Št. 9 (1388) Leto XXVII NOVO MESTO, četrtek, 26. februarja 1976 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Slovenija le ena rizična skupnost? V Posavju že dolgo ponavljajo zahtevo po eni rizični skupnosti zdravstvenega varstva v Sloveniji. Na to misel jih navaja vrsta stvari, med katerimi omenjajo tudi pomanjkanje solidarnosti. Menijo, da regionalne skupnosti ne potrebujejo, če jim nihče ne priskoči na pomoč. Regijske solidarnosti žal ni. Razen tega je razcepljenost prav v Posavju ena izmed ovir za enotno organizacijo zdravstvene službe. Za sedaj je ostalo pri starem. Krški zdravstveni dom se je priključil Novemu mestu, zdravstvene ustanove v sevniški in brežiški občini pa so podpisale pristop v celjsko SOZD. Seveda pa ti sporazumi kljub temu ne izključujejo medsebojnega sodelovanja. Komisija, ki proučuje možnost za skupno posavsko zdravstveno organizacijo, v kateri bodo zdravstveni domovi, lekarne in bolnišnica, še ni prenehala delati. Za sedaj bo pripravljala najprej ustanovitev skupnosti zdravstvenih organizacij v regiji, potem pa bo ta kupnost lahko nadaljevala njeno delo in načrtovala obliko bodoče zdravstvene organizacije. Seveda bi bilo tudi njeno delo olajšano, če ne bi v Sloveniji imeli devet regionalnih skupnosti in devet različnih politik, kot pravijo v Posavju. V zahtevi po eni rizični skupnosti v republiki Posavje ni osamljeno. Enako mislijo tudi v Celju in morda še kje, žal pa do sedaj predlog ni našel odmeva. J. T. NOV MOST ŽE NASTAJA. Kako potreben je Novemu mestu nov most, zgovorno pričata posnetka, narejena isti dan ob istem času: 23. februaija ob 8.30. Prometna gneča pred vstopom na most in pa začetek gradnje novega mostu pri Ragovem. Dela za novi most so šele na začetku, upamo lahko le, da bodo hitro potekala. (Foto: Ria Bačer) Prava mera za odkrito kritiko Sevnica: budna ocena volilnih konferenc osnovnih organizacij ZK ČRNOMELJ „SREDIŠCE" REGIJE ZA ENO LETO Skupščina skupnosti dolenjskih občin, ki je v torek popoldne zasedala v Črnomlju, je dobila novo vodstvo: predsednik je inž. Martin Janžekovič, namestnik Janez Žunič in sekretar Mirko Jelenič. Na tej seji je Lojze Sterk med drugim poročal o akciji za zgraditev dijaškega doma v Šmihelu pri Novem mestu, predstavnika republiškega zavoda za družbeno planiranje m urbanističnega inštituta pa sta naštela več razlogov, zakaj regionalni prostorski načrt za Dolenjsko kasni Skupščina, ki bo eno leto, kolikor traja mandat njenemu novemu vodstvu, zasedala v Črnomlju, je sprejela tudi delovni načrt za letos. BUČENSKI GASILCI OBSOJAJO UMOR KONZULA Na občnem zboru prostovoljnega gasilskega društva Bučka v nedeljo so najostreje obsodili zahrbtni umor našega konzula Edvina Zdovca v Zvezni republiki Nemčiji. Umor je še tembolj gnusen, ker se je pokojnik zavzeto zavzemal za dobre odnose med državama in se boril za pravice naših delavcev. Se posebno obsojajo zahodnonemške preiskovalne organe, ki po tolikem času niso objavili nobenih izsledkov preiskave o storilcih zločina. SEVNICA: PREDAVANJE O VZPONU NA MAKALU Danes, ob 17. uri, bo v domu TVD Partizan v Sevnici letni zbor Planinskega društva Sevnica -Krško. Na kraju bo predaval znani Jelak-Srauf ob barv- V ponedeljek, 22. februaija, se je sestala občinska konferenca ZK v Sevnici, na kateri je sodeloval tudi Franc Šali, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS. Ocenili so volilno konferenco osnovnih organizacij ZK, aktivnost v občini v minulem polletnem obdobju in naloge po V. seji CK ZKS. cijo. Komunisti so na volilnih konferencah povsem določno govorili o težavah. Večina nalog, zapisanih v akcijskih programih, je bila uresničenih. Ocenjeno je bilo, da komunistom ni tuje delo v drugih političnih organizacijah. Za celoten potek konference je značilna kritičnost, ki ni imela namena rušiti in vnašati malodušje. Sekretar komiteja občinske konference ZK Jože Bogovič je podal temeljito analizo dela osnovnih organizacij, kjer so že pred 5. sejo CK ZKS uveljavili redno sestajanje in tudi redne stike z občinsko organiza- V razpravi so dosti govorili o pomanjkljivosti v delu delegacij za upravljanje interesnih skupnosti, kjer so sklici skupščin dostikrat nesklepčni Nezadovoljni so z delom delavskih kontrol. Predlogi so za odpoklic nedelavnih članov ob hkratnem opozorilu, da je treba predhodno oceniti razloge za neaktivnost. Tovariš Franc Šali je opozoril na večjo odgovornost članov občinske konference, saj je bila celo na seji konference prisotna komaj dobra polovica članov. a 7 Instrumenti so nared Na največjem dolenjskem pustnem karnevalu, ki bo v nedeljo, 29. februarja ob 14. uri v Mokronogu, bo nad 300 nastopajočih. Pričakujejo več kot 35 skupin, seveda pa tudi na stotine gledalcev od vsepovsod. Na prireditev že lep čas vabijo ročno izdelani plakati in časopis Mokronoška larfarija, ki ga že od začetka meseca razpečavajo na 90 mestih. kraju alpinist Stanu Be niti diapozitivih o vzponu na Makalu. PLAKETE PODELJENE Na slavnostni seji ob letošnjem občinskem prazniku občine so prvič podelili glakete občine Črnomelj. Žirija se'je odločila, da kovinsko plaketo, na kateri je upodobljen umetniški relief, vklesan na domu kulture v Črnomlju, kjer je bilo pred 32 leti prvo zasedanje SNOS, podeli: Francu Leskošku-Luki, katerega delo pred, med in po vojni je tesno povezano z Belo krajino, za katere napredek se je vedno zavzemal; tovarni kondenzatorjev Iskra iz Semiča, ki je v veliki meri zaslužna za razvoj kraja; gimnaziji iz Črnomlja, ki jo je 1944 ustanovil SNOS in je bila med NOB edina partizanska gimnazija na osvobojenem ozemlju in katere prvi maturanti so bili partizanski borci; Janezu Žuniču, bivšemu predsedniku okraja in občine, za njegov velik prispevek h gospodarskemu napredku občine; in Janezu Kramariču za uspešna pri-na kulturnem črnomaljski ob- zadevanja področju v čini. DELEGACIJA SKUPŠČINE SRS PRIDE V POSAVJE Delegacija predsedstva republiške skupščine bo v ponedeljek, 1. marca, obiskala posavske občine. Vodil jo bo predsednik skupščine SRS dr. Marjan Brecelj. V Čateških Toplicah bo imela delegacija razgovor o družbeno-ekonomskem položaju Posavja, o možnostih za nadaljnji razvoj regije ter uveljavljanju delegatskega m skupščinskega sistema v posavskih občinah. Stil Ob letošnjem občinskem prazniku so prvič podelili najvišja občinska priznanja — plakete občine Črnomelj. Na slovesnostni seji vseh zborov občinske skupščine in izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij je plakete petim nagrajencem izročil predsednik črnomaljske občinske skupščine inž. Martin Janžekovič. Za velike zasluge pri razvoju Občine in Bele krajine sploh je plaketo prejel Franc Leskošek-Luka. (Foto: A. Bartelj) V naslednjih dneh ne pričakujemo poslabšanje vremena, možne so razjasnitve v nižinah, nekoliko pa se bo tudi otoplilo. Dolenjski pesniški večer v Zagrebu Ustvarjalnost, ki si brusi obraz in izraz ob stiskah in spoznanjih sodobnega človeka, človeka, ki seje spet zavedel svoje navezanosti na zemljo in zgodovino — tako je pesniško snovanje današnjih dni na Dolenjskem in tako ga je dojel tudi dr. Fran Petre, ko se je 20. februaija udeležil literarnega večera dolenjskih pesnikov v dvorani kultumo-prosvetnega društva ..Slovenski dom“ v Zagrebu. Prihodnjo sredo, 3. marca, bodo novinarji Dolenjskega lista pripravili uredništvo v gosteh v novomeški občini, in sicer V GABRJU Galjrjane in prebivalce okoliških vasi bodo čakali v Hudokli-novi gostilni od 17. ure naprej. Na uredništvu bodo novinarji besedo prepustili domačinom, zato pridite v sredo v čim večjem številu. Imeli boste priložnost, da boste spregovorili o vašem delu, načrtih, težavah itd. in da bo Dolenjski list to obširneje objavil. Na prireditvi, ki sta ga skupaj pripravila kulturno-prosvetno društvo zagrebških Slovencev in Dolenjski kulturni festival iz Kostanjevice, so dela Vladimira Bajca, Janeza Kolenca, Ivana Zorana, Avgusta Gregorčiča, Jožeta Dularja in Lada Smrekarja predstavili znani ljubljanski igralci Iva Zupančičeva, Rudi Kosmač in Miha Baloh. Program je ob klavirju spremljal pianist Andrej Jarc. V uvodni .besedi je prof. Jože Škufca iz Novega mesta opisal kulturne in literarne tokove, ki so od Trubarjevih in Vrazovih časov povezovali Slovence in Hrvate in katerih plod je prav gotovo tudi dejavnost v Zagrebu živečega slovenskega življa. KOČEVJE: V PETEK IZROČILI KLJUČE V Tesarski ulici v Kočevju grade v treh blokih 101 stanovanje. Ključe za prvih 34 stanovanj so razdelili pretekli petek, srečni stanovalci pa sc vseljujejo te dni. Ostala stanovanja bodo vseljiva predvidoma spomladi. Dvorano kulturno-prosvetnega društva zagrebških Slovencev v Masarykovi ulici je ta večer obiskalo nad 150 poslušalcev, med njimi malone vsi v Zagrebu delujoči slovenski kulturni delavci, številni hrvaški književniki in predstavniki zagrebških časopisov. Tolikšnega zanimanja ni bilo samo zaradi zares dobre obveščenosti, marveč bolj zaradi dejstva, ker so dolenjski literati, kakor je bilo slišati po večeru, med prvimi začutili potrebo, da se src- novomeSki lutkarji JUTRI V MARIBORU V Mariboru bo jutri in v soboto zaključna prireditev VI. srečanja lutkovnih skupin Slovenije. Nastopi- lo bo devet skupin iz raznih krajev Slovenije in iz zamejstva. Lutkovna skupina osnovne šole Grm iz Novega mesta bo nastopila jutri dopoldne z igrico ,,Krikec in Pikec“ Aleksandra Marodiča. Režijo, lutke in sceno za to uprizoritev je piipravila Ljuba Tovšak. V nedeljo bo četrta delovna skupščina slovenskih lutkarjev. Nikar drobtinic! ,,Še to skromno veselje in zabavo nam hočejo vzeti," je ondan potožila delavka, ko je nanesla beseda na letošnji 8. marec. Slišala je za splošno družbeno akcijo, ki kolektivne zabave potiska v ozadje, prav tako darila, s katerimi so ponekod obdarovali zaposlene tovarišice, priporoča pa temeljito preverjanje vsega, kar je bilo ženam obljubljeno, a ne uresničeno. Samo nepoučeni in enostransko informirani lahko novo smer osmomarčevskega praznovanja smatrajo za nazadovanje. Gre namreč za dvoje: ali žene v kolektivu zadovoljiti in jih za leto dni utišati z brisačo, lepo zavito v svilen papir, in s sindikalno zabavo ali pa poročati pred kolektivom: nočno delo smo ukinili za 20 tovarišic, 3 samohranilke so dobile stanovanja, 3 milijone bomo ali smo dali za vrtec in prav toliko za letovanje bolehnih in potrebnih otrok. Mar ni povsem na dlani, da so brisače, veliki šopi cvetja in sendvič z dva deci vina drobtine, s katerimi se ne bi smeli zadovoljiti in ki nas ponižujejo? Žena je med zaposlenimi polovica, nosijo enako breme v delovni organizaciji kot tovariši, zato lahko z vso pravico ob 8. marcu in hkrati zaključku mednarodnega leta žensk zahtevajo zalogaj, medtem ko drobtine odklanjamo. Zahtevajmo odgovor, kako smo zaposleni ženi in materi omogočili nadaljnje šolanje, ki si ga želi! Poglejmo, če nismo bili pri kadrovanju na boljša delovna mesta pristranski do žensk! Tudi uradna priporočila ob 8. marcu niso proti temu, da bi ob dnevu žena tovarišicam izkazali skromno pozornost - malomeščansko, nepotrebno in škodljivo pa je, če se ta dan sprevrže v eno samo čestitanje. Ce vsak šef in šefič posebej vabi svoje „podrejene“ na malico, tovarišice pa se mu hvaležno smehljajo, pomeni, da smo zgrešili pomen 8. marca. Zagrešili pa bi tudi, če bi kmečkim ženam iz odročnih krajev in partizanskim mamam skušali preprečiti tradicionalno snidenje za ta praznik. Največkrat je zanje to res edina priložnost za sprostitev in pogovor. Žal! RIA BAČER čajo s Slovenci, živečimi in delujočimi v hrvaški prestolnici. Zato se ni čuditi, da je beseda po končanem večeru na srečanju v prostorih ..Slovenskega doma" nanesla na nadaljnje povezovanje in oblike sodelovanja s Kostanjevico, Novim mestom in sploh z Dolenjsko, saj 70 km, ki jih je treba prevoziti od enega do drugega mesta, ne pomeni nobene ovire za nadaljnja srečanja. J. JUST REBERNIK, PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPSCINE Na skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine v torek v Sevnici so delegati za predsednika izvolili Janka Rebernika. Prejšnji predsednik Valentin Dvojmoč, glavni direktor Lisce, je zaprosil za razrešitev zaradi preobremenjenosti. Janko Rebernik je znan družbenopolitični delavec. Je direktor Kopitarne, namestnik predsednika družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, delegat zbora občin skupščine SRS, predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri komiteju občinske konference ZK. Z NASTOPA DOLENJSKIH PESNIKOV v Slovenskem domu v Zagrebu - od desne proti levi: Lado Smrekar, Jože Dular, Avgust Gregorčič in Ivan Zoran (Janeza Kolenca in Vladimira Bajca ni na sliki), na katerem so dela brali ljubljanski igralci, vsak avtor pa se je še sam predstavil z eno pesmijo. (Foto: Marjan Maznik) tedenski m.ozaik Rušenje skrivnostnih plotov Akcija zoper negativnosti v zunanji trgovini Čeprav je bilo o naših ekonomskih stikih s tujino prav v zadnjem času že precej izrečenih stališč in sklepov, lahko kljub nekaterim uspehom še vedno ugotavljamo, da ne moremo biti zadovoljni z doseženim. Dejstvo je, da smo sicer začeli zmanjševati rfiaterialna neskladja v mednarodni menjavi in da so obeti za prihodnost dokaj dobri, čeprav moramo naša prizadevanja realno vsklajevati z možnostmi in hkrati z usmeritvijo, ki smo si jo zastavili z družbenimi plani. Sydney — Poplave niso samo nadležna, marveč tudi nevarna reč — o tem so se lahko tedni prepričali v daljni Avstraliji (kjer so sicer poplave bolj redke kot kje drugje). V zvezni deželi Novi južni VVales so namreč morali pred besnečimi vodami umakniti na varno nekaj tisoč prebivalcev, skupaj z njimi pa tudi nekaj tisoč ovac. Ko je kasneje voda obkolila čredo ovac na čisto majhnem prostoru, je moralo na pomoč tudi avstralsko vojaško letalstvo, da je ovcam odvrglo več deset ton hrane. Na sliki: ovce na majhnem otoku sredi poplavljene pokrajine in letalo, ki jim je pripeljalo hrano. (Telefoto: UPI) tedenski^ zunanjepolitični pregled Richard Nixon jc po dolgem času znova na prvili straneh ameriških časopisov, toda zaslugo za to imajo bolj drugi kot on sam na povabilo kitajske vlade je namreč dopotoval na prijateljski zasebni obisk r LR Kitajsko. To je njegovo prvo potovanje v inozemstvo potem, ko so ga 3 filatelistični kotiček V čast praznika Sredi januarja je imelo Filatelistično društvo Oton Župančič iz Črnomlja občni zbor. O uspešnem delu v preteklosti je poročal predsednik Maks Jurman. Društvo ima trenutno 11 članov, ki so bili posebno aktivni v letu 1974, saj so prejeli posebno priznanje za doseženo 9. mesto med 36 filatelističnimi društvi, kolikor jih je trenutno v naši republiki. Preteklo leto društvo navzven ni bilo tako aktivno, ker se je posvetilo predvsem organizacijskemu delu ter filatelističnim razstavam. Šestnajst ličnih panojev s stojali jamči, da bodo znamke razstavljene na primernem mestu in varne pred poškodbami. Društvo je že imelo prvo izložbeno razstavo, ki je bila organizirana v počastitev dvanajstih zimskih olimpijskih iger in občinskega praznika v Črnomlju. Odprta je bila od 4. do 21. februarja. VINKO SMREKAR OLIMPIJSKE ZNAMKE Pozornost vseh zbirateljev znamk je letos usmerjena v olimpijske znamke. Za zimske olimpijske igre v Innsbrucku letos je značilno, da jih ne spremlja tako množična izdaja znamk, kot se je to dogajalo na prejšnjih olimpijskih igrah. Leta 1964 so v Avstriji in drugih deželah izdali kar 214 znamk z zimskošportno tematiko; za jubilejne olimpijske igre v zimskih športih leta 1968 v Gre-noblu je v številnih državah sveta izšlo 224 znamk na to temo. Kmalu pa je prišlo do iztreznitve. V Sapporu in letos v Innsbrucku je izšlo precej manj znamk, česar so se razveselili posebno zbiralci, saj je bilo običajnemu smrtniku nemogoče odkupiti tako ogromne kolekcije, kakor so izhajale prej. ANDREJ ARKO N&vost za kmete Mnoge kmete v širši okolici Krškega prav gotovo zanima, kje je mogoče popravljati kmetijske stroje. To odgovornost bo v celoti prevzel nase krški Agrokombinat, s tem ko bo odprl še nove delavnice za popravilo kmetijske mehanizacije ob Kovinarski v Krškem. Kljub prostorski stiski je r* danja strojna postaja na Marofu nu dila kmetom kvalitetne usluge. Prodajala je rezervne dele in popravljala vse vrste .raktorjev in kosilnic. Cas popravil je trajal povprečno 3 do 4 dni, v novih, sodobno urejenih prostorih pa bo močno skrajšan, kar je zelo pomembno zlasti v sezoni kmetijskih del. Treba je še povedati, da kmetov ne bodo izkoriščali razni šu-šmarji, ki so doslej često zaračunali mnogo več, kot so naredili. Predvidena je tudi razširitev servisne službe in izdelovanje nekaterih priključkov za kmetijske stroje. Nova strojna postaja je v tako imenovanem industrijskem kompleksu ob cesti Krško-avtomobilska cesta. Poleg delavnice je predvidena tudi trgovina z rezervnimi deli. IVAN ŠKOF LJ ANE C Brege 2 Leskovec pri Krškem Uspela akcija Novoletno obdarovanje otrok v brežiški občini uspelo Novoletno obdarovanje otrok v brežiški občini bi gotovo še bolje uspelo, če bi denar prispevala tudi podjetja zunaj občine, v katerih so zaposleni starši otrok iz naše občine. Tako so ugotovili na zadnji razširjeni seji predsedstva občinske Zveze prijateljev mladine v Brežicah. Akcija poteka že štiri leta in ima lepe uspehe, seveda pa je treba vse, ki so prispevali denar za novoletno obdaritev otrok, obvestiti, kako je bil denar porabljen. Deveta občinska pionirska konferenca bo 20. marca na Veliki Dolini Programe naj posamezni odredi pošljejo najkasneje do 1. marca. Podpredsednik IS Brežice IvanTomše je predlagal, naj bi v bodoče na takih konferencah pripravili razstavo do-javnosti odredov in pionirskih krožkov, vključiti bi bilo potrebno še posebno in glasbeno šolo. Ker so do sedaj tekmovanja med društvi prijateljev mladine lepo uspela, jih bodo prirejali tudi letos. Pionirji bodo kot vsako leto sodelovali na prireditvah ob hortikulturnem sprevodu, ki bo imel letos ro-publiški pomen. D. V. Hribčki, ponižajte se! SREČANJE DOPISNIKOV TV-15. Prejšnji četrtek so se na povabilo uredništva TV 15 zbrali v Novem mestu dopisniki tega časnika. V razgovoru so sodelovali tudi predstavniki občinskih odborov ZZB Slovenije Dolenjske in Posavja. Večletna praksa je pokazala, da je tako sodelovanje uspešno, saj predstavniki uredništva seznanjajo dopisnike s problemi lista, dopisniki pa prenesejo v uredništvo želje in predloge bralcev. TV—15 je prerasel okvire borčevskih organizacij in organizacij rezervnih vojaških starešin in vse bolj postaja prenašalec tradicij narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. (Frane Merela) Lani je trebanjsko komunalno podjetje s privoljenjem oskrbnice (lastnik je baje v Ameriki) izkoriščalo peskokop na Maričkinem hribu v Mokronogu. Pri tem so porušili skoraj polovico hriba. Širijo se celo govorice, da nameravajo cel hrib zravnati z zemljo. Ljudje, ki stanujemo tam okoli, smo ogorčeni zaradi takih vandalskih namenov. Maričkin hrib tik ob naselju seje zaradi svojega strateškega položaja zapisal v najsvetlejšo dobo naše zgodovine, saj ga omenja tudi Z. Huda-les v knjigi „Občina Trebnje v NOB". Tu rastejo razne redke rastline, kot so Clusijev svišč, hribska resa, islandski lišaj in druga tipično alpska flora, ki uspeva le na tem osamelcu. Vsaj krajevna skupnost naj bi se postavila po robu temu vandalizmu, saj so v Mokronogu kar štirje peskokopi, ki že tako kvarijo podobo kraja in niso blagoslov za varstvo okolja. Delež Mokronoga v NOB ni ravno majhen, po vojni pa je kraj namesto porušene usnjarne dobil obrat Iskre, ki se stiska v sto let starih prostorih. Če že ne moremo dobiti kakšne tovarne, v kateri bi se zaposlili številni domačini in okoličani, naj bi odgovorni vsaj naravo ohranili neokrnjeno! „Le ljudje so revni na besedah” Nerazumljivost sedanjega političnega besednjaka korenini v prevelikem številu tujk Da imajo sredstva javnega obveščanja v razvoju samoupravnega sistema pomembno vlogo, se zavedamo vsi in o tem ne dvomimo; vprašljiv pa je še vedno način obveščanja. Ob prebiranju in poslušanju raznih poročil, dokumentov in gradiv se vsi, ki posredno ali neposredno sodelujejo v javnem političnem življenju, srečujejo s kopico tujk in spakedrank, katerih večinoma sploh ne morejo razumeti, s tem pa seveda postane vprašljivo tudi razumevanje povedanega in prebranega. VREDNO POHVALE Po celodnevnem delu in sestanku na občinskem svetu ZS v Novem mestu mi je ponagajal' avtomobil: imel sem okvaro na kolesu. S sopotnikom sva zamenjala zadnje kolo, predrto pa sem na njegovo priporočilo odnesel k vulkanizerju Tonetu Mestniku. Čeprav je bilo že konec „šihta“, so v delavnici zračnico zakrpali ter mimogrede še uredili vodo za brisanje vetrobranskega stekla in pregledali ostala kolesa. Račun: 25 dinarjev - resnično malenkost za dobro opravljeno delo in vljudnost, kakršne ne srečamo tako pogosto. ZDRAVKO TROHA Da bi bila mera polna, smo s tem lažnim svetovljanstvom in učenim izražanjem prišli tako daleč, da je neko podjetje odprlo delovno mesto z uradnim nazivom „prevajalec samoupravljanja". Smešno? Nikakor! Le potrdilo žalostnega dejstva, da je gradiva potrebno dodatno obdelati in razložiti. Misel mi uhaja v preteklost k besedam Marka Pohlina. Takole je zapisal: ,,Ne sramujmo se, ljubi rojaki, svojega materinega jezika, saj ni tako slab, kot mislite." Valentin Vodnik pa je zapisal te besede: ,,Kranjski jezik je sam po sebi bogat, le ljudje so revni na besedah .. .“ Če naletimo na veliko tujk v raznih strokovnih revijah ali razpravah, je to še razumljivo, čeravno bi ne trdil, da je slovenščina nesposobna razviti dovolj lastnih ustreznih izrazov. Nerazumljivo pa se mi zdi, da uporabljamo toliko tujk v našem političnem izražanju, da govorimo izumetničeno, v kičastem in nabuhlem slogu. Tako izražanje je bilo nekdaj morda res upravičeno, saj je bila politika stvar ozkega kroga ljudi; v sedanjem trenutku pa je politika s samoupravljanjem postala stvar vseh nas. Vsi sodelujemo in odločamo, zato pa se moramo tudi razumeti. Dolenjske lutke v Mariboru Na republiškem srečanju mladih lutkarjev v Mariboru bo Dolenjsko zastopala lutkovna skupina z osnovne šole Grm v Novem mestu, ki jo vodi mentorica Ljuba Tovšak. Lutkovni krožek je včlanjen v ZKPO in ta je organizator vsakoletnih srečanj najbolj ah amaterskih lutkovnih gledališč. Ljuba Tovšak in članica lutkovne skupine Alenka Suhadolnik sta odgovorili na nekaj vprašanj Metki Gal, članici novinarskega krožka na osnovni šoli Grm. „Kaj ste naštudirali za to srečanje? '' ..Pripravil Maroviča .Krikec in Pikec', v kateri ,.Ta igrica je precej obsežna, namenjena pa je otrokom srednje stopnje. Vadili smo jo precej časa; imeli smo okoli sto vaj." „Kje ste dobili lutke in kdo vam je naredil sceno? “ „ Lutke in sceno smo sami izdelali." Alenka Suhadolnik je mladi novinarki povedala, da se nastopa v Mariboru zelo veseli in da se bo z ostalimi vred potrudila. Če ljudje ne razumejo jezika političnega življenja, če morajo samoupravno gradivo brati s slovarjem tuik v roki, če potrebujemo „preva-jalce samoupravljanja", potem se resnično bojim, da se politična misel med najširšimi množicami ne bo mogla uresničiti BOJAN DUŠIČ Pišece PODALJŠANE POČITNICE Ob koncu V,pravih“ počitnic je zapadel sneg. Solarji smo bili jezni, češ sneg nam jo je zagodel. Na srečo so nam počitnice podaljšali, še prej pa so organizirali športni dan: učenci smo tekmovali v veleslalomu in dosegli lepe rezultate. Tisti, ki smučanja nismo tako vešči, smo se sankali, kepali in postavljali snežene može. MOJCA JANŽEKOVIČ literarno-novin. krožek OŠGrm LJUBITELJICE ROČNEGA DELA Ljubiteljice ženskega ročnega dela, vezenja in gobelinov obveščamo, da pripravlja Klub likovnikov iz Krškega za 8. marec tradicionalno razstavo v brestaniškem gradu. Izdelovalke tovrstnih del vabimo, da s svojimi deli sodelujejo na razstavi. Sprejemanje ročnih del in gobelinov bo: 1. marca v Koprivnici od 15. do 16. ure pri Ivanu Sotošku; 1. 3. na Senovem od 16.30 do 18. ure pri Senici; 2. 3. v Brestanici od 17. do 18. ure Pod lipo in 2. 3. v Krškem od 16. do 18. ure v posebni šoli (Videm). Likovni klub Krško^ Tudi naša ustava govori o pravici človeka do zdravega okolja in o dolžnosti, da varujemo naravo in njene dobrine, naravne znamenitosti in redkosti. Zato krajani upravičeno pričakujemo, da bodo odgovorni preprečili nadaljnje rušenje Marički-nega hriba. Če bi porušili še preostalo polovico hriba, bi popolnoma skazili videz kraja. S tem pisanjem nimam namena kritizirati, marveč reševati, kar je še ostalo. Zato pričakujem odgovor, ki naj ne bo le prazno besedičenje. FRANC ZAJC Mokronog 64 Pri roletah se zatika V Dolenjskem listu se že dlje časa pojavlja oglas o izdelovanju rolet. To obvestilo me je spodbudilo, da sem naročila rolete pri Sedevčiču v Ljubljani. Naročila sem jih 31. 9. 1975, a jih do danes še nisem dobila, čeprav se je dobavni rok iztekel že 30. 11. lani. Pri pogodbi sem dala na račun 500 dinarjev, a tudi tega denarja nisem več videla. Tov. Sedevčiča smo iskali celo v Ljubljani, a nič. Kakšna odgovornost in kakšna zanikmost! Po petmesečnem čakanju sem se odločila, da rolete naročim v Žabji vasi pri Novem mestu. Naročila sem jih 10. 2. 1976 in že 15. 2. 1976 sem imela rolete na oknih. Ne samo da je bilo delo hitro in solidno opravljeno, tudi cena je bila kar za 30 odstotkov nižja, kot jo zahteva Sedevčič. Mislim, da bo moja izkušnja koristila še kateremu od bralcev, zato opozarjam, naj naročniki rolet dobro premislijo, pri komu bodo rolete naročali. Reklame za Sedevčiča so le lepo napisane besede. Če rolet ni, čemu potem taki oglasi in reklame? Ne živimo od reklam, ampak od tega, kar lahko dobimo in imamo. MARTINA BALIČ Orešje 28 Šmarješke Toplice Bravp za članek! „Bravo, tovariš Primc, za vaš članek v Dolenjskem listu o zahajanju električarjev v gostinske lokale! Neki tovariš Murn seje v Dolenjskem listu znesel nad vami zaradi točne kritike. Najbrž mu ni znano, da tudi ostali njihovi službeni avtomobili stoje pri gostiščih. Za gasilskim domom v Kočevju sta največkrat skrita njihova avta, električarji pa so v bifeju pri gasilskem domu, in to običajno med 13. uro in 14.30, ko bi morali biti na delovnem mestu. Dajte jih zasledovati in boste marsikaj odkrili." To nam je pisal 17. februarja J. V. iz Kočevja. Veseli smo takih in podobnih sporočil ne le zaradi podpore naši ugotovitvi, ampak tudi zato, ker je to dokaz, da se v občane vrašča zavest o družbeni kontroli in samozaščiti. Taka oblika kontrole občanov bo namreč pripomogla, da bodo odstranjene pomanjkljivosti v nekaterih delovnih organizacijah, ki bi jih sicer v teh kolektivih morali odstranjevati že sami, a jih ne. Zavedati se namreč moramo, da člani tistih kolektivov, ki so pogosto po nepotrebnem med delovnim časom v gostilnah, izkoriščajo tako ostale prizadevne člane svojega kolektiva kot tudi vse potrošnike njihovih proizvodov ali storitev. Razen tega izkoriščajo s pomočjo višjih cen ali dogovorov o poravnavi zgube tudi vse ostale potrošnike in delovne kolektive, saj v svoje cene oziroma stroške vračunavajo tudi tisti izgubljeni čas, ki ga prebijejo člani kolektiva v gostiščih ali kjerkoli drugod. Vse to pomeni da člani nekaterih delovnih kolektivov kradejo denar iz žepa članom drugih delovnih kolektivov oziroma potrošnikom, in to celo večkrat z nekakšnim blagoslovom družbe, ki take nepravilnosti trpi in plačuje. Seveda vse to, kar smo navedli, ne velja le za Elektro oziroma nekatere člane tega kolektiva. pač pa za vse tiste, ki tako počenjajo. JOŽE PRIMC Naj bo cestar še čuvaj? Za posipavanje vaške poti morajo poskrbeti vaščani sami — Kdo krade pesek s ceste, bo pokazala preiskava Lani so neznanci odpeljali s ceste Črešnjevec- Štrekljevec-Stranska vas 25 kubikov peska, izruvali in odpeljali pa so tudi nekaj prometnih znakov. 