtigala, da je prosil v Rimu za obnovijenje odpustkov, kar se mu je s papeževim pismom (i. velikega serpana 1. 1858 dobrotno dovolilo. Tako se je tedaj nekedaj tako sloveča božja pot zopet poživila. Skrivnostna leska pri cerkvi, ki je bila več let kakor zaterta in posušena, je kakor od veselja zopet pognala in ozelenela! Na sto in sto pobožnih romarjev prihaja zopet zlasti med „šmarnimi masami'4 na Dobrovo. Nekateri božje-potniki prihajajo prav od daleč z Dolenjskega tako, kakor tudi z Gorenjskega. Priljubljena je ta božja pot: Moravčanom,Ccrkljancem, Ločanom, ¿marcem itd. Seveda je vdeležba iz bližnjih in daljnih sosednjih fara ogromna. Zopet tu moram pohvalno omeniti vernih Ljubljančanov. Videti je. da ima prebivalstvo stolnega mesta že od nekedaj posebno ljubezen in zaupanje do dobrovske Matere Božje. Kako je bilo pred dve sto leti. poroča Valvazor. Tako prihajajo tudi sedaj ob praznikih in delavnikih v obilnem številu, in kar z radostjo bilje-žimo. ne samo priprosti, ampak tudi civilni in izobraženi ljudje. Videli smo večkrat prav imenitne gospode in gospe v pobožni molitvi vtopl jene pred oltarjem Marijinim. Seveda bi bila vdeležba se številneja. ko bi bilo bolj pripravno občenje z mestom. Pa tudi v tem obziru se je preteklo leto na bolje obernilo, ker je vsaki praznik dvakrat vozil velik omnibus. Prav obilo je bila božja pot obiskovana preteklo leto. Spovedovalo je vsak praznik in predpražnik po pet gg. spovednikov, pa so težko shajali. Nekaj posebnega je bilo to. da je bih» število m ozkih ob bajalice v skoro večje kakor ženskih. Vsako nedeljo je bilo pet sv. maš. na angeljsko pa celo osem, dasi domači gospod župnik niti maše val i niso. ker so bili bolni. Pridobilo je pa novejši čas tudi svetišče Marijino mnogo na lepoti in ličnosti. Že če. gg. Poklukar. Nabtigal in Vidmar so napravili in popravili dokaj reči pri cerkvi. pod sedanjim župnikom č. g. Jernejem Babnikom pa je cerkev dobila vse novo lice. Ni ga skoro prostorčka, niti v cerkvi niti na cerkvi, da bi ga ne bil dal marljivi gospod župnik popraviti in prenoviti. Naj omenim le nekaterih reči. Leta 1*7<; je dal slikati na opresno svetišče. Delo je zveršil Matija Bradeško. Dve leti pozneje je isti slikar slikal na presno laterno in olepšal slike v veliki kupli. Slikarija v laterni je že veliko boljša od one v svetišču. Vidi se napredek umetnikov. Dalje je sedanji g. župnik napravil v cerkvi nov tlak cementa, v zakristiji iz kamna: postavil nove. kaic-*., čedne klopi, spovedniee: prenovil vse stranske oltarje: napravil nove okvire pri križevem potu: os ker bel je nove lestence, dal posrebriti svečnike, popraviti orgije itd. Leta je dal prenoviti tron Matere Božje, za kar je daroval potrebno svoto dobrotnik in častivec Marijin iz Ljubljane. Mimogrede moram opomniti, da je ta podoba Matere Božje bila narejena ob koncu preteklega stoletja: prej pa je bila podoba oblečena, kakor postavim na Svetih Visarjih in drugod. Ta oblečena podoba z enako oblečenim Božjim Detetom v naročji je še videti na starih spominskih podobicah. Oltar je bil nekedaj tako imenovani bal-dahin-oltar. štirje orjaški svetniki, ki so sedaj na oltarji videti, so deržali nebo nad Marijino podobo. kar je bilo gotovo veličastno. Sobe svetnikov nam predstavljajo čvetere velike cerkvene učenike in so iz lesa. kakoršnega pri nas ni dobiti. Morajo biti iz Tirolskega naročene. Leta 1*90 je dal sedanji župnik prezidati in polepšati kapelo na pokopališču, v cerkvi napraviti Lurško duplino, na pokopališču nov lep križ itd. Koliko poprav pa je bilo na strehi! Da je to vse zahtevalo precej novcev in truda, si lahko mislimo. Povedali smo že, da se je bil vodotok Marijinega studenčka na pokopališče ob koncu preteklega stoletja razderl in odpravil. Od tistega časa pa do leta lsso je bilo pred vhodom na pokopališče le leseno korito, v katero je voda tekla. To za ta kraj nedostojno korito je sedanji župnik odpravil, dal napraviti lep podstavni kamen, na katerega je postavil lep kip Matere Božje z .lezuščkom v naročji. Ta kip je kupil na Dunaju in ga za ta kraj podaril preblagi. žal da toliko prerano umeri i. p. n. gospod dr. Jožef Poklukar, deželni gla\ar kranjski itd., ki je bil velik častilec M arije 11. P«m1 sobo Marijino teče po cerkvi blagoslovljena studem nina. katero ljudje radi zajemajo in pij«», pa sc tudi umivajo ž njo. Nad cevko je primeren napis: .. Mari ja i vir milosti." Ob strani pa je na podstavnem kamnu zapisano, «hI koga in k«-daj tla je bil studenec blagoslovljen. o čemur smo že govorili. t P ili- IIasi • Moje spreobernjenje. < Dalje.) Kaj se je potlej godilo. „Včerajšnji obisk mi nikakor ni neljub. Kar so nr je najbolj vtisnilo v sem', je velika mirnost, zaznanmjana na licu verle gospe. Reči se mora po vsej prsi viri, da ima dobro, prav dobro seree in da je zadovoljna sama seboj. Kako lepo in kako pametno je govorila!... V resnici, za- vidam jo. Iz njenih ust ni bilo ljosinle nespo-dobne. lni sv«»ji duši. Veni. da brez vero ne bodein