v
1Vesreea r> vesoljski kabini
Ameriški narod in ves svobodni svet
;
ki z zanimanjem in skritim upanjem na uspeh zaslecuje ameriške priprave za polet prvega človeka na Luno, je minuli petek zadela huda nesreča-
Pri zadevnih poskusih s kabino Apo-lo, v kateri naj bi prvi trije ameriški kozmonavti poleteli proti Luni in se spustili nanjo, se je izvršil v električni napeljavi v njej kratek stik ter je iskra vžgala s čistim kisikom napolnjen prostor. manj kot sekundo trajajočem ognjenem puhu so v trenutku zgubili življenje kozmonavti Grissom. White in Chaffee. Prva dva sta vsem že stara znanca iz prejšnjih vesoljskih poletov okoli Zemlje, Chaffee pa je no vinec ki bi s kabino Apolo prvič poletel v vesolje.
Enemu od kozmonavtov je še uspelo zaklicati: „Ogenj v kabini!“, nakar je vse tri zajel ognjeni puh in jih v trenutku usmrtil. Rešilni posadki, ki je prihitela h kabini, v silnem dušečem dimu ni uspelo hitro odpreti vrat kabine. Tudi če bi to storili takoj, bi bilo že prepozno. Smrt je bila hitrejša od kakršne koli možne človeške reakcije na, eksplozijo.
V kabini je zgorelo vse, kar more uničiti ogenj. Po čudnem naključju je ostal nepoškodovan le list papirja, na katerem je bil začrtan del nameravanega vesoljskega poleta s kabino Apolo. White, Grisson in Chaffee bi morali 21-februarja t. 1. na 14-dnevni polet okoli Zemlje, ki bi bil prva vesoljska priprava za polet na Luno, katerega so Ame-rikanci predvidevali konec prihodnjega leta ali prve mesece leta 1969.
Zaradi te nesreče pa je vprašanje časa prvega ameriškega poleta na Luno postalo pereče. Vsekakor se je datum prvega poleta na Luno odmaknil za najmanj nekaj mesecev v bodočnost. Vse nadaljnje poskuse s kabino Apolo so ustavili, dokler ne bodo ugotovili temeljnega vzroka nesreče.
Z vseh strani sveta so prišle žalne brzojavke ameriški vladi in svojcem umrlih kozmonavtov. Celo iz komunističnih držav so prišli izrazi obžalovanja zaradi nesreče^ čeprav se moskovska Pravda ni mogla vzdržati, da ne bi v članek o ameriški kozmonavtski nesreči vpletla napad na ZDA zaradi vojne v Vietnamu. V komunističnih državah je časopisje tudi očitalo Amerikan-cem, da preveč hitijo s svojimi pripravami za prvi polet na Luno in da je nesreče kriva njihova neprevidnost. Sovjetsko časopisje v zvezi s tem zatrjuje, da se doslej še ni smrtno ponesrečil noben sovjetski kozmonavt. Vsa na-I sprotna poročila, ki so izšla v tisku i svobodnega sveta, so po ¡pisanju moskovske Pravde brez osnove.
Umrle kozmonavte Grissoma, Whita in Chaffeeja so v torek pokopali z vse-; mi častmi. Grissom in Chaffee sta dobila zadnje počivališče na pokopališču v Arlingtonu, White pa na pokopališču v West (Pointu. Vdove ponesrečenih kozmonavtov so dobile vsaka po 100.000 dolarjev zavarovalnine-
Pred tedni so se ponesrečili še drugi trije ameriški kozmonavti v letalski nesreči. Tudi njihove vdove so dobile : vsaka po 100 000 dol. zavarovalnine.
Podgorny v Italiji in Vatikanu
Gospodarstvo in politika
Jutsoslaviie
1966
Trst, v začetku januarja 1967
Bilanca zunanje trgovine prve Jugoslavije je bila v letih 1920—‘1923 (verjetno zaradi vojne škode) ter v letih 1927, 1928 in 1930 pasivna, vsa ostala leta pa aktivna. V tonaži je izvoz bil trikrat večji kot uvoz, po denarni vrednosti, računani po tekočih borznih cenah, je izvoz v teh letih tudi presegel uvoz, leta 1939 je bil saldo v dobro Jugoslavije 764 milijonov dinarjev.
Druga Jugoslavija je v zunanji trgovini z edino izjemo leta 1946, vsa leta pasivna- Leta 1946, takoj po vojni, so Jugoslovani izvozili 486-000 ton blaga in dobili zanj 16 milijard dinarjev-Uvozili pa So 622 tisoč ton blaga in zanj plačali 12 milijard dinarjev. Bili so torej za 4 milijarde aktivni. Od tega leta dalje sem je pa tonaža izvoza narastla tako, da je v letu 1964 znašala 6.266 tisoč ton. To leto je torej izvoz bil za okrog 2-700 ton višji kot zadnje leto pred vojno, leta 1939. Uvoz pa je na drugi strani istega leta znašal 9-215 tisoč ton. Za izvoz je država dobila 268 milijard dinarjev, za uvoz pa je plačala okrog 377 milijard dinarjev. Treba pa je še vpoštevati, da od leta 1952 dal]e niso šteli ekonomske pomoči, ki je v letu 1964 znašala 669 tisoč ton blaga v vrednosti nad 20 milijard dinarjev. Te denarne vsote so računane na bazi 1 dolar—300 dinarjev ali 100 lir—48 dinarjev. Pasiva torej znašajo v letu 1964 okrog 129 milijard dinarjev (vpo-števajoč tudi gospodarsko pomoč).
Rekli bomo torej, da je gospodarska moč države zrasla v razmerju 3:5 v odnosu na predvojno Jugoslavijo, da pa je denar padel, če računamo 1 dolar—50 dinarjev leta 1946 na 1 dolar 1200 dinarjev, torej 24 krat. Uvozne številke kažejo, da država rabi sedaj veliko več uvoznega blaga in da uvozi tudi osnovno hrano, veliko poljedelskih pridelkov. Narodni dohodek je bil leta 1954 znašal 1,162 milijard dinarjev, do leta 1963 pa je narastel na 4,200 milijard. To kaže ¡na inflacijo. Od tega dohodka odpade na zasebni sektor samo 994 milijard dinarjev, 3-205 milijard, torej nad 76% pa na društveni sektor, ki ga neposredno vodijo režimski organi sami.
Režim je v teh dvajsetih letih napravil toliko napak, da je kljub stalni pomoči iz tujine pripeljal državno gospodarstvo v polom. Reševalni poskusi so vodili k delni liberalizaciji gospodarstva- Režim je šel v to, ker se mu je zdelo da je le bolje, da to napravi sam, kot da bi ga odnesla revolucija ali kaka druga nesreča.
Rankovič z Udbo in svojo skupino komunistov s tem ni zadovoljen. Prišlo je do dramatičnih dogodkov, ki pa niso bili toliko važni, kot je izgledalo v zunanjem svetu. Rankovič in njegovi so izgubili mesta v javni upravi, ker niso ubogali. UDBA je ostala bistveno ista kot je bila, le njeni gospodarji so se menjali- KOS in UDBA sta še vedno dve ročici istih klešč titovskega režima. ki stiskajo narod in državo.
Ko je Mihajlov poskušal razumeti liberalizacijo v gospodarstvu za znamenje, da je nastopila tudi doba liberalizacije v politiki, je moral v zapor.
Titovci mladine nimajo. Novi rod mi z režimom. Novi rod nima idealov. Novi rod ne ve kaj bi, kako bi, kam bi. Zateka se v nacionalizem, lokalni patriotizem, ki ga neti tudi razpravljanje o gospodarskih težavah, reformah in drugih nasprotovanjih v komunistični partiji. •Stankovič je klical: „Srbi na Okup“. Na Hrvatskem in podrugod po državi so taki klici dobili primerne odgovore- Pri emigraciji, kakršna je naša iz Jugoslavije, se je moglo zgoditi tudi to, da so taki klici nabrali nekaj pristašev ¡med „Srbi Čelik“, „ustaši“ in drugimi patentiranimi nacionalisti, ki pridno razbijajo vsako slogo v emigrantskih vrstah in s tem nič kako dobro služijo režimu doma ¡ki mu je sloga med emigranti neppejetna ne le kot trn v peti ampak kot trn v očesu.
ALS
Sovjetski predsednik Nikolaj Pod- 1 gorny je bil teden dni na obisku v Ita- j liji. Z italijansko vlado se je razgovar-jal o vietnamskem problemu, predvsem pa ga je zanimala italijanska industrija in možnosti trgovanja z Italijo.
Zato je Podgorny obiskal velike Fiatove tvornice v Turinu ter industrijsko področje Milana. V izjavah časnikarjem je hvalil razmere v katerih živi delavstvo, zaposleno v Fiatovih tovarnah. Ta Podgornyjeva hvala ni bila všeč italijanski KP ter je v svojem glasilu Unita napadla Podgornyja, da je hvalil kapitalistično podjetje.