8. novembra je nekdo odpe-lj-l 3 kubike peska, namenjenega za popravilo ceste in posipavanje proti poledici, ter ga posipal po vaški poti proti gornjemu delu Črešnjevca. Ko je cestar poizvedoval za storilcem, ga seveda ni nihče videl, čeprav so hiše le nekaj metrov od poti. Ker je obstajal sum, da je pesek obakrat ukradel isti človek, je cestar na zahtevo dobavitelja peska zavaroval sledi tako, da je zameta! polovico poti in postavil opozorilni znak ter zadevo prijavil postaji milice v Semiču, ki stvar še preiskuje. Pisec članka „Spet prekopana vaška pot“ piše, da vaška pot zaman čaka na cestarjevo lopato. Verjetno tudi še bo! Ža vaške poti morajo skrbeti vaščani sami, pomaga pa jim KS Semič, ki jim da na voljo kom- Tavili smo igrico Aleksandra nastopa devet pseb. S to igrico smo nastopali tudi na srečanju mladih lutkarjev v Sevnici, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru praznovanja dedka Mraza ter tudi v Novem mestu za otroke naše šole in otroke delavcev 1MV, kije pokrovitelj naše šole." „Koliko časa ste igrico pripravljali? “ fSTUTTGART: VABILO ZA DAN ZENA Dramska sekcija SKUD Triglav v Stuttgartu, Filder-sstrasse 1, vabi vse matere in žene ter njihove 4rage na praznovanje dneva žena, ki bo v nedeljo, 7. marca 1976 z začetkom ob 15. uri v Stuttgart-Hedelfingenu, Rohrackerstrasse 171, Gast-staedte Turnheim. Po kratkem in veselem programu bo zabava s plesom. Za SKUD Triglav Stuttgart predsednica META VRHUNC Prav vsak otrok je naš otrok Neznani darovalec je posebni šoli v Črnomlju podaril 8.000 dinarjev ,,To je za otroke vaše šole, denar boste gotovo znali koristno uporabiti," je dejal, ko je prišel v pisarno posebne osnovne šole Črnomelj in izročil ravnateljici osem tisoč dinarjev. Predstavil se je kot občan N. N. Težko je izraziti presenečenje delavcev posebne šole ob tem izjemnem dogodku. Ne gre le za zelo veliko darilo posameznika, pač pa za spoznanje, da je prizadeti otrok prav tako kot vsak drug naš. Žal je še vedno tako, da je zaradi premajhne zavesti družbe otrok, ki obiskuje posebno šolo, pogosto deležen zasmehovanja. Bolje pa bi bilo, ko bi se zavedali, da je življenje takega otroka že ob začetku težje. Njegove sposobnosti so okrnjene, njegov svet dojemanja ožji. Tudi sodobna znanost ne more otrok obvarovati pred številnimi poškodbami in boleznimi, ki lahko puste usodne posledice za njegov miselni svet. Prav tako še vedno ni možno odstraniti neustreznih socialnih razmer, ki (udi lahko tako okrnijo otroku dojemljivost, da ni sposoben slediti pouku v redni šoli. Zal je takih primerov veliko. Podatek, da je skoraj 40 odst. otrok v posebni osnovni šoli v Črnomlju iz socialno ogroženih družin, pove veliko. Ljudem je včasih težko dopovedati, da je potrebno vložiti v usposabljanje otrok, ki obiskujejo posebno šolo, veliko več truda in sredstev, da se lahko uspešno vključijo v družbo. Zato ne potrebujejo usmiljenja in solzavih besed, marveč vso možno podporo družbe. Le če bo družba imela zanje razumevanje, bodo ti otroci lahko postali enakopravni člani naše socialistične skupnosti. Vsakdo potrebuje svoj košček sonca. Našim otrokom ga primanjkuje. Neznani darovalec je na svoj način prispeval k toplini, človečnosti in razumevanju sočloveka. Za vse to, za tvojo vero v človeka, za občutek, da so ljudje, ki razumejo prizadetega otoroka, se ti, neznani darovalec, v imenu otrok posebne osnovne šole iskreno zahvaljujemo. VIDA ŠUTEJ Pionirji so z zanimanjem prisluhnili besedam slovenskega pisatelja Leopolda Suhodolčana. presor, minerja, drobilnik za kamen in pesek. Tako so si pred kratkim vaščani Črešnjevca nadrobili več sto kubikov kamna in popravili poti, da so sedaj vzorno urejene. Če pa hočejo imeti pot še posipano s peskom, naj se zgledujejo po vaščanih Hriba; tam so štiri hiše, imajo dva para volov, dva konja in štiri mopede, pa so sami zbrali nad 3.000 dinarjev in plačali voznika, da jim je pripeljal pesek iz 15 km oddaljenega peskokopa. Sami so popravili več kot kilometer poti, da lahko pridejo peš do avtobusa, od asfalta pa so oddaljeni 10 km. Gor nji del Črešnjevca pa ima 6 hiš, 8 osebnih avtov in 2 traktorja. Sedanji cestar dela na tem odseku komaj dve leti, vendar je naredil več, kot je bilo narejenega prej v desetih letih. Seveda je potrebno še veliko, da bo ta cesta res urejena, toda za vse ni denarja. Več šoferjev je pripravljeno prispevati za temeljito popravilo te ceste po 2.000 dinarjev; toliko je pripravljen prispevati tudi cestar, čeprav nima avta. Vprašanje pa je, če se bo našel kdo, ki bo vso stvar izpeljal. STANE PLUT Cerovec 17 p. Semič Pisatelj v Krškem Pionirski odred osnovne šole „Ju-rij Dalmatin" v Krškem nosi ime po partizanskem pesniku Karlu Destovniku - Kajuhu, zato imajo na dan njegove smrti, 22. februarja, odredni praznik. Praznovanje povezujejo s podelitvijo Kajuhovih bralnih značk. Letos so ob tej priložnosti povabili sodobnega pisatelja in predsednika Zveze bralnih značk Slovenije Leopolda Suhodolčana, da je podelil bronaste, srebrne in zlate Kajuhove bralne značke po končanem kulturnem programu, v katerem sta nastopila oba šolska pevska zbora in recitatorji. Pisatelj je zbranim prebral tudi odlomek iz svoje nove knjige- Po proslavi so učenci v velikem številu zaprosili za pisateljev podpis v njegovo knjigo. Leopold Suhodolčan je povedal, da ni se nikoli podelil toliko avtogramov. V pionirski sobi je potem se dolgo tekel razgovor s pisateljem, ki je navdušenim pionirjem rad obljubil, da jih bo še kdaj obiskal. MARJANCA MOLAN Slavko Bajc Martin Lešnjak Miha Vuk Ančka Bon Tone Gabrič RAKA Na dosedanja uredništva v gosteh so nas največkrat pripeljale slabe makadamske ceste, tako da smo prvi vtis o razvitosti kraja in ljudeh dobili že med vožnjo. Ko smo se novinarji Jožica Teppey, Milan Markelj in Ivan Zoran prejšnji teden odpravili na Rako, se nam je ponudilo nekaj, česar do zdaj nismo srečali: množica sodobnih dograjenih in poldograjenih hiš vseh »vaških" in »nevaških" stilov, pomešanih med starinske zgradbe, grajene iz lesa in krite s slamo, asfalt pa nas je pripeljal kar do same Bonove gostilne, kjer nas je lastnica Ančka sprejela nadvse ljubeznivo. V tej gostoljubni hiši so se takoj po našem prihodu začele razpletati zgodbe in zanimivosti Rake in okolice. Raka ni novo naselje. Pri vasi so našli predzgodovinsko gradišče in rimske grobove, kar dokazuje, da so bili ti kraji naseljeni že v sivi davnini. Še danes so vidni v dolini pod vasjo ostanki glavne rimske ceste. Prvi znani lastniki Rake so bili grofje Breže-Seliški, vas pa se prvič omenja že 1.178, ko je bila last stiškega samostana. O zgodovini tega naselja še danes pričajo mogočni zidovi gradu Raka, ki sodi med najstarejše gradove v Sloveniji. Leta 1515, ko je izbruhnil veliki vseslovenski kmečki punt, uporni kmetje tudi tej trdnjavi niso prizanesli: izropali so grad in ga zažgali. Fevdalni gospodje so na ruševinah postavili nov grad. Tudi prva cerkev na Raki je bila zelo stara, saj zgodovinski viri navajajo, da je bila vse do leta 1363 podružnica prafare Bele cerkve. Kot drugi kraji je tudi Raka dala nekaj znanih mož, od katerih naj omenimo le Dragotina Hu-meka, mladinskega pisatelja in ilustratorja, ter Martina Humeka, sadjarskega strokovnjaka. V zadnjem stoletju je veljalo, da je Raka gospodarsko razvit in napreden kraj, zlasti seveda na področju kmetijstva, saj o industrijji ne moremo govoriti. Na rodovitni ilovnati zemlji so najbolj uspevali sadjarstvo, vinogradništvo in živinoreja. In kakšna je Raka danes? Sadjarstvo, vinogradništvo in živinoreja so ostali, Čeprav se s temi panogami danes ukvarja znatno manj ljudi kot včasih. Tudi ta kraj je plačal svoj davek industrializaciji, mnogo kmečkih sinov se je zaposlilo doma ali v tujini. Delovna sila iz tega območja dnevno odteka v podjetja krške in novomeške občine. Predsednik krajevne skupnosti Milan Bajc svoj kraj dobro pozna, zato se je na uredništvu tudi prvi na široko razgovoril. „Naša krajevna skupnost," je začel naštevati, „obsega 29 vasi, v-katerih živi okoli 2.000 prebivalcev. Danes je tod ljudi znatno manj kot pred vojno, ko je območje štelo 3.000 prebivalcev. Po vojni se jih je namreč veliko izselilo, okrog 100 zdomcev je bilo v Nemčiji." 2IVINCE ZA NAPREDEK O napredku, za katerega so najbolj zaslužni sami prebivalci, se je predsednik krajevne skupnosti razgovoril s pohvalo: „V nekaj letih smo uredili vse vaške poti, vodovod ima že 27 vasi, več občinskih, regionalnih in republiških cest je asfaltiranih. Dobre 3 km republiške ceste od priključka avtoceste do Rake smo asfaltirali predlanskim, lani pa še 1,5 km občinske ceste. Skoraj povsem smo uredili tudi kanalizacijo na Raki. Trenutno gradimo vodovod na Planini, do leta 1980 pa naj bi obnovili tudi raški vodovod, grajen leta 1907. Složnost in pripravljenost občanov bi rad še posebej pohvalil. Ljudje so dajali po 450 do 500 starih tisočakov, marsikje so prodali živinče, da so lahko plačali prispevek." Krajevna skupnost ima letos v načrtu asfaltiranje 3 km dolge ceste Raka - Podulce - Dolenja vas - Površje. V ta namen je občinskemu cestnemu skladu že odvedla 11 starih milijonov. Za asfaltiranje ceste Raka — Zabu-kovje — Brezje pa so imenovali pripravljalni odbor. Zelo radi bi posodobili tudi cesto Raka - Rimš, po kateri gre vsak dan 27 avtobusov in je ena najbolj prometnih in obremenjenih v krajevni skupnosti. „Težave pa imamo s popravili in z vzdrževanjem cest," je povedal Bajc, „saj se nam do zdaj še ni posrečilo dobiti cestarja. Tako moram, žal, povedati, da na vsem območju krajevne skupnosti ni niti enega cestarja." Prišlek kmalu opazi, da ima Raka dve trgovini, dve gostilni, prodajalno mesa, frizerski salon, osnovno šolo in še kaj. Predsednik krajevne skupnosti in drugi pa so potožili, da nima kraj enega samega prostora za družbeno življenje, iz šole pa so „vrgli“ tudi potujoči kino. Bo kdaj Raka dobila dvorano? „V načrtu je," so povedali, „prav tako naj bi v naslednjih petih letih dobili novo ambulanto, kamor naj bi spet prihajal tudi zobozdravnik, ki ga je Raka včasih že imela. Zdravnik prihaja zdaj k nam enkrat na teden, kar je seveda premalo." BOLJŠA ŠOLA DO 1980? Do konca leta 1980 naj bi tudi osnovna šola na Raki imela enoizmenski pouk. Kakor je povedal Martin Lešnjak, je zdaj pouk v dveh izmenah, saj ima šola za 227 učencev v 10 oddelkih na voljo le štiri učilnice. Letos bodo dali napraviti načrte za dograditev, tako da bi šola pridobila še 6 učilnic (s kabineti), telovadnico, ki bi bila hkrati tudi dvorana za prireditve, ter prostor za otroško varstvo. Kako z vsem tem, bo kajpak odvisno od denarja, medtem ko v krajevni skupnosti že razmišljajo o referendumu, s katerim bi uvedli krajevni samoprispevek za opremo šole. Ob dograditvi šole bi morali dobiti še kakšno stanovanje za učitelje. Martin Lešnjak je pristavil, da se odseljevanje in vseljevanje ljudi pozna tudi v šoli. Tako je bilo leta 1960 vpisanih kar 415 učencev. In kaj še žuli ljudi? KDAJ BO PODPISAN SPORAZUM Tone Gabrič, zaposlen v PTT Novo mesto, delegat družbenopolitičnega zbora v občinski skupščini Krško, je v pogovoru načel vrsto vprašanj, ki so globljega družbenega pomena. »Naš kraj je značilen primer območja, s katerega delovna sila odteka drugam, drugje ustvarja dohodek, od katerega pa se zelo malo vrne nazaj. Samoupravni sporazum o financiranju krajevnih skupnosti naj bi to vprašanje uredil, žal pa smo priče, da se podpisu tega sporazuma mnoga podjetja izmikajo. To pa seveda potegne za seboj celo vrsto neurejenih stvari. Na Raki imamo veliko pomanjkanje prostorov, v katerih bi potekalo kulturno-pro-svetno delo, družbena dejavnost, kjer bi bil prostor za zdravstvene storitve, ipd. Mi sami teh potreb ne moremo rešiti, nujno potrebujemo družbeno pomoč. Prav z uresničevanjem samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti bi lahko storili korak naprej. Večkrat tudi premišljamo o kakšnem manjšem industrijskem obratu pri nas, v katerem bi se lahko zaposlila predvsem ženska delovna sila. Seveda pa je manjših želja še veliko. Naj omenim bencinsko črpalko, ki bi jo res potrebovali; kmetijske mehanizacije je vse več, kaže pa, da se bo z modernizacijo ceste Sevnica - avtocesta povečal tudi tranzitni promet. Primerna lokacija bi bila na Raki ali na Gmajni. Kar se prometnih zvez tiče, smo dokaj zadovoljni in smo hvaležni podjetju „Gorjanci“ za razumevanje. Želeli bi le, da bi okoli 13. ure vozil iz Novega mesta avtobus na Rako. V novomeških srednjih šolah je okoli 30 naših dijakov, ki se zdaj vozijo domov z avtobusom ob 15. uri. Ta avtobus pa je vedno preveč natlačen, vrh tega je šolarjem težko čakati do tako pozne ure." Miha Vuk, upokojenec, tajnik SZDL na Raki, je vprašanje prostora osvetlil še z druge plati: ,.Organizacije, naj bo SZDL, ZK, ZSMS, po pravici povedano, spe. Družbenopolitična dejavnost nikakor noče oživeti, kot bi bilo potrebno. Eno je, da ljudje nimajo časa, drugo pa, da tudi primernega prostora ni. Sestanke imamo v šoli, ki je v katastrofalnem stanju, ali pa v gostilni, ki tudi ni najprimernejša. Po mojem tudi to odvrača ljudi od dela na družbenopolitičnem področju. Večkrat smo govorili o tem, a prazna beseda, prazen Žakelj. Naši ljudje so pripravljeni delati, pripravljeni so pomagati s prispevki in delom, vendar je to premalo. Naše potrebe so velike, dohodki, kijih naši ljudje ustvarijo, pa ostajajo v drugi občini." Franc Ulčnik, elektromehanik, nekdanji predsednik aktiva ZSMS, je potrdil besede drugih sogovornikov: „Mladina ni dejavna. Res je, da zaradi šolanja in kmetovanja mladi nimamo časa na pretek, a še tistega prostega časa, kar ga imamo, ne moremo koristno izrabiti, ker se preprosto nimamo kje sestajati. Imeli smo eno sobo, a smo jo odstopili pošti, ker je ta pač potrebnejša. Tako se 80 mladincev, kolikor nas približno je, zadržuje doma, v gostilni...“ »TAKOJ ODŠTEJEM POL MILIJONA" Milka Zorko, kmetica iz Dolenje vasi: ,,Na pogovor z novinarji sem prišla z namenom, da vam sporočim željo staršev po dodatni avtobusni zvezi za dijake, ki se šolajo v Novem mestu.-Imam dve hčerki srednješolki, ki morata vsako jutro ob petih od doma in se vrneta šele popoldne ob petih. Pouk se konča med dvanajsto in trinajsto uro in potem morajo dijaki z Rake čakati na avtobus do petnajste ure. Tisti čas so prepuščeni sami sebi. V avtobusni čakalnici je mrzlo, v lokale ne smejo, edino vrata študijske knjižnice so jim odprta. Starši smo zaskrbljeni ne le zaradi izgube časa, ampak tudi zaradi 'tega, ker dijaki vozači nimajo nobenega reda pri prehrani. Vse drugače bi bilo, če bi vpeljali za dijake, ki jih ni malo. nov avtobus z odhodom iz Novega mesta ob 13. uri. Starši in vsi drugi občani menimo, da bi morali na avtobusnih postajališčih poskrbeti tudi za skromno streho, pod katero bi potniki v slabem vremenu laže čakali na prihod avtobusa." ČAKAJO NA TELEFON. ARONDACIJO Jože Zupančič, avtomehanik iz Podlipe: „Na Raki zelo pogrešamo telefon, saj po drugi uri popoldne, ko se zapre pošta, ne moremo klicati niti zdravnika. Tudi kot obrtnik bi telefon nujno potreboval in tisti, ki iščejo mojo pomoč, prav tako. Marsikdo mora priti do mene peš od avto ceste sem, če se mu kaj zgodi pri avtomobilu. Sam pa sem se tudi večkrat zastonj peljal po material tja do Ljubljane. Rekli boste, da bi lahko poklical s pošte. Raška pošta je preobremenjena, preko nje kličeta Kremen in Bučka, zato je zadnji čas, da bi dobili obljubljeno avtomatsko telefonsko centralo. Menim, da ne bi bilo napak, ko bi imeli tudi javno govorilnico. Poleg obrti še kmetujem in kot kmeta me zanima, kako je z arondacijo. Bil sem med prvimi na občini s tako željo, pa nič ne uspem. Dvakrat sem na svojo pobudo parcele že zamenjal, toda veliko raje bi videl, da bi začeli te stvari reševati po uradni poti, če nam že zakonodaja daje to možnost. Še sto let res ne moremo čakati, potem nas več ne bo in nas arondacija ne bo vznemirjala. Kmetje smo prizadeti tudi zaradi nereguliranega potoka Račne, ki stalno poplavlja. Most čezenj se je podrl in dva traktorista sta se že prevrnila v potok. Zdaj sem jaz naredil zasilen most iz desk, ki sem jih sam pripeljal." DELAVSKI AVTOBUS i SAMO POZIMI Martin Volčanšek, delavec v tovarni celuloze in papirja v Krškem: „Sem me je prignala želja, da bi se vam potožil zaradi prevoza na delo. Pozimi je vse lepo in prav, od pomladi do jeseni pa naša tovarna ukinja avtobuse za delavce. Pravzaprav so jih pripravljeni obdržati, vendar le s pogojem, da vožnjo v celoti sami plačujemo. To se mi ne zdi prav, zlasti še ko vidim, da druga podjetja, na primer IMV, Kovinarska in Labod, prevažajo delavce na delo in nazaj domov vse leto. V Celulozi delam dvajset let in pri štiriinpetdesetih mi ni prijetno sesti na moped in se peljati ob vsakem vremenu v tovarno. Pa še nekaj me boli, to, da mladi delavci nas starejših ne spoštujejo, nekateri nas celo zaničujejo. Delovodja mi na primer reče: ,Nauči ga,‘ mladenič pa mi zabrusi: ,Kaj boš ti, stari, mene učil!1 Tako vzdržljiv in močan res nisem več kot nekoč, sem j pa zato bolj izkušen. Razen tega mislim, naj bi nam, starejšim delavcem, omogočili lažje, manj naporno delo." ZOBOZDRAVNIKA POGREŠAMO Ančka Bon, gostilničarka na Raki: „Z asfaltom smo Račani veliko pridobili, želja pa s tem še ni konec. Najbolj pogrešamo zobno ambulanto, ker s čakanjem v Krškem izgubimo preveč časa. Tam skoraj ni mogoče priti na vrsto. Tudi v splošni ambulanti je vedno polno. Na srečo prihaja sem vsaj enkrat na teden splošni zdravnik, druge dni pa se moramo sprijazniti s tem, da iščemo zdravniško pomoč v Krškem. Za potrebo po vrtcu, kulturni dvorani in telovadnici ste najbrž že slišali od drugih, zato tega ne bom ponavljala. Rečem vam le, da smo zamudili ugoden čas po vojni. Imeli smo temelje za zadružni dom, in ker ni bilo pravega organizatorja, je vse propadlo. Zraven starih temeljev bodo zdaj postavili telovadnico." »ZAMOČVIRJENO" KMETIJSTVO Branko Bajc, zaposlen v Agrokombinatu v Krškem, je orisal razmere v kmetijstvu: »Kmetijstvo se je v teh krajih obdržalo. Živinoreja, vinogradništvo in predvsem gojenje ribeza so poglavitne panoge. Kmetom je Agrokombinat pomagal s kreditiranjem, tako da so lahko obnovili vinograde, nasade ribeza, breskev. Pogoji so ugodni, saj omogočajo vsakemu kmetovalcu, da se vključi v sodelovanje. Šepalo je le s kreditiranjem kmetijske mehanizacije , za katero je obrestna mera previsoka. Kar se organizacije odkupa mleka tiče, lahko rečem, da je dobra, saj nam je uspelo v kratkem času postaviti nekaj novih odkupnih postaj." Jože Novak, kmet in delavec v Kremenu, je spregovoril v imenu kmetov iz vasi Mali Koren, Veliki Koren, Ravno in Podlipa: »Včasih smo v naših vaseh redili več živine, kot je sedaj. Blizu 50 hektaijev travnikov okoli Malega Korena ni več uporabnih. Potok jih preplavlja, naredilo se je močvirje, tako da na njih ne pasemo več. Večkrat smo že prosili vodno skupnost in občino Krško, naj bi to ozemlje izsušili, a se nič ne zgane. O izsušitvi so govorili že pred vojno in po nji, zemljišče pa je vse slabše. Veste, pri nas ima živinoreja že tradicijo, tudi mladi se kmetovanja ne odrekajo, zato bi bilo res škoda, ko bi z izsušitvijo ne zboljšali možnosti za živinorejstvo. Že sedaj v naših vaseh namolzemo veliko mleka, lahko pa bi ga še več." Milka Zorko Franc Ulčnik Branko Bajc Jože Zupančič Jože Novak KOLIKO ZMORE VOLJA tura n bra- anje Kako blizu ali daleč sta si delavec in kultura, kaj so napravili sindikati, da bi se razdalja (odtujenost? ) med njima zmanjšala -skratka o vsem, kar so v delovnih organizacijah storili, česa niso in zakaj ne, bodo razpravljali danes na razširjeni seji republiškega sveta Zveze sindikatov v Ljubljani. Da je v resnici pričakovati poživitev na kulturnem področju in da vprašanj (ne)mo-ci ter prodora kulture ne bodo obravnavali zgolj zategadelj, ker je pač nekaj treba reči, dajeta na znanje dve dejstvi: da je najvišje sindikalno vodstvo v republika sklenilo obravnavati kot osrednjo točko dnevnega reda in da se je v ta namen oskrbelo z gradivom, ki vsestransko osvetljuje možnosti kulturnega dela in življenja delavcev ter je kot tako vredno širše pozornosti. Sindikalni vrh tudi o kulturi Današnja seja sodi v čas, ko so razrezi skupnega denarja pravzaprav že za nami, ko tudi kultura že ve, koliko denarja bo dobila in „koliko dni“ bo lahko z njim živela, in ko je hkrati tudi znano, kako so v delovnih organizacijah (ne)pripravljeni odzivati se na najrazličnejše zunanje in notranje kulturne akcije. Je ob teh dejstvih ta seja še pravi čas ali kasni, bo mogla s svojimi stališči politično sploh še vplivati na popravke razrezov in dati politične napotke združenemu delu za podpisovanje sporazumov? Seveda se taka vprašanja zastavljajo sama od sebe, so pa prav gotovo tudi upravičena, saj zgolj z geslom (ali napotkom), naj bo združeno delo kulturi bolj naklonjeno, ne bo možno tudi dejansko razrešiti težavnih gmotnih razmer v kulturi I. ZORAN TISOČI NA PREDSTAVAH V pravkar končanem (prvem) tednu slovenskega filma je bilo 27 predstav, ki jih je videlo 7.695 obiskovalcev. Na desetih večernih predstavah so našteli 1.575 gledalcev, prav tolikšno število dijaških predstav si je ogledalo 3.600 srednješolcev, sedem predstav za osnovnošolce pa je obiskalo 2.520 učencev. Najmanj gledalcev je imel novi slovenski barvni film „Med strahom in dolžnostjo", ki ga je Milan Ljubič posnel po literarnih delih letošnjega Prešernovega nagrajenca Karla Gra-beljška. Stari filmi v mladih srcih Prisrčno srečanje z Ljubišo Samardžičem in drugimi po ogledu „Cudovitega prahu" v tednu slovenskega filma 18. februaija so nekateri ustvaijalci slovenskega filma „Čudoviti prah“ — film je bil ta dan tudi na sporedu tedna slovenskega filma v kinu Krka — obiskali Novo mesto in se predstavili občinstvu. Sprejem so jim pripravili v prostorih ZKPO na Prešernovem trgu, od koder je posnetek. Na sliki so (od leve): Boris Savnik, Danja Bajc, Demeter Bitenc, Silvo Božič, Ljubiša Samatdžič, Milka Bobnar in Jure Pervanja. (Foto: I. Zoran) ZKPO bo poslej v skupni fronti Pripravam na republiško konferenco ZKPO, ki bo marca v. Novi Gorici, je bil namenjen Kočevski razgledi 3 V počastitev slovenskega kulturnega praznika so izšli Kočevski razgledi, tokrat že tretja številka revije, ki jo izdaja klub kulturnih delavcev v Kočevju. Revija je zanimiva, popestri pa jo kar šest rubrik. Razdelek „Ustvarjamo“ objavlja prispevke Janeza Černača, Draga Ahaca, Rudolfa Moharja, Karla Riglerja, Marjete Dajčman (iz Novega mesta) in Petra Vovka, pesmi pa so prispevali: Rudolf Mohar, Franc Lovšin, Bok, Nebojša Ignjatovič (iz pobratenega Prokuplja, ki pa živi v Kočevju), Dušan Hočevar in Marjanca Colarič. V „Ogledalu časa" sodelujejo Peter Sobar st., Janez Žagar in Vekoslav Figar. V „Slikah današnjih dni“ je inž. Franci Dovč opisal kočevsko kmetijsko zaledje, dr. Božidar Tomič prispevek o zdravljenju alkoholikov na Kočevskem, Mirko Levstek je v intervjuju predstavil pisatelja Toneta Ožbolta, Kajuhovega nagrajenca za knjigo „Dežela Petra Klepca". „Kulturno dogajanje" prinaša članek „Svobodi na pot" Julija Pluta, Dragica Janša je opisala lutkovno dejavnost v Kočevju, Marjanca Colarič razmišlja o poeziji danes, Stane Jarm pa se je razpisal o dejavnosti likovnega salona. V „ Utripu mladih" sodelujejo osnovnošolci iz Kočevja in Vasi-Fare ter gimnazijci, „Saljive od tu in tam" pa prinašajo prispevke Marjance Colarič in Marjete Dajčman. Revija je izšla v 500 izvodih. Nekaj številk je še naprodaj, naročiti pa jo je možno na naslov: Klub kulturnih delavcev Kočevje pri DPD Svoboda, Trg zbora odposlancev 30, 61330 Kočevje. Naj omenimo še to, da je delo pri reviji amatersko, prispevki so neno-norirani, celo glavni in odgovorni urednik Mirko Levstek opravi vse delo zastonj. M C. sobotni posvet kulturnih delavcev dolenjske regije v Novem mestu. V imenu ZKPO S sta se ga udeležila predsednik Ivo Tavčar in strokovni sodelavec Martin Zakonjšek. Konferenca naj bi dala novo usmeritev ZKPO. Smisel predvidenih sprememb je v tem, naj bi se ZKPO (po novem statutu kot Zveza kulturnih organizacij) opredelila kot sestavni del fronte socialističnih sil. V vsa ta prizadevanja se vključujejo tudi občinska vodstva SZDL in ZKS. Na novomeškem posvetu so med drugim predlagali, naj bi medobčinski svet SZDL za Dolenjsko pred konferenco sklical še poseben posvet, na katerem bi rešili pereča vprašanja. Popraviti napako Mladim več podpore Krška ZKPO si že dolgo prizadeva obuditi amaterizem, ki je bil včasih že kvaliteten in uspešen. Med razloge, zakaj ne gre, štejejo premajhno zanimanje mladih. To pa ne drži povsem, saj marsikje prav skupine pri ZSMS poganjajo kolo kulture naprej. Med take - lahko bi jim rekli že kar stalne - sodijo pevska in folklorna skupina iz Velikega Podloga ter recitacijski skupini iz Zdol in Podbočja. Prav gotovo bi bile te skupine še bolj delavne in tudi več novih bi bilo, če bi jim strokovno bolj pomagali in jim izkazovali večjo pozornost. Včasih se namreč zdi, da so pri delu preveč osamljene. Pri tem ne bi smeli pozabiti, da so med NOB orali kulturno ledino na podeželju in v mestih prav taki ljudje, toda z znatno večjo podporo, moralno in gmotno. To kaže še posebej podčrtati ob spoznanju, da je v zadnjih letih pri kulturnem osveščanju delovnih ljudi - sestavina tega je prav gotovo tudi amaterska dejavnost in ne le ..potrošnja" kulturnih dobrin - veliko zamujenega, kar pa naj bi zdaj postopno popravili Ž. Sl' BIK V Novem mestu so tudi opozorili, da bi moralo priti do večje povezave občinskih z republiško ZKPO, plod tesnejših stikov pa naj bi bile problemske konference. Pripomnili so tudi, da je nujno uvesti nadzor nad kulturnim dogajanjem, saj zdaj prihajajo na oder tudi stvari, ki imajo malo skupnega z resničnim kulturnim poslanstvom. Na rob pravkar končanemu prvemu tednu slovenskega filma v Novem mestu je prav gotovo potrebno povedati nekaj ugotovitev. Najprej to, da tudi filmska umetnost premaguje čas, saj so stari filmi spregovorili v srcih mladih kot pred dvajsetimi leti. Smejali so se prebrisanosti korajžnega Kekca, Samo in Vesna sta jih osvojila z iskreno ljubeznijo brez blišča barv in seksualnih scen modernega filma, pretresla jih je plemenita, samorastniška Meta itd. Srečanje mladine s filmskimi ustvaijalci je zanjo vedno praznik, posebno še, če je na obisku tako preprost, iskren in naraven igralec, kot je Ljubiša Samar-džič. Pogovor z njim po filmu „Čudoviti prah“ je bil prijetno razvedrilo: na resna vprašanja je znal ustrezno odgovarjati, za naivna pa je uporabil duhovitost, ki mu je ne manjka. Veliko simpatij si je pri Novomešča-nih pridobil mladi igralec Silvo Božič, mojster kamere Jure Pervanja pa je imel premalo časa, da bi razložil osnove svojega dela. Bitenc je v tilmih največkrat v tujih uniformah, zato ga mladi manj poznajo. Za osnovne šole je teden slovenskega filma prišel v nepravem času. Ker so podaljšali počitnice, se bojijo za vsako učno uro. Kljub temu so vodstva nekaterih šol spoznala, da brez gledanja filmov ne more biti filmske vzgoje. Žalostno pa je, da imamo še pedagoge, ki niso prepričani, da lahko gledanje „neke“ „Doline miru“ uspešno nadomesti najmanj tri garaške ure učiteljevega dela v razredu pri posredovanju snovi iz NOB. V Novem mestu naj bi teden slovenskega filma postal tradicija. Odbor za filmsko vzgojo pri ZKPO Novo mesto se vsem, ki so pomagali uresničiti ta teden (posebno vodstvu Viba filma, Milanu Ljubiču, Francu Mikcu, Demetru Bitencu in drugim) in delovnim organizacijam, ki so izvedbo denarno podprle (SGP Pionir, tovarna zdravil Krka, Labod, Dominvest, stanovanjska skupnost, knjigarna MK) zahvaljuje. Prevlada klavirja in harmonike Kulturni delež nižjih glasbenih šol na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju se veča V minulem šolskem letu so imele glasbene šole na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju (na območju novomeške organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS) 54 nastopov: dvajset internih, osem javnih, osemnajst v sodelovanju z drugimi organizacijami, dvakrat so sodelovale na območnih in republiških revijah, štirikrat pa so se pripravile za RTV snemanje. Na brežiški glasbeni šoli sta delovali dve komorni skupini in dva orkestra, na črnomaljski orkester in pevski zbor, na krški dva orkestra, na novomeški (Marjan Kozina) pa tri komorne skupine, dva orkestra in dva pevska zbora. Na vseh teh glasbenih šolah je bilo lani vpisanih nad 700 učencev, poučevalo pa je 38 učiteljev. Največ učencev se je učilo klavirja in nekoliko manj harmonike. Slabše so bili „zasedeni“ inštrumenti: kitara, blokflavta, violina, trobenta, klarinet, najslabše pa flavta, tolkala, pozavna in violončelo. Največ najrazličnejših inštrumentov so se učili učenci v Novem mestu. Knjižnice so pri vseh glasbenih šolah, nikjer pa nimajo knjižničarja. Knjižni fond se je v minulem šolskem letu 'povečal na okoli 2.400 del za učence in na nekaj manj kot 300 knjig za učitelje. Največ knjig ima brežiška glasbena šola, nekaj manj črnomaljska, medtem ko ima- ta krška in novomeška nekajkrat manj knjig. Razen brežiške šole so druge zelo dobro ,,založene" z mu-zikalijamL Ta fond je narasel že na 3.400 izvodov, dobro polovico tega imajo Novomeščani. Vse šole imajo oddelke za plošče; število le-teh se je lani povečalo na 254. Ob tem je treba reči še to, da je v Trebnjem deloval glasbeni oddelek, _ ki ga je obiskovalo 80 učencev, učili pa so se klavirja, harmonike, klarineta, tolkal in trobil, kitare in blok-flavte. V Sevnici so bili deležni glasbene vzgoje učenci, ki so obisko’ oddelek hrastniške glasbene šole. Otroški zbori glasbenih šol večkrat popestrijo kulturne prireditve na Dolenjskem. Naloga za (daljše] »zatišje icio”? Javna razprava o usmerjenem izobraževanju, ki naj bi se v naši republiki kmalu začela, ne bo razreševala samo predlaganega koncepta, marveč tudi vprašanje, ali gre za kratkoročno ali dolgoročno dolžnost na področju vzgojnoizobraževalne dejavnosti. VEČER LJUDSKE TVORNOSTI - V počastitev dneva žena bo v Novem mestu Večer ljudske tvornosti. Sodelovali bodo: Rudi Kosmač, član Drame SNG iz Ljubljane, kot recitator Jjudskih pesmi, Šentjernej-ski oktet, folklorna skupina iz Nove- S mesta pod vodstvom Branke Mo-on in trio Tineta Košmrlja. DVOJEZIČNA KNJIŽNICA - V Lendavi, središču narodnostno mednega ozemlja v Pomurju (poleg " “adža Slovencev živijo tam tudi Madžari), so pred kratkim odprli dvojezično knj&nico. V knjižnici, ki šteje tre- nutno 27.000 knjig, je sodobna či-_ talnica, v kateri bodo tudi občasne razstave, literarna srečanja in druge prireditve. NEMŠKI GRAFIKI PRI NAS -Prejšnji čcutek sov Moderni galeriji v Ljubljani odprli razstavo grafike, s katero se pri nas predstavljajo sodobni umetniki iz Berlina. DELO MESECA NA RAZSTAVI V petek so v Ljubljani (Mestna galerija) odprli razstavo pod naslovom ..Vizualne komunikacije - delo meseca". Gre za tradicionalno razstavo, na kateri Društvo likovnih oblikovalcev Slovenije na predlog posebne žirye predstavi najboljše primerke oblikovanja. Razstava bo odprta do 4. marca. VABIJO V PESNIKOV KRAJ -Odbor za Kettejev dom na Premu si še nadalje prizadeva za ureditev rojstne hiše pesnika Dragotina Ketteja. Hkrati vabi, naj čimveč ljudi obišče Kettejevo rojstno hišo, še zlasti letos, ko praznujemo 100-lct-nico pesnikovega rojstva. SLANA V ŠVICI - Številnim razstavam Stanovih akvarelov v galerijah v domovini in tujini se je pred kratkim pridružila še ena - v Švici. Ker so nekatere razstave z njegovimi deli še vedno odprte, spoznavajo slovenskega umetnika Franceta Slano hkrati v več krajih in tudi več državah. Čeprav podrobnosti najnovejšega predloga o tem, kaj in kakšno bodi to usmerjeno izobraževanje, širši javnosti še niso znane, lahko pričakujemo, da na Dolenjskem ta novost ne bo sprejeta z nasmeškom in ožarjenimi obrazi. Glavni razlog za to, da se na našem območju usmerjenega izobraževanja bolj bojijo, kot veselijo, je prav gotovo iskati v razmerah, ki v šolstvu marsikje že zdaj niso kaj posebno visoko nad mejo znosnosti. Manjka vsega po vrsti: prostorov, kadrov in denarja. Dolenjska regija sodi nedvomno med tiste z največjim kadrovskim deficitom, da o neizgrajenem srednjem šolstvu, ki naj bi predvsem izvajalo naloge usmerjenega izobraževanja, negovo- Ali pomeni to, da čaka to nalogo pri nas daljše ..zatišje"? KRANJČEVI NAGRAJENCI Letos so že tretjič podelili nagrade Janeza Kranjca. Priznanje za kultiviranje humorja in duhovitosti na Slovenskem so dobili: Tone Bole, gospodarstvenik, ki kljub odgovornemu delu ni izgubil smisla za humor, pesnik Janez Menart, čigar poezija je vseskozi prežeta s prefinjenim humorjem in satiro, ter Marjan Amalietti, karikaturist, ki daje pečat veselemu likovnemu izrazu na Slovenskem. WrMJ/WIZaBAi!l«W 0 a • it .