imel nikoli več miru. enuti. On li«»č«\ «la |h»stanem «l«»l>er katoličan, in z njegov«» poi nočjo h« »«Vin tudi jaz. «la se to zgodi. Na drugo stran pa ni«' veže "tudi obljuba. Obljubil sem prijatelju, poslušati njegov svet. Kot značajen človek moram sedaj to storiti in ga ne zametati, ter ne «»goljufati nadc verle gosp«'. kteri som isto obljubil. Kako lepo pismo ini je pisal prijatelj! Vidini, kako dober namen da ima in upam. da mi bo tudi nadalje Še ljubeznjivo na strani stal. Prav je imel. da mi je svetoval moliti. Danes bodein pričel s tremi „češčenasiniarijanri." In ker niti onih molitev, katere s«> me mati učili, ne znam več dobro, naučil se jih bodein prej. Marija, ktera in* j« pričela spreohraeati. ko sem p«»gledal na njeno (mmIoImi, menim, «la I »ude nadaljevala pričet«» delu. Ako je Marija ¡»«»verniki nevernega časnikarja iiel»eskeiiiu Oeetu. nadejam se. da ImmI«* to storila tudi z menoj, da se l m Klen i z«»|>et <»d-kritoserem» ohernil k Bogu. Previdiln sieer velike težave, ki me strašijo Toda upam, da ini Im> Marija poniogla in da mi bodo one tri češčenaiiia-rije moeiia zaslomba v dvomih in skušnjavah." S a 11 j e. „Kedor bi mi hotel razložiti, kar sem nocojšnjo noč sanjal, moral bi biti drugi egiptovski Jožef. Kaj taeega se mi ni še nikdar sanjalo in tudi drugim nikoli ne. Sinoči po osmih šel sem se nekoliko na prosto sprehajat, da bi se znebil nekoliko svoje navadne otožnosti. Ko sem se verni 1 domu, opravil sem še. kar mi je ostalo dnevnih opravil, nudil sem tri češoenaniarije in se ulegel k počitku. Bil sem v resnici truden. Nekaj časa sem še premišljeval o svojem sedanjem položaju, toda dolgo se nisem mogel premagovati in zaspal sem. Kavno da sem zatisnil oči. pričelo se mi je sanjati, da se nahajam na prostorni, neizmerno dolgi, svetli eesti. Bila je vsa posuta s cvetlicami, s katerih je dnhtel prijeten vonj. Bil sem ves začuden. Na enkrat je stala pred menoj krasna gosp;i v belem oblačilu in s sinjim ogrinjalom. Stas njen je bil navaden, izraz nebešk. krasne oči objokane. V roki je deržalaN majhen svetal križe«- in rožni venee. Komaj sem jo zagledal, podal som ji roko: „Milostmi, kak«'» da ste sami ? Ako mi do-zvolitc... Odkod pridete in kam ste namenjeni? ... Vas Ii smem spremiti?... Bodite brez skerbi; čutil se ImkIciii sr«*čnega. ako Vam morem v eeni storiti kako uslugo.- —- Sedaj prihajam od doma in greni iskat jed nega svojih sinov, kteri me je pred več leti zapusril. ter napravljal meni in svojemu očetu mnogo žalosti. Dasiravno me je hudo razžalil in me še sedaj vedno žali; vendar ga ljubim. Pričakujem ga z od pe rt i mi rokami, kajti na vsak način hočemo, da se poverile nazaj v naše naročje. Objokujem njegovo nezgodo in ne bodeni ga preje nehala iskati, dokler se ne poverne domu. Prosila sem že več njegovih znancev, da bi mu prigovarjali, naj se verne; toda do sedaj se jim le-to še ni posrečilo. Upam. da me bode poslušal, ko me bo videl objokano in zatopljeno v neizmerno žalost. — Uboga gospa!... Pomilujem Vas iz serca. Hudo mi je. Vas videti tako žalostno... Veste li morebiti, kje je sedaj Vaš sin? — I Hi. veni. sedaj hodi ju» tej jmti. — Bodite mirni iu brez skerbi. g«»*j»a. I^p-ta pot je lejia in prostorna. Ne 1**1«' se mu pri-godila nikaka nesreča. Mislil sem. da živi v ¡nevarnosti. toda lepše eeste «nI te ni na svetli. Gosjia. nehajte jokati in bodite prepričani, da s«* bode Vaš sin ob svojem času povernil k Vam nazaj. — Kaj pravite...? Vi mislite, da je le-ta pot varna. Motite se. I >asiravno je lepa m položna. je vendar-le nevarna. Ne vesre. da je na konci strahovit prepad. In če pade vanj?... Moj ubogi sin je zgubljen za vselej! — Oprostite, milostiva, da kaj taeega ne morem verjeti. Kak«'» bi se mogla tak«» lepa pot končati s prepadom! — In vendar je tako; prosim idite z menoj in prepričali se bodete sami. Spremljal sem jo. Vesel sem bil njene družbe, ob jednem pa sem se tudi tresel, misleč si. da nisem vreden tolike časti. Včasi sem jo pogledal, toda nisem si upal čerhniti besedice. Ko sva prišla do konca, podala mi je krepko desnico, rekoč: ..Ali vidite sedaj, je-li sem imela prav ali ne?" — In pri teli besedah je izginila. Jaz pa sem stal pred tako strašnim breznom, da vam ga ne moreni popisati. Pred mano se je razprostiralo ognjeno jezero in po njem so gomazela ostudna bitja, prave peklenske pošasti. Sedaj pa sedaj prikazala se je na poveršju kaka človeška postava in si obupno pulila las«'. Slišalo se ni druzega nego jok. obupno kričanje in >kripanje z zobmi. Tega prizora nisem mogel v«*č gledati in hotel sem se verniti nazaj. Toda. oh gr«»za. zmanjkalo mi je|mta! Olmpno sem zaklical. In pri tem sem se zbudil. Bil sem ves moker «m| ]x»tii. sereč mi je iihm-ii«» bilo. dihal sem ve> za so pij en. ob kratkem, mislil sem. da mi je umreti. Kake sanje, da s«i to. tega ne zap«>)»a«»l»ru. da le ni bilo kaj hujšega. Kaj <«• pravi «n.reti živ? — Kakor me tudi strasi oni grozoviti prizor, vendar sem takoj potolažen. k«» s<» sp«»mnim