Komunisti Podgornyju niso priredili takih sprejemov, kalkor jih je pričakovala italijanska policija. Zbralo se jih je le po nekaj sto, ki so kričali obrabljene fraze o „imperialistični vojni v Vietnamu“ itd. Kitajska frakcija italijanske komunistične partije pa je raztresala letake v kateri trdi, da „Mao-cetung ne bo nikdar obiskal papeža ali italijanskih kapitalistov“.
Kitajska „kulturna revolucija“ se je v minulih dneh spremenila v svojevrstno državljansko vojno. Poročila vseh mogočih časopisnih agencij, tako komunističnih ¡kakor svobodnega sveta, pripovedujejo o uporih kmečkega in delavskega prebivalstva Maocetungovim Rdečim stražarjem, o uporih mnogih komunističnih veljakov proti Lin Piau in Maocetungu, o uporih v kitajski vojski in o splošni gospodarski in finančni zmešnjavi v državi.
V	provinci Sinkiang. ki meji na Sovjetsko zvezo, je prišlo, kakor poročajo japonske časopisne agencije iz Pekinga (ta poročila da odgovarjajo poročilom kitajske uradne agencije same), do upora v vojski ter se je sedem od osmih divizij postavilo na stran uporniškega podpredsednika Kitajske proti Maocetungu in Lin Piau. Do podobnih uporov je prišlo tudi v industrijski provinci Šansi, kjer so kitajska atomska središča. Do nemirov je prišlo nadalje v Kantonu in po vsej srednji Kitajski. Uporniki so zavzeli pristanišče Tsing-tao, ki pa so ga po zadnjih poročilih izgubili iz svoje oblasti.
V	severozahodni Kitajski se je, kakor poročajo, formirala velika uporniška vojska, ki šteje nad 250.000 mož. Maocetung in Lin Piao sta ukazala svoji tri milijonski armadi zadušiti upo-
I Podgorny je bil tudi na obisku pri j papežu 'Pavlu VI- PoQgorny je že tretji ; sovjetski komunistični funkcionar, ki je bil v zadnjem času na obisku v Vatikanu. Pred njim sta bila zet Hruščeva Adžubej pri Janezu XXIII. in sovjetski zunanji minister Gromiko pri Pavlu VI.
Podgorny, kot predsednik ZSSR, pa je prvi državni poglavar iz Rusije, ki je stopil na italijanska tla po letu 1908, ko je bil tam ruski car Nikolaj II.
Podgorny se je s papežem Pavlom VI. razgovarjal o vprašanju miru v Vietnamu in o problemih katoliške Cerkve v ZSSR- Pavel VI. je razjasnil Podgor-nyju stališče Cerkve do vietnamskega problema in stališče Cerkve do komunizma. To se ni spremenilo, odkar je komunizem nastal in se ne more spremeniti, ker je pač komunizem ateističen in v osnovi zmoten. Vse zmote pa Cerkev preganja-
O Podgornyjevem obisku Vatikana je sovjetska agencija Tass poročala: povsem suhoparno in najnujnejše.
re po državi ter je prišlo ponekod do težkih spopadov- Maocetungovi vojaški oddelki so izvršili že tudi več terorističnih čistk med prebivalstvom ter so pobili na stotine ljudi s strojnicami.
V	kitajski KP Maocetung in Lin Piao še vedno nadaljujeta s čistko visokih funkcionarjev. Ne mine dan, da ne bi bil ,, „imperializma in reakcionarnosti“ obtožen kak visok kitajski partijski funkcionar in izključen iz stranke. Navadno se ti izključeni funkcionarji podajo v podzemlje in se pridružijo upornikom.
V	Pekingu so komunistične množice izvedle pred sovjetskim in pred jugoslovanskim veleposlaništvom velike demonstracije. Pred sovjetskim so demonstrirale iz protesta proti sovjetskemu postopanju s kitajskimi študenti v Moskvi, kjer jih je policija preganjala, kr. so demonstrirali za Maocetunga.
Pred Titovim poslaništvom v Pekingu pa so demonstrirali, ker je Tito odšel na tridnevni obisk v Moskvo. Množice so kričale: „Hočemo pasjo Titovo glavo!“ Moskva je v Pekingu protestirala proti demonstracijam pred njenim veleposlaništvom.
Zanimivo je opazovati, kako si komunisti med seboj dajejo vzdevke, ki jim gredo. Med seboj se dobro poznajo in jim to ne dela preglavic.
Vojna na Siitajshcnt
IZ TEDNA
Tiskovna agencija UP je v nedeljo, > 29. januarja, objavila sporočilo, da so v razdobju dveh ur eksplodirale bombe na Titovih poslaništvih v Washingtonu v ZDA ter v Ottawi v Kanadi, kakor tudi na konzulatih sedanje komunistične Jugoslavije v San Franciscu, New Yorku in ! Chicagu v ZDA in na titovskem konzu- ! latu v Torontu v Kanadi. Eksploziji bomb sta povzročili zlasti večjo škodo na poslaništvih v Washingtpnu in Otta-wi. — V Washingtonu se je ameriški minister Dean Rusk opravičil Titovemu veleposlaniku ter izjavil, da bo ameriška vlada povrnila od eksplozije bomb povzročeno škodo.
V	Uruguayu so oblasti ob zadnjem odkritju pojačane komunistične delavnosti ugotovile da je tudi veliko učiteljev nemoteno zastrupljevalo šolsko mladino s komunistično ideologijo.
V	brazilski državi Rio de Janeiro so imeli prejšnji teden tako strahovito neurje, da so se močno razlile vse reke, potoki pa postali deroči hudourniki, ki so uničevali vse, na kar so zadevali. V naraslem vodovju ter v naplavljenem blatu je našlo smrt do 700 ljudi- števil i žrtev predstavlja največjo vremensko katastrofo, kar so jih sploh doslej imeli v Brazilu-
Ameriški predsednik Johnson je za-
V TEDEN
prosil državni kongres za odobritev kredita 624 milijonov dolarjev za Zvezo za napredek.
V	Franciji je umrl zadnji francoski maršal Alphonse Juin. Dočakal je starost 79 let. Slaven je postal že v prvi svetovni vojni v bitkah ob Marni. Ker je bil v Alžiru rojen Francoz, ni odobraval De Gaullove alžirske politike ter je vsled tega izgubil visoke vojaške položaje. Nato je živel v pokoju. Juin je bil tudi dober pisatelj in je bil član francoske akademije.
V	Madridu so imeli v zadnjih dneh večje nemire med delavstvom in dija-štvom ter policijo. Delavstvo je zahtevalo zvišanje plač ter svobodo za ustanovitev neodvisnih sindikatov, dijaštvo pa prav tako pravico za ustanovitev neodvisnih dijaških predstavniških organizacij. V spopadih s policijo je bilo več demonstrantov ranjenih.
Josip Broz-Tito je bil na obisku pri komunističnih oblastnikih v Moskvi.
Nia Japonskem so pri nedeljskih volitvah zmagali liberalni demokratje dosedanjega predsednika Eisaku Sato-ja.
V	Džakarti v Indoneziji je ¡po ulicah demonstrirala množica 40.000 ljudi. Vpili so proti -Sukarnu, da je izdajalec in da ga je treba spoditi s predsedniške palače.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Za gospodarsko obnovo države
Sedanja vlada argentinske revolucije, si je med drugim postavila za glavni namen ureditev in zboljšanje gospodarskega življenja in javnih financ. To svojo nalogo je poudaril ponovno sam predsednik republike gral Ongania, za njim pa tudi vidni člani njegove vlade. Vlada stoji namreč na stališču: Pravo demokratsko življenje bo možno šele potem, ko bodo postavljene zanj trdne in zdrave gospodarske osnove. Z ureditvijo gospodarskega življenja, s povrnitvijo stabilnosti nar. valuti, bo ustvarjen tudi socialni mir, kar vse bo potem vplivalo na ustvaritev zdravega političnega življenja v svobodi in demokraciji.
Zato tudi tako velika pozornost, ki so jo pripisovali v Bs. Airesu zadnjemu zasedanju Zveze za napredek v Wa-shingtonu- Na ta sestanek je odšel sam minister za narodno gospodarstvo dr-Adalbert Krieger Vasena. Na njem je razložil načrt sedanje argentinske vlade za obnovo gospodarskega življenja v državi- Napovedal je, da se je z objavo drž. proračuna za tekoče leto začei.a bitka proti inflaciji in za stabilnost narodne valute. Dalje je napovedal vrsto ukrepov, ki bodo za dosego tega cilja izdani. Tako bo pri zvezni vladi ustanovljen poseben odbor, katerega naloga bo koordinirati vsa prizadevanja glede ureditve vprašanj plač in cen življenj • skim potrebščinam. Pri železnicah bo izvršena preosnova tako kot je zamišljena.
Medameriški odbor Zveze za napredek je ododbril načrte argentinske vlade za obnovo gospodarstva ter ugotovil, da Argentina potrebuje za izvedbo tega načrta zunanjo pomoč v višini 150 milijonov dolarjev.