• .. Kdaj usmerjeno izobraževanje z grafikonov v življenje? i O TAKO IMENOVANEM PROGRAMIRANEM UČENJU Navadno ne govorimo o strojnem pouku, ampak o programiranem učenju, ker se da na podoben način učiti brez strojev, samo s knjigami... Se pred desetimi leti so samo redki strokovnjaki v ZDA razpravljali o programiranem učenju in o strojih za učenje. Čeprav je že leta 1926 psiholog Pressy predlagal tak način učenja, njegovo delo ni imelo odmeva. Spremembo je prinesla šele 2. svetovna vojna. V armadi ZDA je prišlo do kadrovske stiske. Potrebovali so ogromno vojaških strokovnjakov, a niso imeli dovolj učiteljev in inštruktorjev. To je spodbudilo psihologa Skinnerja in njegove sodelavce, da so izdelali prve programe in preproste stroje za učenje. Toda po vojni je zanimanje za programirano učenje zamrlo. Tak način izobraževanja je ostal predmet eksperimentiranja. Pred leti pa je programirano učenje prodrlo po vsem svetu ... uveljavilo (se je) predvsem kot individualno učenje, prodrlo je v razne večerne šole, tečaje, v industrijsko izobraževanje, vojaške šole, manj pa v splošno izobraževalne šole, čeprav so nekateri ekstremisti (skrajneži) prerokovali, da bodo stroji kmalu zamenjali učitelja ... Učno snov in vprašanja podajajo stroji, večinoma vidno, nekateri pa tudi vidno in slušno. Učenec odgovarja s tem, da pritiska na razne gumbe, tipka, vleče za posebne ročice itd., kar je odvisno od konstrukcije stroja .. . Programirano učenje lahko poteka tudi brez strojev. V tem primeru podajajo učno snov in vprašanja knjige. Vid Pečjak: Uspešno učenje (Cankarjeva zal 1966), str. 115-116 UČNI USPEH POVEČUJE ZANIMANJE ZA UČENJE Učni uspehi povečajo zanimanje za učenje, a neuspehi ga znižajo. Delo, ki ne gre od rok, je vedno dolgočasno, utrudljivo, do njega čutimo odpor. Neuspehi pogosto povzročajo hud odpor do učnih predmetov. Prav zaradi takega odpora lahko človek ostane vse življenje „trd“ za kak predmet. Navedeno delo, str. 33 ■iiNiiuniiHimMiiiniiiuiiiiuiiiHiiiiiinima LICITACIJA! * KMETIJSKA ZADRUGA KhKA , Novo mesto, n. sub. o. TOZD Agroservis „Žabja vas", n. sub. o. in TOZD „Brazda" Lastna proizvodnja n. sub. o. razpisujeta javno prodajo naslednjih osnovnih sredstev: - AVTO TAM 4500 LETNIK 1961 - AVTO TAM 2000 LETNIK 1961 - AVTO FAP 8000 LETNIK 1970 - AVTOFURGON ZASTAVA 750 LETNIK 1973 - PRIKOLICA TAM 5000 - MOTOR ZA TAM 5000 - 2 TRAKTORJA FE 35 - 2 TROSILNIKA HLEVSKEGA GNOJA - NAKLADALNI K PEŠCI EC 4 -2 TRAKTORSKI KOSILNICI - TRAKTORSKA PRIKOLICA - KOMBAJN ZMAJ 780 - MOTORNI ROBKAČ - IZRUVAČ KROMPIRJA • Javna prodaja bo v ponedeljek, 1. marca 1976, ob 8. uri v j i Agroservisu v Žabji vasi, ob 10. uri v Zalogu in ob 12. uri v : • Draškovcu pri Šentjerneju. ■ ■ : : ■ • PROSTA DELOVNA MESTA 3 ■ Odbor za medsebojna razmerja „Zito", TOZD IMPERIAL KRŠKO ■ { • objavlja prosta delovna mesta za nedoločen čas, in si-: cer: 1. 5 ČISTILK za čiščenje proizvodnih prostorov 2. 17 DELAVK za proizvodnjo gumijevih bonbonov 3.1 UREJEVALCA ZELENIC IN DVORIŠČNIH PROSTOROV Pogoji: pod 1) da imajo kandidatke najmanj 6 razredov osnovne šole in da so zdravstveno in fizično sposobne za opravljanje dela v živilski industriji; pod 2) da imajo kandidatke dokončano osemletno šolo in da so zdravstveno in fizično sposobne za opravljanje dela v živilski industriji; pod 3) da je kandidat zdravstveno in fizično sposoben opravljati dela na prostem in da ni starejši kot 55 let. Za vsa delovna mesta je predpisano 1-mesečno poizkusno delo. Rok za prijave je 8 dni po dnevu objave. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: Odbor za medsebojna razmerja pri „Žitu", TOZD IMPERIAL KRŠKO. ■■■■•■■■■■■■■•■i PROSTO DELOVNO MESTO! Razpisna komisija pri Trgovskem podjetju na debelo in drobno PRESKRBA KRŠKO razpisuje delovno mesto DIREKTORJA (reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: da imajo višjo šolsko izobrazbo in vsaj pet let prakse na vodilnem delovnem mestu v trgovini, — da imajo srednje šolsko izobrazbo in najmanj 8 let prakse na vodilnem delovnem mestu v trgovini, — da so moralno-politično neoporečni. Kandidati naj dostavijo svoje vloge skupno s potrdili o izpolnjevanju navedenih pogojev in potrdilom o nekaznovanosti na gornji naslov v 15 dneh po objavi v časopisu. aaaaaaaaaaaai KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA" - BLAGOVNICA NOVO MESTO - ŽABJA VAS Nudi potrošnikom vse vrste pohištva, posteljnine, preproge, talne in stenske obloge, gospodinjske stroje, radijske in televizijske aparate, material in peči za centralno gretje, deleža vodovodno in električno napeljavo, gume za tovorna in osebna vozila, raznovrstno gradbeno blago, kmetijske stroje in orodje, semena, umetna gnojila in krmila, zaščitna sredstva raznovrstno prehrambno blago, meso in mesne izdelke ter raznovrstno drugo potrošno blago. Blago prodajamo tudi na potrošniški kredit. Vabimo vas, da nas obiščete in si ogledate našo zalogo! Pohištvo, gradbeni material in drugo večje blago dostavljamo po želji strank na dom. aaaaar«B» •» «■'-»???«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ a ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■« m j PROSTA DELOVNA MESTA! j j /© ljubljanska banka j PODRUŽNICA NOVO MESTO • ■ ■ j Razpisna komisija za razpis vodilnih delovnih mest razpisuje • naslednja delovna mesta v LB, podružnici Novo mesto: 1. NAMESTNIKA DIREKTORJA PODRUŽNICE : : 2. DIREKTORJA SEKTORJA SREDSTEV IN NALOŽB | 3. DIREKTORJA SEKTORJA ORGANIZACIJE 'j IN BANČNE OPERATIVE j 4. DIREKTORJA SLUŽBE RAČUNOVODSTVA I | 5. DIREKTORJA SLUŽBE - ENOTE ZA KRE- j DITIRANJE STANOVANJSKE IN KOMU- : ! NALNE GRADITVE | a ■ ■ ■ j Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za zasedbo delovnih ; Š mest izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. 2. imeti morajo končano visoko ali višjo šolsko izobrazbo; imeto morajo najmanj šest let delovnih izkušenj, od tega najmanj štiri leta na vodilnih delovnih mestih. Zaželeno je, oziroma prednost imajo kandidati z bančno prakso ali prakso s strokovnega področja, za katero se prijav Ijajo; 3. biti morajo moralno-politično neoporečni. Razpisana delovna mesta so vodilna in se razpisujejo vsaka štiri leta. Kandidati lahko vlože prijave v 15 dneh po dnevu objave tega razpisa na naslov: Ljubljanska banka—podružnica Novo mesto ,,Za razpisno komisijo". Prijavi naj priložijo življenjepis z opisom dosedanjih zapo slitev ter dokazila o šolski izobrazbi. ■aaaaaaaaaaaacaea^aaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaa laaaaaaaaaaaa ! PROSTA DELOVNA MESTA! ■ i : i : : Kadrovska komisija pri : Ljubljanski banki — podružnici Novo mesto : - ! : objavlja za nedoločen čas naslednja prosta delovna me- ■ S sta: j : : ZA OSREDNJO ENOTO NOVO MESTO : 1. referenta za devizno poslovanje s prebivalstvom | ! i j ZA EKSPOZITURO TREBNJE J : 2. referenta za dinarsko poslovanje s prebivalstvom ■ j I : ZA EKSPOZITURO MIRNA j 3. snažilko s polovičnim delovnim časom i i • Pogoji za delovna mesta: S Pod št. 1 se zahteva srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj j j ter pasivno znanje enega tujega jezika; delo je v izmenah. ■ Pod št 2 se zahteva srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj • Pod št. 3 se zahteva nepopolna osemletka in 1 leto delovnih j | izkušenj. • Pod št. 1 in 2 je zaposlitev s polnim delovnim časom. • Pod št. 3 je zaposlitev s polovičnim delovnim časom. Kandidati morajo prošnji priložiti kratek življenjepis z opisom dosedanje zaposlitve in dokaz o šolski izobrazbi. Rok prijave je 1 5 dni po objavi. Prijave sprejema Kadrovska komisija Ljubljanske banke -podružnice Novo mesto. aaaaaaaaaaaaaaal aaaaaaaaaBBBaaaaaaaaBaaaaaBaaBBBBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaa PROSTO DELOVNO MESTO! OKROŽNO SODIŠČE NOVO MESTO ! objavlja prosto delovno mesto: VODJA VLOŽIŠČA IN ODPRAVE 1 Pogoj: srednja poklicna izobrazba ali kvalificirani delavec. M Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Prijavo je dostaviti ■ pismeno ali osebno Predsedništvu okrožnega sodišča v No- | vem mestu. .J PROSTA DELOVNA MESTA ..SLOVENIJALES—STILLES" tovarna stilnega pohištva in notranie opreme SEVNICA OBJAVLJA 10 PROSTIH DELOVNIH MEST ZA NEKVALIFICIRANE DELAVCE Pogoji: — zaželena končana osnovna šola — starost nad 15 let — telesno in duševno zdravje Kandidati naj pošljejo pismene prošnje na naslov delovne organizacije v 15 dneh po objavi. ■aBaaaaaeaBBaaaaaaaBakaaaaaBBaaaBBaBaaaaaBBBBaaaaaaaBaaaaaaaaBaBaaaBaBaaaaaaaaaBaaBBBaaaB PROSTA DELOVNA MESTA! a a j REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST j NOVO MESTO j Strokovna služba a a : OBJAVLJA : prosti delovni mesti: a a [ 1. RAČUNOVODJE STROKOVNE SLUŽBE j 2. ADMINISTRATORJA-STROJEPISCA a j Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje | pogoje: ■ pod 1: višja ekonomsko-komercialna ali njej sorodna šola in 5 3 leta delovnih izkušenj; : pod 2: administrativna šola ali najmanj 1 -letni strojepisni • tečaj, preizkus znanja slovenščine in strojepisja, 1 leto delov-: nih izkušenj. : Kandidati morajo obvlada i slovenski jezik. Pri objavljenih prostih deiovnih mestih gre za delo za nedo-: ločen čas. j Osebni dohodek je dole jen s samoupravnim sporazumom o ■ medsebojnih razmerji! . a ■ Prijave pošljite skupaj z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih j pogojev in z navedbo dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po j objavi na naslov: REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUP- ■ NOST NOVO MESTO, Strokovna služba, Kidričev trg št. 3. naaaaaaaaBBaaa•••B*aaaaiaaa»>h sbbbbbb aaBaaaBaBBBBBBBBBBBBBBaBBBBaBBBBaeeBBBB»aBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBaaBBBBBI i PROSTO DELOVNO MESTO! PETROL Trgovsko in proizvodno podjetje [ ,,Petrol”, Ljubljana poslovna enota Brežice razglaša prosto delovno mesto PRODAJALCA NA BENCINSKEM SERVISU MOKRONOG Pogoji: končana osemletka, odslužen vojaški rok. Prednost imajo trgovski delavci. Poskusno delo traja tri mesece. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v roku 10 dni po dnevu objave tega razglasa navedeni poslovni enoti. PROSTA DELOVNA MESTA ..Posebni socialni zavod psihiatrično-geriatrične smeri DOM OSKRBOVANCEV IN UPOKOJENCEV IMPOLJCA, Sevnica objavlja prosta delovna mesta za 2 STREŽNICI - STREŽNIKA Splošni pogoji: končana osemletka Posebni pogoji: poskusna doba 2 meseca, odslužen vojaški rok. OD po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in OD za posebne socialne zavode. Možnost strokovnega izpopolnjevanja in pridobitve kvalifikacije. Ponudbe se sprejemajo 15 dni po objavi oz. do zasedbe delovnih mest. ■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai aaaaaaaaaaaaaai laaaaaaaaaaaaaaai laaaBaaaaaaaaaaaaai > teška industrija t Vabimo vas v sredo, 3. marca 1976, ob 19.30 v športno dvorano na koncert ene najbolj popularnih jugoslovanskih skupin TEŠKA INDUSTRIJA iz Sarajeva. Predprodaja vstopnic pri Mladinski knjigi in upravi športne dvorane. v novem mestu '■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■«»aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaMBaai aaaaaaaaaai iaaaaaaaaasBaaaaaai UBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai PROSTO DELOVNO MESTO TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA, p.o. Sevnica Glavni trg 25 Razpisna komisija podjetja Razpisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA (reelekcija) Za zasedbo delovnega mesta se zahteva poleg splošnih pogo jev še: — da ima višjo ali visoko izobrazbo s 5-letno komercialno prakso, od tega vsaj 3 leta v trgovini, — da ima srednjo izobrazbo komercialne smeri z 8 leti prakse, od tega najmanj 5 let prakse v trgovini, — da ima pozitiven odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, družbenih interesov nasploh in interesov socialistične ideologije, — da mu po odločbah zakona oz. po pravnomočni sodbi sodišč ni prepovedano delati na razpisanem delovnem mestu. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih mest in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Trgovsko podjetje Sevnica, Glavni trg 25, z dostavkom: ,,Za razpisno komisijo". Rok prijav je 15 dni po dnevu objave v časopisu. Kegljači novomeške Krke so v dve zmagi. Novomeščani i ZCL dosegli zmagi, Novomeščani pa so z Izolo izgubili V drugem kolu ZCL so kegljači novomeške Krke in Novega mesta gostovali v Ilirski Bistrici in Postojni oziroma v Kočevju in Ljubljani. Kočevski dvoboj med Novim mestom in Izolo so prekinili zaradi okvare na avtomatih in ga bodo odigrali med ligo. Življenje z modeli Modelarstvo je začetek za vsakega, ki se namerava kasneje posvetiti letalstvu. Večina modelarjev kasneje preide med jadralce oziroma motorne letalce, a ostanejo zvesti tudi modelarstvu. Eden izmed takih fantov je Matej Jevšček, član modelarske sekcije pri aeroklubu v Novem mestu, ki je o svojem delu povedal: ..Modelirati sem začel v osmem razredu. Po navdušenem pripovedovanju sošolca sem se odločil in nekajkrat obiskal delavnico in kmalu ugotovil, da je modelarstvo zame pravo delo..." Tako je Matej že v nekaj mesecih sam izdelal model A-l in že na prvem tekmovanju dokazal, da je za ta šport močno nadarjen. V Ajdovščini je osvojil prvo mesto in se še bolj posvetil modelarstvu. V naslednjem letu je izdelal model A-2 in z njim tekmoval v drugi kategoriji. Toda imel je le malo sreče, ker je na vj-ih tekmovanjih svoj model poškodoval. ,,V mrtvi sezoni sem si izdelal dva modela A-2,“ je nadaljeval pripoved nadarjeni modelar, „in na republiškem prvenstvu zasedel drugo mesto. To mi je omogočilo sodelovanje na državnem prvenstvu, kar je že velik uspeh . . Matej se je še resneje oprijel dela in izdelal načrt za model A-2 in motorni model. Z njima seje udeležil več tekmovanj v močnejših konkurencah in se vedno uvrstil med prvih petnajst. Kmalu se je Jevšček spoznal tudi z zakoni termike in aerodinamike in na jadralnih -tekmovanjih dosegel naslednje uspehe: bil je prvi na zimskem prvenstvu Dolenjske, tretji v Ajdovščini, na pokalnih prvenstvih je bil med prvimi petimi, na državnem prvenstvu trinajsti, na zagrebškem „ Pokalu republike" - nastopili so tudi tekmovalci iz Italije, Avstrije, Madžarske in Bolgarije - je bil peti itd. Pred novomeškim modelarjem in letalcem je še lepa tekmovalna prihodnost. S. PETRIČ KRKA - KRANJSKA GORA 6773 - 6547 Na težkem kegljišču v Ilirski Bistrici so Novomeščani igrali zanesljivo in so po nastopu šestih ekip prevzeli vodstvo. Za zmagovito ekipo so igrali Turk (833), Jarc (846), Badovinac (832), Židanik (845), Vesel (874), Hren (882), Krušič (800) in Bratož (861). KRANJSKA GORA -KRKA 7135- 7354 V Postojni so Krkini igralci sicer dosegli zelo dober rezultat, vendar so se na postojnskem kegljišču slabo uvrstili. Kot kaže, igrajo Dolenjci slabo prav na stezah, kjer bi lahko dosegli precej boljše uvrstitve. Krka: Turk 945, Jarc 908, Židanik 909, Vesel 918, Hren 881, Bratož 935, Krušič 952 in Legiša 906. NOVO MESTO - IZOLA 6675 - 6932 V začetku prvenstvenega srečanja je kazalo, da bodo Novomeščani na Saturnusovem kegljišču dosegli dober rezultat in solidno uvrstite", toda pred koncem srečanja so Dolenjci metali vse slabše in Izolčani so zasluženo zmagali. Novo mesto: Klobučar 811, Istenič 860, Hrovat 842, Hrastar 875, Rolih 842, Mohorič 817, Blažič 843 in Zupančič 785. V naslednjem kolu - odigrali ga bodo čez štirinajst dni - bodo Krkini kegljači nastopili v Ajdovščini in Novi Gorici, igralci Novega mesta pa v Postojni in Ilirski Bistri- D. BRATOŽ Prvi mesti za Krko Pred dnevi se je končalo tekmovanje v dolenjski zimski kegljaški ligi, v kateri je nastopilo kar 16 ekip. Najboljši so bili tekmovalci in tekmovalke iz Krke, saj so v obeh konkurencah prepričljivo zmagali. Rezultati - ženske: 1. Krka (Novo mesto) 13.284, 2. Pionir (Novo mesto) 13.130, 3. Novoteks (Novo mesto) 12.284, 4. Mercator (Trebnje) 12.528, 5. Brežice 12.345. Najboljše posameznice: Marija Barič (Krka) 2.351 podrtih kegljev, Mikja Poljak (Pionir) 2.329, Slava Rosen-berger (Krka) 2.323 itd. Moški - 1 Krka 1 (Novo mesto) 30.301, 2. Krško 29.566, 3. Novoteks I (Novo mesto) 29.308, 4. Krka II (Novo mesto) 29.193, 5. Brežice 28.493 itd. Najboljši posamezniki so bili: Bogdan Hren 5.201, Stane Jarc 5.095, Janez Turk 9.093, 4. Badovinac (vsi Krka) 5.037, 5. Klobučar (Novoteks) 5.035, 6. Planinc (Krško) 5.023 itd. Minulo nedeljo so se v novi novomeški športni dvorani zbrale najboljše pionirke in mladinke iz Kočevja, Brežic, Sevnice, Ribnice in Novega mesta. Pod vodstvom treneijev Štruklja (Novo mesto), Emestla (Sevnica) in Žeijava (Kočevje) so se pripravljale na pionirsko prvenstvo pokrajin oziroma turnir rokometnih con. Po mnenju treneijev so Dolenjke dobre, tako da bodo na obeh turnirjih lahko dosegle lepe rezultate. Na sliki: obe vrsti s treneiji po nedeljskem treningu. (Foto: Janez Pezelj) Brežice četrte, Črnomelj vodi Novomeško rokometno revijo si je ogledalo 1000 občanov — Sest ženskih ekip je pokazalo dobro igro — Na zimskem prvenstvu SRS dobri tudi Ribničani Medtem ko boji za naslov zimskih rokometnih prvakov v moški skupini B-l in B-2 še potekajo, so dekleta v najkvalitetnejši skupini prejšnjo nedeljo končala tekmovanje. Brežičan-ke, Novomeščanke in Sevničanke so med prvenstvom igrale dokaj dobro in se uvrstile v sredino lestvice. Brajerjeva (Krka): nepotreben poraz z Eto V zadnjih treh kolih so Dolenjke osemkrat nastopile. Štiri srečanja so izgubile (v vseh tekmah z Olimpijo so bile boljše Ljubljančanke), tri zmagale, Novomeščanke in Sevničanke pa so se razšle z neodločenim rezultatom. Brežičanke so prav v zadnjih tekmah dokazale, da prihajajo v vse boljšo formo, saj so premagale tudi Slovanove igralke. Krkine rokometašice so dosegle v zadnjih kolih le polovičen uspeh, ker so po nepotrebnem izgunile s slabšimi CerkničankamL Se najslabše so igrale igralke Lisce. Baje zato, ker zaradi študijskih obveznosti na treninge ne prihajajo vse igralke. Rezultati zadnjih treh kol: Lisca - Velenje 13:16 (7:10), Krka - Eta 7:9 (4:3), Olimpija - Brežice 8:4 (4:2), Slovan - Alples 13:10 (7:6), Šmartno Sava 17:14 (9:7), Lisca - Krka 6:6 (1:3), Brežice - Slovan 13:9 (6:4), Krka - Velenje 14:11 (8:6). Olimpija - Lisca 22:4 (14:3), Šmartno - Brežice 7:9 (1:4). Končni vrstni red: 1. Olimpija 18, 2. Slovan 14, 3. Alples 13. 4. Brežice 10, 5. Krka 8. 7. Lisca 6 itd. VODI ČRNOMELJ V skupini B-l so ekipe odigrale že pet kol, v vseh petih srečanjih pa so bili Črnomaljci nepremagani. Za enkrat dobro igrajo tudi Ribničani, in kot kaže, so poleg Črnomaljča-nov in Iskre prvi kandidati za najvišja mesta. Rezultati: Škofljica - Jesenice 12:8 (7:3). Tehnomercator - Ribnica 3:14 (0:6), Radeče - Iskra 10:13 (1:6), Črnomelj - Grosuplje 18:10 (9:6), Ribnica - Slovan B 15:5 (8:1), Iskra —Črnomelj 9:13, (5:7). Vodi Črnomelj z 10 točkami, sledita pa Ribnica in Iskra s sedmimi točkami. Komu točke v 4. košarkarskem kolu Metličani v Novem mestu brez težav dobili, Novoteksovi košarkarji pa na Vrhniki ob točki — V soboto derbi: Novoteks — Beti — Obeta se zanimiva tekma Tretje kolo slovenskega košarkarskega dvoranskega prvenstva je prineslo novomeškim košarkarjem nekoliko nepričakovan poraz, metliški igralci pa so v novomeški dvorani premagali ljubljansko Ježico. Nedvomno bo za ljubitelje košarke najbolj zanimivo četrto kolo republiške lige, ko se bosta pomerili obe ekipi iz Dolenjske: Novoteks in Beti. Kdo bo v derbiju boljši? Oslabljeni Novomeščani so v prvih treh ko- V nedeljo, 22. februarja, je bilo v Crmošnjicah na razmeroma dobrem smučišču vse polno sniučaijev in smučark. Razen tekmovalcev iz več novomeških kolektivov si je razvedrilo na snegu našlo tudi veliko amaterjev, ljubiteljev tega športa. (Foto: R. Bačer) lih s slabo igro razočarali, zavoljo tega bodo v soboto poskušali zamujeno nadoknaditi Metličani so v bojih za ..novomeške" točke vedno dobro igrali, razen tega pa se želijo oddolžiti tudi za poraz na nedavni trening tekmi. Potemtakem se čez tri dni obeta zanimiva tekma, na kateri bodo imeli veliko vlogo tudi — gledalci. BETI - JEZICA 84 : 70 (38 : 38) Ježičanom letos ne gre in ne gre. Na začetku prvenstva so pričakovali, da bodo med boljšimi ekipami, po treh kolih pa so še vedno brez točke. V tretji tekmi so se v novi novomeški športni dvorani pomerili z Metličani Ekipi sta odšli k odmoru z neodločenim rezultatom, v nadaljevanju prvenstvenega srečanja -ogledalo si ga je okoli 100 gledalcev - pa so „domači“ s taktično dobro igro zasluženo zmagali Pri Metličanih je dobro igral La-lič, ki je sam dosegel 32 zadetkov. Beti: Gršič 2, Ž. Vergot 9, Lalič 32, Švinger 10, Jezerinac 25, Kamnikar 4 in Popovič 2. VRHNIKA - NOVOTEKS 89 : 79 (50 : 41) 0c bi znali Novomeščani v soboto zaustaviti razpoloženega Globač- »Dolenjski list« tribuna bralcev nika, bi lahko tudi zmagali. Tako pa so dopustili, daje Vrhničan v prvem polčasu neovirano zadeval, in prav njegovi koši so domačim košarkarjem prinesli dragoceni točki. Novoteks: P. Seničar 9, Bajt 20, Cukut 1 2, Ž. Kovačevič 20, S. Kovačevič 12, S. Seničar 2, Plantan4. Rezultati skupine B-2: Celje trim-team - Krmeli 13:11 (5:7), Usnjar - Krka 8:18 (5:11), Alples - Dobrepolje 2:8 (1:4), Mokre - Kočevje 15:13 (10:7), Krmelj - Usnjar 13:7 (4:4), Dobrepolje - Celje trim-team 10:17 (3:9), Krka - Mokre 10:15 (6:7), Koče^e - Olimpija 16:10 (9:7). Vodi Celje (10 točk), sledita pa Krka in Borec z 8 točkami. Revija za Krko Minuli petek so člani rokometne sekcije pri ŠD Krka pripravili v novomeški novi športni dvorani mikavno revijo ženskega rokometa, na kateri je nastopilo šest novomeških ekip. Več kot 1000 gledalcev si je najprej ogledalo tekmo med pionirskima rokometnima šolama iz Bršlina in Stopič. Tokrat so bile boljše Novomeščanke in so zmagale 6:1. Zadetke so dosegle Govediceva in Tomljanoviča (obe po tri gole), pri Stopičankah pa je dosegla edini gol Hribarjeva. V drugi tekmi seje reprezentanca združenih novomeških osnovnih šol pomerila z ekipo rekrcatork in po izenačenem srečanju so tesno, a zasluženo zmagale pionirke s 6:4. Pri pionirkah so se izkazale vse, zadetke pa so dosegle: Simič (2), V. Kastelic, Pirc, Hudoklin in Kobe po enega. Pri rekreatorkah sta dosegli gole Vehusova (3) in Kastelčeva (1). V najbolj zanimivi tekmi rokometne revije sta se pomerili vrsti novomeške Krke, ki igra v ljubljanski conski rokometni ligi, in reprezentanca občinske rokometne lige. Tekma je bila vse do odmora zanimiva in izenačena, v nadaljevanju pa so bolj izkušene Krkine igralke razliko povečale in zasluženo zmagale.. Obe ekipi sta se izkazali z dokaj dobro igro, najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da je nastopilo v reprezentanci občinske lige nekaj igralk, ki bi že lahko nastopile za najboljšo novomeško ekipo. Ekipa občinske lige: Golob, Mihalič, Šega 6, Blažič, Grahek 1, Muren 1, Kovačič 1, Horvat, Mežnar, Škoda, Kresal. Krka: Hribar, T. Kastelic 5, Bra-jer 1, Hodnik 2, Grili, Kostanjšek 2, Blažič, Derganc, Godler 2, Kralj 1 in M. Kastelic 1. ŠPORTNI KOMENTAR Kilometri zdravja Minuli teden je novomeško smučarsko društvo „Gozdar“ pripravilo v Občicah pod Rogom pionirsko tekmovanje v smučarskih tekih. Kar 50 tekmovalcev se je spustilo po odlično speljani progi po gozdu in po teku so bili nastopajoči močno zadovoljni Zakaj tak uvod? Zavoljo tega, da bi organizatorje „Roškega teka" opozoril na naslednje vrstice. Športni delavci namreč dobro vedo, da je tek na smučeh izredno koristna in ne zgolj modna športna disciplina. Nekateri ga imenujejo kar „kilometri zdravja". Zakaj ne bi potemtakem tudi Dolenjci (znani so severnjaški in p zadnjem času množični slovenski teki) dobili svoj tek zdravja? Do Roga imamo več ali manj vsi dokaj blizu in ker vemo, da sneg po rosnih gozdov iti rad dolgo obleži, ne bi bilo napak, ko bi nas eno izmed številnih smučarskih društev, kar SD „Gozdar" na primer, presenetilo z organizacijo „Roškega teka" za odrasle. Priprava prvih kilometrov zdravja - tek bi lahko poskusili pripraviti še v marcu - bi bila morda težka, toda nedvomno bi s pomočjo smučarskih klubov, izkušenih smučarskih delavcev in sindikalnih organizacij „Roški tek" uspel. Člani SD „Gozdar" so o podobni obliki rekreacije že razmišljali in za spodbudo, če se bodo organizacije lotili — kdo pa se bo kilometrov zdravja in z njimi tudi naravnih roških lepot, na katere so nekateri že docela pozabili, branil? J. PEZELJ ODBOJKA: OŠ ,,KATJA RUPENA" IN 2U2EMBERK Finalnih tekem občinskega pionirskega prvenstva v odbojki se je udeležilo 5 ekip pionirjev in 3 ekipe pionirk. Lanska zmagovalca Žužemberk in OŠ „ Katja Rupena" sta tudi letos zmagala. Zužemberčani, ki so bili vsaj za razred boljši od drugih, so vse nasprotnike gladko premagali z 2:0, presenetila pa je ekipa Dolenjskih Toplic, ki je zasedla drugo mesto. Vrstni red pionirji: 1. Žužemberk, 2. Dolenjske Toplice, 3. Grm, 4. OŠ „Katja Rupena", 5. Vavta vas, pionirke: 1. „Katja Rupena", 2. Žužemberk, 3. Grm. Prvenstvo je pokazalo, da je med pionirji dovolj zanimanja za odbojko, da pa bi morali aktivni igralci, ki tekmujejo v slovenskih ligah, prevzeti mentorstvo nad njimi, za kar vsaj v Novem mestu ne bi smelo biti težav. P. Š. NOVO MESTO PREMAGALO TEKMECA Minuli petek so začeli tekmovati tudi igralci namiznega tenisa. Novomeščani in Sodražani igrajo v drugi najkvalitetnejši slovenski ligi, igralci metliške Beti pa v tretji. Medtem ko so Novomeščani v boju za vrh brez težav odpravili neposredne tekmece ljubljanski Bežigrad (5:0, za Novo mesto pa so nastopili Šomrak, Bajc in Kapš), so Sodražani z drugo ekipo Olimpije gladko izgubili s 5:0. Metličani so v prvem kolu spomladanskega dela gostovali v Mostah, vendai ekipa v postavi Stipa-nič, D. Pezelj in Hauptman proti močnim domačinom ni uspela. Edino zmago je dosegel Hauptman. TOKRAT BOLJŠI LJUBLJANČANI V že tradicionalnem dvoboju mestnih pionirskih atlestskih reprezentanc so bili v Ljubljani domačini boljši. Novomeščani so sicer dosegli dobre rezultate, po vsej verjetnosti pa se bodo doma oddolžili ljubljanskim vrstnikom za nedavni poraz. Boljši rezultati Novomeščanov: 30 m: 3. Rodič 4,4: 300 m: 1. Jure-kovič 51,0; 600 m: 3. Agnič 1:57,6; 4 x 100 m: 2. Novo mesto 65,7; višina: 1. Gačeša 170; met 3-kilo-gramske žoge: 1. Martinovič 15,64. Pionirke: 30 m: 1. Bele 4,7; 4 x 100 m: 1. Novo mesto 69,7; višina: 3. Klemenčič 135; daljava: 1. Kralj 453, 2. Štangelj 447; met 3-kilo-gramske žoge: 3. Galeša 9,65. Ekipno - pionirji: 1. Ljubljana 66 točk, 2. Novo mesto 51; pionirke: J. Ljubljana 63,5, 2. Novo mesto 53,5. ISKRINI SMUČARJI 2MAGALI Zadnjo nedeljo so se v Crmošnjicah na sindikalnih športnih igrah pomerili tudi smučarji sindikalisti iz črnomaljske občine. V slalomu je nastopilo 38 tekmovalcev iz sedmih delovnih organizacij, pomerili pa so se v konkurenci posameznikov in ekip. Rezultati - posamezno: 1. Alojz Fabjan (Belt), 2. Pavle Zajc (Iskra), 3. Hilmija Hadžič (Iskra), 4. Lovro Rems (Združenje obrtnikov), 5. Jože Rade (GG Črnomelj), 6. Edi Malnerič (Iskra Semič) itd. Ekipno: 1. Iskra (Pavle Zajc, Bogdan Pavlin), 2. Belt (Klavs Pišec, Alojz Fabjan), 3. Iskra Semič (Hilmija Hadžič, Edi Malnarič), 4. Ždruženje obrtnikov Črnomelj, 5. Beti, 6. GG Črnomelj itd. Sevniški šahisti so brez prostora Sevniški šahovski klub „Milan Majcen" je minulo nedeljo pripravil hitropotezno prvenstvo za mesec februar. Tokrat je nastopilo kar šestnajst" igralcev iz Sevnice in Radeč, za prvo mesto pa so se potegovali Blas, Maurer, Derstvenšek, Janko Blas, Primožič in Knez. Vsi hitropotezni boji so bili zelo kvalitetni in zanimivi, zasluženo pa je zmagal Rudi Blas, ki je izgubil eno samo partijo. Vrstni red: 1. Rudi Blas 14 točk, 2. Maurer 13, 3. Derstvenšek 11,5, 4. Janko Blas 11,5. Primožič 10, 6. Knez 9,5, 7. Hočevar 8,5, 8. Furlan 8, 9. do 10. Šutar in Šoper 7,5, 11. do 12. Ašič in Vintar 5, 13. Tekavc 4 točke itd. Po končanem turnirju so se člani pogovarjali o nadaljnjem delu in ugotovili, da brez lastnega prostora šah v Sevnici za razvoj nima nikakršnih možnosti. Zato so poslali upravnemu odboru sevniškega Partizana pismo, v katerem prosijo člane odbora, naj razmislijo o možnostih, da bi šahisti dobili svoj prostor. Odraščanje Še nekaj besed o negi v času menstruacije. Priporočljivo je, da se dekle ali žena v tem času izogne težjim fizičnim naporom. Včasih čuti rahle bolečine v križu in spodnjem delu trebuha. Takrat naj vzame tableto proti bolečinam, če le more, naj se za krajši čas uleže. Tudi topel čaj deluje pomirjajoče, ravno tako pregrevanje, ker pomirja krče. Seveda ni treba pretiravati, kajti pri močnem pregrevanju je krvavitev močnejša. Potrebno je redno umivanje z mlačno vodo, najbolje brez mila, nadalje redno menjavanje perila in običajnih vložkov, ki dobro vpijajo vlago in se po uporabi zažgejo. Redkokdaj so težave hujše: nervoza, glavoboli, bruhanje. Tedaj seje najbolje posvetovati z zdravnikom. Zanimive so številne vraže v zvezi z mesečnim perilom. Tako na francoskem podeželju velja, da žena v času menstruacije ne sme mesiti kruh, ker ne bo vzhajal, in pod. Tudi v „knjigi knjig“ je pripomba, naj se mož ne približa ženi v času menstruacije, kar je pa pravzaprav tudi higienski ukrep. Kdaj nastopi pri naših dekletih prva menstruacija? Povprečno med 11. in 17. letom starosti, v mestih malo prej, na podeželju pa kasneje. Na spolno zorenje vsekakor vplivajo okolica, v kateri otrok prebiva, prehrana in način življenja. Večkrat dekleta pri spremembi okolja, ko gredo v internate, za več mesecev zgube perilo. Ta izostanek se uredi sam od sebe in ne pomeni nobene posebne motnje. Sicer pa ločimo pri mladih dekletih predvsem tele težave: bolečine v času perila, prepogoste in premočne krvavitve ali pa preredke in preslabotne krvavitve. Dopušča se približen časovni razpon med enim in drugim perilom_od 21 do 45 dni; traja pa naj največ sedem do osem dni. Šele potem se dajejo zdravila. Prepogoste in premočne menstruacije je treba zdraviti tudi zaradi spremljajoče slabokrvnosti. Če zdravila ne pomagajo, se v redkih primerih izpraska maternična votlina, seveda v omami. Pri izostanku menstruacije moramo biti previdni, da ne gre morebiti za nosečnost. Samo običajen izostanek menstruacije se zdravi z zdravili. Posvet z zdravnikom za ženske bolezni je vedno potreben, če pa je pregled deklice nujen, odloči šele zdravnik. Vedno upoštevajmo prirojeno sramežljivost deklet! Tudi ta lastnost mladega človeka je na pravem mestu in ob pravem času potrebna in lepa. DR. KONEC C Dolenjski lisi prgtf 20 leti) Predvsem dve veliki oviri PONOVNO so kmetijski strokovnjaki sprožili vprašanje obveznega kmečkega izobraževanja. Za vsako obrt je predpisana izobrazba, samo za kmetijstvo, kjer je pravzaprav najbolj zamotan način proizvodnje, pa se ne zahteva nobena izobrazba. Tako kot v drugih naprednih kmetijskih državah bomo morali tudi pri nas v tem pogledu naprej. Zaostalost in starokopitnost sta nnajvečji oviri hitrejšega napredka v kmetijstvu. Borba s tema dvema ovirama je stalna naloga vseh. RAZEN nekaj šibkih podjetij v Metliki, ki bolj životarijo kot napredujejo, in pa Industrije marmorja v Gradcu, je našel novi komunalni sistem na tem področju nezorano ledino. Krivdo za tako stanje bi bilo odveč iskati izven kroga ljudi, ki so'vodili prejšnjo občino. Kdo neki bi veijel, da v vseh desetih letih po vojni ni bilo mogoče rešiti v Metliki vprašanja pokopališča, ki je v takem stanju, da pomeni pravo sramoto za mesto. Ni mogoče razumeti, da je na primer čevljarsko podjetje zadnja leta nazadovalo, medtem ko se drugje taka podjetja zelo razvijajo in rastejo. JAVNA zobna poliklinika v Novem mestu je krojaču T. Š. izdelala dva zlata mostička; izdelala mu je tudi potrdilo, da je porabila 6,70 oziroma 6,50 g čistega zlata za vsakega. T. Š. je v okrajni lekarni preveril težo enega mostička; dobil je spet potrdilo, da tehta (z umetno smolo vred) 5,70 g. Zdaj nosi v denarnici oboje uradnih potrdil in ugiblje, kam je izginilo nekaj gramov zlata, ki ga je drago kupil. PRED DNEVI je v vasi Perhajevo v velikolaški občini zasvetila električna luč. Tega dohodka so bili prebivalci zelo veseli in so ta dogodek svečano proslavili. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 24. februarja 1956) pomrumu ENERGIČNI SODNIK - V francoskem mestu Sainte Severe so na sodišču imeli dokaj nenavaden dogodek. Obsodili so namreč enega svojih sodnikov. Obtoženi je pri neki razpravi poskušal pomiriti sprti stranki, a ker se stranki nikakor nista hoteli pomiriti, ju je energični sodnik pošteno premlatil. ŽELJA PO SLAVI - 2l-let-na Italijanka neznanega imena je ugotovila, da ima zelo lepo telo. V glavo ji je šinilo, da bi bila prav primerna za barsko plesalko. Ker pa njen oče ni bil enakega mnenja in ji je grešno nastopanje odločno prepovedal, je trmoglavka odšla do prvega fotografskega avtomata, se slekla in slikala svoje razkošje. Fotografije je potem zastonj delila na ulici. Ceneje bi bilo, ko bi kar gola hodila po ulici. PROTEST — Združenje zagrizenih samcev je poslalo Komisiji za zaščito človekovih pravic pri OZN zahtevo, da jih zaščiti. V peticiji so napisali, da jih preganjajo neporočene ženske in še davkarija. V komisiji so predvsem poročeni ljudje, zato je upati na nekaj usmiljenja, če seveda ne bodo peticije vzeli kot sila neresno. UČENJAK — Tudi naša dežela rojeva genialne ljudi, ljudi, ki na mah pomečejo v koš znanstvenike in raziskovalce. V naših južnih republikah že nekaj časa kroži knjiga Sekularizacija medicine11, ki jo je napisal Milan Sekula. Kot avtor sam trdi, je odkril skrivnosti življe- nja in smrti, za vse znane in neznane bolezni je odkril zdravila ipd. Bralca pa čaka še presenetljivo odkritje: Sekuli je uspelo ustvariti „življenje v epruveti" in se je s celicami celo „pogo-varjal“. Zaradi te knjige boli glava predvsem Republički se-kretarijat za prosvjetu, kulturu i fizičku kulturu SR Hrvatske; oprostili so mu davek na promet, kakršnega sicer za publikacije sumljive vrednosti obvezno plačujejo njih izdajatelji. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Odmev notranji zadovoljnosti (Vendar) veselega petja in vriskanja v Semiču ni slišati. Res da je nastopil resni postni čas, pa vesela mladina je prejšnja leta, ko je trtje obilno rodilo, tudi o tem času dajala odmev notranji zadovoljnosti, ker je pričakovala obilne trgatve, s katero se sedaj ne more nihče ponašati. Minili so tisti časi, ko so vozovi z velikimi sodi, napolnjenimi s sladkim vincem dan in noč ropotali po naših cestah in potih. Sedaj je vse tiho. Malokateri voznik se oglasi, pa še ta ne potrebuje predprege, ker voziček z majhnim sodom lahko sam odpelje. (A k o se) vprašamo, kakšna je naša živina, ne moremo biti prav zadovoljni z odgovorom. 2e krave večidelj niso dosti prida, biki pa so zelo slabi. Kakšno mora biti potem tele! O plemenu pa nikar da bi govorili. Kar velja sploh povsodi, to velja tudi tukaj: jeden posameznik ne more dosti napraviti, pač pa ako se jih več združi - vzajemno, skupno, z združenimi mo- čmi. Vsi skupaj naj plačujejo za bika, tako da bo lahko dober tudi glede plemena. (Petelina) z zvončkom na vratu ima nekdo, ki se peča z rejo perutnine v Torgavu. Zvonec odganja baje dihurja, kuno in lisico; kajti ako se bliža tak sovražnik kurnici, postanejo živali nemirne, zvonček zvoni ter odpodi sovražnika. (Sedaj) so prišli na sled velikim goljufijam na Ogerskem. Karol Pulszky, sin bivšega velikega mojstra mažarskih framasonov je prejel od vlade nekaj stotisoč goldinaijev, da bi nakupil dragocene slike v Italiji za novoustanovljen narodni muzej. A nakupil je le ponarejene podobe brez vrednosti. Ogromne svote denarja pa je potrošil z lahkoživim življenjem. (Poštni) urad v Trebelnem se otvori z današnjim dnem. Pečal se bo s pisemsko in vožno pošto. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. marca 1896) Na Zemlji led ali vročina? Vreme na našem planetu natančno opazujemo in beležimo šele dobrih sto let, vendar je modema meteorologija naredila takšen napredek, da danes ne dela večjih težav ugotavljanje, kakšno je bilo vreme pred nekaj milijoni let. Vrsta raziskovanj arktičnega ledu, rečnih nanosov ipd. omogoča današnjim raziskovalcem izoblikovati zelo točno podobo vremenskih razmer na našem planetu v davnini. Prav ta raziskovanja pa so odkrila, da se podnebje Zemlje v vsej dolgi zgodovini ni tako hitro menjalo, kot se v zadnjih časih. Človekova dejavnost je namreč tako globoko posegla v okolje, da so opazne spremembe. Znanstveniki so bili prepričani, da bo na Zemlji prej ali slej spet nastopila ledena doba, ker so ugotovili, da se je dejavnost Sonca zmanjšala, vendar so njihova predvidevanja prezrta, da celotna toplota našega ozračja ni več odvisna samo od sončnega žarčenja. Za približno toliko, kot se je zmanjšala aktivnost sonca, je porasla toplotna energija, ki jo ustvaija človek. Ravno zaradi tega, ker se na Zemlji iz leta v leto sprošča več energije, so začeli nekateri govoriti o pregrevanju Zemljinega ozračja. Tako sta nastali dve poglavitni teoriji: ena govori, da Zemlji grozi zaledenitev, druga pa pregretost. Nobena ni ravno navdušujoča, saj je končno vseeno, ali bomo zamrznili ali pa se bomo zadušili v obilnem rastlinstvu, ki bi poganjalo zaradi pregretosti. Spodbudna pa je vsekakor ugotovitev, da do resnično pomembnega spreminjanja podnebja še ni prišlo in da s tako stopnjo zmanjšanja absorbiranja sončne energije v našem ozračju, kakršna velja danes, tudi še ne bo. Vendar pa v mnogih državah še vedno natančno raziskujejo vse možne posledice takega ali drugačnega spreminjanja našega življenjskega okolja. m m m i Presnete tujke Veste, včasih me je sram spraševati naokoli, kaj pomenijo tuje besede, ki jih ne razumem, vendar se tolažim, da nisem edini, ki zaide v tako zadrego, a vsi pametno molčijo. Zadnje čase kar naprej poslušam učene pogovore o nekih „arijah“ in še nekaj zraven, zato sem brž pobral Žgajnarjevega Martina, ki je v teh novotarijah bolj doma, pa vsak dan v mesto hodi in še veliko šol ima za sabo. Vprašam ga: „Saj mi ne boš zameril, če te vprašam, ali ima revolverizacija opravka z denarjem ali s pištolami. Vem le-to, da se mi jezik na stara leta ob teh besedah strašansko lomi. “ „ Vidiš, “ mi pravi, „to je tisto. Vi, starejši ljudje, hočete priti vsaki stvari enostavno do dna in jo po domače imenovati Ako hočeš tujko udomačiti, je tako, kot bi ujel divjo zver. Ujameš jo, zapreš v kletko, navadi se jesti z roke, popolnoma se pa ne da udomačiti. Tisto, kar si me vprašal, se imenuje revalorizacija. To pomeni, da je v knjigah zapisana vrednost predmetov zavoljo draginje vedno manjša, pa jo je treba popraviti in zvišati na pravo vrednost. “ „Potlej je to tako kot s konjem. Ggan kupi starega konja z nadlogami, pa ga za mladega in zdravega proda, “ skušam primerjati. „E, Krpane, ne boš me speljal na led! Tisto je pa goljufija. “ Se dolgo sva se pomenkovala o tem in onem, vendar sem prišel do prepričanja, da smo stari ljudje vedno manj za rabo. Anti še pomnite, kako smo včasih rekli, da hoče biti pišče bolj pametno od koklje ? Vidite, danes so prišli tisti časi, ko so mladi ljudje bolj učeni od starih, pa ne zavoljo izkušenosti ali boljše pameti, marveč zavoljo tujk, ki se jih mi, stari ljudje, tako težko navadimo. MARTIN KRPAN Takle jopič naj bi ščitil pred smrtnimi streli. Oklepi niso le za muzej Telo varno pred streli Časi, ko so vojščaki svoje telo obdajali z bolj ali manj nerodnimi oklepi, da bi se zaščitili pred sovražno puščico ali smrtnim udarcem kakega drugega orožja, so že davno minili. Človeku je uspelo izdelati že toliko vrst uničujočega orožja, da so vsi oklepi postali zgolj muzejski primerki. Vendar pa misel o dobrem zavarovanju nikakor ni šla v zgodovino. Toliko bolj prisotna je bila, ker so se napadi na politične osebnosti v vse bolj razburkanem ter nasilja polnem današnjiku povečali do zaskrbljujočega števila. Izdelali so neprobojna stekla za avtomobile, varnostne jopiče ter druga zaščitna sredstva. V zadnjem času je precej zanimanja za nov varovalni jopič, ki so ga izdelali v ZDA. Jopič je v primeri s podobnimi zaščitnimi sredstvi lahak in ima še to izrazito prednost, da ni tog. Posebni elastični všitki na ramenih dopuščajo dokaj svobodno gibanje. Varovalni jopič ščiti gornji del telesa pred še tako točno meijenimi streli iz strelnih orožij kalibra 9 milimetrov. Vse to se sliši kar lepo, ne smemo pa pozabiti, da gre za stvar, ki lahko služi tudi namenom, ki niso najbolj čisti. Vojaki, odeti v take jopiče, bodo z nekaj več gotovosti šarili po deželah, kjer nimajo kaj iskati. Želve kot f okusna jed Vprašanje, kako prehraniti vse številnejše človeštvo, je porodilo vrsto raziskav in znanstveniki so pričeli odkrivati do . sedaj povsem zanemaijene zaloge hrane. Ni tako dolgo tega, ko smo lahko prebrali, koliko hranljivih snovi je v bakterijah, kako izdatno hrano je mogoče dobiti iz različnih črvov. Da bo ta seznam še popolnejši, moramo omeniti tiste poskuse, ki potekajo že nekaj let in za vsakdanji jedilnik ponujajo očesu prijetnejšo hrano, kot so bakterije in črvi. Pomemben vir hrane naj bi bila namreč zelena morska želva. Meso te živali po mnogih svojih lastnostih daleč prekaša® govedino, teletino in kuretino. Mnogo bolj je hranljivo, ima velik odstotek proteinov, po Rešitev prejšnje križanke ... sr «... ... ‘.‘o1«; nim KS p R S T Z? T A J O L O T O -L-Zi ■ 6 D £ ..... A P A R A T U R A * T A N I- - . ^ R T A N 53 A A R J A N A ir ss ML zc D O M ir. e L € S 1 3 A CN» O D e s A wr j£L| O s O L e. K «« B 1 p. T UJU_ L i J RT N 1 T — ■U L A ž b 1 V A K t^TT- A N A «UI A N A T € A A - N A D 1 R ■KM U..C K A l e T A M “ A T A K A DL PRIHOD V PROSTOR Z.IME VRSTA SIRA TIBERIJEV PRIPADNIK OPARJENI DEL DVOJICA PREMICA MOŠTVO DL POGORJE V DALMACIJI DOMAČA HlSA NAZIV BABICA pesu. ffi TIBET. GOVEDO VRSTA SMREKE TAJSKA REKA BERITE DL NIH SIL I P CRNA ŽOLNA DVORANA m _7a iZINE ANGL.PIVO PREDUJEM DL KOPER JUTRANJA PADAVINA l^NISA VINSKI CVET 'DOMAČI PRAZNIK” S ,MIT.DUSA mm. KRAŠKI SVET 100 VINKDVCI PRITOK DONAVE KALCIJEV FOSFAT VULKANI SICILIJI ANGL. Grozljivi ples ognja in smrti Kaj so izdelali kemiki v vojaških laboratorijih Združenih držav Amerike? — Kemična ognjena krogla in uranova granata sta uničevalni sredstvi, ki bi ju morali prepovedati V takih bazenčkih gojijo morske želve. drugi strani pa malo masti in^*’l holesterola, ki sta zadnje čase prišla na žalostni spisek tistih snovi, katerim se lahko zahvalimo za obolenja srca in ožilja. Ti in drugi podatki o mesu zelene morske želve so tej živali že pridobili laskav naziv „naj-dragocenejšega plazilca na svetu" Načrtno gojenje zelenih morskih želv se je začelo že pred nekaj leti. Gojitelji so hitro odkrili veliko prednost tovrstne „živinoreje“; želva je skromen jedec in ne potrebuje veliko prostora. Sprva so gojitelji imeli težave z razmnoževanjem, ker se želve v bazenčkih farme niso hotele ploditi. Toda ko so med gojitvene živali pripeljali dva samca iz svobodnih voda, so kmalu pomnožili število želv. Ena sama samica namreč znese tudi do tisoč jajc. Največja sedanja farma, na kateri gojijo zelene morske želve, je na otoku Grand Cayman v Karibskem morju. Tam gojijo okoli 100 tisoč teh koristnih živali. Zanimivo je, da je zelena morska želva v naravnem okolju že precej redka žival in da ji je grozilo iztrebljenje. Na lanskoletnih vojaških manevrih „Jeklene sence“ nekje v Zahodni Nemčiji so ameriški vojaški strokovnjaki svojim zaveznikom v NATO paktu prikazali uničujočo moč novega orožja tako imenovane kemične ognjene krogle in uranove granate. Vojaški predstavniki so bili seveda navdušeni, manj navdušenja pa je novo orožje vzbudilo pri ljudeh, ki se že leta borijo, da bi taka orožja prišla na seznam prepovedanih. Švedski strokovnjaki so podali izčrpno poročilo o novem orožju in ga predali stocholmskemu inštitutu za mirovna raziskovanja. Iz njihovega dela je razvidno, s kakšnimi strahotami se ukvarjajo ameriški kemiki po naročilu politikov in vojske. Kemična ognjena krogla je po učinku podobna zloglasnim napalm bombam, le da lahko razvije trikrat večjo = Atomsko orožje ni osamljeno, pridružila so se mu kemična sredstva, ki so prav tako uničujoča. temperaturo, okoli 2300 stopinj. Stari tanki, na katere so odvrgli to zmes, ki se ob stiku z zrakom užge, so se kar topili. Švedski strokovnjaki so zapisali, da se to novo orožje po toplotnem zračenju lahko primerja le z atomsko bombo. Lahko si samo predstavljamo, kaj bi se dogajalo v primeru, da bi s tako zmesjo bombardirali mesto polno prebivalcev .. . Nič manj grozovita ni uranova granata. Vojaški ameriški časopis „Aviation Stu-dies“ je zapisal: „Uranove granate prebijajo tankovske oklepe laže kot granate z vo-lframovo oblogo na vrhu. A ko prebijejo jeklo, bljujejo ogenj v notranjost tanka.“ Iz tega opisa je razvidno, da gre za orožje, katerega lahko izstreljujejo iz različnih naprav. Osnovna sestavina granatnega polnjenja je uranova ruda, iz katere so poprej izločili f radioaktivni uran, ki ga uporabljajo v atomskih reaktorjih. Ves ta ognjeni ples smrti je še kamenček več v mozaik nakopičenega orožja, ki meče senco smrti na vse človeštvo. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH Rastejo tudi zeleni lasje Ko je zdravnik, dermatolog Lowell Goldsmith prejel pismo dveh svojih kolegov, v katerem ga prosita, naj jima pomaga pojasniti zanimiv primer, je najprej mislil, da gre le za prijateljsko šalo. Zdravnika Lewis Holmes ter njegov pomočnik sta namreč v pismu zapisala, da enemu od njunih pacientov rastejo zeleni lasje. Na kraju samem se je kasneje prepričal, da gre za resnično vprašanje in ne za šalo: 51-letnemu moškemu so poganjali prameni zelenih las. Najprej so seveda pacienta skrbno opazovali; šlo je za duševno zaostalega človeka in upravičeno so sumili, da si morda lase barva. Vendar se je izkazalo, da pri teh nenavadnih zelenih laseh ne gre za umeten poseg. Tudi nadaljnje raziskave, v katere so vključili mikroskopske, spektroskopske in kemijske analize, so pokazale, da gre za naravno zelene lase. Nobena od teh pa ni odgovorila na vprašanje, od kod skrivnostna zelena barva. Edini zaključek, do katerega so prišli, je tale: ,,Ker zelena barva ne prevladuje na celem lasu in je delček lasu ob korenini drugrčne barve, menimo, da je zelena barva posledica vzajemnega delovanja pacientovih las in okolja.“ Vsekakor meglen zaključek. Riše in piše: Marjan Bregar NA SUROVEM DIVJEM ZAHODU n r m »rrrmf; .■rov a 22. Paradižnik je signaliziral kot za stavo. ..Poglavarja mi dajte! Tu upnrtiiik večnih lovišč!" je javljal v breg. „Halo, vežem! “ se je močnejši dim dvignil iznad gore in v , .slušalki" seje oglasil poglavar. „Krivo stegno tu. Kaj želite? “ ..Nekaj robe smo sprejeli!" je javljal ..upravnik". „Da! Nekaj na šili je odšlo navzgor in nekaj bledoli-čnikov se je stegnilo, ko smo napeli vlak! Toda večjo pošiljko za vas imamo šele pripravljeno .. Paradižnika v lokomotivi je streslo. V tej pošiljki je tudi Klara, njegova najdražja ... „Stojte!“ je puhnil v zrak. „Sami pridemo po robo! V slabi urici smo pri vas!“ ,,Razumel! Hov!“ je ..položil slušalko44 poglavar in Paradižnik je bil za spoznanje boljše volje. No, delovna vnema s tem ni popustila. Ukazal je naložiti zaboj premoga in dirjali so zdaj vsi trije, strojevodja, kurjač in on, daleč v puščavo pod gorami. Raketa je še vedno samevala tu. Hladna in brez moči. V rezervoarjih ni bilo niti za ščep goriva. In je natresel premoga vanje Paradižnik, zrinil možakarja v raketo in - kar bo pa bo! - potegnil za ročico. . Nista priia do sape strojevodja in kurjač! Prvič v življenju sta sedela v stroju, ki ne steče po tirih, ampak se rjoveče dvigne v zrak ... Da, dragi brald, raketa se je dvignila nad skalne gore. BOJAN BUDJA AMERIKA PO AMERIŠKO „SESTANEK" PRI STARŠIH Odnosi med dekletom, fantom in njunimi starši so prav gotovo ena od značilnosti ameriškega načina življenja, čeprav nisem prepričan, da se kaj podobnega ne dogaja še kje. Prav zanimivo je, da tamkajšnji starši v veliki večini odobravajo, če njihovi sinovi ali hčere pogostokrat menjavajo prijatelje in prijateljice. Po njihovem mnenju se tako zmanjša nevarnost, da bi v odnosih med mladimi prišlo do česa ..resnejšega44, obenem pa si nabirajo prepotrebne življenjske izkušnje. Po drugi strani hočejo brezpogojno spoznati tistega, ki se tako pridno suče okrog njihove hčerke. Fantova dolžnost je, da se staršem predstavi, preden bo njihovo Mary, Lily ali Suzy odpeljal na ples ali zabavo. Ne glede na to, ali pride do tega prvič in obenem zadnjič. Predstavljati se staršem pa je „vražji posel44 — tudi pri nas. Vzbujati moraš videz očarljivega, inteligentnega, olikanega mladeniča, kar pa ni ravno lahko. Še posebno ko čez nekaj dni spoznaš, daje bilo vse tvoje naprezanje zaman ... No, pa ne samo fantje, tudi dekleta imajo nekaj nič kaj prijetnih obveznosti. Med sinom in starši ni nobene skrivnosti o tem, katera je ta hip najljubša njihovemu miljenčku. Takoj ko gre dvakrat z istim dekletom na ples ali zabavo, jo je dolžan povabiti na večerjo in predstaviti svojim staršem. Seveda to ni še nobena zagotovitev, da bo tudi tretjič prišel na dom z isto izbranko. Starši se prav gotovo ne bodo preveč razburjali, če jo bo medtem zamenjal. Sicer pa so vse to teme, ki so izredno priljubljene v ženskih krožkih, kjer sosede kaj rade razlagajo svoja „opažanja44, skratka obrekujejo. Je že tako, da je soseska povsod enako radovedna, tudi v Ameriki. ZENSKE SO VSEVEDNE Prav zanimivo bo slišati, v čem se tip ameriške žene razlikuje od evropskega, kajti marsikdo ima o obveznostih in dolžnostih žene svoje mnenje. Zagotovo ne morem trditi, da je moje mnenje povsem pravilno, toda opazil sem predvsem tri lastnosti, ki so skorajda skupne vsem ameriškim ženam in dekletom. Prvič: vse so zelo radovedne, zdi se mi, da celo bolj kot moški. V pogovorih sem bil prav presenečen, kako dobro so žene in dekleta seznanjena ne samo z ameriškimi, temveč tudi svetovnimi političnimi dogodki. Ne bom sicer trdil, da vsaka poprečna Američanka vsak dan prebere časopisje in budno spremlja televizijska poročila in ostale dogodke, vendar jim nikakor ni neznana problematika Bližnjega vzhoda ali še vedno aktualno vietnamsko vprašanje. Drugo vprašanje pa je, kako je ta njihova radovednost všeč njihovim možem ali še bolj fantom. Drugo: njihovi odnosi do „močnejšega spola44 so bolj ali manj očiščeni materializma. Gre za to, da Američanke ne gledajo kaj preveč, ali ima njihov izvoljenec srebrnkast puščično hiter avtomobil, in da jim je pomembnejši lastnik, četudi brez svojega štirikolesnega ponosa. Njihov račun je dokaj preprost: poiskati si dobrega in zvestega moža, sčasoma pa bo njuno življenje že dobilo obliko napredne in moderne družine, čeprav s pomočjo očetovega čeka. To pa je tamkaj pogost pojav. Tretje: žene in še posebno dekleta se zelo navdušujejo za šport. V vsaki igri pride do izraza njihova bojevitost in neverjeten temperament, s katerim se zaganjajo druga v drugo. Tukaj ni usmiljenja, so kot Amazonke. Še posebno doživetje je slišati, kako Američanke navijajo za svoje moštvo. Iz svojega grla iztisnejo tudi zadnje rezerve glasu, pa vendar ga po končani tekmi še vedno ostane dovolj za dolg „uuuh“, če njihovo moštvo izgubi. Zanje velja le zmaga! TUDI IZNAJDLJIVOST NE POMAGA Ameriške gospodinje so res vredne pomilovanja. Ze marsikatera Slovenka se bo stežka odločila za ta ali oni pralni prašek, najokusnejši golaž v konzervi ali najučinkovitejšo zobno pasto, kaj šele uboga ameriška mati, ki ji zvite in trgovsko dodelane televizijske reklame dobesedno mešajo glavo. Tiste z debelo čekovno knjižico seveda pri nakupovanju nimajo težav, saj je v Ameriki cena več ali manj merilo kakovosti, zato pa je teže tistim z manjšim kupom zelenih bankovpev. Še najlaže je pri tem nakupovalnem cirkusu najti dobro trgovino, teh je namreč v Ameriki dovolj. Včasih jih je tudi trideset združenih pod eno samo streho velikega nakupovalnega centra. Tukaj dobiš prav vse, od žepnega noža, spodnjega perila do razkošne jahte. Trgovina ob trgovini. Ameriški trgovci očitno dobro poznajo svoj posel, še posebej sodržavljane. Prav pridno izkoriščajo patriotizem poprečnega Američana in ni zgolj naključje, če tudi v najzakotnejši trgovinici visi rdeče-belo-modra zastavica ali kak drug simbol, ki pospeši bitje vsakega patriotičnega srca. Konkurenca je torej velika in v tej veliki borbi za dobiček je tudi najmanjši reklamni domislek še kako dragocen. Ameriški poslovneži se tega prav dobro zavedajo. Za tamkajšnje gospodinje je značilno nakupovanje v velikem slogu kot marsikje pri nas. Enkrat na mesec, ko glava družine prejme denar, se mož in žena odpravita po trgovinah. V enem popoldnevu je domača shramba napolnjena z vsem, kar bo potrebno v kuhinji za naslednjih trideset dni. In če je družina števil.ia, bo to kar lepo število zavojev z živili. Edino kar kupujejo sproti, sta pač kruh in mleko, vse drugo je doma. Kljub veliki izbiri pa je nakupovanje izredno težaven posel. Ne smemo namreč zaupati reklamiranju na televiziji, najbolje se je zanesti na svoj okus. To pa je ravno največja težava. Če hočeš na lastno pest ugotoviti, katera marmelada je najboljša (marelična na primer), imaš na izbiro kakih dvajset „odtenkov“ mareličnih marmelad različnih proizvajalcev. Stvar bi bila preprosta, če bi bile cene različne, tako pa vsakdo iz dvajseterice izdelovalcev trdi, da je njegova neprimerno boljša od marmelade konkurentov, cena pa je enaka. Zdaj pa se znajdi! Nasploh je znano, da Američani zelo radi nakupujejo, če je izdatek pač neomejen. V takšnem primeru je to njihovo najljubše opravilo. Seveda je takšnih priložnosti, ko se s tisočdolarskim bankovcem odpraviš na nakupovanje, v življenju poprečnega Američana bolj malo. POTA IX ST\Vf Sodišče združenega dela zavrniio zahtevke dr. Petra Remsa ,,Izpostavljen sem bil šikanam, zapostavljali so me, vmešavali so se v moje osebne zadeve, onemogočali strokovno izpopolnjevanje," je navajal dr. Peter Rems iz Novega mesta, ko je iskal pravico na sodišču združenega dela. Wr. *•' • ■ .