na krasno gosp«'». Kaj. če bi mi bila hotela Marija naznaniti s temi sanjami, da hoden i |H»irnl»|jeii. če m? spremenim svojega življenja...!?! Le-to se mi dozdeva od vsega liajverojetnejše. (Paijc nad ) Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljnbljana, (S „Triglavau v Gradee. Šmarje na „banket," v Pribram, v Damask. Balbek. na Libanon, v Smirno. Carigrad, k „tudi katoličanom") Akademiško društvo ..Triglav" v Gradcu je pred nekimi dnevi vabilo na izlet in to s sodelovanjem a kad. društva „Hervatske" na 6. in 7. dan junija v Šmarje pri Jelšah. — f». junija, kakor je znano, je bin-koštni ponedeljek, tedaj zapovedani praznik. Napovedano je pa tako-le: „Odhod iz Gradca o poli »;ih zjutraj." (Tedaj o sv. maši poprej skoro ni govoriti. In dalje-') „Prihod v Št. Jurij ob južni železnici oblo. uri predpoldnem. Po prihodu zajuterk. Ob poli 12ih odhod iz Št. Jurija v Šmarije in prihod v Šmarije o polu 1 popoldne." (Prav lepo?! Kje pa je sv. maša binkoštni ponedeljek, ki je zapovedani praznik >» Popoldne v Šmarije. se ve, banket, koncert, ples. itd. itd. Kdor ni še vesti popolnoma umoril, mu je moralo to oskrunjevanje cerkvene zapovedi čudno tekniti! Ni čuda. če se gode tolike nesreče in če se še bodo pri taki prederznosti. Sramotne morije. Teptane pravice. Polne ječe. V rudniku poleg Pribrama je končanih blizo 400 ljudi, med njimi neko število akademikov itd itd dan za dnevom!... Ni brez tacih, ki se bodo smejali k temu posvarilu; pa jih bo kmali minulo. Bere se binkoštno soboto: „Ignis ante ipsum praecedet. inflammabit in cir» uitu inimicos Ejus. Ogenj bo pred Njim švigal in njegove sovražnike na okrog užigal.1* (Ps. '.». f>. 3.) „Confundantur omnes. qui ado-rant sculptilia et qui gloriantur in simulacris suis." (Ibid. v. 7.) Osramot^ni bodo vsi. kteri ob dnevih Gospodovih. ne da bi molili Gospoda nebes in zemlje, molijo malike svoje posvetnosti in mesenosti. ki so jih v pervo versto postavili o tako svetih dnevih, glavno dolžnost pa zanemarili. „Qui diligitisDominum.odite malum" (Ibid. v. 10). Vi pa. kteri Boga ljubite, studite greh. četudi vas tako imenovani „močni duhovi" zaničujejo!.. „Desiderium peccatorum p?ribit.K.. „Ulciseens in omnes adinven-tiones eorum ~ Sej: Poželjenje grešnikov bo poginilo in Gospod se bo nad njimi maščeval zarad nespametnega počenjanja. Ne j,.. morebiti odveč, ako tukaj tudi še nek drugi izlet v misel vzamem. Pred lepim številom let smo nekteri po opravljenem obiskovanji večn-» pomenljivih palestinskih svetišč- želeli videti še druge tudi znamenite kraje, kakor: Damask. Balbek. Libanon. Bejrut. Smirno. Carigrad, Arhipelag z neštevilnimi otoci itd. Treba je bilo s trudom potovati po tacih krajih, kjer po več dni nismo videli nobene katoliške cerkve in tu je bilo treba dobro gledati, da smo v nedeljo ali praznik gotovo prišli v kraj. kjer je bilo katoliško svetišče ter smo mogli dobiti sv. mašo. Tudi smo morali kte-rikrat zarad sv. maše nalašč se muditi v kakem kraju, ker smo potem zopet odrinili v samoto. Tako smo bili v Safedu ob Galilejskem morji ravno v vnebohod Zveličarjev pri maši nekega katoliškega maronita, ki je edini katol. duhoven v tistem kraju. Sam pa nisem mogel maše vati. ker maronitovski obred je drugač kot latinski, in ni bilo nobene priprave k temu. Ko smo že na potu tako zadrego spazili. se je neki Čeh zelo kislo deržal in hudo pihal, češ. zakaj nas bi to v popotvanji mudilo; pa nič ni pomagalo: udati se je moral in šlo je pri vsem tem nadalje vse po sreči. Na morji, se ve. se ne da vselej pomagati; imajo pa veče družbe dostikrat tako vravnano, da se tudi na barkah mašuje. Na morji proti Smirni nam je zastran sv. maše šlo terdo. Dospeli smo v mesto z vaporjem. ko se je ravno končevala procesija sv. Rešnjega Telesa in bilo je že poldne. K sreči sem v sakristiji naletel še nadškofa msr. Spacapietra ter dobil privoljenje, da sem smel še maše vati, čeravno je bilo že nekoliko čez poldne. Tako se včasi terdo godi, da človek cerkveno zapoved spolni, pa zato ni bilo še nikomur žal; gorje pa. ako katoličan s tako lahkomišljenostjo veliko cerkveno zapoved prelomljuje, kakor marsikteri, ki se sicer radi pohvalijo, da so „tudi — katoličani!" „Prudentia carnisinimica est Deo Dilectioni hujus mundi... contrariea est dilectio Dei, quae diffunditur in cordibus nostris per Spiritum Sanctum, qui datus est nobis." (S. August, tract, in Joam) Z Besnice. Birma in škofovo obiskanje. Pervega junija je bil za Besnico vesel dan, ki se more v resnici reči, da ga je Gospod naredil. Ta dan so pre-vzvišeni milg. knezo-škof pri nas delili zakrament sv. birme in cerkev ogledali. Leta 1782. so knezo-škof Karol 0p*m£-Herberstein posvetili cerkev sv. Tilna v Zgornjr B®nici, in takrat, kakor ustno izročilo pripoveduje. bila je tudi v Besnici birma. Da bi bila pozneje kedaj tukaj birma, se ljudje ne spominjajo. Za ta slavnostni dan se je Besnica praznično oblekla, bilo je ob cesti postavljenih mnogo mlajev, razobe-šenih zastav in veliko vencev: vse to so ljudje delali z velikim veseljem, da bi le zamogli svojega višjega pastirja z večjo častjo sprejeti. 