Priprave za konferenco zunanjih ministrov ameriških držav
V Buenos Airesu :so v polnem teku priprave za ureditev prostorov v velikem gledališču San Martin. III. konferenco ¡teh ministrov, ki bo posvečena razpravi za spremembo listine Organizacije ameriških držav, da hi ta ustanova bolje odgovarjala svojim sodobnim nalogam in zahtevam sedanjega časa, bo začel z nagovorom predsednik republike gral- Juan Carlos Ongania. Ameriško delegacijo ho vo-dil zun. minister Dean Rusk, ki ibo ostal v Buenos Airesu samo pet dni, nato ga bo pa zastopal njegov pomočnik Sol M. Lino-witz..
V nekaj vrstah
Sekretar za socialno varnost dr. Samuel Vencelj Medrano je napovedal spremembo sedanjega pokojninskega sistema. Ob tej priliki je navedel, da je od 783.220 drž. upokojencev samo 22.939 upokojencev, ki so stari nad 60 let, ostali so stari od 20 do 60 let.
Železniška uprava je odredila, da bodo odslej morali plačati vsi tisti, ki
bi potovali brez vozovnice 500 pesov 'kazni.
Katoliški delavski krožki v Argentini — Los Círculos Obreros Católicos — praznujejo danes 75-letnico ustanovitve. Njihov ustanovitelj je pater redempto-rist Federico Grote, ki je bil rojen leta 1853 v Muenstru na Nemškem. V Buenos Aires je prišel leta 1884 ter je pod vplivom papeške socialne okrožnice Re-rum Novarum leta 1892 ustanovil prvi delavski krožek- Prvemu so potem sledili drugi, ter med drugim danes ta ustanova razpolaga z vrsto kulturnih in socialnih ustanov. Omenjamo samo moderni sanatorij San José v Buenos Airesu. Federico Grote je za Argentin,» to, kar je bil dr. Janez Ev. Krek za Slovence.
Velika bueniosaireška dnevnika La
Prensa in La Nación sta od ponedeljka, 2. januarja, zvišala prodajno ceno izvodu med tednom od 12 na 15 pesov. Cena nedeljskim številkam š prilogami je bila zvišana že prej od 20 na 25 pesov ter bo zaenkrat ostala še nespremenjena. Kot vzrok povišanja cene lista navajata splošno podražitev stroškov za izdajanje listov. Npr- po najnovejšem konveniju so se plače grafičnemu delavstvu v zadnjem času zvišale za 32%.
V zvezi s pojiačano komunistično delavnostjo zlasti v Urugvayu sta se argentinska in uruguajska policija dogovorili za skupno nastopanje proti kom. teroristom in za medsebojno podpiranja za odkrivanji komunistične Ikonspira-tivnosti in teroristične dejavnosti. V zvezi s tem so nekateri listi navajah, da je bil znani kom. terorist Argentinec dr. „Che“ Guevara tudi v Argenti-ni; odkoder da je odšel v Urugvay in se nekaj minut mudil tudi na letališču v Montevideu. Da ga policija ne bi prepoznala, ne nosi več brade, ter ima tudi pobarvane lase.
Buenosaireška občina je odstopila jezuitski katoliški univerzi v Bs- Airesu večje področje zemljišča v središču mesta. Na njem bo omenjena univerza zgradila vseučiliško naselje z moderno bolnišnico. Po 99 letih bodo vsa poslopja prešla v last občine.
Paragvajski minister za zunanje za. deve dr. Raúl Sapena Pastor se je te dni mudil v Buenos Airesu ter je v argentinskem zun. ministrstvu podpisal z argent, zun. ministrom pogodbo o svobodni rečni plovbi. Po tej pogodbi je po rekah Paraguay, Paraná in Río de la Plata (Srebrna reka) svobodna plovba tako za argentinske, kakor paragvajske ladje.
Med 15. februarjem in 1. marcem bo
stopila v veljavo nova poštna tarifa. Bo občutno zvišana. Kar za 100%, tako bo poštnina za navadno pismo 20 pesov.
člani posvetovalnega odbora zavse-
učiliški pouk so izdelali osnutek novega zakona o vseučiliščih. Izročili so ga tajniku za kulturo in vzgojo prof. Carlosu M. Gellyju y Obes-u.
Divjanje huliganov v Ljubljani
Pred sabo imamo pismo iz domovine. Iz njega povzemamo:
Gotovo vas zanima sedanji odnos komunistične državne uprave do kat- Cerkve, ko sedi v Beogradu ipapežev od-po slanec, v Vatikanu pa Titov predstavnik.
Najbolje ga je označil Milutin Mo-rača. Je to vplivna kom. osebnost. -Je šef zvezne verske komisije in je kot tak tudi vodil razgovore z Vatikanom .glede obnovitve zvez. In ta je dejal, kot ste morda že brali, da „nočemo več krvavo preganjati vere, marveč jo bomo prepustili njeni blagi smrti“.
In tako kom. oblast tudi postopa. Sama javno nič ne stori proti veram, ne stori pa nič, če se kdo spravi nanjo ¡ter ovira njeno bogoslužje.
Tako je bilo za lanski božič v Ljub-
Tako pismo o divjaškem nastopu v Ljubljani v noči Kristusovega rojstva.
O motnji polnočnih pobožnosti po ljubljanskih cerkvah poroča tudi januarska številka Družine ter pravi:
GOItlšKA INi PRIMORSKA Varčevanje pri slovenskih šolsk.h vrtcih?
Državni podtajnik za notranje zadeve v E.mu^ poslanec Ceccherini in go-riški prefekt sta v začetku januarja obiskala Sovodnje, kjer sta imela z žu-
Ijani. pred polnočnicami so se pojavili neJ‘° doma- Kdor Pa Pride v cerkev, naj •dolgolasi zanemarjeni huligani prel se vede, kakor se za ta prostor spodobi
„Manj veseli dogodek so bile motnje panom in drugimi člani občinskega sve-polnočnice pri frančiškanih in v. stolnici ta razgovore glede osnovnih šol v ob-v Ljubljani. V stolnici se je nemir polegel g;nj j.n otroškega vrtca na Vrhu. Iz ča-pri nadškofovi pridigi, pri frančiškanih sopisnega poročila je razvidno, da je pa je trajal dlje. V tej cerkvi so bili državni podtajnik svetoval, naj bi vse neznanci tako predrzni, da so napeli osnovne šole združili v Sovodnjah. V jermen od glavnih do stranskih vrat, ki ta kraj naj bi tudi raje vozili otroke vodijo na prosto. Toda ljudje so jermen 2 Vrha, kot pa da bi gradili otroški kmalu raztrgali. Glavni povzročitelji ne- irtec v tej vasi.
mirov so bili mladostniki z beatniškimi Ker je iz časopisnega poročila tudi frizurami. Nekateri so bili tudi vinjeni. 'razvidno, da se s takim predlogom Seveda je tako vedenje obsojanja vred- strinja tudi sovodenjski župan, je vod- , no- Pri božični polnočnici si človek še stvo Slovenske demokratske zveze v i posebej želi miru. Kalilci miru naj osta- Dorici tdne io. januarja objavilo sporo- |
ročilo. V njem zatrjuje, da se s tako
DOVOLJENI IN NEDOVOLJENI NACIONALIZEM
„Ni krivica, priznavati se k svojemu narodu. Vsak narod ima svojo posebnost, ima svoje prednosti in posebne darove, ki mu jih je dal ¡Stvarnik sam. Kar nas veže z našim narodom, ni samo skupen jezik, marveč tudi skupna kultura, enako čutenje in mišljenje, skupno prenašamo trpljenje in pogosto celo enaka verska prepričanja. Kar pripada celemu narodu, pripadla v gotovem smislu tudi vsakemu posamezniku; nad tem se sme vsakdo veseliti in sme biti tudi ponosen na to.