#* l Trikrat, štirikrat zaloten Dežurni poročajo NAD MATER SE JE SPRAVIL -18. februarja popoldne so metliški miličniki pridržali do iztreznitve 45-letnega Jožeta Murna *-Qb občinskim ljudskim odboron Bojda se naslednici ljudskeg. odbora, skupščini občine Novo mesto, novih papiijev ne izplača tiskati, kajti zlatoporočenci so namreč silna redkost. Zasebna obrt je v brežiški občini pomembna gospodarska dejavnost, zato zasluži več pozornosti. Podatki za zadnja štiri leta namreč opozarjajo na postopno zaostajanje za razvojem obrti v Sloveniji. Število obrtnikov se manjša, tisti, ki so ostali v obrti, pa ne dohitevajo razvojnega tempa v republiki. Produktivnost obrtnikov v na 310 in se v letu 1974 zmanj-brežiški občini je bila leta 1970 šalo na 258. Obrt so odjavljali za 27 odst. nad republiškim povprečjem, 1973 pa je to povprečje presegala le še za šest odstotkov. V narodnem dohodku zasebne obrti Slovenije je bila obrt brežiške občine 1971 zastopana s 3,6odstotka in 1973 s tremi odstotki. V letih 1970 do 1972 je število obrtnikov naraslo od 285 Brežice: skoraj deset let traja sodelovanje med pobratenima občinama Velika Plana in Brežice, vendar šele zadnja leta dobiva otipli-vejše oblike. Lani je začela sodelovanje brežiška Agraria, ki je v Veliki Plani odprla skladišče in prodajalno cvetja, nedavno pa sta prve stike navezali tudi Tovarna pohištva Brežice in Fabrika name-štaja „Zvezda“ iz Velike Plane. Z lastno prodajno mrežo se Breži-čani zadnji čas uveljavljajo tudi v južnih republikah, kjer bi bila prodaja večja, če bi imele njihove spalnice oblazinjena ležišča. Za to usposobljen tapetniški obrat ima tovarna „Zvezda“ in bi lahko izpolnila omenjeno povpraševanje. Predstavniki obeh delovnih organizacij so pokazali zanimanje za tako kombinirano proizvodnjo. (Tekst in foto: VLADO PODGORŠEK) Novo v Brežicah VLAHOVlCEVA ULICA - Na inevnem redu današnje seje občin-ke skupščine je odlok o imenovali ulice po revolucionarju in narod-em heroju Veliku Vlahoviču. Nie-ovo ime bo dobila ulica, ki poteka ■d križišča Černelčeve s Pleteršni-ivo ulico proti jugovzhodu do kri-.Jča Ulice 21. maja s Trdinovo uli-■x Po urbanističnih in zazidalnih ačrtih Brežic bo to ena izmed bo-očih reprezentativnih mestnih ulic, i bo povezovala novo nastajajočo osesko s šolskim in zdravstvenim elom ter s starim mestnim jedrom, 'obudo za poimenovanje ene izmed nestnih ulic po Veliku Vlahoviču je lal politični aktiv. Izvršni svet jo je prejel in predlagal skupščini, naj o redlogu dokončnm odloči z glaso-mjem. TAKO NE GRE VEC - V poseb-li šoli imajo nekaj učencev, ki ne norejo slediti niti zmanjšanemu učnemu programu. Zanje bi ni bodo pobratili s tistimi krajev-i imi skupnostmi, ki so podobno kot n irenska prejele vrhunsko zvezno ftiznanje za uspešno delo krajevne uipnosti. ŠENTRUPERT ZAGOTAVLJA DELAVCE Šentruperška krajevna skup-iost je največja v občini. Ima ud 2.000 prebivalcev in nad ^00 delavcev, zaposlenih v raznih krajih, od Ljubljane do rebnjega, sevniške in novomeške občine. V njenem sestali je mnogo hribovskih vasi, ki .; počutijo še močno zapostav-une. Celo kraji iz litijske obči-npr. Kostanjevica in G radije, so bolj odprti proti Šentru->;rtu kot na drugo stran. Šent-i:perška krajevna skupnost želi, ii se tudi hribovske vasi ne bi 'raznile, že iz obrambnih razlo- ’ )V. REBANJSKE NOVICE Z vzajemnim sodelovanjem vseh napredek v krajevni skupnosti — Vrednost lanskih del 1,9 milijona dinarjev — Najbolj oplemenitijo pomoč vaščani pri gradnji poti Predsednik mirenske krajevne skupnosti Avgust Gregorčič meni, urejevati kopališče, pri čemer sode- da so lanski načrt krajevne skupnosti izvršili do dveh tretjin. Delov- luje tudi občinska telesnokultuma ne organizacije na območju krajevne skupnosti so razne akcije pod- s 'uPnost prle s 500 tisočaki, razen tega so pomagale tudi drugače. Samo za popravila vaških poli je bilo lani danih 163.000 dinarjev. Pri tem so v še večji meri sodelovali vaščani, s prispevki v denarju in prostovoljnim delom. V glavnem so sedaj že vse poti na območju krajevne skupnosti odprte za ves promet. Največja dela so bila na cesti Mirna-Ševnica-Zagorica. Asfaltirali so cesto od Mirne do pokopališča in Zapuž, cestni krak v novem naselju na Rojah. Za ta dela je občinski komunalni sklad prispeval 530.000 dinarjev. Med drugim so lani le odkupili Pečetovo hišo, da je bila opravljena regulacija Mirne nad mostom. Otresli so se tudi nesnage v središču Mirne, ko so tod položili kanalizacijo. Praznih rok tudi niso ostala društva in razne organizacije na območju krajevne skupnosti. Po načrtu naj bi znašala vrednost letošnjih del v mirenski krajevni skupnosti 2 milijona dinarjev. Kot-meni Avgust Gregorčič, je usoda tega načrta v marsičem odvisna od tega, koliko bodo v tem letu lahko prispevale delovne organizacije. Samo tisto, kar npr. prihaja od samoprispevka (delež za krajevne skupnosti) in občinskega proračuna, je premalo, ravno tako je na voljo prepozno. V republiškem merilu se zavzemajo za enotno rešitev, po kateri bi se lahko nadejali prispevka za krajevne skupnosti od delovnih organizacij, ki zaposlujejo delavce z območja druge krajevne skupnosti. Izvedba letošnjega načrta krajevne skupnosti se bo torej morala prilagoditi splošnim stabilizacijskim prizadevanjem. Prednost bo morala MLADI SO DELAVNI Krajevna skupnost in delegati v Šentrupertu kažejo razumevanje za dejavnost osnovne organizacije Zveze socialistične mladine v kraju. Do leta 1980 naj bi v kraju uredili nogometno igrišče. Mladim bodo pomagali tudi pri ureditvi prostora v prosvetnem domu. Ob slovenskem kulturnem prazniku so sodelovali tudi mladi. Anton Rugelj, predsednik organizacije mladih, je pokazal lepo pripravljenost za delo. imeti razširitev pokopališča na Mirni. Izpolniti morajo tudi nekatere obveznosti do organizacij in društev, TVD Partizan so za preureditev doma prispevali od predvidenih 150.000 dinarjev šele 70.000 dinarjev. Nekatera gasilska društva so pred obnovo ali celo novo gradnjo domov. Ravno tako je treba nadalje Še dosti novega Pred tremi tedni je trebanjska kmetijska zadruga končala kmetijska strokovna predavanja za žene zadružnice na osmih krajih. Direktor zadruge inž. Slavko Nemanič je govoril o proizvodnji in prodaji kmetijskih pridelkov, povezovanju z drugimi partnerji, samoupravljanju v zadrugi, pravicah in dolžnostih kooperantov. O higienskem pridelovanju in obdelavi živil živalskega izvora je predaval veterinarski inšpektor Cvetko Bunc, o ureditvi kmečkega gospodinjstva in okolice inz. Tončka Borštnarjeva, o pridelovanju kakovostne krme kot osnovi za uspešno gospodarjenje v živinoreji pa inž. Alojz Zupančič. Predavatelji so spodbujali predvsem postavljanje vprašanj, vendar je s takšnim načinom mogoče prodreti le postopoma. Inž. Tončka Borštnarjeva ima letos v načrtu za aktive žena zadružnic 10 do 12 ekskurzij. Vse je odvisno od denarja. Lani so kmetijsko gospodarski odbori namenili za to za vsak aktiv žena po 4.000 dinarjev, o letošnjem prispevku bo jasno po zaključnem računu zadruge. Stroški prevozov so narasli, avtobus ne pelje skoraj več pod 10 dinarji za kilometer. Lani so odpeljali šest avtobusov na Gorenjsko: mimogrede so si udeleženke ogledale kakšno napredno kmetijo, zraven pa še pokrajinske znamenitosti. Dve skupini so. odpeljali v vrtnarsko zadrugo v Križah. Članice odborov aktivov zadružnic so popeljali v Italijo, kjer so si v Furlaniji ogledale skupinski hlev. Zadruga je s temi oblikami izredno uspešna, predvsem zaradi mnogih stikov z ljudmi na vasi. Prvi, če zatuli Trebanjski gasilci bi rabili še marsikaj Na letošnjem občnem zboru gasilskega društva v Trebnjem je bil izvoljen za predsednika frizer Davorin Novak, dolgoletni blagajnik društva. Z lanskim delom je predsednik Novak kar zadovoljen. Članov imajo nad 60, imajo strumno desetino za požare in mladinsko desetino. Kupili so okrog 150 metrov cevi, vrvi za reševanje in aparat za gašenje. V domu so opremili pisarno in ga prepleskali. Seveda to še zdaleč ni dovolj. „Ob vse več stanovanjskih blokih bi potrebovali reševalni prt, zanesljiv dihalni aparat, prav bi prišla tudi avtomobilska cisterna, kakor jih imajo že vse sosednje občine. Slednjič bi morali začeti tudi gradnjo doma. Sedanji je star že nad 50 let in neprimeren," našteje predsednik Novak le nekaj osrednjih vprašanj, ki čakajo na rešitev. Ko posredujejo v nesreči prostovoljni gasilci, nikogar ne boli glava zaradi stroškov, razen društvene uprave. Tako jim nihče ne da ficka za pogosta posredovanja ob požarih na avtomobilski cesti; kadar pa posreduje novomeška poklicna brigada, je jasno, da je treba plačati! Lani so bili na avtocesti trikrat. Letos so bili že trije požari. „Za bencin ali tehnični pregled vozila moramo zaslužiti z veselico. Člani so vestni, na sleherni alarm prihiti ponavadi 10 do 20 gasilcev," pohvali pripravljenost operative tovariš Novak. A. Ž. Tudi Trebeljani žele napredovati KS Trebelno se ne najde v srednjeročnem načrtu — Za začetek vsaj avtobusna zveza „Samo na seje hodite, napredka pa nobenega, je pogost očitek nam, delegatom s Trebeljanskegaje potožil delegat v zboru krajevnih skupnosti Miha Eržen. Ostala dva delegata, Anton Lunder in Stanko Peterle, sta mu le pritrdila. „Radi bi našli svoje mesto v srednjeročnem razvoju občine do leta 1980,“ je pribil kmet Eržen. „Imamo občutek, kot da se nihče ne zanima za nas. PRITEGNITI DELAVCE Do prihodnje seje zbora združenega dela naj bi se delegati seznanili še z nekaterimi drugimi programi organizacij združenega dela, ki predvidevajo kakšne naložbe v občini. Izven občine je zaposlenih 1.500 delavcev, ki bi jih postopoma radi pritegnili na delo v domačo občino. Število vozačev bi radi zmanjševali za 5 odst. na leto. V dveh krajevnih skupnostih bi morali zagotoviti še delovna mesta za moško delovno silo; gre predvsem za Veliki Gaber in Mokronog. Delegati združenega dela se zavzemajo za izdelavo analize dejansko razpoložljive delovne sile za načrte obstoječih delovnih organizacij in morebitne nove. Ljudje zapuščajo naše kraje, zlasti mladi. Glejte: tisti delavci, ki jih vozi avtobus IMV, so ostali na svojih domovih! Z Mokronogom še vedno nimamo avtobusne zveze. Ne gre le za kilometre od Trebelnega do Mokronoga, računati je treba s tem, da mora marsikdo prevaliti še dolgo pot, preden sploh pride do Trebelnega. Navsezadnje tudi naš kmet prispeva k splošnemu razvoju: od tod se odpelje dosti krompirja in živine. Če ne bomo zadržali mladih — tega p^t brez jasnejše prihodnosti ne bomo - tudi teh pridelkov ne bo.“ Delegata Lunder in Peterle sta povedala, kako morajo mladi ob praznikih in prostih sobotah, nedeljah, ko gredo drugod na razne prireditve ali športna tekmovanja, pri njih na delo na vaška pota in ceste. „Vsako leto naredimo po 10 km novih cest, kar bo treba še nadaljevati,“ zatrjujejo vsi trije. Posebno jih skrbi cesta od Ornuške vasi do Poljan, ki jo premeri avtobus IMV 6-krat do 8-krat na dan, bilo pa bi jo nujno na nekaterih krajih razširiti. S trgovino si ne morejo kaj prida pomagati, čevlje, obleko, razno orodje, semena in zaščitna sredstva morajo iskati od Novega mesta, Mokronoga do Trebnjega. Seveda morajo peš vsaj do Mokronoga, ker ni avtobusa. Ob vsem tem imajo tako slabo električno napetost, da dostikrat še radijski sprejemniki ne morejo igrati. Delegati krajevne skupnosti Trebelno ne zavidajo napredka ostalim krajem v občini, želijo le, da ne bi ostali osamljen otok nerazvitih. A. ŽELEZNIK Na tečaju v Šentrupertu je vladalo pravo delovno vzdušje. 2e prvi izdelki bodo prišli prav na domu. (Foto: Železnik) Na Mirni KS, tovarne in vasi eno Od leve proti desni: delegati s Trebelnega Anton Lunder, Miha Eržen za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in Stanko Peterle, delegat gozdaijev, želijo, da bi tudi v hribih napredovali. r ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ : : ■ « ■ ■ ■ : ■ Hvaležne tečajnice na vasi KZ Trebnje uspešno izobražuje kmečke žene To zimo je trebanjska Kmetijska zadruga izvedla spet vrsto tečajev po vaseh za kmečke žene in ostalo mladino po vaseh. Nadaljevalni tečaj šivanja in ročnih del je že zaključen na Trebelnem, danes bo pri kraju tudi v Šentrupertu, začetni kuharski tečaji so pri kraju v Selih—Šumberku in Knežji vasi. Inž. Tončka Borštnarjeva, ki pri kmetijski zadrugi usmeija delo s kmečkimi ženami, je nadvse zadovoljna z obiskom. V Knežji vasi so ženske delale v zasebni hiši, kuhinjo jim je odstopila Pavla Lah iz Male vasi. Na Trebelnem je obiskovalo tečaj 43 žensk! V Selih— Šumberku jih je prihajalo 22. Ker je stara šola prazna, so morale žene prinašati vse s seboj, od posode do dveh štedilnjkov. V Šentrupertu delajo v izbi, kjer je bil nekoč Iskrin servis. Mirenska IMV jim je odstopila dva šivalna stroja, ki pa sta žal bolj trofejna. Nasploh so ženske izredno zadovoljne s tečajem in hvaležne trebanjski kmetijski zadrugi, ki prihaja tudi na ta način edina mednje. Ana Stare tovarišici Borštnaijevi, vodjema tečaja Tereziji Potrbin in Jožefi Kirm.“ Zinka Gorenc ZINKA GORENC iz Hrastnega: „Do Šentruperta imam 5 km. Poročila sem se na kmete. Znanje mi bo prišlo prav, da bom doma lahko kaj sešila. Nekaj se človek že lahko nauči sam, vendar je treba tudi kaj strokovnih napotkov." Na tečaj se zapelje neposredno z dela v kuhinji v IMV. Milka Bevc Tudi MILKA BEVC iz Straže je zaposlena v IMV. Pri moževih starših imajo kmetijo. „Šivanje mi bo prišlo prav, saj ni nobene šivilje. Pohvalno je, da nam trebanjska kmetijska zadruga pomaga tudi na ta način." ANA STARE, Škrljevo: „Lani sem obiskovala gospodinjski tečaj. Udeleženke smo veliko pridobile. Hotele smo še vlagati, a je zmanjkalo časa. S tečajem bi morali nadaljevati prihodnje leto. Koristno bi bilo prirediti predavanja o delu s hladilnimi skrinj?mi. Hvaležna sem kmetijski zadrugi za to izobraževanje, predvsem pa Ivanka Stare IVANKA STARE, Škrljevo: „Zadruga je razen tečaja pripravila tudi vrsto preda- * vanj. Med nas so prišli direktor inž. Slavko Nemanič, veterinarski inšpektor Bunc, inžž. Zupančič in inž. Boršt-naijeva. Prav bi bilo, če bi kmetje lahko dobili tudi kaj posojila za gradnjo hiše, ne le za kmetijske stroje ali hleve.“ Terezija Potrbin Tako Terezija Potrbin kot Jožefa Kirm, ki neposredno vodita te tečaje, sta izredno zadovoljni s svojimi slušate-liicami. Nekaj težav je s pri- pomočki, vendar se ženske znajdejo. Tečaj, kot je bil ta v Šientrupertu, teče zapovrstjo 10 popoldnevov, vendar jim za to ni žal časa. A. 2. Primer Lahinje naj bo opomin Tudi še do pred nedavnim čista Bela krajina se otepa z onesnaževanjem okolja Komisija za varstvo okolja v črnomaljski občini pripravila delovni program Če bo onesnaževanje okolja naraščalo tako hitro kot v zadnjih letih, bo čez nekaj desetletij ogroženo življenje na našem planetu, opozaijajo najuglednejši znanstveniki, ki se ukvarjajo s tem problemom, ki tudi nas iz dneva v dan bolj pesti. Danes niso varni pred onesnaževanjem niti do pred kratkim deviško čisti predeli. Največja povzročSftelja onesnaževanja pa sta nagla industrializacija in urbanizacija. Čeprav v črnomaljski občini onesnaževanje okolja še ni doseglo tiste stopnje, ko bi bilo potrebno biti plat zvona, se je komisija za varstvo okolja resno lotila svojega dela. Lahko trdimo, da bo prihranjenega veliko denarja in nepotrebnih stroškov, če bodo program njihovega dela od začetka dosledno izvajali. Ljudje smo že takšni, da se na zdravo okolje ne oziramo preveč, ko gre za naše koristi, zato komisija poudarja, da je treba najprej doseči, da se bodo res vsi občani zavedali, da so trenutne materialne koristi na škodo zdravega in čistega okolja v škodo vsej skupnosti. POSESTNI LISTI ČAKAJO Lastniki zemljišč na območju občin Črnomelj in Metlika naj dvignejo nove, mehanografsko nastavljene posestne liste v pisarni Geodetske uprave. Po plačilu stroškov jih dobijo vsak dan razen sobote do 18. marca. Do 1980 med razvite Ob svojem prazniku so občani črnomajske občine ocenili uspehe v lanskem letu in si zadali naloge za naprej „Prvo zasedanje SNOS bo ostalo v zgodovini zapisano kot revolucionarno dejanje, ki je odločilno vplivalo na razvoj graditve ljudske oblasti takrat, neposredno po vojni in vpliva tudi danes,“ je med drugim dejal predsednik črnomaljske občinske skupščine inž. Martin Janžekovič v govoru na slavnostni seji vseh zborov občinske skupščine in izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij. AKTUALNA OSMRTNICA Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno novico, da nas je po dolgoletni gobavosti za vselej zapustila naša sotrpinka Cesta Prašnik, po domače Jamarjeva mama. Pogreb nepozabne pokojnice bo na pustno nedeljo, 29. februarja, ob 14. uri izpred hiše žalosti v Štrekljevcu na voluharsko pokopališče. Žalujoči: ceste, poti in štrek-ljevsko pustno društvo Voluharji Slavnostna seja ie bila v četrtek, 19: februarja, v dvorani, v kateri je pred 32 leti zasedal prvi slovenski parlament - Slovenski narodnoosvobodilni svet. Ta za vso Slovenijo pomembni dogodek so si črnomaljski občani izbrali za svoj občinski praznik. Najprej je inž. Janžekovič poudaril pomen Bele krajine v zgodovini NOB ter podrobneje analiziral gospodarski in družbeni napredek črnomaljske občine v lanskem letu. Danes živi v občini 17.046 ljudi, v njej opravlja svojo dejavnost 23 organizacij združenega dela in 11 tozdov. Lani je gospodarstvo ustvarilo za 34 odst. več dohodka kot v letu 1974, družbeni proizvod pa je rastel po stopnji 19 odst.; kljub temu je še vedno na prebivalca za 45 odst. nižji od republiškega poprečja. Konec lanskega leta je bilo v črnomaljski občini zaposlenih 5.340 ljudi, narodni dohodek pa je znašal 22.000 dinarjev na prebivalca, kar je le 50 odst. republiškega poprečja. Na koncu govora je dal inž. Janžekovič priznanje delovnim ljudem, ki si res prizadevajo za napredek in uspeh občine. „Marljivost, delavnost ter stabilizacijska prizadevanja so vrlina naših delovnih ljudi in zanesljiv porok za boljši jutrišnji dan," je dejal inž. Janžekovič. A. BARTELJ llffl m v B * 1 '| (§3 Ob praznovanju občinskega praznika so 45 novosprejetim članom izročili izkaznice Zveze komunistov. Ob tej priložnosti so zaslužni občani prejeli odlikovanja predsednika republike. (Foto: M. Vesel) Črnomaljski drobir FILATELISTI IN OLIMPIADA - Filatelistično društvo Oton Župančič je v izložbi parne pekarne v Črnomlju uredilo razstavo znamk na temo „Zimske olimpijske igre“. Razstavo so pripravili v počastitev občinskega praznika. ZNIŽANJA - Te dni je več trgovin v Črnomlju znižalo cene nekaterim predmetom. Pri Peku je moč kupiti po znižani ceni obutev, v trgovini Veletekstila prodajajo moške obleke po 795 dinarjev, suknjiče po 280 - 390 dinarjev, moške hlače veljajo 265 — 295 din; prav tako so tenejše ženske pletenine, diolen hlače in moške jopice. Dolenjka je znižala cene otroškim plaščem, bundam, ženskim trtnim plaščem in kostimom. NOVI STIKI S SVETOM - V *ebruarju je črnomaljski radioklub rganiziral tečaj radiotclegrafijc in jdiotehnike s praktičnim delom. Začetniki spoznavajo osnove te de- javnosti in se uvajajo v skrivnostno govorico pik in črt vsak ponedeljek in petek v Ulici Mirana Jarca 3. Tako bodo mladi Belokranjci še ojačali svoje stike s svetom in si po vsem svetu pridobili novih prijate-ljev. BELA VRANA - Za občinski praznik je bil Črnomelj res lepo okrašen z zastavami, zato je toliko bolj bodel v oči blok zraven lekarne na Kolodvorski cesti, katerega pročelje je kazalo tako lice kot vsak dan. Morda pa stanovalci tako izpričujejo le svojo doslednost, saj v vseh letih, kar ta blok stoji, tam še niso razobesili zastave. Ljudje se čudijo, da hišni svet ne more zbrati denarja za nakup vsaj ene zastave, čeprav imajo baje vsi zaposleni dohodke nat: republiškim poprečjem. rMRLI SO - Prejšnji teden sta umrl i Jožef Gašpcrič iz Vojne vasi, stai 82 let, in Ana Sch\veiger iz Č rnomlja, stara 74 let. Žal še vedno prevladuje miselnost, da je bolje, če tovarna, ki spušča v vodo strupene odplake, plača ribiški družini škodo za poginule ribe, kot da bi si postavila čistilne naprave. Kot drugje, imajo tudi v črnomaljski občini predpise o varstvu okolja, in kot drugje, jih tudi tu ne izvajajo. Glavni onesnaževalci zraka v občini so Belt, Belsad in IMV, zalo bi srednjeročni plani teh morali vsebovati tudi sanacijske programe za odpravo teh virov onesnaževanja. Glavni viri onesnaževanja okolja v občini so industrija, promet in kanalizacija. V Črnomlju sta tako že onesnaženi Lahinja in Dobličica, zadnja leta pa se to pozna tudi v Kolpi. Na semiškem področju je zaradi neurejenih greznic, gnojniše-nih jam in smetišč ogrožena podtalnica. Samo vprašanje časa je, kdaj bo Krupica, kot dragocen vir pitne vode, nepopravljivo okužena. Tako komisijo za varstvo okolja letos čaka odgovorno delo. Veliko lažje je plevel zatreti v kali, kot se boriti z njim potem, ko se je razrasel in se globoko ukoreninil. Vendar skrb za čisto in zdravo okolje ni samo naloga komisije, marveč se morajo za to zavzemati sleherni občan in vse družbenopolitične organizacije. Zlasti pomembno pa je, kar je podčrtala tudi komisija, vzgojno-izobraževalno delo, predvsem med šolsko mladino. A. B. m Napredek je, težave tudi KS Semič najbolj pestijo ceste in voda Semič je v zadnjih letih nedvomno napravil velik razvoj. V precejšnji, če ne celo odločujpči meri, gre zasluga za napredek kraja in boljšega standarda prebivalcev semiški tovarni kondenzatorjev, ki je dala zaposlitev mnogim domačinom. Razvoj Semiča pa je bil včasih tako nagel, da so ob strani ostala nekatera vprašanja, ki so za kraj prav tako pomembna. Nekaj takih stvari je načel Janko Bukovec, kmet iz Semiča: „Kljub hitro razvijajoči se industriji so naši kraji še vedno pretežno kmetijsko področje, vendar ravno kmetijstvu posvečamo premalo pozornosti. KZ Črnomelj je razprodala vinograde in kleti, kar nam kmetom največ pomeni. Nalog je veliko, vendar področni pospeševalec vsemu temu ni kos. Težave imamo tudi s cestami Cesto Vrtača--Štrekljevec že dalj časa obljubljajo, lani je bila v občinskem planu, letos je tudi, žal pa nič ne kaže, da se bo to uresničilo. Polovica vasi v KS nima vodovoda, kar predstavlja eno najresnejših težav. Menim, da v občini preveč pozabljajo, da je bil Semič včasih občina in da je danes v naši krajevni skupnosti 6 KS; zato nas ne morejo obravnavati kot kako majhno krajevno skupnost. Ce hočemo, da bo Semič napredoval, bo treba najprej in čim prej poskrbeti za stanovanja in otroško varstvo. Dokler to ne bo urejeno, strokovnjaki ne bodo prišli, brez teh pa ni napredka in razvoja." A. B. PRIZADEVNI GASILCI S TANČE GORE Gasilsko društvo Tanča gora je v zadnjih letih lepo napredovalo. Prizadevni gasilci so dobili novo motorno brizgalno in več sesalnih ler tlačnih revi. Društvo je razvilo svoj pra-|K»r in kupilo nov gasilski kombi-Letos bodo praznovali 40-letnico obstoja društva in ob tej priložnosti bodo podelili priznanja zaslužnim članom. V tem letu čaka društvo še pomembna naloga dograditev gasilskega doma. ' Lepši časi za telesno kultur^ Nova telovadnica bo stala na severozahodni strani šole — Pri gradnji bo pomagalo tud' metliško »Združenje samostojnih obrtnikov" plačno opravilo vsa potrebn3 Kot trdijo člani metliškega pripravljalnega odbora za gradnjo nove športne dvorane, do začetka del že večkrat obljubljenega objekta ni daleč. »jeki Prvo etapo nove telovadnice naj bi začeli graditi letos. Tako bo po vsej verjetnosti občina že letos dobila dvorano z galerijo, shrambo za telovadno orodje, kabinete za učitelje in trenerje s 720 kvadratnimi metri in telovadno galerijo s 100 kvadratnimi metri. Po prvih izračunih naj bi prva etapa stala okoli 4.330.00 din. Kasneje bi postavili vezni trakt in hišnikovo stanovanje, za kar bi bilo potrebno zagotoviti 1.700.00 din. METLIKA: POSLEJ TRIJE MLADINSKI AKTIVI Vodstvo metliške mladine je dalj časa razmišljalo, kako bi poživilo delo svojih vrstnikov v Metliki. Po številnih pogovorih so se odločili, da jih bodo. povezali v tri aktive, ki bodo sestavljali konferenco osnovne organizacije ZSMS KS Metlika. Mlade bo najprej potrebno združiti po interesnih področjih, jim pomagati pri prvih akcijah, poskrbeli bodo tudi za boljše informiranje v aktivih in okrepili sodelovanje z vsemi organizacijami v krajevni skupnosti. Le tako se bo lahko pri delu izkazala tudi „mestna“ mladina. Za gradnjo prve etape manjka okoli 630.000 din. Člani pripravljalnega odbora jih bodo skušah zbrat: v domačih delovnih organizacijah, za pomoč pa bodo zaprosili tudi nekatera druga podjetja. Razveseljiva je ponudba pred kratkim ustanovljenega metliškega „Združenja samostojnih obrtnikov", ki bo brez- ZACELA se je OBČINSKA POLITIČNA SOLA Minuli petek se je začela pri metliškem komiteju občinske konference ZKS 50-urna občinska politična šola. Več kot štirideset slušateljev -na izobraževalni seminar so jih poslale organizacije ZKS, ZSMS, Sindikata in SZDL — bo poslušalo naslednja predavanja: Razvoj odnosov med državo in cerkvijo v Jugoslaviji, Osnove marksizma Družbeno samoupravljanje, Družbenoekonomski sistem SFRJ, Kaj je dohodek, Ustavni razvoj od administrativnega socializma do samoupravljanja. Delegatska razmerja in skupščinski sistem, Neoinformbiro. Znanje bodo poslušalci utrjevali na seminarskih urah. • Vilfl meljska dela. Nedvomno W * prav, ko bi obrtnike posneman drugi občani ■ . Za sedaj ima pripravljalni o na razpolago naslednja desetletne amortizacije S0,SKv,(tef jektov 1,000.000 din, iz ^ občinske telesno kulturne 300.000, kredit republiške sir nosti za telesno kulturo 900.000, iz prispevkov drug^“, resnih skupnosti, obrtnikov w ’ nih drugih virov 200.000 hgarP3V letnega samoprispevka 00 .1(j 1.300.000 din. Skupaj 3.700.000 din. Brez »nočnih” v letu 1977 V metliškem sindikalnem odboru delavcev tekstilne in usnjarske industrije 1632 delavcev-in delavk Minuli ponedeljek so se sestali na redni letni skupščini člani metliškega občinskega sindikalnega odbora delavcev tekstilne in usnjarske industrije in pregledali delo v minulem letu. Povedali so, da se je odbor ustanovil ob koncu 1974 in da zajema sedem osnovnih organizacij tekstilne stroke. V odbor je vključenih več kot polovico vseh zaposlenih v metliški občini (1632 delavcev in delavk), prevladujejo pa predvsem ženske. To dokazuje, da so imeli člani odbora precej zahtevnega dela. Reševali so problematiko troiz-menskega dela. Nočno delo mladine in žena je vseh Betinih TOZD skoraj ,,Maček" Rudi Pavlinič, tajnik „Društva gradaških mačkov", je te dni na trnih. Približuje se namreč pust, dan, ko bodo na svetlo prilezli vsi gradaški mački. Člani pripravljalnega odbora — zadnje dni so delali navadno v večernih urah - so pri sestavljanju pustnega sprevoda velikokrat dočakali zgodnje jutro in zaradi prehude ustvarjalne vneme so bili večkrat brez večerje, za nameček pa so, ko so se poskušali potihoma prikrasti v lastne postelje, okusili še vso jezo svojih hudih belokranjskih družic. Maček - kralj pustnih kraljev „Pa kaj zato," je rekel hudomušno Rudi Pavlinič, „važno je predvsem' to, da bo letošnja predstava boljša od lanske. Maček bo sicer v stari obleki, sprevod pa . ..“ Kaj več tajnik prizadevnega društva ni hotel povedati, nekaj malih skrivnosti pa je le še izdal: „Minulo leto se lahko pohvali s pestrimi dogodki, z uresničenimi in neuresničenimi dogovori. Zavoljo tega smo bili pri sestavljanju programa v zadregi. Večkrat nismo vedeli, kaj naj bi bila glavna parola naše parade. Ker pa smo mački znani po dobrih idejah, bomo s svojo zamislijo verjetno presenetili vse ljubitelje gradaškega pusta in po vsej verjetnosti bo naše društvo po sprevodu dobilo še nekaj pametnih glav. Pred lanskim „naft-nim problemom" je organizacija štela okoli 280 članov, ob koncu predstave pa smo izdali okoli 30 novih izkaznic. Pričakujemo, da bo tudi letos tako, in menimo, da bo „Gradaški maček" kmalu kralj pustnih kraljev - vsaj na Dolenjskem." I PEZELJ povsem odpravljeno (razen štirih delovnih mest pri izdajanju malic), veliko siabše pa je v Novoteksu. Pogovarjali so se tudi o otroškem varstvu in sklenili, naj delegati odbora podprejo dvoizmensko varstvo otrok, o koristnosti rekreacije in športa, stanovanjski problematiki itd. Člani odbora so menili, da so v minulem letu dosegli nekaj uspeha pri povezovanju metliških tekstilcev, vendar jih čaka še veliko dela. Veliko pozornosti bodo morah posvetiti odpravljanju nočnega dela mladine in žena in upajo, da bodo v Novoteksu že v prihodnjem letu delale tako kot njihove vrstnice v Beti Poskrbeli bodo za boljšo ureditev delovnega okolja, odpravljali ovire za hitrejšo stanovanjsko gradnjo, poskrbeli za redno in kvalitetno izobraževanje sindikalnih aktivistov, za izobraževanje odraslih, poslej pa naj bi z njihovo pomočjo zaživelo tudi amatersko kulturno udejstvovanje po posameznih delovnih organizacijah. HORTIKULTURA: „0 boleznih VRTNIH RASTLIN Metliško ,,Hortikulturno & štvo" si je letos zastav*. pester delovni program ui L ^ di dosledno uresničuje- ■ bo danes pripravilo pre«“j, „Bolezni in škodljivci g ^ vrtnih rastlin in njihovo ^ nje". V sejni sobi činske skupščine bo voril dr. Jože Maček- . vanje se bo začelo ob 1 '■ / s. —^ BETI: DOBRO OBISKANA INDUSTRIJSKA prodajalna Te dni imajo prodaja^^vf ški „lndustrijski prodajalni $ liko dela. Zaradi znizanin p škim in ženskim pidžamam> -syj» mu perilu, spalnim srajcami, ^ ^gtlt ostankom blaga itd. p Sice, f ko veliko gospodinj iz °J® dajalke pa so povedale, oa v:joF lokrat pred prodajalno avtomobili z ljubljansko, in celo zagrebško registiaclr' USPELA URA PRAVLJIC Kot kaže, se metliškim . .j 0K pa tudi njihovim staršem tajo kaj mikavne nedelj®- ,jnSlce? in mladinke, ki delajo v m „0^ klubu, so minulo nedeU0*^«# pripravili „Uro pravljic • opes#! vedki - organizatorji sojfflVg P h z diafilmi - je poslu!® 20 pionirjev in pionirk. nem pripovedovanju so ^ naučili nekaj novih P®snl jji tacij, pomerili so se v nsavLflylj*e vadbi itd. Naslednja ura P čez štirinajst dni D . 6-f« jevne < fn ods sPrejm 'ico vs h- k' i sli ta ? hk' "'orali l »ulelo, Jiustre; Ud. .Začei ^ sep Puhlih S^speva Sia S n H Z sh, n ^dose .Jutri S** fl* drui fenja tu % odb, S obi ;PloS: Ut- stav «ni, mi »bči .delo :>ne 1 C' Pa Sp»0s1 S 'nosi Me, &doi Kuharice v metliškem Novoteksu imajo za klepet ob . jjprr premalo časa,- saj morajo vsak dan (kuhajo za tri izmene) P kar okoli 300 malic. Na sliki: Novoteksovi kuharici pri d«0' Sprehod po Metlik' IIIOSNJA ZIMA je bolj za zdra/l-o kot v veselje ljubiteljem belega športa. Kilava starka Zima je pripomogla k temu, da so se pojavile v asfaltu luknje, v katerih se nabira ob odjugi voda, ki nemalokrat brlizgne izpod koles na mimoidočega pešca. Da oškropljencem ni do smeha, je škoda govoriti. PREJŠNJO SOBOTO je bila v mladinskem klubu odprta razstava kiča. Občani si jo lahko ogledajo vsak dan od 17. do 19. ure. Razstavljene predmete so zbrali mladinci, stalni obiskovalci kluba, z namenom, da bi odvrnili ljudi od nakupa najrazličnejše šare, kijev naših trgovinah ne manjka. „krasi“ pa tudi marsikatero naše stanovanje ali gostinski lokal. VEČER KITAJSKE LIRIKE pripravljajo mladi. Gotovo ne manjka tistih, ki jih bo program 6. marca privabil v mladinski klub. Zanimivo sc bo spoznati z nekaterimi najboljšimi dosežki kitajske literature. SUHORČANI, 'J bodo v soboto, 28. Hvnma nonnlnili (JVOl** • d)P dvoma napolnil) kulturnega "doma, v vili vili domačini veseli dobro Ijalci o bljubljajo eh»1 ansambla Hani, obilico s lidno postrežbo. AFRIŠKI ŠTUpEl^ PRIDEJO 13. MA*1 f Metliški mladins^' pred kratkim povab‘1 K klorno skupino Zvez študentov, ki študirajo ru. Zaradi bolezni v ? „aStop «-afriški študentje p povedali, v Metliko p“ jjii, . šli čez dobrih &irinaJbo*/♦«'.* **' 1 * % k k *. * A fc K w (t W '% V * *• m J j tudi na it ,i bJo ili tu* 0dW itvrt :ih ob-redst«* lpnost1 m znaš* ihio^ in & izpel' biai«! J Draga: „Smo za našo srednjo šolo!” se strinjamo z zvečanjem samoprispevka za en odstotek za dobo treh let Zato ^februarja je bil v Dragi v kočevski občini zbor delegatov kra-:redn °r“an'Zac'je SZDL, na katerem so razpravljali o reorganizaciji en 0fp šolstva v občini Kočevje in povečanju samoprispevka za 5Preim ° p V 13 namen- Kočevje je namreč pred odločitvijo, da vico vseh ZaVrne Ponujeno republiško pomoč, ki bi znašala polo-str°škov, ki bodo nastali pri gradnji nove srednje šole. eti ' < >tio^ vM? ii W- pv a K li«#J i 0S-: tč JO1 vlj>c ki šij ,., an* osemletki učenci ne »a S3 mednjo, poklicno ali itiorali v„° - ru8° šolo, temveč bi "fferimaln - \ K9,čevJu dve leti »idelo ,sili njom’ bodo okoli 1. marca ini, da Pr|stanek vseh KS v S?