31. maja. okoli 6. ure zvečer, so prevzvišeni med slovesnim zvonenjem in streljanjem prišli v Besnico. Pred šolo. ki je 20 minut od cerkve, Jih je pričakovala šolska mladina z gosp. učiteljem, ena učenka Jih je v kratkem govoru pozdravila, ter Jim poklonila cvetlični šopek. Učenci so šli potem paroma proti cerkvi in so molili sveti rožni venec. V cerkvi je mil. knezo-škofa pričakovala obilna množica vernih, da so prejeli sv. blagoslov in videli svojega ljubeznjivega višjega pastirja. Drugi dan (1. rožn.) se je ob 8ih začelo slovesno opravilo. Naj nekoliko povem o prelepem govoru gospoda knezo-škofa. Govorili so o škofovem obiskovanji. ter omenili, da tistim, kateri Boga ljubijo, vse k dobremu služi, tudi škofovo obiskovanje moramo oberniti v svoj dušni prid. Kakor škof cerkev pregledujejo. tako moramo tudi večkrat hišo svojega serca pregledati; posebno so stanšem priporočali, naj otroke navadijo da bodo o večerni molitvi tudi obžalovali pogreške in storili potrebni sklep pobolj-šanja. vselej vestizpraševali. Skof pregledujejo tudi. če je cerkev v dobrem stanu, če ima dobro streho, če nima razpok in če je dobro zavarovana pred tatovi; tako moramo tudi mi zavarovati svoje serce pred sovražniki : pomoč zoper dušne sovražnike imamo pa v sv. veri, v kteri smo bili poterjeni pri sv. birmi, in v svetih zakramentih Priporočevali so vernim poslu-šavcem. da naj pridno hodijo k kerščanskim naukom in naj bodo Bogu hvaležni. da imajo duhovnega pastirja, ker so še celo ktere fare brez duh. pastirja. Ko so govorili o pregledovanji altarja. so posebno goreče priporočevali češčenje Jezusovega presvetega Serca. kteremu je ta mesec posvečen To je kratek obseg prelepega škofovega govora, kterega so verni prav zvesto poslušali; Bog ga obilno blagoslovi! Birmancev je bilo 32, 27 domačih in 5 iz sosednjih duhovnij. Okoli poldan je bila končana cerkvena slovesnost. Le prehitro je minul za Besnico tako lepi dan. zares veseli dan. ker ljudje pravijo, da tako veselega dne še niso doživeli. To nam očitno kaže. kako je ljudstvo verno in v ljubezni vdano svo- jemu višjemu pastirju. Ob 4ih so Prevzišeni zapustili Besnico. Med potjo so ogledali tudi cerkev sv. Janeza Kerstnika v spodnji Besnici in se potem peljali proti Kranju in Šmartinu, kjer so prenočili. ^«"¿¿v-,^ Z Dolenjskega. (Kaj. da tako p gore gledališča in se dogajajo druge nesreče?) Obče znano je, da v sedanjem času kaj pogosto gcrč gledališča. Tako je n. pr. 6. aprila pogorelo glumišče Eden-Musee v New Orleans-u v Zedi-njenih deržavah; 24 januvarja gledišče v Konigsbergu. Rešiti se ni moglo ničesar, sredi aprila enako oder gledališča na vseučilišči v Oxfordu na Angleškem. Mesca februvarija umerla je v Bruselju med predstavo igralka Henrieta Tormyn na odru ; v Gentu pa se je vnela v tainošnjem opernem gledališču obleka neki plesavki, in se je nevarno opekla. — Kaj je neki temu vzrok, da gledišča tako po-gostoma gore ? Nekteri pravijo, da ni to nikako čudo. ker je tam nakopičenega toliko gorljivega snovja. Mogoče; toda kaj. ko bi bila zraven tudi roka Božja! Čudnega bi to ne bilo nič. Kajti kdo ne ve. da so dandanes ne le šole, ampak tudi gledišča ločena od Cerkve in da so gledišča vedno bolj oni zavodi, kjer se zlasti služi hudiču. Še pred sto leti terdili so. da je gledišče moralen zavod (naprava za čednost ) A dandanes? Kedo ne ve, kake igre predstavljajo se dandanes? Jeli ni korenine moralične spridenosti razven v slabih knjigah in časnikih iskati tudi v gledališčih? Z Dunaja. (Svet šolski in drugotni mladini o začetku spomladi.) Moji dragi, mladi prijatelji! Dolgo smo čakali, zdaj pa nam je nastopila lepa, tako silno doželjena spomlad, nastopila po snegu po mrazu, po deževanju. Povsodi duhti radost, veselje, ljubeznjivost. Že so vedno gorkejši solnčni žarki, vedno daljši in lepši dnevi, vedno prijetnišain bolj cveteča narava, ki nas obdaja. Vse se giblje. Po ogradnikih, po travnikih in logih se ti skoraj zdi, kakor bi videl, da se vse dviga in raste iz zemlje. Sveta cerkev moli pri vsih ss. mašah, da bi dobrotljivi Bog vse te lepote obvaroval hude ure. in z njo vred pridni kmet moli in marljivo obdeluje njive in polja od zora do mraka. Moli, pravim, in dela, ker dobro ve, da vse na zemlji je zastavljeno na blagoslov z nebes. Moli pa tudi sv. Cerkev zdaj po vsaki sv. maši tisto presunljivo predglasnico „Če-ščena bodi Kraljica- k Mariji in molitev k Bogu „za spreobernjenje grešnikovin za povišanje matere sv. Cerkve," ker greh sploh in preganjanje Kristusove Cerkve je vzrok toliko grenkih šib, ki dandanes tako pogosto zadevajo ubogo človeštvo. No. pa poglejmo še nadalje v blago podnebje. Tudi dijak rad stisne svojo šolsko knjigo pod pazduho in pomeri jo na vse zgodaj pod mili nebes, da bi tam zunaj z zdravo sapo vred tudi šolsko lekcijo dihal v glavo, ter tako spolnil svojo dolžnost in si koval srečo za prihodnja leta. Sej