Če pa lastni narod povzdignemo tako visoko, da druge ljudi samo zato zaničujemo, ker pripadajo drugemu narodu ali drugemu plemenu; če kak narod porablja svojo moč in premoč zato, da se bogati na stroške drugih narodov, namesto da bi gospodarsko šibkejšim narodom pomagal; če kak narod zatira kako narodno manjšino in ovira njen presti razvoj, je to padec v nacionalizem, ki, kakor pravi papež, se je zdelo, ,da je že premagan. Tu se polagajo klice za nove vojske zatiranja, preseljevanja in izseljevanja milijonov ljudi.“
(Jezuit Fiedler v Glasniku Srca Jezusovega v Innsbrucku z ozirom na papežev molitveni namen za december, da bi ne prevladal duh nacionalizma)
Tragična smrt župnika dr. Farkaša v ZDA
glavnimi cerkvami ter so dejansko napadali ljudi, ki so hoteli iti k polnočnicam. Vpili so ter se posluževali izrazov, da jih tu človek ne more ponavljati. Ljudi s0 se dejansko lotevali ter jih tudi suvali. In vse to se je dogajalo v Ljubljani na .sveti večer in v središču mesta in pod komunistično upravo, ki razpolaga s številnimi tajnimi in javnimi policijskimi stražniki. Pa nobenemu podivjanemu razgrajaču ni padel hiti las z glave.“
Nosilcem beatniških frizur svetujemo, naj se zgledujejo po svojih kolegih v Firencah. Pri papeževi polnočnici so se zelo dostojno vedli.“
O udeležbi pri polnočnicah pa ista številka Družine navaja:
„Udeležba pri polnočnicah je bila letos večja; gotovo tudi zato, ker je prišel božič na nedeljo, prost dan. V letu 1967 bo prišel božič na ponedeljek. Ali bo dela prost dan? Vsi verni Slovenci si to želimo!“
44 «1 m	si w I j sa i «lujfosSoveaal ii svetu”
Talk je naslov članka, ki je bil objavljen v beograjski reviji „Ekonomska politika“ z dne 31- decembra 1966. Govori o jugoslovanski emigraciji.
Politična emigracija za sedanji komunistični režim ne obstoja- Doma zanjo ljudje ne smejo iz komunističnih listov nič zvedeti. Ne smejo vedeti za njihovo uveljavitev na kulturnem, gospodarskem in športnem področju v demokratskem svetu- Ne smejo vedeti o njihovem bujnem, kulturnem življenju in 'delovanju, ne o slovenskih šolskih tečajih ne o slovenskih domovih po svetu.
Pač pa komunisti z vidho naslado v svojih listih prinašajo vse, kar negativnega opazijo pri politični emigraciji. In tako je 'tudi v zgoraj navedenem članku.
V njtem jpravi, „da jugoslovanske emigracija danes šteje okoli en milijon in pol predvojnih izseljencev, okoli 300 tisoč začasno zaposlenih ljudi v inozemstvu, in nekje okoli 240.000 stalno izseljenih ljudi, t. j- tistih, ki v inozemstvu žive brez dokumentov, ki bi jih legitimirali kot jugoslovanske državljane“.
Za to tretjo skupino pravi, da je „zelo različna“, da jo sestavljajo „vojna politična emigracija, povojna gospodarska emigracija in tisti, ki so med tema dvema emigracijama“.
Za to emigracijo pravi, „da ni bila nikdar v povojnih letih jugoslovanska, ampak izrazito deljena na narodne emigracije in med njimi zopet na številne skupine“. Druga značilnost te emigracije je po pisanju gornjega članka, „da politično neprestano razpada, da se neprestano ustanavljajo nova gibanja, Stranke in organizacije“. Kot primer
navaja Oslobodjenje v Parizu, ljotičev-ske disidente v ZDA in „nekatere grupacije slovenske belogardistične emigracije“.
Izseljensko vprašanje bo pa po pisanju lista aktualno še vrsto let, kajti pisec članka dopušča možnost, da ho še več let vsaiko leto moralo oditi iz Jugoslavije v inozemstvo na delo okoli-
70.000	ljudi.
šolsko politiko kakor sta jo predlagal drž. tajnik in gorički prefekt, ne stri- j nja. šolskim upraviteljem svetuje: „naj j vztrajajo na tem, da ostanejo osnovne šole tam, kjer so, saj so vendar zakonito priznane. Ohraniti se mora tudi šola v Gabrjah. Tudi vrtec je treba zgraditi na Vrhu saj je vendar najno-vejša vladna politika ta, da se šolske stavbe gradijo tam, kjer so učenci doma.“
Svoje poročilo vodstvo goriške Slovenske demokratske zveze zaključuje z naslednjo ugotovitvijo in zahtevo:
„Državni podtajnik in poslanec Ce-ccheri-ni dobro ve, da se nikjer v državi zaradi štednje ne držijo nasvetov, kot jih je izrazil v Sovodnjah^ še manj pa pri nas. Dobro je namreč znano, da so v Mavhinjah in drugod v slovenskih vaseh odprli italijansko šolo. tudi samo za enega, dva, tri italijanske učence.
Zakaj naj bi torej morali štediti ravno pri Slovencih? Slovenci v Italiji smo enakopravni člani, plačujemo davke in
Gornje navedbe v članku pričajo, naši mladeniči služijo v vojski. Zaradi kako vse razprtije, če se kje pojavljajo , tega upravičeno zahtevamo, da se naše
med emigrant^ koristijo samo komunistom, ki potem o njih doma na dolgo in široko pišejo ter politično emigracijo prikazujejo v najslabši luči.
šole spoštujejo.
Sami pa si ne smemo kopati groba, naj pridejo nasveti s še tako visokega stola.“	i
Komunistom pride prav tudi vera
Pred poldrugim letom je znani Slo- i žične pesmi pomagale, da si bo lahko venski oktet posnel na magnetofonski uredila .finance.
trak sedem božičnih pesmi za slovenske naseljence v Severni Ameriki. Tedaj je pri oktetu še pel Janez Lipušček-Za lanski božič se je Mladinska založba odločila, da bo te pesmi izdala na gramofonski plošči tudi za „domače“ Slovence. Z izdajo te plošče je napravila sijajno kupčijo, kajti plošča „Božične pesmi“ je posekala vse dosedanje rekorde glede prodaje gramofonskih plošč v domovini. Čeprav je bila občutno dražja kot prejšnja — Stala je 3600 dinarjev —-je bilo v enem tednu prodanih 40.000 gramofonskih plošč z
Dogodek z božično gramofonsko ploščo je zanimiv. Komunisti božiča ne priznavajo- Ta dan je pri njih navaden delavni dan. 'Če pa od njega lahko dobe kako materialno korist za svoje prazne blagajne, jih to prav nič ne moti, da za to ne bi izrabili tudi verskega prepričanja naroda. Tako so storili z gramofonsko ploščo- z božičimi pesmimi Slovenskega okteta-
Vprašanje je, če bi komunisti pustili, da bi take pesmi smela izdati kat. Cerkev sama- Verjetno bi tedaj ne božičnimi pesmimi. Založba je morala kilo Pr' r°ki potrebnega materiala za hitro naročiti nove in so jih do konca izdedav0 gramofonskih plošč, leta 1966 natisnili že 50.000.	j Dogodek s prodajo božičnih gramo-
Založba Mladinska knjiga prav niš fonske plošče je komunističnim oblastne skriva, da bo imela s prodajo božič- 1 nikom dovolj jasno odkril tudi razpolo-nih pesmi velik dobiček in. ji bodo Bo- ženje naroda. Ali jih bo to kaj izučilo ?
fjstanovi jena je v Hup n o® Airesu ultra-jinska univerza s siovenshim oddelkom
1. Ukrajinska kat. univerza v Rimu ! Sedanju ekumenskega cerkvenega zbo-
in podružnica v Buenos Airesu
Za novo leto je pisarna Apostolskega ‘vizitatorja vseh Ukrajincev v Argentini, prevzvišenega gospoda 'škofa Andrija Sapeljaka, izdala proglas, s katerim javlja uradno, da se je ustanovila v Buenos Airesu Filozofsko-huma-nistična fakulteta kot filialka Ukrajin-jinske katoliške univerze sv papeža Kli-irtenta v Rimu; katero je prejšnje leto ustanovil kardinal Josip Slipij. Vsi vemo, da je vrhovni metropolit vseh katoliških Ukrajincev J. Slipij preživel petnajst let v sovjetskem ujetništvu, ko so ga sovjetski oblastniki izpustili na prošnjo Janeza XXIII. pod pogojem, da se ne vrne v Sovjetijo. Poslušen papežu se je mitropolit podal v Rim, kjer ga je papež imenoval za kardinala in ga obdržal v vatikanski kuriji. Kardinal, ki je bil svoj čas profesor bogoslovja in odličen znanstvenik, ipisec mnogih knjig, je' čutil kot največjo potrebo ukrajinske bodočnosti, izobrazbo katoliških ihteli t gentov in bogoslovcev; zato je takoj začel z ustanovitvijo ukrajinske katoliške . univerze v Rimu, ki je bila kot zgradba lani končana in jeseni otvor-jena. Istočasno pa je začela univerza širiti tudi svoj vpliv na druge kontinente, kjer žive Ukrajinci. Apostolski vizita tor Ukrajincev v Buenos Airesu, Ki ■ ¡prav Sedaj dokončuje svojo katedralo v Ulici Ramón Falfeó n 3950 (dve kvadri ■od Slovenske hiše), je na zadnjem za-
ra dosegel, da se bo odprla podružnica te rimske univerze tudi v Buenos Airesu. Priprave so se vršile lansko leto in dne 1- oktobra je kardinal Slipij podpisal dekret, S katerim ustanavlja po-družinca v Argentini. Dekret, ki je bil objavljen v novoletnih številkah ukrajinskih tednikov v Buenos Airesu Naš Klič in Ukrajinske slovo v slovesni obliki, se glasi v slovenščini:
„Josif, kardinal svete rimske Cerkve,
po božji milost in z blagoslovom apostolskega prestola vrhovni nadškof, galicijski mitropolit itd, mir v Gospodu in
nadškofijski blagoslov.