- sfcii«Se sftinpjo z ustanovit-Jjf1 pfiS(.^?sli'saj bo le na osnovi £ PisalaT K* Kočevje lahko • Pnosti razum o ustanovitvi te JUTRI ZBOR •nvalidov PREDLOGI ZA PRIZNANJE OF Krajevna skupnost Kočevje—mesto je predlagala žiriji za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL, naj bi letos dobili ta priznanja tudi Oskar Kopitar, Stane Trdan, Stane Pintar, Lojze Hočevar, Ivan Kordiš in Lojze Rauh. posle, da so za občino izgubljeni. Zato se je treba resno zavzeti, da bo referendum uspel. Samoprispevek bi se začel lahko pobirati že s 1. junijem, trajal pa bi tri leta. Delegati iz posameznih vasi bodo raztolmačili pomen samoprispevka vsem občanom, da bo referendum, ki bo predvidoma izveden v aprilu, uspel. FRANCKA LIC ŠE EN POZIV Krajevna skupnost Kočevje-mesto je prejela doslej predloge 23 delovnih in drugih organizacij, društev in organov za podelitev priznanj mesta Kočevje okoli 50 njihovim članom oziroma občanom. Čeprav je rok za prijave že potekel, bo žirija KS upoštevala tudi predloge, ki bodo prišli še v naslednjih nekaj dneh. Priznanja bodo podeljena za praznik mesta 4. maj. NOVE CENE Nove cene za vrtičke in grobišča je določila krajevna skupnost Ko-čevje-mesto, veljale pa bodo, ko jih bo evidentiral pristojni občinski organ za cene. Po tem ceniku bo veljala letna najemnina kv. metra zemlje za vrtiček v ožjem okolišu 0,40 din, zunaj mesta 0,30, za travnike, pašnike in košenice pa 0,10 din. Najemnina za enojni grob bo znašala za 10 let 600 din, za družinski grob pa 1.200 din. Boj pijančevanju med delom Nekateri predlagajo, naj bi zaprli lokale, kjer se med delovnim časom delavci ppijanjajo — Več kontrole v samih delovnih organizacijah °8aja. čašo in usti se mno- QASILCI uče 0bi OBČANE v olpJjn*fa^’asilska zveza Kočevje i v • PreVentivne požarne var-tvi “*o precej mladine in pio-li 5? filmi še posebej pri-r^ke rre- Rpčil lcer smo pa tega silo nas bo zopet ljubo Ml CaPiislrP|JSKl L^re . - HB- 12 starejših športni- Ja- Pobu4o za izlet je VTISI - Zimske v Innsbrucku si jc V , sdved odgovarja ‘o«i Pa nosiš po mestu . h®1 ^boj? Ijji si v • zmešnjavi snega to nekako utrem pot čez dal znani športni delavec Nace Andoljšek. Želeli bi, da bi sc na sestanku športnikov pogovorili in analizirali letošnje igre in dosežke jugoslovanskih smučarjev. MEGLA NAD JASNICO - Turizmu v Kočevju se spodmikajo tla. Turistični biro Avto je polagoma usahnil, ne da bi se kdo razburjal. Na isti poti je sedaj motel Jasnica sicer pa občani o tem ne vedo nič točnega. Toda amaterskim turističnim delavcem je jasno, da je ta objekt vsaj za nekaj let za turizem izgubljen. Včasih so v Turističnem društvu imeli glavno besedo zastopniki podjetij, ki so sc želeli ukvarjati tudi s turizmom. Bilo je veliko lepili načrtov in obljub. Iz vsega ni bilo nič. Tresla se je gora. rodila se jc miš. Cas prinese svoje. V tem primeru je čas izredno hitro delal. Sicer pa pravi star pregovor: „Ako potoček slabo teče. je krivda na izviru, ne na koritu.“ ODVOZ SMETI - Odvoz smeti večkrat povzroča hudo kri, pogosto po krivdi stanovalce". Stanovalci zvrhano nabijejo smetnjake. Ker jih imajo premalo, nanosijo še razne zaboje, ki jih smetarji ne pobirajo. V mestu jc nad 2000 smetnjakov. Delavci niso dosti plačani za to delo. Občani pa so preveč nestrpni. Marca bodo dobili nov avto, pa bo verjetno spet vse v redu. 'OCEUSKE novice Rekli so: Jože Vajdetič, 20 let, Dolenja Podgora: „Prav bi bilo, da bi mladinski organizaciji iz Starega trga (pbčina Črnomelj) in Predgrada (občina Kočevje) bolje sodelovali Pozabiti bi morali stare razprtije. Če bi bili enotni, bi nam bilo lep5c in več bi lahko naredili. Sodelovali bi lahko pri organizaciji proslav, pohodov in plesov. Mladina, ki prihaja ob sobotah iz šol in služb domov, se nima kam dati. Sem tudi lovec in naša LD je imela lani okoli 110.000 din dohodkov in okoli 150.000 dio izdatkov zaradi škode, ki jo je napravila divjad, čeprav so nam prvotni načrt odstrela jelenjadi zvišali od 30 na 40, mi pa smo ga tudi izpolnili. Kamor pridem, me kmetje sprašujejo, kdaj bodo dobili škodo plačano, lovska družina pa nima denarja skoraj niti za znamke. Kdo bo LD povrnil, oziroma plačal razliko med dohodki in izdatki? “ Peter Kastelic, 26 let, cestar, Dcskova vas 23: ,,Pohvaliti moram kočevsko Komunalo, ker posipava s peskom občinske ceste na našem območju, da so celo boljše kot republiške, ki jih posipavajo s soljo. Zamenjati oz. postaviti pa je treba na občinski cesti prometne znake, ki so stari, zarjaveli, nepravilni ali pa jih sploh ni. Na delo se vozim 8 km daleč, a ne dobim povrnjenih potnih stroškov. Delovno obleko dobimo le enkrat na leto, a bi morali vsaj hlače večkrat, ker se hitreje strgajo. Krajevne skupnosti bi morale določiti tudi smetišča, saj zdaj nekateri odlagajo smeti kar ob cesti." iwmk Uki IT! ’ % ft SH 1 Šš nk i TOZD SODRAŽICA j \ H Mreža okoli delovne organizacije in vratarnica z vratarjem sta v marsikateri plovni organizaciji v ribniški občini prispevali k boljši delovni disciplini, boljšemu izkoristku delovnega časa in s tem boljšemu dohodku in osebnim dohodkom. Hkrati pa je ograja zavarovala tudi družbeno premoženje, saj zdaj ne more vsak (tudi nepoklican) in ob vsakem času v delovno organizacijo, kar je bilo prej mogoe. (Foto: Primc) , V10 letih 2.000 šoferjev Na izpitih pa jih je padlo nad 3.000 Iz podatkov občinske komisije za izpite voznikov motornih vozil, ki dela za občini Kočevje in Ribnico, smo povzeli za občino Ribnica naslednje podatke: Izpiti so potekali redno vsa leta. Izpitna komisija je opravila veliko dela. O tem govore podatki za zadnjih 10 let, se pravi za obdobje od leta 1965 do 1975. Za izpite se je prijavilo 5.086 kandidatov vseh kategorij. Uspešno jih je opravilo izpit 1.928 ali 37,90 odstotka, padlo pa 3.158 ali 62,10 odstotka. V teh podatkih je zajeto tako število kandidatov, kot število prijavljenih kategorij izpitov, ne glede na to, kje se je kdo učil. Upoštevana je samo pristojnost občine, kjer ima kandidat stalno prebivališče. Uspehi niso najboljši. Tudi izpiti so in tudi bodo vedno težji, ker se predpisi iz leta v leto zaostrujejo. To je potrebno, da bo v prometu več reda in manj nesreč. -ko KAKO KRMITi? Kmetijska pospeševalna služba pri Kmetijski zadrugi Ribnica je pred kratkim organizirala v gostilni Petrič v Ortneku predavanje o krmljenju živine. Predavanje je bilo potrebno zato, da bodo znali kmetje krmiti živino tako, da bo dobila v krmi vse potrebno, in to ob čim manjših kmetovih stroških. M. G. Vzorni vojak Slika vojaka Milana Lazareviča krasi prostore v ribniški vojaški enoti zato, da bo tudi bodočim rodovom govorila, kako postaneš dober vojak in komunist Milan Lazarevič, ki se je rodil pred dobrimi 20 leti v Stari Pa-zovi, se je takoj po prihodu k vojakom izkazal kot dober vojak, ki zgledno izpolnjuje svoje dolžnosti in pridno opravlja še druga dela. Zato je dobil vec priznanj in nagrad, največje priznanje pa pred kratkim, ko se je njegov kolektiv soglasno odločil, da mu podeli značko „Vzorni vojak”. Na vprašanje, kako se dobi to redko priznanje, je odgovoril: „Že pred odhodom v JLA sem delal v mladinski organizaciji. Med služenjem vojaščine sem si pridobil nove izkušnje za skupno in organizirano delo. V naši enoti smo organizirali tečaj za nepismene, ki smo jih učili brati in pisati. Delal sem, kjer je bilo pač potrebno. Seveda sem izpolnjeval tudi vse redne vojaške naloge, pomagal pa sem tudi tovarišem pri premagovanju njihovih težav." Značka „Vzorni vojak“ je dala ,,Lazu“, kot mu rečejo tovariši v enoti, spodbudo za še boljše nadaljnje delo. Zaradi primernega vedenja, tovarištva, vzornega dela, predvsem še pri vodenju nekaterih sekcij, na primer marksistične in športne, so ga predlagali za sprejem v ZK, kamor je bil nato soglasno sprejet. „Sprejem v ZK je bil moja dolgoletna želja. Mislim, da je to največje priznanje za vsakega občana, predvsem za mladega. Bodočim vojakom bi priporočil, naj pridno delajo in vzorno izpolnjujejo vojaške naloge; jaz pa bom skušal tudi v civilu, predvsem še v svoji delovni organizaciji, pridno delati. ‘ M. GLAVONJ1Č Milan Lazarevič je prejel značko „Vzomi vojak11, zaradi njegovih dobrih lastnosti pa so ga sprejeli tudi v ZK. SODRAŠKA MREŽA ČEBELE KRMIJO - Tudi sodra-ški čebelarji pravijo, da je bilo preteklo leto slabo, saj so morali čebele celo poleti dodatno hraniti, medtem ko bodo med zimo porabili po 10 do 1 2 litrov sladkorne raztopine za panj oziroma čebeljo družino. SPET VIKENDI - Na občnem zboru Turističnega društva so med drugim sklenili, da bodo območje proti Sv. Gregorju rezervirali za gradnjo vikendov in da bodo ta zemljišča pred oddajo razparcelirali. DENAR JE - Pisali smo že, da nameravajo v Sodražici pri šoli nadaljevati gradnjo športnih objektov in nove otroškovarstvene ustanove. Zdaj so nam povedali, da so denar za odkup zemljišč že zagotovili. PREOBREMENJENA CENTRALA - Zmogljivosti sedanje telefonske centrale so izkoriščene. Na priključek telefona čaka preko 60 občanov in drugih kandidatov. TUDI SKAČEJO — V okolici Sodražice so primerni tereni za zimski šport, ki so tudi vsaj delno izkoriščeni. Tudi sneg se tu dalj zadržuje kot na ostalih območjih v ribniški občini. V Sodražici in okolici pa niso doslej le smučali, ampak tudi skakali 40-metrsko smučarsko skakalnico, ki žal zdaj razpada, je gradil celo znani strokovnjak inž. Bloudek. Zdaj so skoki le še na 20-metrski skakalnici, se pravi, da so to bolj skoki za rekreacijo kot za športna tekmovanja. EDINI HOIMORAREC Predsednik občinske organizacije ZSM Ribnica je edini na ljubljanskem območju, ki opravlja svoje delo nepoklicno, se pravi, da ni pri ZSM stalno zaposlen. Za delo ne dobiva stalnega osebnega dohodka, ampak le honorar, ki znaša 1.000 din na mesec, medtem ko dobiva tajnik 800 din, honorar blagajniku pa so zvišali od 350 na 400 din. Kakor za druge družbeno-politične delavce tako je tudi za mladinske prejemke usklajeno s posebnim sporazumom. S sporazumom so tudi z julijem lani zvečali osebne dohodke za 7 odstotkov. M. G. Ribniški zobotrebci ANGELATEKAVEC Izteklo se je življenje Angele Tekavec, po domače Zogarjovc matere, iz Dolenjih Lazov pri Ribnici. Umrla je v častitljivi starosti 92 let, a še vedno prehitro za tiste, ki so jo ljubili in spoštovali. Kakor je mirno in tiho živela, je tudi neslišno umrla. Rodila je sedem otrok, od katerih jih živi še pet. Zgodaj je izgubila moža in otroci očeta. Še mladi so otroci odšli v svet za boljšim zaslužkom. Pri njej jc ostala le najmlajša hči, kateri je po poroki varovala otroke, svoje vnučke. Lepo jim je bilo poleg stare mame, saj jim je znala povedati marsikaj iz svojega dolgega življenja. Nikdar ni iskala zdravniške pomoči Zadnja leta jo je bolela noga, a ni šla k zdravniku. Bo že kako," je dejala in kljub bolni nogi marsikaj postorila okoli doma, čeprav težko. Kakor čebelica, ki nikdar ne miruje, prav takšna je bila Zogaijeva mati. Vsi, ki smo jo ljubili in spoštovali, bomo še dolgo čutili praznino, kije ostala za njo. Odpočij se, draga mati, v rodni zemlji. Svojccm izrekamo naše čuteče sožalje. REZKA PRIJATELJ IZBOLJŠAVE NA TRGU -Tržnica pri ribniški avtobusni postaji je delala skoraj vse leto in Ribni-čanjc so bili z njo zelo zadovoljni. Zaradi hladne zime pa so prodajo začasno prekinili. Te dni so staro montažno prodajalno iz Ribnice preselili v Sodražico, Ribnica pa je dobila novo prodajalno za sadje in zelenjavo. Letos se torej obeta tudi Sodražanom boljša oskrba s temi kmetijskimi proizvodi. PREPOVEDANI DEKAMERON - Verjetno še dolgo ne bo imel noben film toliko obiska kot „Prepo-vedani Dekameron", ki je posnet po novelah italijanskega pisatelja Boccaccia. Med obema predstavama je bila dvorana doma JLA polna do zadnjega sedeža. Gotovo bi bila dvorana polna tudi, če biga prikazovali še nekajkrat, čeprav je bil prepovedan mladini izpod 15 let. Sicer pa si je film ogledalo več odraslih in zakoncev kot mladine. GASILSKI ZBORI - Gasilska društva po ribniški občini so končala svoje občne zbore, na katerih so pregledali dosedanje delo, ugotavljali pomanjkljivosti in sprejemali delovne programe. Med zadnjimi so zborovali gasilci iz Velikih Poljan, ki so izvolili tudi nov odbor in sprejeli društveni statut. MATURANTSKI PLES - Dvorana DC 16 v Dolenji vasi postaja zbirališče mladih, tako privržencev športa kot tudi zabave. Tu je bil že večkrat ples. Pred kratkim so ga organizirali maturanti kočevske gimnazije. Na njem je igral ansambel „Na drugi račun" iz Zagreba. Dvorana je bila polna, kar je dokaz, da je v ribniški občini premalo poskrbljeno za zabavo.- TEŽAVE S SNEGOM - Kar tri dni je padal v ribniški občini sneg in povzročil precej težav. Otežen je bil promet. Tudi drevja je bilo precej polomljenega. - Zakaj je bilo za „Dekame-rona“ večje zanimanje med odraslimi kot mladino? - Eni raje teoretizirajo, drugi pa imajo raje prakso. RE5ET0 KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVJGE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE ALI ŽE VEŠ . . . ... da je Kočevje po doslej znanih zgodovinskih ugotovitvah prvič omenjeno kot vas leta 1363, kot trg leta 1377 in kot mesto leta 1471? ... da je leta 1811, v dobi francoske okupacije, postalo Kočevje sedež kantona, po odhodu Francozev pa je postalo pod Avstrijo sedež- okrajnega glavarstva in sodnega okraja? ... da je imelo mesto Kočevje leta 1817 komaj 910 prebivalcev? ... da so še leta 1785 imenovali Kočevje mestece, ki je bolj podobno vasi, ker se njegovo prebivalstvo ukvaija predvsem s poljedelstvom? ...da je imelo mesto 1918 leta 2800 prebivalcev, od tega kar 1100 Slovencev? To je razvidno iz prošnje, ki sojo poslale slovenske politične organizacije 15. marca 1919 predsedstvu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljano. V prošnji so piosili in zahtevali, naj se priznajo slovenskemu prebivalstvu tudi mesta v občinskem svetu. ... da je 9. septembra 1921 prvič zasedal občinski odbor mestne občine Kočevje, v katerem je bilo že 12 slovenskih odbornikov? ... da je bil most čez Rinžo pri cerkvi do leta 1883 lesen? Nato so ga zamenjali s kamnitim, ki še danes klubuje preobremenjenosti vpadne ceste Ljublja-na-Kočevje. ... da je bil most na vpadnici v mesto z vzhodne strani, na sedanji Roški cesti, do leta 1843 tudi lesen in je bil to leto zamenjan s kamnitim? ... da je mesto Kočevje nedeljivo z našo zgodovino, saj ga narodnostna odtujenost ni mogla odtrgati od zgodovine slovenskega naroda in ozemlja? ... da je imelo Kočevje v naši novejši zgodovini posebno vlogo, saj je tu zasedala „prva slovenska skupščina" na Zboru odposlancev slovenskega naroda od 1. do 3. oktobra 1943? Takole živahno je bilo poleti na gradbišču Zdravstvene postaje v Osilnici. Prebivalci obeh strani Kolpe so lani na tem gradbišču delali prek 4.600 delovnih ur. (Foto: Rugole) Složno do zdravstvene postaje Veliki prispevki občanov, delovnih organizacij in drugih — Ob gradnji se krepi bratstvo Slovencev in Hrvatov — Vsi obračuni so vedno tudi na oglasni deski Od junija do decembra je približno polovica prebivalstva iz krajevne skupnosti Osilnica v kočevski občini in prebivalstva s sosednje hrvaške strani Kolpe, ki se poslužuje zdravniške pomoči v zdravstveni postaji v Osilnici, opravilo natančno 4.672 prostovoljnih delovnih ur, in sicer za postavitev temeljev in prve plošče za novo zdravstveno postajo ter za ureditev greznice in drenaže. Ostali bodo delali letos, ko se bodo dela nadaljevala. Med tistimi, ki so opravili največ prostovoljnih delovnih ur, sta tudi zdravnik dr. Stanko Nikolič in medicinska sestra Genica Muhvič, ki sta za to gradnjo porabila svoj dopust. Kazen tega je medicinsko osebje zdravstvenih postaj Vas-Fara in Osilnica darovalo za gradnjo zdravstvene postaje v Osilnici 10.668,30 din, ZKGP je daroval 30.000 din, „Snežnik“ 13.000 din, Kovinar 3.000 din, občani 70.080 din, Klub Osilniške doline v Ljubljani pa 165„din. Vsi računi v zvezi z dosedanjo gradnjo so poravnani, razen tega je na banki ostalo še Samozaščita dolžnost vseh Krajevna skupnost Kočevje—mesto je pred kratkim sklicala razpravo o družbeni samozaščiti in nalogah vseh občanov na tem področju. Najprej je predsednik KS Kočevje-mesto Stane Otoničar spregovoril o pomenu sestanka in poudaril, da so z razvojem samoupravljanja dobili delovni ljudje in občani več pravic in dolžnosti pri varovanju ljudi, premoženja in varovanju temeljev našega družbenega sistema. pri oblikovanju take zavesti delovnih ljudi in občanov, da bodo sodelovali pri odpravljanju družbeno negativnih pojavov, zaščiti družbenih vrednot in premoženja. Vplivati je treba tudi na krepitev družbene zavesti, odgovornosti, discipline in morale krajanov. ANDREJ ARKO V razpravi so prisotni spregovorili še o nemoralnem in nekulturnem obnašanju nekaterih občanov po ulicah, orgijah po stanovanjih, uničevanju stanovanj v novih blokih, nemoči hišnih svetov, o nevzdržnem početju Romov v naselbini Trata, o cestnem redu in pripravah za postavitev semaforov, o odvažanju smeti in drugih zadevah, ki bi jih bilo treba urediti v mestu. O vsem tem je bilo sicer nujno pogovoriti se, družbena samozaščita pa ima še druge pomembne naloge. Ugotovili so, da tem nalogam nismo posvetili dovolj pozornosti, zato se družbena samozaščita v naši krajevni skupnosti ni dovolj uveljavila. Po triurni plodni razpravi so sprejeli vrsto sklepov in smernic, ki govore predvsem o tem, da je treba s predavanji in sestanki delovati 10.519 din. Vsi podatki o dohodkih in izdatkih so vedno izobešeni na oglasni deski v Osilnici, finančno poslovanje odbora za gradnjo zdravstvene postaje pa redno pregleduje posebna komisija, ki jo je imenoval svet krajevne skupnosti. „Snežnik“ je prispeval še 20 kubi-kov gradbenega lesa in pripeljal okoli 300 kubikov gramoza. Zdravstveni dom Kočevje-Ribnica je obljubil, da bo plačal 5 odstotkov vse vrednosti te gradnje, pomoč pa so obljubile še nekatere druge delovne organizacije. Te dni je prišlo razveseljivo pismo Glavnega štaba SRS za splošni ljudski odpor, v katerem sporoča, da je tudi on ugotovil pomembnost gradnje zdravstvene postaje v Osilnici, da ceni napore občanov, da gradnjo popolnoma podpira ter da zanjo prispeva kot enkratno pomoč 250.000 din. Predsednik gradbenega odbora dr. Stanko Nikolič nam je povedal, da znaša vrednost doslej opravljenih del okoli 600.000 do 700.000 din, ves prispevek občanov pa bo do dograditve znašal okoli milijon dinarjev. Zdravstveno postajo si složno grade občani s slovenske in hrvatske strani Kolpe ter tako utrjujejo med NOB skovano bratstvo in enotnost. Gotovo nobena krajevna skupnost v Sloveniji ni naredila oziroma žrtvovala toliko kot osilniška, da bi dobi- la svojo zdravstveno postajo. Zato Prebivalstvo tega dela Kolpske in Cabranske doline upravičeno pričakuje, da bo Regionalna skupnost za zdravstveno zavarovanje in varstvo Ljubljana pri razporeditvi investicijskih sredstev za letos upoštevala napore in potrebe prebivalcev osilniške KS' J. PRIMC GIBANJE PREBIVALSTVA V Januarju šta bila na območju matičnega urada Kočevje rojena dva dečka. Poročilo seje 8 parov. Umrli so: Uršula Fister, gospodinja iz Kočevja, Roška cesta 33, stara 79 let; Ivan Šmalc, • strojni ključavničar iz Spodnjega Loga 10, star 46 let; Maksimilijan Zupanič, referent embalaže iz Kočevja, Cesta na Trato 23, star 46 let; Antonija Levstik, gospodinja iz Dolge vasi 45, stara 66 Tet; Jožefa Simčič, gospodinja iz Mačkovca 1, stara 53 let; Marija Ma-jetič, socialna podpiranka iz Kočevja, Mestni log I št. 14, stara 73 let; Jože Tomšič, upokojenec iz Željn 24, star 66 let, in Janez Pugelj, upokojenec iz Lipe 8, star 74 let Štirje so ji padlj Ne ve niti za grobove vseh najdražjih Ivanka Dombi iz Šalke vasi pri Kočevju bo 3. marca, se pravi tik pred dnevom žena, praznovala 80-letnico rojstva. Rojena je bila v Prezidu. Oče je bil gozdni delavec, mati pa gospodinja. Bila sta prava bajtarja. Oče je odhajal vsako jesen z Bajtarji, Potočani in Čabranci z doma v Slavonijo, kjer so čez zimo in do pomladi podirali orjaške hraste, izdelovali hlode (balvane), doge in tesali železniške pragove. Včasih so lepo zaslužili, da je ob vrnitvi družinica lažje zadihala, se oblekla in poleg vsakdanjega krompirja in močnika zaužila še kakšen kos kruha. Ko je Ivanka odrasla, se je zaposlila na rudniku v Kočevju in na dnevnem kopu pobirala premog. Tu se je spoznala z mizarjem Aleksandrom Dombijem. Leta 1917 sta se poročila. Začela sta brez vsega. On je stanoval v sobici s tremi ali štirimi tovariši, ona pa ni imela niti tega. Kmalu po poroki se je vrnila k staršem v Prezid in rodila sina. Sele po dveh letih sta dobila majhno sobico s kuhinjo v stari rudniški koloniji. Mož je zaslužil malo. Rodilo pa se jima je zapovrstjo^ kar šest otrok. Komaj se je začela družinica postavljati na noge, se je začela druga svetovna vojna. „Od začetka smo delali za Osvobodilno fronto. Moj najstarejši sin Aleksander je bil skojevec od leta 1936, član partije pa je postal tri leta pozneje," je povedala. Sina Aleksandra so leta 1942 Italijani zaprli in odgnali v Padovo. Zvedela je, da se je ob kapitulaciji Italije vrnil do Ljubljane in odšel v gorenjske partizane, kjer je kmalu padel na Pokljuki. Še danes ne ve za nje-govgrob. Kmalu po italijanski kapitula-ciji je padel v nemški ofenzivi njen drugi sin Viktor. Bil je borec IX. SNOB, padel pa je, ko so Nemci prodirali z Broda proti Kočevju. Tudi za njegov grob ni nikdar zvedela. Še si ni obrisala vseh soto jo je doletela pretresljiva v ’ ji je padel mož Aleksander P . padu z Nemci v gozdu med in Sv. Ano (Lovski vrh) P« ■ čevju. Njegov grob so nasu44 prekopan v Kočevju, « pa je zvedela, da je v IX. * u padel tudi njen sin Zvoni®, sin Lado se je vrnil ziv iz P zanov. , Tudi hči Ančka je jevka in aktivna delavka t>s ^ dilne fronte, pa so jo leta aretirali belogardisti, sp bila zaprta v Kočevju, za ^ MA * iskrei “razili s Nemili »sedom kolektiv, Met7kaP a ganlj ganljive nem in t ŽMujoi Martin, Ivanka Dombi v Ljubljani, od koder so j0.^ gnali v Nemčijo. j kod0 taborišča v taborišče, oa . „ se je komaj malo živa vnw“ avgusta 1945. Po vojni, čeprav stjua • deset let, se je Ivanka Do^ zadevala za obnovo d°™r ne-Njeno razboleno srce je ^ izmerno krepko, da je . ob gumno prenesla in vz“?, j; iz njenem visokem, jubileju ^ srca čestitamo. Želimo J > ^ še dolgo uživala zasluzen ve ter da bi bila zdrava , ni To zasluži, sa je v osvobo boju žrtvovala toliko Ko katera naša mati. , _ ^roLT TONAOZ»u Ob si tete AL ?* Piisn "! ysem Pranem števjiu . kio ‘ Pogrebi Resolucija eno - praksa pa drujjj Brez spoštovanja dogovorjenega in sklenjenega ne bo reda in stabilizacije Veliko škode, malo denarja Lovci sodelujejo v SLO in družbeni samozaščiti Bruto dohodek (družbeni proizvod) kočevskega gospodarstva je bil v prvih devetih mesecih lani (do konca leta še ni podatkov) za 32 odstotkov manjši, kot je predvidevala republiška resolucija. To so ugotovili na nedavnem sestanku najodgovornejših dejavnikov iz gospodarstva, občinske skupščine in političnih organizacij. Obnovitvena (reprodukcij- Hydrovod in Varnost, se pravi ska)^ sposobnost kočevskega go- predvsem manjši tozdi. Ir’ flf temu kriv le sezonslKi lovstva in bo torej ob ta rezultat drugačen).^ čereji 74 odstotkov, • V 44 "»brat 53 odstotkov (vendar so jetno tudi nekateri °^f.^ Lovska družina Banja Loka je na nedavnem posvetu analizirala izvajanje delovnega programa in sklepov za lovsko leto 1975/76. Člani so zadovoljni z doseženim, tarejo pa jih denarne težave, ker je iz leta v leto več škode, ki jo dela divjad na poljščinah. lani je škoda presegla 130.000 din. Lovci menijo, da ni rešitev povečan odstrel, ampak usta- šiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHinuiiMHHHiiiinniiiiiimniiiiiiii I Kam z zbirko mesta? 1 Na nedavni razstavi likovnih del, ki so last mesta Kočevje, je bila v otvoritvenem govoru znanega kulturnega delavca Julija Pluta izražena pohvale vredna misel, naj bi dobili prostor za stalno razstavo teh del Mesto si je v desetih letih obstoja Likovnega salona nabralo to zbirko tako, da so posamezna dela odkupovali pokrovitelji razstav ali pa so jih mestu darovali umetniki Seveda zbirka ne sodi v zaboje oziroma shrambe, ampak mora biti razstavljena v primernem prostoru, kjer bo na ogled vsem občanom Doslej kulturnim delavcem takega prostora še ni uspelo dobiti Zvedeli smo, da menijo, naj bi v stalno razstavišče uredili sedanje prostore starega muzeja, kjer ima zdaj skladišče Trikon Prav na te prostore pa računa tudi kočevska mladina, ki bi si v njih želela urediti svoj klub. Seveda so ti prostori, v katerih je tudi lepa freska bolj primerni za hram kulture kot za kakršno koli drugo dejavnost. Vendar je trenutno treba upoštevati tudi težave Trikona, se pravi, naj bi mu v tej stiski ne nakopali še novih težav v zvezi z iskanjem novih prostorov za skladišče. Vendar pa z reševanjem vprašanja teh prostorov tudi ne bi smeli predolgo odlašati. Prav o tej zadevi je bilo namreč v zadnjih petnajstih letih izrečenih že veliko besed, popisanega precej papirja, vidnega učinka pa ni bilo nobenega. JOŽE PRIMC novitev solidarnostnega sklada pri področni lovski zvezi, iz katerega bi dobile pomoč lovske družine, Jci imajo iz opravičljivih vzrokov več izdatkov kot prejemkov. Lovska družina Banja Loka bo praznovala v prihodnjem lovskem letu 30-letnico obstoja. Dogovorili so se, da bodo pripravili poseben program praznovanja. Lovci so poslušali predavanje Vlada Kraševca „Lovec, pomemben do-javnik v SLO“. Imenovali so referenta za SLO in družbeno samozaščito, ki bo pripravil program dela za 1976/77 in predlog za tesnejše sodelovanje z odbori 'za SLO in družbeno samozaščito pri KS Fara in Banja Loka. DRAGO PIRŠIC spodarstva pada. Ekonomičnost je upadla za 4 odstotke, rentabilnost za 7 odstotkov, produktivnost pa je (zaradi vpliva inflacije) porastla za 14 odstotkov. Pri porabljenih sredstvih so najbolj porastli drugi materialni stroški, in sicer za 17 odstotkov, dnevnice in potni stroški za 53 odstotkov in proizvodne storitve drugih za 48 odstotkov. Vsi ti stroški predstavljajo 16,2 odstotka skupno porabljenih sredstev. Izmed 36 tozdov jih je ustvarilo dohodek v skladu z republiško resolucijo le 8, in sicer LIK, Kočevski tisk, Zidar, pleskarstvo-steklarstvo Oprema, mizarstvo Oprema, Gramiz, Tudi tisti del resolucije, ki govori, da morajo stvarni osebni dohodki rasti počasneje kot produktivnost dela, so spoštovali le IT AS, LIK, Transport — gozdne gradnje ZKGP, Trgopro-met, Hotel Pugled, pleskar-stvo-steklarstvo Oprema, mizarstvo Oprema, Kovinar in Varnost. Indeksa dohodka in sredstev za osebne dohodke sta v velikem razkoraku, in to celo tam, kjer so poslovali z izgubo. Tako (podatki veljajo za 9 mesecev lani) znaša razlika pri gojitvenem lovišču Medved kar 75 odstotkov oziroma indeksnih točk (dohodek padel za 43 odstotkov, osebni dohodki porastli za 32 odstotkov; morda je vzroki), gozdarstvu r e* odstotkov, Sintep Oprei odstotkov itd., itd. jtj Seveda je treba zago 0juc’. sledno izpolnjevanje 1 (pa tudi dogovorov, »f mov, sklepov, načrtov ^ ^ vculri tovH (na tildi vsaki tozd (pa tudi ^ jevni skupnosti), občtfi |jpf publiki pa tudi v drža števati je treba, da pone de do razlik zaradi sezon hanj in raznih upravičenj, kov, vendar bi moralo ^ odstopanj malo, in še smela biti velika. ZELJE IN M02N ^ Skupna poraba lahko merjavi z lani poraste ® „,^,1 stotka. Programi SIS so vali, da bodo znašali lf11° h*jjii E in izdatki v kočevski oO^i otroškem varstvu 2,1* ^ izobraževanju 30,983.000 ^jll turi 1,372.1 iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiE Zadnja razstava likovnih del mesta Kočevje — na njeni otvoritvi je pel tudi nonet iz Željn (na sliki) ■ je pokazala, da potrebuje mesto prostor za stalno razstavo svojih umetniških del. (Foto: Primc) ?e is "> zr yali "iko m Teka p« Ž‘nc 3,145.000 din, 3.449.000 din. Po sedanj*-Uj gu, ki upošteva stvarne mo.jitffV naj bi letos namenili za,°?ods* stvo 1,544.000 din (ali.3-®,^ več kot lani), za f .j vi 21.857.000 din (ali 2,3 , kulturo 1,975.000 din ^ 44,9 odst. več), telesno v6i , 1.102.000 din (ali 13,3 ^ socialno varstvo 3,449-00 st d 49,7 odst. več). Skupni PA, s«' hodkov in izdatkov teh^gjal” rej v primerjavi z lani P° vprečno za 8,9odstotka-’ OSILNICA: NOVO VODSTVO^ Pred kratkim so v 0sU>' čevski občini izvolili novo krajevne skupnosti. Za Pr sveta KS so izvolili Alojza za podpredsednika Stanka - ^ za tajnico Sando Žurga, nika pa Jožeta Janeža. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE JANŽEKOVIČ iz Radoviče 40 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in pokojnico tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, koder prebivamo, za darovano cvetje in sočustvovanje, kolektivom Zdravstvenega doma Novo mesto, IMV Novo mesto, Domu počitka Metlika, družbenopolitičnim organizacijam občin Metlika in Črnomelj za darovano cvetje, župniku Francu Šifrerju za ganljiv govor in pogrebne svečanosti ter metliški godbi za ganljive žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki so ji v njenem skromnem in trpečem življenju kakorkoli pomagali! Žalujoči otroci: Marička, Ivanka, Pepca, Janez, Jože, Martin, Alojz in Cvetka ZAHVALA Ob smrti naše drage in nepozabne mame, stare mame, sestre in tete ALOJZIJE MARINČIČ iz Vrbovca pri Dobrniču se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem sosedom za pomoč v tako težkih trenutkih, za ustna in pismena sožalja, vsem, ki so našo drago mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje, ki ga je tako ljubila. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem „Putni-ka“ Trebnje, kolektivu „Slikar“ Maribor in dekanu za opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Jože, Tone in Alojz, hčerke Marija, Slavka, Anica in Angelca z družinami ter drugo sorodstvo. ZAHVALA V 44. letu življenja nas je za vedno zapustil ljubi mož, oče, zet in brat ANTON REZEK iz Dolenje vasi 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti do mnogo preranega groba. Zahvaljujemo se kolektivom železniške postaje iz Novega mesta, Novotehni iz Novega mesta, osnovni šoli Mirna peč in vsem ostalim za podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala velja železničarjem iz Novega mesta za spremstvo in poslovilne besede, ki sta jih izrekla govornika ob odprtem grobu, in župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Mirne peči za zapete žalostinke in godbenikom iz Novega mesta. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ani, sin Tone, tašča, bratje in sestri in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta in starega očeta JANEZA GESTLJA Kralji 4 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Topla zahvala govornikom za besede ob odprtem grobu. Iskreno se zahvaljujemo tudi godbi iz Kočevja in vsem organizacijam. Posebna zahvala sosedu Pezdircu, Emilu in Stanetu Stadoharju, Jožetu Mavrinu, Lojzki Tekavec in Petru Šuštariču. Žalujoča žena Amalija, sinova Adolf in Janez z družino ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, dedka in strica JANEZA KRANJCA iz Malih Brusnic 9 pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter vsem, ki ste z nami sočustvovali in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Lepa hvala govornikoma za ganljive poslovilne besede pri odprtem grobu, gasilskemu društvu, društvu upokojencev in župniku za lepo opravljeni obred. Posebna zahvala vsem sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Ana, sin Jože in hčerka Milka z družinama ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, sina, brau, svaka in strica JANEZA PAHULJE arhitekta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in denarne prispevke, darovane za humanitarne namene, ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Iskrena hvala projektivnima organizacijama „AB“ in „KONSTRUKTI“ za vso pomoč in razumevanje med boleznijo. Posebno se zahvaljujemo njegovemu prijatelju dr. Naglasu za izredno požrtvovalno in nesebično pomoč ves čas bolezni, enako dr. Mačkov-škovi in ostalemu medicinskemu osebju Onkološkega inštituta. Posebno priznanje domačinom iz njegovega rojstnega kraja za številno udeležbo, hvala pp. Grošlju in njegovemu spremstvu za poslovilne besede in poslednji obred. Žalujoči: žena Ana, mama, oče, sestra ing. Božena, nečaka Igor in Miha, svak dr. ing. Leonardi in drugo sorodstvo. Ljubljana, Dolenja vas ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje drage in nepozabne mame KATARINE JURJEVČIČ iz Semiča se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih in vsem, ki so jo obiskovali v Metliki in jo razveseljevali. V veliko uteho in v veliko moralno olajšanje kljub bolečini mi je bila pomoč Vseh, ki so poskrbeli, da je bilo njeno zadnje slovo tako lepo. Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter družinam Anclje-vjm, Razpotnikovim, Vidf Zurčevi, Simoničevim, Damjanovi-čevim, Brodaričevim. vsem vaščanom ter osebju doma počitka v Metliki, govornici tov. Bezeg za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poli. V imenu vseh njenih dragih: hčerka Mara tr ZAHVALA Ob izgubi našega sina in brata JOŽETA KERSNIČA iz Dolenjih Lazov se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, z nami sočustvovali in pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede, delavski godbi iz Kočevja ter darovalcem cvetja in vencev. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mama, ate, bratje Janez z ženo Mileno, Vlado, Bojan in Drago ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob smrti naše ljube hčerke RENATKE PIRNAR iz Kočevja sc iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnico v tako lepem številu spremili do njenega preranega grotra. Posebna zahvala zavodu dr. Marjana BorŠtnarja iz Dornave, kolektivu Petrola iz Kočevja in Žlebiča, skupni službi GG Kočevje in vsem sodelavcem in sodelavkam. Hvala vsem. Vaša tolažba in pomoč nam je v uteho in lep spomin nanjo bo ostal vedno med nami. Žalujoči: starši: očka, mami, sestra Sonja ter vse drugo sorodstvo. r ■■■■■■■■■■■■■•■a■■■■■■■■■■■■! ■MaNailUMIMMIintlMHH ■ DOLENJSKI LIST I •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega moža MARTINA BRODARIČA majorja JLA v pokoju se prisrčno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, posebno Francetu Brulcu in drugim znancem in prijateljem, za ustno in pismeno sožalje ter vsem tistim, ki ste mu poklonili cvetje in ga množično pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se predstavnikom družbenopolitičnih organizacij: ZK, ZRVS, ZZB NOV, nekdanjim borcem Belokranjskega odreda, članom Društva upokojencev, godbi na pihala, pevcem ter govornikom za poslovilne besede. Iskrena hvala sodelavcem trgovskega podjetja Dolenjka ter zdravstvenemu osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto, Id se je trudilo, da bi ga ohranili pri življenju. Žalujoča žena Pepca Novo mesto, februarja 1976 PROSTA DELOVNA MESTA! „SOP" SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO KRŠKO, GASILSKA 3 RAZPISNE KOMISIJE DS TOZD IKON, DS TOZD STORITVE, DS TOZD OPREMA razpisujejo: 1. DIREKTORJA TOZD IKON Pogoji: — visoka ali višja šolska izobrazba — 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu — aktivno obvladanje nemškega jezika — moralno-politične kvalitete, — organizacijske in poslovne sposobnosti. 2. DIREKTORJA TOZD STORITVE Pogoji: — višja ali srednja šolska izobrazba — 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu — aktivno znanje 1 tujega jezika — moralna in politična neoporečnost — organizacijske in poslovne sposobnosti. 3. KORESPONDENT Pogoj: — srednja strokovna izobrazba ali nepopolna srednja šola — več let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu — znanje strojepisja 4. MATERIALNI KNJIGOVODJA Pogoj: — srednja strokovna izobrazba ali nepopolna srednja šola — več let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. 5. DIREKTOR TOZD OPREME Pogoj: — visoka ali višja izobrazba strojne ali ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu — aktivno obvladanje 1 svetovnega jezika — moralno-politične kvalitete — organizacijske in poslovne sposobnosti. 6. VODJA SKLADIŠČA Pogoj: — visoka kvalifikacija kovinske stroke ali — visoko kvalificiran trgovec kovinske stroke — 5 let delovnih izkušenj na delovnem mestu skladiščnika — sposobnosti organizacije dela v skladišču Stanovanj nimamo. Ponudbe s kratkim življenjepisom, podatki o strokovni izobrazbi in dosedanjem kdelu naj pošljejo kandidati v 15 dneh po dnevu razpisa kadrovski službi „SOP", specializirano podjetje za industrijsko opremo, Krško, Gasilska : Individualne poslovodne organe, direktorje in druge odgovorne delavce v komerciali, računovodstvu in drugih strokovnih službah OZD, gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, delavcem v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnosti, upravi in druge uporabnike družbenih sredstev, ki so vključeni v novi sistem zavarovanja. OBVEŠČAMO, DA BOSTA DRUŠTVO PRAVNIKOV V GOSPODARSTVU LJUBLJANA in center za samoupravno normativno dejavnost organizirala 2-dnevni seminar praktično izvajanje zavarovanja plačil med uporabniki družbenih sredstev na katerem bodo priznani strokovnjaki iz prakse obširno in vsestransko obravnavali no- vi sistem zavarovanja plačil, uporabo posameznih plačilnih instrumentov ter dali praktična napotila za ustrezne samoupravne in poslovne ukrepe Seminar bo dne 3. in 4. marca 1976 v Novem mestu, v dvorani Občinskega sindikalnega sveta. Društveni trg 2, s pričetkom ob 9. uri. Vsem uporabnikom družbenih sredstev smo razposlali vabila z podrobnejšim programom. Prijave sprejema center za samoupravno normativno dejavnost pri Dopisni delavski univerzi UNIVERZUM, 61000 Ljubljana, Parmova 39. Vse informacije o seminarju pa dobite na telefon 22-229. tedcnsK6le Četrtek, 26. februarja - Matilda Petek, 27. februarja - Gabrijel Sobota, 28. februarja - Roman Nedelja, 29. februarja - Leander Ponedeljek, 1. marca - Albin Torek, 2. marca - Pust Sreda, 3. marca — Janja Četrtek, 4. marca — Kazimir LUNINE MENE 1. marca ob 0.25 uri - mlaj BRESTANICA: 28. in 29. 2. angleški barvni film Prepovedane strasti BREŽICE: 27. in 28. 2. ameriški barvni film Gospodar otoka. 29. 2. in 1. 3. francoski barvni film Priče in morilci 2. in 3. 3. slovenski film Vesna. ČRNOMELJ: 27. 2. angleški barvni film Zločin v Orient Expresu. 29. 2. ameriški barvni film Kung Fu SLUŽBO DOBI POTREBUJEM mlajšo upokojenko, ki bi občasno pospravljala stanovanje in obenem varovala triletnega fantka. Ugodni pogoji. Janja Kastelic. Trdinova 5a, Novo mesto. DEKLE, pridno in pošteno, sprejmemo na delo v gostilno, predvsem za strežbo. Za hrano in stanovanje preskrbljeno. Ponudbe pošljite na naslov Gostilna .Fortuna", Ljubljana, Vodovodna 26. STANOVANJA MLAJSl uslužbenki nudim toplo sobo s kopalnico in delno hrano za pomoč v gospodinjstvu. Pomagam poiskati službo. Venturini, Ljubljana 61231, Magajnova 7. ODDAM sobo. Cesta herojev 37, Novo mesto. PRODAM GARSONJERO s centralno kurjavo, Nad mlini, I. nadstropje. Informacije pri podjetju Krojač vsak dan dopoldan. V NAJEM vzamem prazno hišo z vrtom. Telefon 22-141, Cvetkovič. ENOSOBNO stanovanje s kopalnico, z možnostjo kuhanja, kjerkoli v Novem mestu, išče mlad zakonski par brez otrok. Ponudbe pod ..DO 1000 Ndin“. ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma. Naslov v upravi lista (616/76). ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma. Naslov v upravi lista (622/76). DRUŽINA NUJNO potrebuje eno ali večsobno stanovanje v Novem mestu. Plača dobro. Naslov v upravi lista. Motorna vozila 'JEEP mahindra prodam. Lešnjak, Kristanova 57, Novo mesto. NUJNO PRODAM avto Zastava 750 s prikolico in kombiniran električni štedilnik (2 plin 4 el.) Alojz Staniša, Vinja vas 34, 68322 Stopiče. PRODAM ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, registriran do junija. Drago Zore, Bogr.eča vas. Trebelno. FIAT 1100, letnik 1960, v voznem stanju, prodam za 2.500 din. Ko-par, Kurirska pot 12, Novo mesto. PRODAM ŠKOLJKO in menjalnik za Zastavo 750, odlično ohranjeno. Zlatko Jakša, Vranoviči 5, 68332 Gradac. PRODAM FIAT 750, letnik 1969. f'-na 1 milijona din. Perozzi, Mest n: njive 11. PRODAM AMI 8, letnik 1974. Ogled vsak dan popoldne od 15. ure dalje pri Alojzu Hančiču, Nad mlini 19, Novo mesto. PRODAM traktor Lanz (18 KM) z jermenico in koso ter sejalnik za žito. Karel Vrtovšek, Vel. Kamen 42, Koprivnica. PRODAM traktor Ferguson 65, brezhiben. Franc Zarn, Kalce-Naklo 17, Podbočje. PRODAM motor za opel rekord coupe, letnik 1962, in razne druge dele. Ignac Župan, Brezje 1, Šentjernej. PRODAM zastavo 750, letnik 1968, po delih in varilni aparat. Franc Povše, Klenovik 7, Škocjan. PRODAM ŠKODO 1000 MB v voznem stanju. Medved, Sinji vrh 27, 68344 Vinica. - zeleni obad. 3. 3. zahodnonemški barvni film Lord iz Barmbecka. KOSTANJEVICA: 29. 2. ar^leški barvni film Prišel bo moj dan. KRŠKO: 28. in 29. 2. nemški film Dekle iz Honkonga. 3. 3. italijanski film Nepremagljivi Sammy Walash. METLIKA: Od 26. do 29. 2. angleški barvni film Ubijalec z RiUir^ton plače. Od 26. do 29. 2. ameriški barvni film Tom Sawyer. Od 27. do 29. 2. italijanski barvni film Somrak bogov. MIRNA: 28. in 29. 2. slovenski film Pomladni veter. NOVO MESTO, KINO KRKA: 1. in 2. 3. ameriški barvni' film Kje je pot na bojišče. 3. in 4. 3. švedski barvni film Prgišče ljubezni Od 27. do 29. 2. in 1. 3. ameriški barvni film Sin poglavarja Masajev. RIBNICA: 28. in 29. 2. francoski barvni film Neznanec je prišel z dežjem. SEVNICA: 28. in 29. 2. ameriški film Škorpijon ubija. 3. 3. ameriški film Črni bratje pojejo. TREBNJE: 28. in 29. 2. ameriški barvni kriminalni film Uboj v vikendu. PO ZELO ugodni ceni prodam jawo 175 šport in zastavo 750, letnik 1965. Milan Forneci, Mihovec 4, Stopiče. PRODAM FIAT 750, letnik 1965. Cena 7.000,00 din. Jože Mlinarič, Vavta vas 20, Straža. PRODAM 1300, karam bo lira n prednji desni blatnik, letnik 1975, za 2 milijona. Anton Saje, Lobetova 4, Novo mesto. PRODAM avto Opel Olimpia, letnik 1958, tehnično pregledan. Šmihel 63, Novo mesto. PRODAM ŠKODO 1000 MB. Stane Zupančič, Cegelnica 26, Novo mesto. PRODAM MOSKVIČ-408 (prevoženih 5.000 km). Bevc, Loke 11, UGODNO PRODAM zastavo 750 po delih. Tone Kastelic, Mali Cerovec 4, Stopiče. PRODAM PRODAM 48-basno klavirsko harmoniko znamke Harmonija. Jože Kavšek, Dol. Težka voda 21, Stopiče. PRODAM psico (nemški ovčar), staro 6 mesecev, brez rodovnika. Erklavec, Vrtača 19, Semič. PRODAM obračalnik BCS. Albin Jordan, Dobrava 27, Škocjan. PRODAM nemško ovčarko z rodovnikom, staro eno leto. Potočar, Cesta herojev 43, Novo mesto. PRODAM dve breji svinji. Martin Grubar, Gor. Vrhpolje 57, Šentjernej. PRODAM mlatilnico Krobath s popolnim čiščenjem, v odličnem stanju, in malo novo mlatilnico (samo mlati). Franc Pust, Gor. Globodol 29. Mirna peč. ZELO POCENI prodam spalnico. Gorup. Zagrebška 8a. Novo mesto. NUJNO prodam skoraj nov televizor. Cena 2.200,00 din. Franc Vovko, Potov vrh. PRODAM grablje s priključkom na kosilnico BCS. Franc Turk, Dol. Maharovec. PRODAM televizor avtomatik RR NlS s stabilizatorjem. Oglasite se pri Branku Vukmanovjču, Nad mlini 43/2, Novo mesto. UGODNO prodam dobro ohranjeno ročno kosilnico znamke Adria, letnik 1965. Prodam jo zaradi tega. ker sc ne ukvarjam več s kmetijstvom. Ponudbe ali ogled na naslov: Jernej Čampa, Breg 33, 61310 Ribnica. PO UGODNI ceni prodam kmečki mlin, malo rabljen, na bele kamne. Naslov v upravi lista (591/76). UGODNO prodam zaščitno pregrinjalo (cerado) za avto Zastava 750. Poizve se: Novo mesto, Glavni trg 1 8, v brivnici. UGODNO prodam termoakumulacijsko peč (2,5 KW). Informacije na telefon 22-200 Novo mesto. 12, 13 in 15-colski gumi voz, nov, prodam. Bulc, Jurčkova pot 73. Ljubljana. PRODAM rabljeno sobno pohištvo-spalnico. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Rasto Grobovšek, Kristanova 22, Novo mesto. PO UGODNI CENI prodam približno 3000 kg sena. Dostop z vsakim vozilom. Jože Bregant, Zalo-viče 1 7, Šmarješke Toplice. PRODAM 80-basno klavirsko harmoniko. Ivan Čampa. Zagrebška 4a. Novo mesto. PRODAM motorno žago Stihi 0,70. Ivan Blažič, Čelevec 3, Šmarješke Toplice. PRODAM malo rabljen traktorski PO UGODNI ceni prodam novo enoosno prikolico in dobro ohranjeno mlatilnico Šentjur z enim čiščenjem. Naslov v upravi lista (638/76). PRODAM -prikolico za osebni avto. "Naslov P upravi lista (628/76). PRODAM suhe smrekove plohe. Janez Sere, Drečji vrh 16, 68230 Mokronog. PRODAM priključek za zastavo' 101. Naslov v upravi lista. PRODAM omaro za dnevno sobo (domača izdelava), kuhinjsko mizo z dvema stoloma in otroško posteljico z blazino. Alojz Novak, Nad mlini 19, Novo mesto. PRODAM mrežasto otroško stajico. Zagrebška 13, stanovanje 15, Novo mesto. KUPIM ODKUPIM odpadni svinec, pri bližno 300 do 400 kg. Sandi Mi-kulan, Dolenjski list, Novo mesto. KUPIM malo rabljen vprežni plug. Ivan Bartol, Vel. Poljane, Škocjan. ODDAMO v najem majhno posestvo z gospodarskim poslopjem. V hiši elektrika, zraven voda. cesta za prevoz z vsakim vozilom. Informacije dobite pri Francu Glasu-Radej, Presladol 65, 68280 Brestanica. PRODAM ali dam v najem vinograd v Gornji Straži. Angela Kovačič, Groblje 2, Novo mesto. UGODNO PRODAM manjšo kmečko domačijo, primerno za preureditev v vikend, v bližini Žužemberka. Rudi Kraševec, Žužemberk 106. PRODAM 18 arov travnika v Mirni peči. Naslov v upravi lista (580/76). PRODAM 8 arov vinograda v Grčev-ju (dostop možen z avtom, voda in elektrika v bližini) ter 1500 kg sena. Naslov v upravi lista (581/76). PRODAM 1 ha in 50 arov gozda nad Prečno, primerno za vikend, in mlin (šrotar) z motorjem (ruži in drobi zrnje) ali zamenjam za mlin, ki drobi tudi koruzne stor- že. Stanko Kosec, Češča vas 22, Novo mesto. POZOR! PODJETJA, ZDOMCI, PRIVATNIKI! Prodam vseljivo hišo v strogem centru Sente. podkleteno, z velikim vhodom, celo za kamione s prikolico, z dvema stanovanjema (5-sobnim komfortnim in 3-sobnim stanovanjem v skupni velikosti 255 m2) ter dvema telefonskima linijama. Poleg tega je še dvoriščna parcela v velikosti 1265 m2. Informacije: telefon (061)51 -200 od 16. ure dalje ali na naslov: Stojanovič .jBRKA", Vikrčc 18/a. 61211 Šmartno pod Šmarno goro. PRODAM vinograd v Novi gori pri Prečni. Dogovor pri Neži Kuplc-nik. Češča vas 2, vsak dan. PRODAM HIŠICO (5 \ 9 m) na samem, 4 km od Dol. Toplic. Dostop z avtom. Poizve se: Kočevske Poljane 14. PRODAM 7 arov vinograda v Golo-binjku pri Mirni peči. Lepa sončna lega, dostop možen z avtomobilom. Interesenti naj pišejo na naslov: Alojzija Štih. Cesta 24. junija 28. Črnuče pri Ljubljani. RAZNO DVA FANTA, situirana (28 in 35), želita spoznati dve resni osebi zaradi spoznavanja in možnosti ženitve. Zainteresirane pišite na naslov: Tone Bregar-Stefan Vidmar. Kettejev drevored 35. Novo mesto. POROČNI PRSTANI! - K moderni obleki - sodoben nakit! Dobite ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze) - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! SADIKE sadnega drevja dobite pri Stanetu Prešernu, Lobetova 4 2 (Žabja vas). Novo mesto. mmnm obračalnik ileublitz. upravi lista (624/76). Naslov v DOBRI sestri in teti MARIJI KRALJ iz Sred. Bitnja pri Kranju ter njenemu možu Lojzetu iskreno čestitajo za 30. obletnico poroke z željo, da bi ostala zdrava in zadovoljna še mnogo let med svojimi. Bovhunova in Pungcrčarjevi. DRAGEMU očetu JOZF.TU TL-ROPŠ1ČU iz Črcšnjic 21 prisrčne čestitke za 46. rojstni dan ter še mnogo let zdravja in zadovoljstva med nami iz srca želijo žena Mi-_ mi, hčerke Jožica z družino, ~ Mojca, Pavli in Dušan, ki mu pošilja zvrhan koš poljubčkov. ČESTITAMO Ireni Urh Hudoklin za uspešno končan študij na medicinski fakulteti. Prijatelji. ^OBVESTILA! KRAJEVNA SKUPNOST BELA CERKEV opozarja občane, naj poravnajo vso zaostalo grobnino, ki se bo poslej plačevala vnaprej. V nasprotnem primeru se bo grob prodal drugemu interesentu. Rok plačila je do 15. marca 1976. IZDELUJEM ROLETE, LESENE, PLASTIČNE, ŽALUZIJE (25, 35 IN 50 MM). OPRAVLJAM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KDOR NAROČA NA OSNOVI OGLASA, DOBI 4 % POPUSTA OD FAKTURNE VREDNOSTI. NAROČILA SPREJEMAJO: ROLETAR- STVO, LJUBLJANA, TITOVA 180, TELEFON 53-984 IN 20-487: IGNAC PRIJATELJ, KRŠKO, KVEDROVA 8, TELEFON (068) 71-776; BOGO RADI, NOVO MESTO, ŽABJA VAS 15. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da sem s 16. februarjem odprl delavnico za popravilo vseh kmetijskih strojev, traktorjev, kosilnic in drugih motornih vozil. Opravljam vsa tekoča in generalna popravila. Za obisk se priporočam! Janez Šušteršič, Smolenja vas 73 pri trgovini. Manjša popravila opravljam tudi na domu. PARKET TER PLASTIČNE pode polagam poceni in kvalitetno. Ponudbe pod ..KVALITETNO". smiei^ STANE ZALOKAR, Ločna 8a, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši po moji parceli. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PODPISANA JOŽEFA BAŠELJ, Obrh 7, Šmarješke Toplice, prepovedujem vsako hojo, pašo kokoši, kopanje po zemljišču ter delanje škode na stavbah na Obrhu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. MAnmM V 85. letu starosti nas je zapustil naš ate, stari ate, stric, svak, boter in ustanovni član PGD Petrova vas LOJZE VRTAR st. iz Petrove vasi 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom. vaščanom, ki so nam priskočili na pomoč, sorodnikom in znancem. ki so pokojnika v tako lepem številu spremljali na zadnji poti, darovali cvetje, venee m nam izrekli sožalje. Posebna zahvala PGD Petrova vas za častno spremstvo in pogreb ter govor pri odprtem grobu in darovani venec. ZZB NOV Petrova vas hvala za izrečeno sožalje in venec, kolektivu Belt iz Črnomlja za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje, podjetju PTT Ljubljana 1 za venec, izrečeno sožalje in spremstvo. Topla zahvala župniku in kaplanu za opravljeni obred in govor. Zahvala godbi na pihala iz Črnomlja in vsem ostalim. Žalujoči: sinovi Jože, Lojze, Martin in Korel z družinami ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta MARTINA MALNARIČA upokojenca iz Cerovca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ali nam na kakršen koli način pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala zdravniku Nenadu Kohontu iz Semiča za lajšanje bolečin, tovarišema Metodu Plutu za organizacijo pogreto in Žanu Škrinjarju, sosedu Antonu Plutu, tajniku Gasilskega društva Črešnjevec za poslovilne besede, gasilcem iz Črešnjevca in Krvavčjega vrha, političnim organizacijam in godbi iz Črnomlja. Najlepša hvala družinam Radoš, Dušak, Stubljar in vsem ostalim sosedom. Žalujoči: sin Tone z družino in drugo sorodstvo. V 84. letu življenja nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara 'mama, babica in teta MARIJA KORITNIK iz Brežan pri Šentjanžu na Dolenjskem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnici poklonili vence in cvetje, nam izrazili sožalje in jo spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala Vozalo-vim in I lajsovim za nesebično pomoč. Hvala župniku za obred in društvu upokojencev Šentjanž za spremstvo s p ra porom. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Marica in Kozi z družinami, vnuki, vnukinje, pravnuki, pravnukinje. Iskreno se zahvaljujem dr. Zlatku Marinu in ostalemu zdravniškemu osebju otorinolaringološkega oddelka bolnišnice Novo mesto za hiter zdravniški poseg in skrbno nego. Hvaležni pacient Martin Češek iz Brestanice. VSAK ČETRTEK -DOLENJSKI LIST OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil ALOJZ MOŽE Našega sodelavca in dragega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Komunalno podjetje VODOVOD, Novo mesto V SPOMIN 24. februarja je minilo leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JANEZ UDOVČ z Dolža 15 Čas beži, bolečina v naših srcih pa je vedno večja. Vsem, ki se ga spominjajo, iskrena hvala. Neutolažljivi: žena Marija, sin Janez, hčerke Anica, Marija in Majda z družinami, Jožica ter ate in mama. ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega očeta, dedka, pradedka, brata, svaka in strica TOMAŽA VERŠČAJA železniškega upokojenca sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali prelepe vence in cvetje. Hvala tudi sodelavcem pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, sindikatu in kolektivu Krka Novo mesto, Zavodu za raziskavo materiala Ljubljana za darovane vence, duhovniku za lepo opravljeni obred in govor, kakor tudi pevskemu zboru za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci z družinami Ponikve, 1. februaija 1976 ZAHVALA Po težki in dolgotrajni bolezni nas je zapustila naša draga mama. stara mama, tašča, sestra in svakinja IVANKA DEBEVC roj. ŽUŽEK z Rateža Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, ki so nam pomagali v težkih dneh, vsem sorodnikom in znancem za podarjene vence in cvetje, trgovskemu podjetju Dolenjka Novo mesto, splošni bolnici ( elje, požrtvovalnemu dr. Vodniku in župniku za pogrebni obred. Žalujoči: hčerke Tilka, Mici, Tončka, Ivanka in Vera z družinami, brat Lojze, sestra Marija in drugo sorodstvo DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško j mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Bre- DOLENJSKI LIST, Novo žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 341) din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRŠ (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601 -10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: Č7.P Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana. RADIO LJUBLJANA J: poroč 6.00, 7.00, 8.00, 9.00,10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00, do 18.50 popoldne. 17.50 Zabavna pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko po radijska igra:. Inšpektor Ris ne miruje. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V ČETRTEK, 26. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Slovenska zborovska glasba pretekle in polpretekle dobe. 10.15 Kdaj, kam. Kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po ' - l2.r - - - želji. 12.10 Predstavljamo vam . . . 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Olga Stefula: Pomembnost sadja kot tržnega blaga. 13.30 Priporočajo nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev. PONEDELJEK, 1. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.40 Slovenske ljudske v priredbah. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.1 " .................. vam... 14.10 Kaj radi poslušajo. 14.40 Enajsta šola. 15.45 „Vrti-tjak". 16.45 Jezikovni pogovori. 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 18.05 Naš gost. 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 18.35 Vedre melodije. 19.40 Minute z ^ ansamblom Jožeta Privška. 19.50 ^ Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. PETEK, 27. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Revija orkestrov in solistov. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Tone Zafošnik: Usklajena prehrana vinske trte. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Mladina poje. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak“. 16.50 Človek in zdravje. 17.20 Iz koncertov in simfonij. 18.05 Ogledalo našega časa. 18.15 Ob lahki glasbi. 19.40 Minute s Fanti treh dolin. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop-pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 28. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Glasbena pravljica. 9.45 Naši umetniki £ mladim poslušalcem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - mag. Tone Tajnšek: Priprava sestvišča za sladkorno peso. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 S knjižnega trga. 17.20 Gremo v kino. 18.05 Pogovor s poslušalci 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.15 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - Vrt v marcu. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 Interna 469. 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 18.05 Kulturna kronika. 18.20 Zvočni signali 19.40 Minute z ansamblom Franca Flereta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Ce bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 2. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Franc Zagožen: Sodobna reja ovc. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 Iz dela Glasbene mladine Slovenije. 14.40 polpretekle dobe. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Predstavljamo vam ... 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Čuden: Sestav stroškov pri zreji plemenskih telic. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.10 iz glasbenih šol -Vič-Rudnik. 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „ Vrtiljak". 16.45 Jezikovni pogovori. 17.20 Zvezde velikega gledališča - I. oddaja. 18.05 Naš gost. 18.35 Vedre melodije. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Slovenska poezija v pesmih za glas in spremljavo. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevK in plesnih ritmov. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 26. FEBRUARJA: 16.00 — 16.35 - Napoved programa, Poročila, Nove plošče RTB — 16.35 - 16.45 - Aktualnost tedna - 16.45 - 17.00 Obvestila in reklame - 17.00 - 18.00 - Glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA, 28. FEBRUARJA: 16.00 - 16.20 - Napoved programa - Radijska univerza — Jugotonvam predstavlja - 16.20 - 17.00 - Iz naše pretekle zgodovine - Kronika TELEVIZIJSKI Med mladimi ustvarjalci - Iz naše lasbene šole - 17.00 RADIO SEVNICA Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 Pota sodobne medicine. 17.20 Obiski naših solistov. 18.05 V torek nasvidenje! 18.35 Lahke note. 18.50 Deset minut za EP. 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Zvočne kaskade. 22.20 Tonske podobe dramatičnih doživetij. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 3. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni NEDELJA, 29. februarja: - 10.30 napoved in EPP I. del -10.45 Oj, ta pustni čas presneti -11.00 po domače - 11.15 tisoč in en nasvet - 11.25 EPP II. del -11.35 naš razgovor - 12.00 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila -12.50 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa SREDA, 3. marca: - 16.00 napoved in EPP - 16.20 tisoč in en nasvet - 16.30 poročila - 16.40 po domače - 16.50 novosti iz knjižnice - 17.10 disko klub brez imena - 17.30 obiskali smo TOZD - 18.00 zaključek programa SOBOTA, 6. marca: — 16.00 napoved in pop glasba - 16.15 smejmo se ... - 16.20 EPP - 16.30 poročila - 16.35 svetujemo vam . . . - 16.45 narodno zabavna glasba -16.57 melodija za slovo 18.00 - Obvestila in reklame - Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA, 29. FEBRUARJA: 10.30 - 12.00 - Napoved programa - Uvodnik radia Brežice: Skupščinski komentar - Domače zanimivosti - Kulturna kronika -Za naše kmetovalce - Nedeljski magnetofonski zapis - Obvestila in reklame - Iz sporeda naših kinematografov - 12.00 - 15.00 -Občani čestitajo in pozdravljajo TOREK, 2. MARCA: 16.00 - 16.30 - Napoved programa, Poročila - Iz produkcije TRV Ljubljana - Novosti naše matične knjižnice - 16.30 - 17.00 -Športni pregled - Obvestila in reklame - Ta teden v kinu Brežice — 17.00 - 18.00 - Iz življenja v JLA - Mladi za mlade ČETRTEK, 27. februarja: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.10) (Bgd) - 14.10 TV v šoli (do 16.00) (Zg) - 17.20 Otroška oddaja (Zg) - 17.35 Ariel - barvna oddaja iz serije Tako so živeli (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Kje srečno pristati - barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -20.00 Kam in kako na oddih (Lj) -20.10 V živo: Kako in koliko delamo, kadar delamo (Lj) - . .. vmes poročila PETEK, 27. februarja: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.10) (Bgd) - 14.10 TV v šoli (do 16.30) (Zg) - 17.15 Križem kražem (Lj) - 17.25 Morda vas zanima (Lj) - 18.00 ^Obzornik (Lj) - 18.15 Zbori sveta: Nemčija, barvna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Cesta in mi (Lj) - 18.50 Avtomobil mera proč, barvna oddaja iz serije Kako bomo živeli jutri (Lj) - 19.15 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 V. Kovačevič: Kapelski kapelski kresovi, barvna oddaja TV Zagreb (Lj) - 21.15 Potopis Športni pregled (Sa) ' Zagret - 21.35 PONEDELJEK, 1. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.10) (Bgd) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) (Zg) - 17.20 Pravljica iz lutkarjevega vozička: O možu, ki ni znal nobene pravljice, barvna oddaja (Lj) - 17.40 Otroška oddaja (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Sodobno zdravljenje revmatičnih obolenj, I. del barvne odd. (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) -18.35 Odločamo (Lj) - 18.45 Zdravo mladi (Zg) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 J. Kersnik-A. Inkret: Agitator, barvna Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 TV drama (Lj) - 21.00 Kulturne diagonale (Lj) — 21.30 Mozaik Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) 19.55 3—2—1 (Lj) - 20.00 A. Marodič: Mali oglasi (Lj) - 20.40 Propagandna oddaja (Lj) - 20.45 Litografija in sitotisk, oddaja iz serije Grafič. tehnike (Lj) 21.15 Propagandna oddaja (Lj) -21.20 Šerif v New Yorku serijski barvni film (Lj) - 22.50 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 28. februarja: 9.30 TV Od 13. do 19. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Žnidaršič iz Žabje vasi — Simono in Davida, Marija Vranešič iz Črnomlja - Jurija, Boža Fajdiga iz Lipovca - Sandija, Stanka Stare v šoli (Bgd) - 10.35 TV v šoli (Zg) - 12.00 TV v šoli (do 13.00) (Sa) -17.20 Navaho Indijanci -dokumentarna oddaja (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Potop - serijski barvni film kratkega filma: Fantastična balada, Mrtvaški ples (Lj) - 21.55 TV Dnevnik (Lj) TOREK, 2. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (Bgd) -14.10 TV v šoli - ponovitev (do 16.30) (Zg) - 17.15 Vrtec na obisku: Zvočna vremenska hišica (Lj) - 17.35 Mihec iz Loenneberga, serijski barvni film (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Ne prezrite (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Narodna glasba (Bgd) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 Diagonale (Lj) - 20.50 Barvna s iz Škrljevega - Mira, Majda Videc iz Ledine - Renato, Alojzija Guštin iz (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik propagandna oddaja (Lj) - 20.55 H. de Balzac: Teta Liza, barvna Trnovca - Romana, Tončka Grubar iz Dolnjega Suhadola - Danico, Ana Stupar iz Stranske vasi - Marinko, Marija Rupar iz Klenovika - Miro, Ana Kic s Korita - Jožeta, Cvetka (Lj) 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -19.55 3—2—1 (Lj) - 20.00 TV pogovori. 9.25 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 29. FEBRUARJA: 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši. . . 9.55 Glasbena medigra. 10.05 Prvič, drugič, tretjič. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.30 Naši poslušalci čestitajo in 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Urednikov dnevnik. 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Šilc: Jaro žito v hribovitejših legah. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana. 18.05 Po poteh odločanja. 18.35 Instrumenti v ritmu. 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ČETRTEK, 4. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Slovenska zborovska glasba pretekle in Od 14. 2. do 21. 2. so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Pirc iz Dmovega - dečka, Ana Harapin iz Sv. Florjana - Nikola, Terezija Jurič iz Podgore - Darka, Justina Kostanjšek iz Koprivnice - deklico, Bariča Orgulan iz Samobora -deklico, Dragica Mogulič iz Samobora - dečka, Angela Šmajgel iz Šentlenarta - Brigito, Julkica Cvetkovič iz Strmca - dečka, Antonija Lapuh iz Črnca -Gorazda, Hermina Gregl iz Trnja -Valerijo, Alojzija Gunčar iz Creteža - Boštjana, Milena Blazinšek iz Brežic - Aleksandro, Frančiška Mavračič iz Rakovega potoka -Damira, Hermina Gramec iz Ponikev - dečka, Stanka Štibuhar iz Rud -Josipa, Srebra Kasteljan iz Kačkovca - dečka, Darinka Sitta iz Rud - Aleksandro, Marija Krama) iz Kapel - Mihaelo, Terezija Perc iz Pečia - deklico, Štefka Andrejaš iz Krškega - Bojana, Terezija Planinc iz Čanja - Ksenjo. - ČESTITAMO! Pucelj z Dolnjega Kota - dečka, Albina Kozole iz Šedma - Janka, Erika Rabič iz Krškega - Sašo, Venčeslava Markovič iz Dolenjskih Toplic - Andreja, Fanika Kulovec iz Vavte vasi - Lucijo, Cvetka Pavlin iz Škocjana - Borisa, Zdenka Zupančič iz Grmade - Heleno, Milena Gorišek iz Dolnje Brezovice - Jožeta, Anica Lekše iz Velike vasi - Milana, Magdalena Marin iz Mirne - Karmen, Cvetka Maruša iz Krškega - Barbaro, Stanislava Ofak iz Pravutine - Dubravko, Ida Kozole iz Dolnjega Leskovca -Tatjano, Zofka Lazukin iz Metlike - Aleksandra, Marija Krakow s Potoka - Lauro, Terezija Zakšek iz Armeškega - Tomaža, Jožica Krakar iz Šutne - deklico, Kristina Drčar iz Podgore - deklico, Marta Kužnik iz Malega Lipovca - dečka, Ivanka Fabjan iz Cadraž - deklico, Marija Špehar s Sinjega vrha -dečka, Cvetka Ilar iz Dolnje Težke vode - dečka in Ana. Šraajdek iz Velikega Podljubna - dečka. žehtnik - humoristična oddaja (Lj) - 20.30 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 20.40 Toreadorjev valček -barvni film (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj) - 22.40 625 (Lj) NEDELJA, 29. FEBRUARJA: 8.25 Poročila (Lj) - 8.30 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju (Lj) - 9,05 625 (Lj) - 9.45 Vzpon človeka, barvna serija (Lj) - 10.35 Otroška matineja: Mojstri stare japonske obrti, Ariel iz serije Tako so živeli (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) -11.30 Kmetijska oddaja (Sa) -12.15 Poročila (Lj) — Nedeljsko popoldne: Pravljica iz lutkarjevega vozička: O Sabonjumi in njegovem pomočniku Ginaruju, barvna oddaja (Lj) - Morda vas zanima - Festival popevk, barvni posnetek iz Sanrema Okrogli svet - Moda za vas, nadaljevanka (Lj) - 21.40 TV Dnevnik (Lj) SREDA, 3. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.10) (Bgd) - 16.25 Mojstri stare japonske obrti, barvna oddaja (Lj) -lo.50 Mozaik (Lj) - 16.55 Prenos nogometne tekme (Zg) Glasbeni amaterji (Bgd) 18.45 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20-00 Film tedna: Trimesečna bilanca -barvni film (Lj) - 21.35 Propagandna oddaja (Lj) - 21.40 TV Dnevnik (Lj) - 21.55 Nogomet Borussia : Real - posnetek iz Duesseldorfa (Lj) Četrtek, 4. marca: 8.10 tv v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bgd) - 14.10 TV v šoli (do 16.00) (Zg) - 17.20 Popotni tovariš aje (Lj) - : - I. del barvne oddaje (Lj) - 17.35 Otroška oddaja (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Divje potovanje po reki - barvni film (Lj) - 19.15 barvna oddaja (Lj) - 16.30 Poročila (Lj) - 16.35 Propagandna oddaja Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 (lj) - 16.40 Košarka Bosna Partizan, prenos; v odmoru propagandna oddaja (Sa, Lj) - 18.15 Risanka (Lj) — 18.25 Hišica v ki ba preriji - serijski barvni film (Lj) Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Balzacova velika ljubezen - barvna nadaljevanka (Lj) - 20.55 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.05 Četrtkovi razgledi: Šlovenka (Lj) — 21.35 Glasbeni magazin (Lj) labod labod labod labod F. S. FINŽGAR 33 preštevat po gnezdih. Naj te torej nič ne skrbi, kako boš odslužila, kar so ti storili. To je moja reč.“ „Saj sem vam hvaležna, toda sklep je sklep. i da: Lojza je utegnila veliko manj brati kot prej. Vedno je bilo malenkostnih opravkov vse polno. Toliko da je opravila molitve in bratovščino, za drugo ni bilo časa. Vse je podelala za Francko in ji branila iz hiše ter ji stregla, da se je uboga mlada mati sramovala in ven in ven tožila na glas in razmišljala sama zase: Kako da so tolikanj dobri ljudje na svetu? Snovala je načrte, da bo služila pri hiši leto in dan brez plačila in da ne sprejme vinarja. Ko ji je Golobovka, ki se je poslej često prikradla v hišo, namignila, da se oče meči in da lahko misli na vrnitev domov, ji je Francka odločno odbila to upanje: „Pred letom nikamor! Zastonj jim bom delala in še ne bom povrnila, kar so mi storili. Mati, Lojza je svetnica." ,Je, je,“ je ponovila Golobovka in solze so ji silile iz oči. ,,Ampak povrnili bomo mi. Sama lahko povrnem. Bog ne daj, da bi imeli kaj stroškov s tabo. Na, tole! Ko porabiš, še prinesem." Golobovka ji je stisnila nekaj bankovcev. ,.Dandanes se dobi denar. Včeraj je prišel vojak in po sili hotel imeti tri petelinčke za častnike. Veš, da mi je dal 15 kron zanje! In jajca in maslo — vse gre in nič ne vprašajo: Po čem? Daj! Strahote morajo imeti denarja. Vidiš tako si naberem skrivši lepih denarjev, ko on za to niti ne ve. Mar so mu petelinčki in jajc mi tudi ne hodi Več jim bo zaleglo moje delo leto in dan kot denar v teh časih. Zato ostanem, kot sem rekla." Golobovka ni silila dalje v hčer. Lojzi pa je rekla, naj le Francko spet napreže, češ da je že zadosti trdna. „Če bo France dovolil," se je nasmehnila' Lojza Golobovki. „Uh, saj mu mora biti že vendar odveč tuja ženska brez dela pri hiši." Lojza je skomizgnila z rameni in se spet nasmehnila. „Nič nam ni odveč, mati. Tako smo se privadili, da ne vem, kaj bi počeli, če bi sedajle odšla." „Odšla, kako pa," se je oglasil France za hrbtom. „Zakaj sem pa boter? Nikamor ne pojde." očisti. Zvečer so položili Matička v zibelko in France je prvi potegnil za motvoz in ga zazibal. Nastopila je pusta, deževna jesen. Megle so se plazile po najnižjih gričih, venomer je pršalo. Dolgčas je bilo, da so ljudje zdehali in niso vedeli, kaj bi v teh dolgih, vlažnih večerih. Pri Maticu ni bilo dolgčas. Lojza in Francka sta šivali, France se je ukvarjal z zibanjem, celo pestovati je poizkušal živo igračko. Toliko je imel skrbi in opravkov, da je komaj utegnil h Korenčku po tobak. Lojza se je pa veselila in verna je hvalila Boga: lilil “ ■ Golobovka se je zahvaljevala, France je zamahnil z roko in po prstih šel v hišo. „Ali spi? “ je pomignil Francki. Ona mu je prikimala. France je snel šklebedre z nog in tapal v nogavicah v kamro, daje pogledal Matička. „Bog ve, kaj se mu sanja," se je vrnil, „ko se tako smehlja." „Lojza pravi, da o samih angelčkih." ..Morebiti pa res. Kaj pa šivaš? “ je stopil k Francki. „Blazino za posteljico." „Oh, saj še zibke nima, revež. Čaj no, saj jo imamo še mi. Pod streho je." France je naglo nataknil šklebedre in šel iztikat za zibko pod streho. Odkar sc je odzibala Lojza, ni več stekla v tej hiši. Potegnil jo je izza straže. Miška je planila iz nje in pretrgala pajčevine, s katerimi je bila preprežena čez in čez. France jo površno ogledal: en tečaj je imela nalomljen, je sicer pa je bila, dasi nekoliko črvojedna, še vendarle dosti trdna. Prinesel jo je po stopnicah in se takoj lotil nalomljenega tačaja ter ga opažil z deščico. Nato je velel Lojzi, naj jo obriše in Kako si dober! France se je usmilil revčka. Ti si se pa njega in mu odvzel misli na Jančarico in mu pregnal trpljenje. V nedeljo pred vsemi sveti so se rezteple megle, da je posijalo sonce. France je zagnal krave v hrib in jih pasel. Pa pride mimo tuj človek in ga pozdravi: „Dober dan, oče!" Franceta je ujezilo, ko mu je rekel oče, in je zato malomarno odgodrnjal: „Bog daj!" „Oče!“ je začel vnovič tujec. „Saj nisem še oče," je popravil France. „Pa morda gospodar? “ „Tisto pa že." „Torej, gospodar, ali bi prodali nekaj krompirja, jabolk ali masla in malo moke? “ „Saj ne smemo prodajati, ko je vse pod zapo-ro.“ „E,“ mu je pomežiknil tujec, „saj ne bova po maksimalnih cenah kupčevala!" In je prisedel k njemu na štor ter mu ponudil smotko. France je vzel cigaro ter jo odgriznil in tujec mu jo je vljudno prižgal. „Seveda, takole pravite, da nas kmete zapeljete, nato pa nas ovajate. Ej, to so že plačevali! Jaz pa ne bom plačeval, nič ne mislite, in ne bom prodajal." Kljub temu je France tako dobro prodal, daje krave hitro zavrnil in jih gnal domov, kjer je Lojzi brž razodel kupčijo. In v torek je zaškripal težko obložen voz z dvorišča, ko je še vsa vas spala. Naložil je tako, navihanec, da je moko in maslo na mitnici utajil in vse srečno pripeljal pred označeno hišo. Tamkaj ga je sprejela imenitna gospa, prijazna, kot bi bil stric, mu postregla z zavretim vinom in mu dala še lepo napojnino. France je šel nato k Figovcu, si naročil golaž in vipavca - kos kruha je prinesel s seboj - ter se hudobno muzal meščanom, ki so zavistno gledali njegovo pedenj visoko belo malico. „Le mislite, da imamo vedno tako pogačo," si je mislil, „saj ne veste, da je bila spečena za Francko!" Ker je bilo treba, da kobilica še pozoblje, seje napotil po mestu brez pomena. Ogledoval je izložbe, ujel pri frančiškanih še zadnjo mašo, kupil nekaj malenkosti in se vračal. Kar je zapazil v izložbi otroški voziček. Bliskoma mu je šinilo v glavo: Kaj, če bi ga kupil za Matička? Vino gaje eio bilo nekoliko ogrelo in tedaj je bil vselej zeli podjeten. Nekajkrat je šel mimo okna gor in dol, nato je pritisnil kljuko in stopil v trgovino. „Ta'' ’akle voziček za otroka bi kupil," je začel in nekoliko zardel. „Čestitam, oče!" je pohitela prodajalka. „Ali je faniek ali punčka? “ France je zardel še bolj, pa seje potuhnil in se ni izdal: „Fant je, ho, pa še kakšen!" „To je lepo, oče. Sedaj bo domovina potrebovala fantov, ko jih toliko pade. Prosim, pojdite z mano!" Matic je šel med nastavljenim pohištvom za prodajalko, ki ga je vedla do vozičev. Ročno mu jih je predstavljala in pravila cene ter razlagala, kako se rabi tako orodje. Maticu so se zdele cene za take igrače silno visoke. Ali sram gaje bilo, da bi se skujal. Izbral je voziček, ga plačal, zadel na . ramo in ga odnesel na voz. Potem je takoj napre-gel in se odpeljal. Potoma je ves vesel hitro pozabil kron, ki jih je odštel za voziček, in razmišljal, kako veselje bo zvečer: Lojza bo tlesknila z rokami in bo vesela. Francko bo sram velikega daru in bo vsa zardela. Nato bodo postlali v vozičku in položili vanj Matička, stara zibel se pojde spet dolgočasit za stražo. 23 St. 9 (1388) - 26. februarja 1976 DOLENJSKI LIST sev niškega amaterja in mladega kluba je zato še toliko bolj razvese- SS8S&. 'SftSSSS ....... V £g& Iz celice ušel, da je vlamljal JAVOROVICA: VELESLALOM ZA MEMORIAL IV. BATALJONA CANKARJEVE BRIGADE Sentjernejsko športno društvo pripravlja v soboto na Javorovici nad Šentjernejem meddruštveno tekmovanje v veleslalomu za memorial IV. bataljona Cankarjeve brigade. Organizatorji pripravljajo tekme v konkurenci cicibanov in cicibank, mlajših pionirjev in pionirk, starejših pionirjev in pionirk, mlajših mladincev in mladink, starejših mladincev in mladink in članov ter članic. V vseh kategorijah lahko vsaka ekipa prijavi (naslov: ŠD Šentjernej, Janez Kuhelj, 68310 Šentjernej) po pet tekmovalcev oziroma tekmovalk. — Nič lepega. Državljanska dolžnost. Saj se tu oddajajo napovedi? — Tu, kje pa? Prosim polo. Tako, lepa hvala. Da, na svidenje. — Dober dan! — O dober dan, gospod Obrtni. — Skoraj bi pozabil, a me je žena dregnila. Dolžnost je dolžnost! Tule, prosim lepo. Šestnajst ur z notami Že preprost račun pokaže, da 38-letni Metličan Ivan Jerina posluša godbo na pihala vsak teden več kot šestnajst ur. Zavoljo tega nekateri pravijo, da je med redkimi orači, ki režejo v metliško kulturno ledino prve brazde. Verjetno niso popolnoma ravne in tudi globoke še ne dovolj, toda - posnemanja vredne brazde so. Pripravljene čakajo, da jih bodo sejalci znali prav izkoristiti Meliške note so, kot kaže, zaenkrat eden prvih, a dokaj dobrih poganjkov. Zategadelj je prav, da v današnjem zapisu predstavimo kapelnika metliške mestne godbe. Pravzaprav je hotelo zgolj naključje, da je Jerinov fant namesto inštrumenta v metliški godbi na pihala prijel v roke dirigentsko palico. Kri- vi za to so takratni metliški godbeniki Nekako pred šestnajstimi leti je moralo biti, ko so njihovi prepiri izbili sodu dno: končali so se tako, da je kapelnik godbo zapustil Ker je imela dolgoletno tradicijo, ni smela umolkniti Ko so se člani godbe ozirali za primernim dirigentom, so se spomnili tudi na nadobudnega Jerino. In tako so se nekdanjemu kratkohlačniku sanje uresničile Ko je namreč s svojimi bosonogimi vrstniki še strumno korakal za godbo, se je zaljubil v inštrumente in lepe uniforme in pogostokrat se mu je sanjalo, da lepo oblečen ponosno stopa v sprevodu, brezbrižno piha v zlat pihalnik ali pa tolče po bobnu. Tako so se Ivanu želje deloma uresničile. Glasbe sicer ni študiral, zato pa je že šestnajsto leto prvi moz v godbi, ki so jo ustanovili že 1850. Celo ogenj druge svetovne vojne ni mogel zatreti metliških not, in kot kaže, godba še ne misli umreti „Ze zavoljo bogate tradicije ne,“ je povedal kapelnik Jerina, ki se svojih korakov z godbo spominja tako: „Že od malih nog sem imel rad glasbo, ko pa sem bil star dvanajst let, sem dobil tenor (bas krilnico). Koliko ur na dan sem presedel m poljih, v gozdu ali sobi in vadil! Spoznal sem, da mora vsak glasbenik veliko vaditi Zato sem takrat, ko so mi zaupali kapelništvo, vedel, da moram zaupati svoji volji, nadarjenosti in seveda tovarišem. Videti je, da se nisem zmotil Sedaj kar štirikrat na teden poučujem dve do tri ure naše naraščajnike. Zavedam se, da tako po svojih močeh z glasbeno vzgojo prispevam k vsestranskemu razvoju mladih Metličanov, obenem pa skrbim tudi za godbo. Dvakrat na teden se dobim še s člani Pridno vadimo za najrazličnejše prireditve in fante lahko pohvalim: vedno boljši so in bržkone smo za metliške razmere že kar dobri Na nastopih in vajah pa godbenike moti to, da odgovorni na nas pozabljajo. Dobri smo samo takrat, kadar nas potrebujejo ..." Toda kljub jezi Ivan in njegovi fantje v lepih godbe-niških uniformah režejo ledino naprej in čakajo lepših dni, in - prav ie tako! JANEZ PEZELJ Na šest let je bil pred novomeškim okrožnim sodiščem obsojen 21-letni Siniša Dikič, fant brez stalnega bivališča. Medtem ko je čakal, da ga bodo odpeljali na prestajanje kazni, je skupaj s sozapornikom Hudorovcem ušel iz zamrežene celice. Na prostosti je Dikič spet na debelo vlamljal in kradel po brežiškem koncu. Dikičje bil z Marjanom Hudorovcem in še drugimi zaprt v celici številka 6. V noči na lanski 8. marec, ko so drugi krepko vlekli dreto, sta Hudorovac in Dikič neslišno demontirala železne postelje in z deli le-teh razširila železne drogove na oknih, da sta ušla skozi. Brskajoč po okolici, sta na podstrešju našla kabel, ga privezala na tram in se po njem spustila iz poslopja. Najprej sta se zatekla v Belo krajino, kjer je Hudorovac doma, potem pa sta šla vsaksebi. V Sevnici spet karneval V posmeh vse, kar ne velja Po mnogih letih krize družbene pobude za pustne karnevale v Sevnici (zasebna spodbuda ni nobeno leto odrekla!) bo na letošnji pustni torek popoldne spet karneval pod okriljem turističnega društva. Osrednja „resna“ nit tega popoldneva naj bi bilo vse, kar „ne valja", kakor so ..poslovenili" tujko karneval. Po delegatskih načelih bodo ustoličili župana na tronu pred Merxom. Za delegatsko „bazo“ bodo določili vse sevniške tovarne, ki so po svoji ali tuji krivdi v težavah, med drugim bodo že kar postavili tovarno za predelavo odpadnih surovin. Z vsemi tegobami naj bi se spopadel tudi znameniti Dudek iz priljubljene hrvaške nadaljevanke, vendar bo kot ponavadi pogorel s sevniško pustno oblastjo vred tako, da bodo vso oblast odstopili Krčanom in Brežičanom. Vrata v uradu so bila doma-® la vseskozi odprta, četudi je £ bilo zunaj prej hladno kot to-£ plo, in ženska, ki je nekaj ^ brskala po listih in zvedavo ™ zrla v vsakega posameznega % prišleca, je jezno pogledovala 0 proti vratni odprtini. ^ — Da, izvolite, gospod dok- ? tor. — Samo tole oddam. Na-w poved davka za preteklo leto. 0 Na svidenje. Popotni! - Lastni otroci me že kličejo za strica. Ni lahko biti zastopnik. Tule je vsa dokumentacija. Bo OK? - Že na oko se vidi, da je vse v redu. Hvala, hvala. - Dober dan! Sem prišel prav? - Dober dan. Odvisno od tega, kaj vasje privedlo. - Jaz sem Jožič Repič. De- •LE V VEDNOST, DA DOSTE VEDELI — O, kaj pa vi tukaj, tovariš inšpektor? - Res sem malce pozen, toda je še čas, kajne? Napoved, napoved. — Je še čas, je. Hvala lepa pa na svidenje. Da, izvolite, gospa mesarjeva. Napoved, se mi zdi. - Napoved, napoved, kaj hočete, se nabere skozi vse leto. Izvolite. — Glej, glej, koga ne vidim! Sam Tone Prevoz. Kaj vas je lepega prineslo? Nekam se nam izmikate, tovariš šef. - Ne tako! Dela je čez glavo. Ko bo čas, se oglasim. - Lahko samo tole oddam? — Seveda, gospod ... tovariš sekretar. Je v redu izpolnjeno, ne dvomim. — Upam. Če pa je kaka napakica, vedite, da greši samo tisti, ki dela. Je tako? — Gotovo. Pa na svidenje! - Koga ne vidim? Franc lavec. — No, in? ! — Saj je tu davčna uprava? Veste, še nikoli... — Prav ste prišli, prav. — Saj se tu dajejo napovedi, kajne? — Tu, tu, tovariš! Prosim za formular. — No prav. Toda obrazca nimam. Prišel sem vam samo povedat, da nimam kaj prijaviti. TONI GAŠPERIČ Teden dni po pobegu je Dikič že začel agilno delati v Brežicah. V noči na 15. marec je vlomil v tamkajšnji vrtec, kmalu zatem je nasilno prišel v prostore AMD, v aprilski noči se je oglasil v Dobovi in vlomil v Prosvetni dom in krajevni urad. Potem ima na vesti še celo vrsto drugih vlomilskih obiskov: Zdravstveni dom Brežice kiosk, ponovno vrtec in AMD, skušal je priti še v mesnico Agrarie, a je bil prepoden. Povsod je jemal denar kolikor ga je našel in vrednejše predmete. Vsote so zadoščale, da je nekaj časa udobno živel in se po zagrebških lokalih predstavljal za prodajalca gramofonskih plošč. Tam je naletel tudi na Anteja Tušetiča, dijaka tehnične šole, in ko so 18. maja ravno proslavljali njegov rojstni dan, ga je okajenega po piro-vanju nagovoril, da sta šla na skupen pohod v Brežice. Tako sta Dikič in Tušetič skupaj zagrešila znani vlom v prostore brežiškega radia, kjer sta odnesla za blizu 700.000 dinarjev raznih aparatov in še izpraznila blagajno. Skupaj sta čez nekaj dni šla še v Dobovo vlomit na pošto, kjer jima je dišala blagajna, vendar je bila zanju pretežka. Prišla sta še enkrat z boljšim orodjem, pa je spet prišla smola vmes: sum ju je prepodil. Nazadnje sta obiskala pisarno Elektra v Trnju ter odnesla denar in nekaj pribora. Istega dne, 5. avgusta lani, so Dikiča in pajdaša miličniki prijeli na vlaku in kaj kmalu so mu predložili spisek novih vlomov. Vse je priznal, na okrožnem sodišču v Novem mestu pa mu je senat pod predsedstvom Janeza Kramariča izrekel kazen: 4 leta strogega zapora. Ker še prejšnje kazni ni prestal, so izrekli enotno zaporno kazen: 8 let strogega zapora. Tušetič pa je bil obsojen na 1 leto in 3 mesece zapora, pogojno za dve leti. Sodišče je ugotovilo, da je bil fant prej in potem vzoren dijak in je le podlegel slabemu vplivu Dikiča z namazanim jezikom. Sodba še ni pravnomočna. Člani ansambla „Buldožer“, ki bo oral ledino zabavnoglasbenih prireditev v športni dvorani v Novem mestu. »Buldožer” v Novem mestu Na pustnem plesu v športni dvorani v Novem mestu bosta nastopili skupini ..Buldožer" in ..Rudolfovo" Pokal ostal doma Kegljaško srečanje slovenskih športnih novinarjev V organizaciji Dolenjskega lista in ob pomoči kegljišča na Loki je bilo v nedeljo ekipno kegljaško prvenstvo slovenskih športnih novinarjev. Presenetljivo je tila najboljša ekipa Dolenjskega lista, predvsem zaradi odličnega Doklovega nastopa. Tako je pokal ostal doma. Dolenjski list je podrl 768 kegljev (Dokl 417, Splichal 357), drugouvrščena ekipa mariborskega Dela I. 714 (Praprotnik 338, Utenkar 376), izven konkurence pa je bila najuspešnejša kombinacija 1} najuspešnejši kega Kmečke Enainštiridesetletni Zvonko Budič s Čateža ob Savi sicer ne verjame v bajke o ribiču in ribi velikanki, res pa je, da mu nedavno srečanje s „kraljico Save14 ne bo kmalu zbledelo iz spomina. Dobro uro je trajal boj s somovo samico, saj je merila 175 cm, težka pa je bila 34,5 kg. Zvonko Budič je športni ribič od mladih nog, saj se je rodil in odrastel ob Savi, take sreče kot tokrat pa še ni imel (Tekst in foto: PODGORŠEK) V športni dvorani v Novem mestu bo v petek, 27. februarja, zanimiv glasbeni dogodek: na pustnem plesu bo nastopila ena najbolj priljubljenih jugoslovanskih skupin „Buldo-žer“, za katero velja, da je prva slovenska rock skupina, ki ji je uspelo izdati veliko ploščo „Pljuni resnici v oči", torej ploščo, ki jo predvsem mladi dobro poznajo. Ob „Buldo-žerju" bo nastopila tudi domača, že uveljavljena skupina ..Rudolfovo". Obe skupini sta pripravili precej novega programa. Na pustni ples so seveda vabljene maske, od katerih bodo najboljše nagrajene. Vstopnice za prireditev (30 din) kot tudi plošče in posterje skupine ..Buldožer" lahko kupite v petek od 10. do 16. ure pod arkadami Mladinske knjige in dve uri pred predstavo pred športno dvorano. V petek tx>sta od 1 2,30 do 13,30 pred knjigarno Mladinske knjige vodja ansambla Marko Brecelj in Boris Bele delila avtograme. S to prireditvijo naj bi se, kot obljublja prireditelj, začela vrsta glasbenih prireditev v Novem mestu, kakršne mladi na Dolenjskem že dolgo pogrešajo. RAZDELJENA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA Na seji enote za solidarnostno pomoč stanovanjske skupnosti so minuli petek potrdili razdelilnik komisije prosilcem za šest razpoložljivih stanovanj v Sevnici in dvoje v Krmelju. Stanovanja v Sevnici dobijo: Štefka Koželj, Cesta na grad 23; Albina Krejan, Savska cesta 28; Ladislava Grilc, Krajna brda 21; Ana Prah, Heroja Maroka 16; Nevenka Valand, Cesta na grad 23 in Jože Podlipnik, Dolenji Boštanj 35. Enosobno stanovanje v Krmelju dobi Anica Lužar iz Govejega dola 1, dvosobno pa Jože Kos iz Krmelja 88. Na razpis je prispelo 47 vlog. PAVKOVIČ V JUGOSLOVANSKEM VRHU l;otoamater in kinoamater Franc Pavkovič iz Sevnice je v soboto na festivalu jugoslovanskega amaterskega dokumentarnega filma v Mariboru dosegel lep uspeh: za film Herojeva matije dobil diplomo in sc tako uvrstil na festivalsko listo. Iz številnih klubov v državi je na festival prispelo 75 filmov, na festivalsko listo pa se jih je prebilo le 14. Med slovenskimi klubi so sodelovala le znana središča amaterskega filma: Celje, Velenje in Maribor. Uspeh Torej: vsi ljubitelji dobre zabavne glasbe in pustnih mask v petek, 27. februarja, ob 19. uri v novomeško športno dvorano. D. VOVK POK OB NEPRAVEM CASU 20. februarja se je na Trški gori pri miniranju hudo ponesrečil 35-letni Anton Medle, miner Gozdnega gospodarstva Novo mesto, doma iz Vel. Brusnic. Medle je opazil, da eden od detonatorjev ni eksplodiral, ko pa se mu je približal, je strahovito počilo. S hudimi poškodbami so ponesrečenega minerja odpeljali v novomeško bolnišnico. ljubljanskega Kmečkega glasa in Dela z 901 kegljem (Urbas 480, Stružnik 421). V posamezni konkurenci je bil najboljši Urbas, ki je na težkem kegljišču dosegel tudi za kegljače, ki se aktivno ukvarjajo s tem športom, izvrsten rezultat - 946 kegljev. Za njim sta se uvrstila Dokl z 821 keglji in Utenkar s 708. Na tekmovanju zbrani novinarji so se odločili, da bo prvenstvo poslej vsako leto v februarju v Novem mestu in da bo nosilo ime „Memorial dr. Frana Vatovca" po pred dnevi umrlem nestorju slovenskih novinarjev, publicistu in predavatelju na visoki šoli za Sociologijo, politične vede in novinarstvo. ..STRIC JE RAZMETAL " 23. februarja zjutraj so v otroškem vrtcu na Ljubljanski cesti v Novem mestu ugotovili, da je ponoči nekdo vlomil. Ko so zjutraj prišli v stavbo zaposleni in otroci, je bilo vse premetano. Nekdo je vlomil skozi vhodna vrata, v stavbi pa odpiral omare in predale ter očitno iskal denar. Ker tega ni našel, je odnesel tranzistor, vreden 3.000 dinarjev. PROSTO DELOVNO MESTO! Odbor za medsebojna razmerja podjetja „KOVINAR", Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE Pogoji: administrativna šola s prakso. Ponudbe pošljite na upravo podjetja do 5. 3. 1976. Na matičnem uradu v Črnomlju je bila 14. februarja zlata poroka: po petih desetletjih skupnega življenja sta si ponovno obljubila zvestobo Franc in Marija Stariha iz Črnomlja, Partizanska pot 4. BRIVSKO FRIZERSKI - KOZMETIČNI SALON VAM PRIPRAVLJA ZA 8. MAREC SEVNICA kluba je zato še toliko bolj razveseljiv. l ranc Pavkovič je v svojem filmu upodobil mater heroja Kolmana-Maroka.