s tem ob enem si tudi zdravje vterjuje in se mu duh bolj bister ohrani. Vender kar tiče tisto šetanje in sprehajanje, se prav velikrat greši, pravim, prav velikrat! Ne le, da se s praznim pohajkovanjem pogosto zgubi prav veliko drazega časa, ki je silo potreben za učenje, štu-diranje, izdelovanje šolskih nalog (s kakoršnimi sicer so zlasti dandanes, kakor se večkrat toži. mladi ljudje prehudo obloženi), — temveč greši se velikrat proti pokorščini, in mladina utegne zaiti tudi v marsiktere hude razvade in mnoge nevarnosti. Kakor dober prijatelj. ki so mi dobro znane vaše potrebe, dijaške radosti in veselja, vam želim, predragi, dati nektere . nauke in nasvete. Skusil sem dijaško življenje, torej smem se nadjati. da me bodete radi poslušali. Pravim tedaj: Pred vsim drugim spolnitenajprvo svojo dolžnost. To je pri dijaku neprekeršljiva zapoved. Vedrilo pride še le potem; mora pa biti vedrih» vselej spodobno, brez greha, brez nevarnosti za dušo ali telo. Dolžnosti imate pa do Boga. sami do sebe. do staršev, dobrotnikov, do svojih višjih Ne bom vam tega obširno pojasnoval. ker vse to imate v naj važniši knjigi ali knjigah za veroznanstvo; opomnil bi vas rad le še na nektere reči. Med mladim ljudstvom je precej veliko spridenih-tudi že nekaj hudo pohujšanih. Nekteri so bili že doma v verskih rečeh premalo podučeni. slabo od-gojeni. ali so bili od zanikarnih tovaršev ceh» že spačeni in nesrečno zapeljani, da jim nič več ni mar posvečevanje nedelje, ne cerkev, ne molitev.' in so sploh zanemarjeni, divjaški (pred nekaj leti je bil., nekaj tacih celo k spovedi prišlo s palicami.) s to-mii ne imejte nobene prijaznosti, nobene tovaršije. (Starši gospodarji in gospodinje naj pazijo, da dobri dijaki s tacimi spridenci ne pridejo skupaj v stanovanje itd ) Kakor dober prijatelj vas moram pred vsem svariti, da nikar nedelj nikoli ne skrunite z zanemarjanjem božje službe: kdor v nedeljo ali zapovedani praznik ni pri sv. maši, prelomi cerkveno in božjo zapoved in smertno greši. (Sedanji čas je toliko nekakih šol. da mnogi katoliški mladenči morajo močno paziti, da zjutraj do časa vstanejo in sv. maše n-zgube; kteri ste v tacih okoliščinah, bodi si. da ste rokodelski ali kakoršni koli mladenči. skerbno glejte, da ne opustite tega, kar ste dolžni Bogu in sami sebi!) Silovito prederzno je, ako kdo za rad kratkočas.i v Gospodov dan sv. mašo opusti. V tem večkrat grešijo takoimenovani hribolazci ali drugačni lovci kratkočasov. (Zato se pa vsako leto sliši toliko preža-lostnih zgledov, kako nesrečno sinert store premnogi, kteri tisti čas po stermih gorah lazijo, kobacajo in se plazijo, ko verni katoličani po gorah in dolinah vse božje hiše napolnujejo in Boga molijo in hvalijo. Če ni kake posebne, rekel bi, potrebe, tudi popoldne ob dneh Gospodovih ne hodite od doma, temveč vde-ležujte se, kolikor morete, tudi popoldanske božje službe. Skušnja uči. da tisti mladi ljudje postanejo malokrat goreči kristjani, kteri v svojih mladenških letih niso hodili k popoldanski božji službi In tak-ki so v veri slabo podučeni ali so nauke katekizma pozabili, še posebno ojstra dolžnost veže popoldan kerščanski nauk poslušati. Letošnji pastirski list pn-milostnega gospoda kneza škofa o posvečevanji dn«'* Gospodovega naj bi družine imele dobro shran)en in naj bi se saj enekrat.i skoz leto prebral.) Nikar ne pozabite, da ljubi Bog nam je dal zapovedi v naš časni in večni prid. in da Gospod se ne da zaničevati! Kazen zarad zanemarjanja njegovih zapoved večkrat pride sicer pozno, pride pa čisto gotovo, kajti hudo po vsaki ceni doseže zaslužena šiba in mora strahovano biti. Zato nikar ne pozabite da: „Brez glave storjena je rada skažen«!" — „Z Bogom stori vsako delo. in bo dober tek imelo'- — „Initium sapientiae timor Domini — Začetek modrosti je strah Božji!" — ,.Kdor ne zbira v Bogu vsih dčl duše in telesa vse pozgublja in raztresa, — in imel ne bo ničesa!"* — „Vse gre v nič in se pokvari, ako Dog ne oblagodari!3 Prav terdno se nadjam. da sleherni izmed vas, meji mladi čitatelji. si bo mislil: „Ako mi Bog pomaga. bom spolnoval. kar naš blagi rojak svetuje, če tudi se bo treba včasi premagovati, ker to je potrebno ne le za mojo lastno korist, temuč bom storil tako tudi svojim staršem in dobrotnikom veselje. Pisatelj je skušen mož in vam dobro želi. Jan. Iderski. Dunaj. Binkoštni dan 1802. (Nesreča v Idriji ls4»;. in sedaj v Pribramu na Češkem. > Moji ljubi, častivredni rojaki' Ravno pred 14 dn^-vi omenjal sern v nekem članku v -Zgod. Danici" mnoge težave in nevarnosti rudarskega življenja, med drugim pa tudi opomnil, da je rudar radi svoje dobro serčnosti in vernosti vedno rad pripravljen, ponesrečenemu svojemu tovarišu kolikor moč pomagati, če tudi bi bilo njegovo lastno življenje v nevarnosti. Nekaj dni že beremo po vsih časnikih dopise iz Pribram-a. iz kterih razvidimo. da je v tamošnjern kraji nad 280 delavcev zgubilo življenje, da so se pa tudi njih tovarši prav serčno trudili, jih rešeti, ako ravno