S tem ustanavljamo z našo oblastjo. Vrhovnega nadškofa, podružnico filo-
zofsko-humanistične fakultete Ukrajinske katoliške univerze imena sv. papeža Klimenta.
Protektorja te podružnice imenujemo prevzvišenega gospoda Andrija Sapeljaka, apostolskega vizitatorja Ukrajincev v Argentini.
V Rimu dne 1. oktobra 1966.
9
f Josif
vrhovni nadškof Drugi dekret, napisan istega dne, pa je bil poslan prof. kat. univerze v Buenos Airesu, dr. Bohdanu Halajčuku, katerega kardinal imenuje za „organizatorja te fakultete v Buenos Airesu“.“ S tema dvema dekretoma je bila ustanovljena podružnica- rimske ukrajinske univerze v Argentini.
2. Sodelovanje Slovencev
Od. vsega početka so organizatorji fakultete bili v stikih s Slovenci, zlasti še, ker smo sodelovali že skupno pri islavfstičnih in isojvjatološkiih predavanjih na arg. katoliški univerzi. Sodelovanje Slovencev naj bi obstajalo v tem, da bi sodelovali kot profesorji predmetov, ki bi bili -obvezni za slušatelje vseh narodnosti in bi se predavanja vršila v kasteljanščini, ter še posebej z ustanovitvijo slovenističnega oddelka, Ikjer bi predavali slovenske predmete v slovenščini. V obeh točkah so Slovenci -obljubili svoje sodelovanje in zlasti z zadovoljstvom sprejeli ustanovitev slovenskih predavanj na višini in s pomenom univerzitetnih študij. Tako bo ta filozofsko-humanistična podružnica ukrajinske katoliške univerze — po ukinitvi bogoslovne fakultete v Adro-gueju -— nova univerzitetna ustanova v tujini, kjer bodo mogli slovens-ski slušatelji diplomirati v slovenskem jeziku, in tudi doktorirati S slovenskimi disertacijami iz slovenske kulturne zgodovine.
V tem je velik pomen te univerze za Slovence, ki zasluži ves naš poudarek in našo .podporo, predvsem pa vpis slušateljev. Profesorske moči so postavljene.
Študij bo trajal tri oz- štiri leta. Za prva tri leta je sestavljen seznam profesorjev in predavanj, ki jih bomo objavili v prihodnji številki.
V Severni Ameriki je umrl tragične smrti župnik župnije Sv. Križa v mestu Bridgeport, dr. Andrej Farkaš- Dne 21. je postal žrtev avtomobilske nesreče. Tega dne opoldne se je odpeljal s svojim avtomobilom čakat na letališče v New York misijonarja Kokalja, ki je potoval iz Clevelanda v New York na poti v London in dalje v Zambijo, v Afriko, v svoj misijon.
Rajni župnik -dr. Farkaš je spotoma j šel še iskat misijonarja Karla Wolban- ; ga in dr- Franceta Blatnika. Ko so vsi na letališču pozdravili misijonarja p- j Kokalja so se vsi z letališča odpelja- I ili v Bhiladelphijo obiskat sestro Marijo Silvo Žužkovo, ki v tem mestu čaka na poziv v misijone.	. I
Nazaj grede je župnik dr. Farkaš odpeljal sopotnike na njih domove: j Wolbanga in Kokalja v PrincetonK dr. j Blatnika v Paterson, N. J-, nato se je j pa sam vračal proti domu. Že doma, je 1 * * * S * * * 9
ugotovil da nima ključa od vrat na župnišču ter je odhitel na stanovanje gospodinje, da mu je dala svoj ključ. Ko se je vračal, se je v njegov avto zaletel tovornjak, ki je povzročil strašno nesrečo. Dr. Farkaša je -dobesedna zmečkalo. 'Bil je na mestu mrtev, voznik tovornjaka in njegov spremljevalec, sta pa zgorela. Oba avtomobila sta bila zbita in polomljena.
Pogreb župnika dr. Farkaša je -bil dne 23. januarja- Pogrebno mašo je imel domači škof.
Rajni župnik -dr. Farkaš je bil sedaj v 59 letu. Bil je duhovnik salezijanec, po naselitvi v ¡ZDA je ¡postal župnik župnije sv. Križa v Bridgeportu. Za slovenske begunce, kakor tudi za begunce drugi-h narodnosti, je veliko storil ter je to njegovo človekoljubno delo omenjala celo revija Reader’s Digest.
Naj počiva v miru!!
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1967
JE V TISKU
Eden najpomembnejših svetovnih dogodkov v zadnjih letih je bil nedvomno II. vatikanski koncil. Mohorjeva družba v Celovcu je v letošnji zbirki svojih knjig izdala tudi knjigo o tem koncilu odnosno vesoljnem cerkvenem zboru. Knjiga je v naravnost luksuzni izdaji na [lepem papirju z zanimivimi ilustracijami.
Ko-t nekaka vsebinska izpopolnitev te knjige pa b-o- razprava o- tem koncilu v Zborniku Svobodne Slovenije za leto
1967, ki jo je napisal g .Jurij Rode. V letošnjem Zborniku so obseženi le prvi štirje dokumenti: o Cerkvi, o bogoslužju o razodetju in ¡o Cerkvi v sodobnem -svetu. Kot je naslov članka „SLIKA KONCILA“, tako ima namen podati le podobo velikega dogodka, brez postavljanja spornih trditev o določbah in vidikih 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Namen je praktični: kaj je prav, da o koncilu vemo, širimo- in zaživimo.
Prejemki zveznih funkcionarjev
iPo-d tem naslovom je ljubljansko Delo objavilo 9.10. 66 na 3. strani daljši članek, kjer posnema po Borbi izvajanja sekretarja za zvezni proračun Vuksana Ljumo-viča na eni izmed televizijskih -oddaj. Iz navedb Ljumoviča posnemamo naslednje ugotovitve:
1)	Nacionalni dohodek Jugoslavije znaša v -tekočem letu 8733 milijard starih dinarjev (1. 1966, op- ur.).
2)	Okrog 10% bo šlo za zv-ezni proračun; na vsakih 100 din zveznega ¡proračuna se 60 din odvede za armado-.
3)	D-otacija Kosovu, Metohiji, Makedoniji, Črni gori ter Bosni i-n Hercegovini znašaj-o okrog 77 milijard dinarjev. To je, kakor je pojasnil Ljumo-
vič, ustavna obveznost.
4)	Iz proračuna prejme SZDL J 792 milijonov pesov (¡lahko je biti vladna stranka!) in zrave-n še izredna sredstva v višini 418 milijonov.
5)	Centralni komite ZMJ j-e dobil 331 milijonov.
6)	Z-vjeza študentov Jugoslavije je prejela nekaj čez 57 milijonov.
7)	konferenca za družbeno aktivnost -žensk je prejela 61 milijonov.
8)	Jugosl-ovansk-a liga za mir - prejela okrog 20 milijonov itd.
-Skratka: režimska stranka in vsi ¡priganjači — dobro plačani. Kaj pa zvezni funkcionarji? — Tabela bi -bila takale:
Plače od—do posebni dodatek
plača zveznega poslanca ..................... 105.000—294.000	8-000
predsednik zvezne skupščine ...................... 420.000	100-000
podpredsednik zvezne skupščine .............. 310-000—-<340.000	70.000
predsedniki skupščinskih zborov ............. 285.000—320-000	70.000
predsedniki skupščinskih odborov............. 235.000—310.000	60.000
Vsi ti prejemajo še 30.000 mesečno -za potovanje p-o -sv-o-jem volilnem okrožju
-predsednik zveznega izvr. sveta .......... 345.000
podpredsednik zveznega izvr. sveta ........ 320.000—340.000
član zveznega izvr. sveta   ............... 285.000—320.000
drž. in zvezni sekretarji ................. 270.000—340.000
njihovi namestniki ........................ 210.000—250.000
Dodatno k gornjemu navajamo po drugih virih:
namestnik vrh. komandanta ................. 340.000
predstavnik ustavnega sodišča ............. 340.000-
predsednik vrhovnega sodišča .............. 295.000
preds. vrh. gospodarskega sodišča ......... 265-000
sodnik ustavnega sodišča ................... 245-000—295.000
sodnik vrhovnega sodišča .................. 210.000
sodnik vrh. gosp- sodišča ................. 210.000
100.000
70.000
60.000
60.000
50.000
Sodnikom po novem zakonu ne pripada več tkzv. funkcionalni dodatek.
Sicer je pa Ljumovič dejal tudi tole:
A)	Ra-zen predsednika republike, preds-ednika zveznega izvršnega sv-eta in predsednika skupščine vsi funkcionarji zveznih -orga-nov morajo sami kriti stro-ške svojih avtomobilov.
B)	Ni vedel povedati koliko stane ena skupščinska seja. Dnevnice za okrog dvodnevno sejo enega zbora znašajo o-kro-g 3-3,6 milijona dinarjev.
C)	Razen predsednika zveznega izvršnega sveta člani v-lade ne uporabljajo nobenih vil.
D)	Zakaj so bili avtomobili za vo-
ditelje kupljeni v tujini, je Ljumovič odgovoril takole: „To vprašanje, kaže, je postavljeno z zamudo. Aktualno je bilo, denimo, leta 1964. T-o pa zato, ker smo hoteli opustiti režim, ki je bil takrat nujen, življenje pa ga je preraslo. Bila je želja, da bi določenim funkcionarjem omogočili opravljati njihove funkcije, toda hkrati pretrgati prakso, kakršna je bila, t.j. da uporabljajo državne avtomobile. Da bom natančen: tudi zdaj ima zvezni izvršni svet avtomobile za potrebne reprezentance, uporabljajo jih pa samo za ¡delegacije ali pa, k-o zvezni izvršni svet katerega izmed svoji-h članov pošlje na službeno potovanje.“ (Tudi v Gano ali Egipt?)
8ar 5KlC>W^«li8^
A a zahvalno nedeljo so imeli v župnijski cerkvi v Škofji Loki posebno slovesnost. Bred ob. In o zbranimi farani so nastopili kot govorniki predstavniki vseh mogočih poklicev. Tako so go-govorili: družinska matij majhna deklica Lidija, dijak srednješolec Peter, •delavec Cene, kmet Ivan, slepa in hroma Betka, uršulinka s- Blondina, upokojenec Pepe. Med govorniki o Cerkvi na koncilski pobožnosti je bil tudi 82 let star biv. gimn. ravnatelj prof. Ivan Dolenc.
Spoštujmo svoj jezik. „Pred nekaj dnevi sem kupil „Vitamin BI“, zdravilo, ki ima ovoj samo s srbohrvatskim napisom. Proizvajalec — Krka, Novo mesto — naj ve, da slovenski kupci zahtevamo embalažo, ki ima tudi slovensko besedilo, saj so ta zdravila proizvod tovarne, ki ima svoj sedež na območju Slovenije. Ničesar nočem oporekati Kriki, hočem samo opozoriti, da naj tudi zanjo veljajo pravila o spoštovanju slovenskega jezika.“ (Anton Komar, Delo 16. nov. 1966.)
Zgledi komunistične birokracije
Puljenje zob — po birokratsko:
Zobni zdravnik porabi 10 'do 15 minut, da pacientu izpuli zob- Za ta posel zaračuna 470 starih dinarjev- Če pa pacient ni iz „domačega“ komunalnega zavoda za socialno izavarovanje, je treba zanj izpolniti 4 formularje v skupno 9 izvodih ter ga vpisati še v dve evidenčni knjigi. ’Stroški za vsa ta in še druga opravila — tudi v banki — so tolikšni, da bi ’bilo skoraj ceneje „tujim pacientom zastonj puliti zobe, pravijo na primer v kranjski zobni ambulanti. Rade volje bi jih najbrž zastonj populili tudi birokracii, le-te pa očitno nočejo- in nočejpo z.boleti. (Delo, 15.
12.	1966.)
Zakon brez moči. — Zakon o 42-urnem delovnem tednu je brez moči-Čeprav težko pričakovan, dobro sestavljen, soglasno sprejet, ga je treba venomer odlagati. Aprila letos bi moral biti dokončno uveljavljen. Nato pa so preložili uveljavitev na začetek leta 1967. Vse kaže, da 'bo treba določiti nov rok, ker večina delovnih organizacij še ni pripravljena na uvedbo skrajšanega delovnega časa. „Razlog je skoraj nemogoč“ piše T- Milinovič v „Borbi“, „toda je močan: kako kaznovati, denimo, 90% delovnih organizacij?!“
Umrli so. V Ljubljani: Peter Žitnik, Marija Jarc roj. Omahen, vdova po profesorju, Anton Bezlaj, Alojz Peterle, Ivan Sever, barvar v Medvodah^ Valentina Pristov roj. Marinšek v Hrašah, Prane Lindner v Litiji, Ema Vodenik v Trbovljah, Terezija Klemen v Laškem, Ladislav -Sušnik^ dijak v Kamniku, Pavla 'Zavee roj. Leon v Celju in
Tonček Goršič, klepar, Janez Grčar, v. davčni kontrolor, Tončka Baškarc roj. Pavlovič, Erna Hlavaty, roj. Vizjak, Zvonko Skebec, štukater in krodb. teh-n.k Marija Jenko, upo., Marija Hibšer, vdova, Pavel Mavrin, Ivan Smrekar, knjigoveški mojster v. p., Nataša Graul roj. Ivanc, Evfemija Pirjevec roj. Širca, Helena Buzzolini, Ivan Tavčar, Alojz Zajc, kapetan 1- razr., Alojz Kovač, upok-, Ela Grčar roj. Čampa, učit. v- p- in Vinko Sedaj v Trbojah^ Franc Štrukelj, šofer v Kamniku, Matija
Sušnik na Bledu, Antonija Hrovatin roj. Seliškar v Borovnici, Franc Rakovec, žel. upok., v Ovsišah, Franjo Herzog, gozdar v Krškem, Alojz Čebulj v Kamniku, Pavel Potisek v Zagorju, Marija Mokorel v Tržiču, Valentin Kušar v Domžalah, Tatjana Stežinar v Metliki, Majda Marija Jagrič v Celju, Albina šetina, soboslikar v p. v Škofji Lokij Franc Napotnik, upok. v Šmartnem ob Paki, Franc Križman v Rogaški Slatini, Marija Jaz,bar, šivilja v Logatcu, Zorko Rolih v Bovcu, Valerija Doplihar v Celju, Milka Šubelj na Črnučah in Alojz Potrebuješ, kolar v. p. na Vrhniki-
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Prispevki za jubilejni tiskovni sklad Svobodne Slovenije
Za jubilejni tiskovni skiad Svobodne Slovenije so darovali: Slovenska hranilnica in posojilnica v Ramos Mej Si $ 10.000; Jože Albreht. 'Ramos Mejiu 4.000; Neimenovani, Mendoza 3.000; Božo Stariha, Adrogue 2.000; J- B., San Justo 2000; Jakob Žakelj, Cleveland, 8 dolarjev; Janko Bradačj San Martin de los Andes, 1.000; Anton Nose, 1000; Albert Budinek 500, D. M. S-, La Plata 500; N. N., Moron 500; posamezniki v manjših zneskih 4.800 pesov.
Vsem darovalcem iskrena hvala.
Vsak, ki daruje vsaj 2000 pesov, dobi v zahvalo reprodukcijo linoreza ge. Bare Remec z lastnoročnim podpisom umetnice.
Družabna prireditev Duhovnega življenja
Bila je v nedeljo, 29. januarja. Kakor v prejšnjih letih, je bila tudi ta dobro obiskana. Ob enajsti uri dopoldne je imel mašo g. ms-gr. Anton Orehar-V' cerkvenem govoru je poudarjal pomen verskega tiska.
Po cerkvenem opravilu je veliko rojakov ostalo na pristavi na kosilu. V popoldanskih urah je prišlo na pristavo še več ljudi, ki so bili pri družabni prireditvi.
Na popoldanski družabni prireditvi je bilo tudi nagradno žrebanje naročnikov tega lista. Izžrebani so bili: Jernej Štefe. Lomas del Mirador;, Magister Albin, Ramos Mejia; Smrekar Pavla, Transradio; Kahne Davorin, Santos Lu-gares; Puhek Ivanka, San Justo; S-Marija Štefe, Ushuaia; Osojnik Maks, San Justo; Golob Polde; Caštelar; Čuček Ivan, San Justo in Kokalj Radko, Slovenska vas-
Osebne novice
Preobleka Katice Komarjeve
V sredo, 25. januarja, je bila v cerkvi Marije Pomočnice v Bernalu preoblečena v redovno obleko 20-letna hčerka vseuč. profesorja na kat. univerzi v Buenos Airesu Katica Komarjeva. Pri obredu je bila navzoča tudi lažbe žalujočim domačim!
ARGENTINI
najstarejša hči g. dr. Romarja 22-letna Marijana ki je že lansko leto prejela redovno obleko ter je sedaj v noviciatu iste družbe.
Poroka. V soboto 28- januarja 1967 sta se poročila v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejii Franci Tomazin in gdč. Metka Erjavec. Poročno sv. mašo je imel ter mladi par tudi poročil g. Janez Kalan, za priče so pa bili: nevesti, mati in oče ga. Iva in Lojze Erjavec, ženinu pa prav tako njegovi starši ga. Francka in 'Vinko Tomazin.
Mlademu paru želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova-
MENDOZA
Neizprosno je v torek, 24. januarja, med nas udarila presunljiva tragična novica, da je na morski obali pri Mar del Plata morje zahtevalo mendoško slovensko žrtev.