je bilo v nevarnosti tudi njih življenje. Spominjam se še. ljubi bralci, strašne nesreče, ki je zadela 3. nov. l>lf; mesto Idrijo: Od zore do mraka klenkal je v cerkvi sv. Barbare mertvaški zvon skoro brez prenehanja: vse se je treslo, vse je tožilo in jokalo: jaz sam bil sem priča, kako so pokojni preč. prošt. gosp. Anton Kos. takrat dekan v Idriji, pretakali pri darovanji sv. maše solze tuge in žalosti. Nikoli ne bom pozabil resnega, pa tudi pretresajočega trenutka, da so v enem dnevu 17 rudarjev na enkrat nesli k večnemu pokoju. Enaka, toda še veliko hujša nesreča obiskala je zdaj „Birkenfeld" in „Prihrani.M Mislim, da delam v duhu svojih ljubih rojakov, ako jim pripor čim. da naj bi se v molitvah spominjali, kakor svojih lastnih ponesrečenih od 1. 1840. tako tudi sedanjih katoliških umerlih na Češkem. Bog se usmili ranj<-ih, potolaži pa tudi njihove silo užaljene in zapuščene vdove, otroke in sorodnike! Jan. Kepic. Katoliško časopisje v Zed. deržavah. V Zedinjenih d ržavah izhaja 178 katoliških časopisov. 111 se jih tiska v angleškem, 37 v nemškem, v francoskem. 5 v poljskem, 2 v holanškem in po jeden v španjskem. portugalskem, laškem, českein in slovenskem jeziku. 12:; je tednikov, 3 so dnevniki, ostali izhajajo na 14 dnij. na 1 mesec in četert leta. Edini slovenski amerikanski list. ki stoji — kar je zelo važno — čisto na katoliški podlagi, je „Amerikanski Slovenec/ Velja pa za celo leto v Evropo po-šiljan gld. (dva dolarja in poli; če pa se jih ."> oseb skupaj naroči, plačati je za vseh ."» oseb s poštnino vred 2"» gld. na leto. Izhaja pa na veliki poli, kakoršna je navada pri amerikanski h časnikih, vsak petek. Vrednik mu je velečastiti g. Buh. Naročnina se ima po postavi plačati naprej in naj se z naročbo vred pošlje v pismu. Na pismo je treba pritisniti marko, in naslov natančno zapisati, namreč: V. Rev. Jos. F. Buh. Amerikanski Slovenec, Tower, St. Louis Co.. Minn. U. S. Amerika. V pismu je treba razločno zapisati svoj naslov in stan, deželo in zadnjo pošto. — Ta list bodi kar najtopleje priporočen č. duhovščini, ker je v resnici vreden vsacega priporočila. („Ara. Slov." 22. apr.) Zadostovanje in pomilovanje presv. Sercu Jezusovemu. 0 Jezus, glej z altarja zdej! Na množico tu zbrano, Ti posvečeno, vdano; Le vnemaj nas! — podpiraj nas! Da bomo prav molili, Serce Ti tolažili. Sveto Serce! — daj nam želje. Resnico le iskati, In najdeni se vdati! — Glej. tukaj je ž njo upanje. Do sreče prave priti, In stalni mir dobiti! Serce, Serce! — glej, žal nam je, Da Te ljudjč pustijo, V nečimernost hitijo; Ne zabi jih. — privabi jih! Nesrečnih duš se vsinili; Smo Tebi jih zročili! Sveto Serce! glej, žal nam je, Da toljko krivovemih Je v zmotah še nezmernih! Ne zabi jih. privabi jih : Nesrečnih duš se vsmili, Smo Tebi jih zročili! Serce, Serce! glej, žal nam je. Ko duše neumerjoče. Ne vejo, kaj Bog hoče! Ne zabi jih! privabi jih! Nevednih duš se vsmili! Sveto Serce, glej, žal nam je, Da so celo učeni Od strasti zaslepljeni; Ne zabi jih, privabi jih, Duš strastnih se usmili. Serce, Serce, glej, žal nam je, Ko mnogokrat nedolžni V oblasti so brezbožni! Ne zabi jih, ohrani jih. Nedolžnih duš se vsmili! Sveto Serce, glej. žal nam je! Da toljko zapeljanih Je v grehe zakopanih ! Ne zabi jih, privabi jih, Duš grešnih se usmili. Serce, Serce, glej, žal nam je r Paganov cele čete Časte malike klete! Ne zabi jih, privabi jih! Paganskih duš se vsmili. Sveto Serce, glej žal nam je, Da mnogo kristijanov Je slabših od paganov! Zaverni jih. spreoberni jih, Nesrečnih duš se vsmili. Serce, Serce, glej. žal nam je. Ko toljkim zginja vera. Jim djanja ne podpira; Zaverni jih. spreoberni jih! Nesrečnih duš se vsmili. Sveto Serce, glej duše te. Minljivih blagrov lačne. Za večne so vse mlačne! Zaverni jih... Serce. Serce, glej žal nam je, Da toljko zapeljivih. Je drugim spotikljivih! Zaverni jih,... Sveto Serce, glej. žal nam je! Ko toljko zaslepljenih. Je skoraj že zgubljenih! Zaverni jih.... Serce, Serce, prežalostne Glej duše v strašnih vicah Pozabljene v temnicah! Usmili se jih, odreši jih! Za nas bodo prosile. Pogube nas rešile! ./. T—r. Razgled po svetu. Angleško. Gladstone, stari vodnik angleške liberalne stranke, je na shodu v Londonu terdil, da se Ircem mora dati samosvojnost (avtonomija) predno se rešujejo druga vprašanja. Obsodil je vladno stranko, ki podpihuje nasprotje med katoliškimi in protestan-škimi Irci. Govor je napravil prav dober vtis. Ruski časniki tarnajo, da razkolništvo peša v Palestini in Siriji, da v Damasku je nad polovico tako imenovanih „pravoslavnih" prestopilo k katoliški in protestanški veri. V Budimpešti se je 8. rožnika proslavljala 25-letnica, odkar je bilo ondi kronano Nj. Veličanstvo cesar Frančišk Jožef kot ogerski in hervaški kralj. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec junij (rožnik), a) Glavni namen: Razširjanje pobožnosti p reso. Serca Jezusovega. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) (Konec.) Pobožnost presv. Serca Jezusovega nas vodi k neskončni ljubezni včlovečenega Boga Jezusa Kristusa, to je njen cilj in konec. Če Serce Jezusovo molimo in častimo, molimo in častimo njegovo neizmčrno ljubezen, katero nam predstavlja njegovo Serce. in vzplamtimo za dejansko nasprotno ljubezen in za posnemanje njegovih čednosti, zlasti njegove ljubezni, njegove dobrotljivosti in človekoljubnosti. Mogočnemu delovanju te ljubezni se scet. zlasti reveži in delavci, ne bode mogel ustavljati in si bo. kakor se je zgodilo nekdaj v pervih dneh kerščanstva s popolnoma izgubljenim neverstvom. neizmerno ljubezen božjo zopet pridobil in s tem tudi vso kerščansk» vero. Z revščino obdano serce, ki utriplje v vterj«-nih persih delavca, je odkrito in ljubi in išče resnic«»: ničesar ne ve o prekanjenih ovinkih, po katerih s" ji skuša ošabna veda izogniti. V vzvišenosti Serca včlovečenega Boga .Jezusa bo našel zopet svojo človeško čast. in usrniljenost tega Serca bode njega, v družbi dedščine oropanega. zopet poklicala po božji milosti k dedščini večnega življenja. Tako mu je zopet mogoče odreči si strašno zaž"ljeno jed poželjivosti in pregrehe in pogasiti preklicano in prekletstvo d»n:i-šajočo žejo po zlatu, ki hoče ves naš v'k ugonobiti. Verni pogled v prihodnost, terdno. neomajano upanje večne sreče bo dalo zopet moč za one čednosti ki so nekdaj odlikovale kerščansko ljudstvo, katerih slika se kaže vsim v presv. Sercu Jezusovem: Učite se od Mene, ker jaz sem pohleven in iz serca ponižen, in mir bote našli — svojim dušam. Po tem je socijalno vprašanje rešeno, potem je obljuba spolnjena. ki ob-ljubuje v pobožnosti presv. Serca Jezusovega močno zdravilo za zla naših dni. Ko se je kerš anstvo začelo vojskovati, je stopilo z orožjem križa meču rimske velesile nasproti; podjetje, ki se je judom zdelo pohujšanje, nevernikom pa neumnost. Toda čez ne prav 300 let je božja moč in modrost v tem znamenju zmagala in si svet osvojila. Danes pa nas pošilja Gospod s podobo svojega Serca v boj Xeizmern<» nad tem pohujšujejo hinavci, neverski janzenisti in vsi oni, ki se z jezikom imenujejo katoličane v dejanji pa vse katoliško sovražijo in zasledujejo, in prosto-mavtarji. pravi dediči janzenizma in vsega, kar ker-ščanska družba kot gnjilo in puhlo zaverže. Pa še veliko večje je zaničevanje, s katerim nas pozdravlja novi Golijat, neversko prostomišljaštvo in znanstv Mi pa jim pustimo meč, bodalo in ščit. ter zaupamo v Gospodovo ime, katerega zaničujejo. Svojo božjo moč in modrost bode pokazalo presv. Jezusovo Serce in bo pokazala tudi njegova pobožnost nad nami, če spadamo med njegove izvoljene, ined one, ki napolnjeni z njegovim duhom, in vneti po njegovi ljubezni, kot njegovi apostoli gredo sejat seme pobožnosti presv. Serca Jezusovega in donašat sad. srečni sad spoznanja in ljubezni Jezusa Kristusa. Brez dvoma se je zlasti v zadnjih 30 letih solne* presv. Serca bolj in bolj na nebu sv. Cerkve dvignilo in ni razsvetlilo s svojim bliščem samo najvišjih verhuncev. to je. odlikovane duše, temuč je tudi že posvetilo s svojimi žarki v globočine in čez ves sv«*t. Toda mnogo še manjka, da bi svitlobi sled lo rado-voljno povsod tudi spoznanje, in sledila živa, plodo-nosna gorkota svitu tega solnca. Moliti, da bi se to zgodilo, je naša naloga v juniju, mescu presv. Serca Jezusovega. Molimo najprej vsak za-se: Presladk« Serce Jezusovo daj. da te vedno bolj in bolj ljubim! Čem več sere se bode napolnilo z ljubeznijo Serca Jezusovega, tem laže se bode razprosterl plamen onega ognja, katerega je z nebes prinesel, in od katerega hoče, da se močno vžge. In ta plamen h-j dosegel tudi zadnje in najrevnejše, ki so na nas navezani. ki si na videz sami sebi ne morejo pomagati, ki samega siromaštva in skerbi za življenje in peklenskega razgrajanja, ki ga počenja zmota zoper resnico, komaj še vedo. kje imajo desno in kje levo. še manj pa. kaj je večna sreča in kje je. Glavni namen za mesec julij irnali serpani: K>-!'-<'■• tasLe. družbe delodojan-ev in dehtrrev. b) Posebni nameni. 17. S. Janez Frančišek Regis. Odprava posute po velikih ine-tih. FKlo >v. Franrička Ilegisa. Stavbinske zadeve. 1S. Romovald. Ohranitev pohorskih prebiva veev pred nrav>'venin:i in verskimi nevarnostimi v ol>čevanju s ptujci. Spre-obernierij»' vplivnih vradnikov. !!♦. S. JnllJana. Mirna vdanost v nerazumljiva pota božje previdnosti. Krepko razvijanje novo vstanovljenih kerščanskih druži». 20. S. Frančišek Paceko in tovariši. Zelo oškodovani milijoni v Kini. Nova mi~ijon-ka podjetja v Afriki. »Duhovni in obhajan«*!.« 21. S. Alojzij Goncaga. Blagor mladine. Marijanske kon-greganje. Ven »učitelji na gimnazijah. Poklicne zadeve. 22. S. Eberhard. Novo nameščenje v zapuščenih škofijah in župnijah. Katoliški ti>k. Poterpljenje z nadležnimi starostnimi napakami. 