V ponedeljek, 23. januarja, je med kopanjem ob morskem bregu od srčne ! kapi zadet nenadno umrl g. Ivan Šorc-Domači in prijatelji, ki so bili z njim v j vodi, so z lastno življenjsko nevarnostjo skušali storiti vse, da bi ga rešili, a je bil ves trud zaman.
Truplo so prepeljali v sredo dopoldne v Mendozo. kjer so se v četrtek dopoldne številni rojaki ter mnogi mendoški prijatelji pred domačo hišo poslovili od rajnega- Okrog 50 avtomobilov se je uvrstilo v žalni sprevod na pokopališče v Godoy Cruz. Ob grobu je opravil pogrebne molitve č- -g. J. Horn. Poslovilne besede je govoril v slovenskem in španskem jeziku predsednik Društva Slovencev v Memdozi g. ing. agr. M. Bajuk. Zbor je med bolestnimi klici obeh pokojnikovih sinčkov vter svojcev in med glasnim ihtenjem vseh navzočih odpel dve žalostinki.
Pokojnik je bil skrben družinski oče, iskren in družaben prijatelj ter delaven član ter odbornik našega društva.
•S kakšnim navdušenjem je na društvenem igrišču postavil za naše malčke gugalnice ter vrtiljak! To bo prav gotovo v našem Domu njegov trajen spomin!
Naj počiva v miru! Bog nakloni to-
u bilantu
VINKO ZUPANC 70 LETNIK
Vinko Zupanc, poznan med sanjuški-mi rojaki kot Zupančev o-če, je v krogu svoje številne družine praznoval svoj 70-letni jubilej.
Rojen je bil 23. januarja 1897 v Zalogu pri Cerkljah. Že v zgodnji mladosti je moral prijeti za trdo delo. Izučil se je zidarske obrti in kmalu postal mojster. Kot tak je bil poznan daleč na okrog kot pravi strokovnjak-
Že z osemnajstimi leti se je udeležil borbe pri Doberdobu. Duh te borbe ga je spremljal skozi vse življenje. Kjerkoli se je pojavila potreba postaviti se v bran za pravico in resnico, je bil vedno zraven. Na istem položaju ga vidimo tudi v drugi svetovni vojni.
V	letu 1920 se je poročil z Marjeto Jagodic. Bog je obdaril njun srečni zakon z dvema sinovoma in štirimi hčerami. Kot d’ober krščjanski mio a je vestno skrbel za svojo družino tako v i duhovnem kot materialpem oziru. V najtežjih časih tako revolucije kot begunstva je znal vedno vcepljati optimizem vsem svojim, kot -tudi okolju v katerem je živel.
V	letu 1949 ga je usoda pripeljala v Argentino, kjer se je naselil v San Justu. Začel je življenje na novo, ustvaril si je lepo urejen dom. Pomagal je ustvarjati domove tudi svojim otrokom. Rot dober in izučen strokovnjak, je pomagal tudi mnogim slovenskim rojakom, da so si lahko po najnižjih cenah zgradili lastne -hiše.
Zlasti se je z vso vnemo udejstvoval -tako pri ustanovitvi kot ipri nadalj-nem razvoju Našega Doma in je bil pri njegovi -blagoslovitvi tudi boter. ! Kjerkoli se je pojavila potreba, tako pri zboljšavi ali pri obnovitvi doma, je bil vedno Zupančev oče tisti, ki je bil s svojim nasvetom in delom vedno med prvimi. In danes lahko prištevamo njegovo številno- družino -mel stebre Našega doma.
Ravno zato čutimo sanjuški Sloven- | ci dolžnost, da vam k lepemu jubileja še posebej čestitamo z željo, da bi ga Bog ohranil med nami še mnogo, mnogo let.
Lepe čestitke tudi -od Svobodne Slovenije.
Vsnk teden
SLOVENSKA ZEMLJA
A. Debeljak
Zemljh slovenska, zemljica sveta, tujec poi tebi sega z roka.
Mimi je tožno, meni je težko, kot da mi psica meri v oko.
Zemljical rodna, zemljica plodna, majhna si, majhna, pa te dele. Kdhj že o)d grnide kas so ti vzeli, vedno še rane sveže skele.
Veli inoj Jožai, Krpan moj krepki, da- mi je dana vajina pest, svet bi mi dlani medel v zavetje^ cela bi stalm naiša posest.
Zemljica zlata, kri zdaj namaka bolj te kot truda biserni znoj.
Se prihajača priejmeš na grudi, večni maj sanja v Tebi pokoj.
Bb
SLOVENSKA KRšč. DEMOKRACIJA
SLS
sporoča vsemu svojemu članstvu, da se je na predlog krajevni-h zastopnikov rok volitev članov Zbora zaupnikov podaljšal do 15. februarja 1967. Glasovnice so bile poslane vsem članom in članicam-Če bi kdo slučajno ne dobil glasovnice, naj jo zahteva pri svojem krajevnem zastopniku ali v osrednji pisarni. Izpolnjene glasovnice oddajte v zaprti kuverti krajevnim zastopnikom ali pošljite na Ramón Faleón 4158, Bs. Aires-
Poverjeništvo SKD v Argentini
IVAN KOPAČ 50 LETNIK
Jubilant Jvan Kopač ee je rodil na ugledni in trdni slo-in trdni slovenski kmetiji v Prikrnici pri Moravčah, po domače pri Remsu dne 14 jan. 1917. že kot mlad fant se je udejstvoval v katoliških -organizacijah. Bil je odbornik Slovenske fantovske organizacije. Takoj po nemški zasedbi leta 1941, se je mladi Ivan ždel okupatorju nevaren. Iskali so ga, da bi ga istočasno kot druge vplivne može in fante pregnali in onemogočili njegovo delovanje. Ko je Ivan zvedel v odsotnosti, da ga išče zasedbena oblast, se je takoj umaknil v Ljubljano, kjer je vša leta do begunstva deloval v prid slovenske skupnosti- Leta 1945 se je tudi on odločil za svobodo in odšel na Koroško s svojimi starši in sestrami. Trda -begunska leta leta je preživel v taborišču Lienzu in Sipittalu, odkoder je e-migriral v Argentino.
Po prihodu v novo domovino si. je poiskal službo v lesno strugarski in mizarski industriji. Kot dorasel fant si je izbral za življenjsko družico Albin-co Rožnik. V srečnem zakonu se jima je rodilo 6 otrok. ¡Podjetni Ivan si je ustanovil tudi lastno delavnico za lesene zastore v Castelarju na cesti Tucu-man 1984 blizu Pristave. Poleg vseh skrbi za dom družino in lastno delavnico, si Ivan še vedno najde časa tudi za javno delovanje. Bil je odbornik Zedinjene Slovenije. Aktivno sodeluje na Slovenski pristavi, je podpredsednik šolskega odbora, član upravnega odbora društva Slovenske pristava.
Poleg tega je aktivni delavec Slovenske krščanske demokracije, kateri je pripadal od prvega njegovega političnega delovanja do -danes.
Naj Bog ohrani jubilanta še milogo let v zdravju in sreči družini kot vsej slovenski skupnosti.
To mu želi tudi Svobodna Slovenija.
Janez Jalen
31
Trop brez zvoncev
Povest
Grmova špelca je lovca in psa že zdaleč spazila. Tudi njo je bila prevzela lepota jutra. -Sam smeh in samo veselje je je -bilo. Sama ni vedela, kdaj je glasno zavriskala. Kar ni se mogla premagati. Stekla je lovcu in ps-u naproti.
Z Reso je bila špelca koj prijateljica. Kakor hitro so prišli v stan, mn je nalila mleko v skodelico. Pes je mleko hlastno polokal in polizal še skodelo. Kakor hi se hotel zahvaliti, je špelci, ki ga je hotela pobožati po glavi, o-blizal še roko. Rada bi mu še dala mleka, pa Peter ni dovolil, češ, da bi se pes preveč zdebelil, kar bi ga kazilo. Nič pa ni branil, da se je Resa sukal samo -okrog planšarice in se zanj skoraj zmenil ni. Kako dobro ve žival, kdo jo ima zares rad. Saj se je pa Špelca tudi znala pogovarjati s psom: „Resa, Resa,“ mu je dopovedovala, „jaz pa vem; kje zajček spi-“ Peš ji je tiščal z glavo v naročje, dekle ga je pa čohala za ušesi, kar mu je očevidno dobro delo. „Zjutraj sem ga videla, zajčka, Resa, zjutraj, kako se je pismi. In če je Petru prav, ga bova šla podit. Hav, hov$
„Prav zelo mi ustrežeš, če res ves, kje leži zajec.“ Peter se je razveselil prilike, da položi Resi zajca na dlako. Kasneje, se je nadejal Peter, bo pes sanjal samo še o lovu in poku.