2H. S. Ediltrnda. Zadeve redovniških prednikov. Spovedniki in du-ni voditelji. .letnišnice in kaznilnice. (Konec nasl.i Zahvali. Terpela s»-m »kozi dve leti na kervo-toku in rabila razno-ver>»ne zdravila: a i vse za pa še. »prosite mi popolnoma zdravje, ako bi bilo Bogu v «a>t. Juraski. Ona. ki je zdravje tilnikov in ki me je velikokrat čudežno ozdravila, me je zopet rešila strašne inlluence: bodi Ti toraj. o Marija, ča-t in hvala, ter mi še pomapaj v vsili mojih prihodnjih nesrečah. Frančiška. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Prav lepo slavnostno akademijo. kot pozdrav ..katoliškemu shodu.K so bili bin-košrni torek zvečer ob šestih priredili gg. ljubljanski bogoslovci. in sicer na korist katoliškemu vseučilišču. Vredba. petje, govori, glasbenosti, vs<* je bilo izverstno in mladi gospodje so obilno dokazali, da ne le bogoslovne vede imajo v semenišču svoj dom. temveč spi«.h olika in izobraženost. Prevzvišeni gospod knez in škof so poslednjič svojo posebno zadovoljnost raz-odeli. jih pohvalili, spodbudovali. da naj verlo na-predujejo. zraven bogoslovskih naukov se tudi v druzih vadijo, zlasti pa v modroslovji. z nauki vedno skl- pajo zvesto molitev in se pripravljajo posebno dandanes za vero in čednost tudi kaj terpeti in prenašati. «¡osp. prelai dr. Kulavic je prebral nektere pozdrave iz Goriee. i/ Maribora in Solnograda, med drugimi od ondotnega prevzviš. kneza nadškofa, in zahvalil se je v iinenu gg. bogoslovcev premilostnemu gvspodu knezu škofu in drugim pričujočim gospodom poslušavc-m. kteri so se po škofovem blagoslovu razšli s prav posebno zadovoljnost jo. Kes. prav lepa, vzvišena in koristna je bila ta slavnost! Ljubljana. Binkoštno nedeljo je bila stoljna cerkev že zgudaj v jutro napolnovana, pri korarski in naslednji veliki maši mil. gospoda stoljnega prošta (ker prevzvišeni gospod knez in škof so bili od prešnjega večdnevnega birmovanja in potovanja zelo utrujeni) pa je bila velika stoljnica po vsih prostorih natlačena. Birmovanje so potem Prevzvišeni pričeli okoli pol-enajstih dopoldne in terpelo je do poli ene popoldne, ter po večernicah zopet nekako od 1 2 4 do 1 J r>. Tudi v ponedeljek jih je bilo še precej veliko število bir-manih nekako od • •, 11 do ' 212ih. — Bilo je bir-manih te dni v Ljubljani 1772, njih največ iz mesta in bližnjih duhovnij, nekoliko pa tudi iz druzih škofij. Ljubljana. Birmovanje drugo polovico rožnika (jun.) in pervo polovico mal. serpana (jul.) bode v Trebanjski. Leskovški. Novomeški in Semiški deka-niji. in siC'T: 17. jun. v Trebnjem, is. pri sv. Trojici pri Mokronogu; 19. v Leskovcu; 20 v Veliki Dolini, kjer bodo posvetili tudi farno cerkev; '21. dopoldne v Kostanjevici, popoldne v Cerkljah pri Kerškem: 22. dopoldne pri Sv. Duhu. pop. na Studencu; 23. dop. na Raki. popoldne obiskanje Magdalenišča v Hadelci; 24. na Bučki; 25. v Št. Jerneju; 2f>. dopoldne v Beli cerkvi, popoldne v Šempetru pri Novem mestu; 27. v Brusnicah; 29. v Novem mestu; 30. v Šmihelu pri Nov. m. — Mesca mal. serpana in sicer: 1. julija v Stopičah. ter bodo posvetili veliki oltar; 2. dopoldne v Prečini. popoldan v Valta-vasi; 3. Podgradom, kjer bodo posvetili tudi cerkev; 4. v Suhorju; 5. na Ra-dovici; «i. v Adlešiču; 7. dop. v Preloki, popoldan na Vinici: n. na Verhu; 9. v Planini (Stockendorf); 10. dop. v Čermošnjicah, popoldan v Poljanici; 11. dop. kan. obiskanje v Gornjih Sušicah. popld. pa v Soteski; 12. v Žužemberku. Cerkev sv. Križa pri Teržiču dobila je pred Veliko nočjo krasno izdelano, dragoceno, z zlatom vezeno masno opravo. Delo je gospč, Ane Hofbauer-jeve v Ljubljani, ki je s tem delom pokazala, da je zvedena v tej stroki. Z mirno vestjo priporočiti jo smemo cerkvenim predstojništvom Namesto naročati si potrebnih masnih oprav pri ptujih. morda celo judovskih štacunarjih. naročali naj bi jih raji doma pri zanesljivih tergovcih. R. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Po č. g. župniku Jan. Demšarji v št. Vidu poslal pridni Korenov Joža o gfd. v zahvalo neke dosežene dobrote. »To je prav lepa misel! Bog daj veliko tako dobrotnih Jožatov. ker število potrebnih dijakov je veliko. Bog plačaj njemu in vsim dobrotnikom! Vr.» — Neimenovan 5 gld. — Neimenovan prijatelj 1 gld. — Neimen. 5 gld. — C. g. Kapi. Fr. Kržen o gld. — Č. g. župnik Štefan Jaklič 5 gld. Zi .v. Ihtinstco: Čast. g. M. Kolar. župnik pri D. M. Polji. 2!» gld. :io kr. — C. P. Ehrenfried Zupet. katehet v Novem mestu. IS «ild. *■;> kr. — Po č. g. župniku J. Tavčarji 5 gld. — Po č g. kapi. h. Sifrerji iz Borovnice HO gld. II kr. Za bratovščino S. H T.: I/. Mengša po v. č. g. nadžupniku Jan. Zon u :;o «Id. — St. Vid pri Zatičini po č. g. župniku H2 gld. Za iit)ih/lfj sf. Jutozu \"{>oot uku na „kapucinskem mostu" r S ko/j i Loki: Č. župnik Jan. Tavčar s prošnjo : »Sv. Janez Ne-pomuk. za nas Boga prosi!« 2 pld. Z/ rarhe Božjega groba: Neimen. o gld. — Neimen. 5 gld. Z t mif/ruro suženjstva: lz Mengša po v. č. g. nadžupniku Jan. Zorcu 20 gld. Zi vstanovitev stalne in večji rezidence čč. oo Jezuitov v Ljubljani namesto sedanjega „prorizorija": K. M. <5 gld. Za razne misijone in potrebe: Neimen. 5 gld. Zi orbv sr. Joahima v Rimu: Č. g. župnik Jan. Tavčar gld.