„Alo, Resa, zajčka!“ špelca je zdrvela s psom skozi duri. Peter se je moral podvizati, da ju je še dohitel. Ukazal je Resi k no-gi. Od planšarice je pa poizvedel, v katerem grmovju je zajec. Odvedel je dekliča in psa na rahel greben. Sodil je, da bo od tam skoraj gotovo s strelom pogodil beže-
čega zajca, špelci je dal na izbiranje, da se vrne v stan ali pa ostane pri njem, samo tiho bo morala -biti. Špelca bi ne odšla, tudi če bi jo podil, -tak-o jo je zamikalo videti, kako se bo obnesel Resa.
Peter je ukazal psu: „Resa, išči, zajčka išči!“ Pokazal m-u je z roko, v katero smer naj odide. Pes je hitro razumel, kaj hoče od njega gosipodar. Veselo je stekel po bregu navzdol. Kljub temu, da ga je lovec z žvižganjem vzpodbujal, naj pridno išče, sq je .dvakrat vrnil. Tretjič se mu je pa le postrečilo, da je zajca vzdignil. Ni bil velik in precej daleč je tekel, pa ga je Petrov strel vendar podrl, čeprav ne -do mrtvega. Resa in Peter sta oba hkrati prišla do zastreljene divjadi. Pes prvi -hip ni vedel, kaj naj naredi. Šele na Perov ukaz je zajca zagrabil za hrbet- Zajec je zavečal, kakor bi zajokal otrok, špelci se je zasmilil. Lovec pa je potisnil pasji gobec zajca za vrat in ščuval Reso, naj zajca strese. Resa je hitro razumel, kaj naj stori; zajec j-e utihnil in mrtev obležal.
Pouka pa še ni bilo konec- Peter je odstopil in čakal, kaj bo Resa z zajcem počenja. Ovohal ga je in lizal kri-Ko ga je pa začel končati, je lovec rezko zavpil. Pes se je zdrznil. Da bi ubitega zajca morebiti celo načel, Resi še na misel ni več prišlo.
„Spet nekaj znava, kajne, Resa,“ ja pohvalil lovec psa in po-bral plen- Zavil pa je v Jerčin stan. Resa se ni odmaknil od viseče okrvavljene zajčje glave, kakor bi hotel vsakega opozoriti: „Pi-glej me, jaz sem ga.“ S krvavimi madeži na beli resasti dlaki je prišel k Jerci, ki ga je komaj pogledala-
Dolgo sta se razgovarjala Peter in Jerca. Pes se je naveličal poslušati, posebno ko- ni mogel več doseči previsoko obešenega zajca. Nič ni opazil Peter, kdaj je zginil. Ko -ga je pogrešil, se je ustrašil. Če se izgubi, mu ga lahko odnese orel, ko kar izziva s svojo blestečo, belo dlako. Kaj bi rekel Vencelj? Komaj se je pa ozrl izpred Jerčinega stanu, je že opazil Šipelco in Rego. Kakor dva razposajena otroka sta tekala po senožeti. Peter si psa - ni upal poklicati- Bi ga komaj ubogal. Resi bi bilo v kvar, njemu pa prav gotovo ne v čast. Jerca bi se jezila, špelca pa smejala. To pot se je moral ravnati po psu-
Mirno, kakor bi bil pes storil prav, je odšel Peter k špelci in Resi na senožet. Nikomur ni rekel Žale besede. Svojo lastno napako pa je moral nekako popraviti. Oprčil je Reso na jermen in ga odpeljal proti Hebatu- -Popoldansko sonce se je upiralo v bregove- Peter je vedel, da se prav gotovo nekje greje stari kruljavi lesjak. Premišljal je, ali naj uči Reso šariti ali ne. Lisjak bi se utegnil psu postaviti po robu. Odnehati bi moral Resa- Premlad je še in premalo izurjen. Pa saj ga ne bo izsledil. Če bo kaj vzdignil, bo srnjake. Peter ;je odpel jermen: „Resa,
Res se dolgo ni vrnil. Peter mu je hotel že požvižgati in ga poklicati nazaj, ko se je pes živo oglasil- Lovec napel petelina in čakal. Zašumelo je listje- Po jarku navzgor je prišepal Petru že dobro znani' lisjak. Lovec je dvgnil puško in že položil prst na sprožilo, pa se je zadnji hip premislil: „Ne smem. Do mrtvega bi lisjaka komaj zadel. Je preveč trdoživ. Zastreljene-nemu pa Resa ne -bo kos- Utegnilo oi mu zamrziti lisjake za vedno. Pa tudi še premalo obra-ščen kožuh ima.“
Peter je -odmaknil napeto puško od lica- Po lisjakovem sledu je pritekel Resa. Bil je tako razvnet, da mu je nos kar brenčal. Živo je nabijal za lisjakom. Peter se mu ni oglasi3 Samo opazoval ga je in ga bil vesel.
Pasji lajež se ni nikamor več premaknil. Lovec je vedel, da je krulja-vec u-šel Resi v lisičino- Kakor prej na Vogarju, ko se je pes igral s Špelco, si tudi sedaj ni upal tvegati, da bi ukazal Resi, naj se vrne k njemu. Pes je bil preveč v ognju, da bi hitro ubogal. Utegnil bi postati -svojeglav in uporen-
Zadovoljen sam s sabo in s psom, ki je pokazal, da bo dober lisičar, je Peter od-šel navzgor k lisičini. Resa jo bil tako zaverovan v pogon lisjaka, da ni ne ovohal ne slišal in ne videl Petra prej, dokler ga lovec ni po imenu poklical- Pritekel je k njemu in ga začel z gobcem dregati v meča, kakor bi mu hotel reči, naj mu ipomaga, ko vendar vidi, -da sam. ne zmore. Peter je pohvalil Reso in mu obrisal od .mokre skale umazano oranžnorumeno zvezdo. Opogumljen je pes skočil izpod njegove roke in se spet divje po-gnal pred lisičino- Na srečo je bil vhod pre-nizes, da ni mogel za lisjakom. .¡Sicer bi prav gotovo skusil, kako ostro usekajo v temni lisičini zobje razdraženega starega lisjaka otročje predrznega mladega psa.
Peter bi bil Resi še privoščil veselje, pa ni smel- Pes,, ki se razvadi, da pred lisičinami laja kar celo uro ali dve, za pogone ni kaj prida- Kakor mlajšemu tovarišu je začel dopovedovati lepemu istrijanu^ da jo je krulja-vee za danes -pač odnesel, da mu pa že še potegneta kožuh čez ušesa. Kakor bi bil razumel človeško govorico, je Resa na ukaz stopil k nogi in od-šel s svojim zapovedovalcem nazaj na sto-| jišče, s katerega ga je bil Peter spu-I stil šariti. Naj si pes zapomni, da se
čakata, kadar sama lovita, vedno na istem kraju.
Peter j-e legel v travo in oddrgnil oprtnik. Psu je privoščil več dobrot kakor sebi.
Petra ni več mikalo nazaj v dolino. Odločil se je, da ostane čez noč na Vogarju. Jerco je naprosil, da je pripravila uplenjenega zajca. Na večerjo je povabil tudi špelco. Grmova se je -branila, pa jo je lovec zavrnil: „Ko si pomagala loviti, boš pomagala tuli glodati.“ Pogovor se je ves večer sukal samo okrog Rese. Jerco je kaj malo zanimalo, špelca bi se pa najrajši pogovarjala do jutra- Resa je utrujen ležal pod pogradom in v spanju nekajkrat zalajal. Gotovo se mu je sanjalo o zajcih in lisjakih.
Peter je pustil psa pri Jerci, sam pa legel spat v Znojev senik. 'Prebudil j ga je jutranji hlad. Vstal je in, ne da j bi komu povedal, odšel proti Brvojem.
i Rožnordeči zasneženi vrhovi gora so se ogledovali v jezeru. Na Viševniku je naletel na okrvavljen sneg. Po sledovih je -spoznal, da je orel odnesel zajca. Ovčarijo je pregledal z daljnogledom. Gamsi so pretekli dolino med stanovi. Lisjak je prišel stikat prav pred hleve, človeške stopinje ni nikjer opazil. Pa saj Trentarji le redkokdaj zaidejo tako daleč za divjačino.
Nejevoljen na orle, ki jim ni mogel do živega, se je proti poldnevu počasi vračal čez Hebat. Že zdaleč je zaslišal Resino lajanje. Takoj je uganil, da spet razsaja prec( lisičino. Da ne zna Jerca paziti na psa, je p-Ogodrnjal, in da jo bo moral še marsičemu privaditi, če bi se res kdaj vzela. Je pa Špelca že vsa drugačna.
Obstal je in prisluhnil. Zazdelo se mu je, da je med pasjim laježem zaslišal glas Grmove šip-elce.
- (Nadaljevanje prihodnjič)
SLOVENCI PO SV ETU
SEVERNA AMEtIKA
Slovenski kulturni večeri na „Osmi“ v New Yorku.
Ker se vam že od lani. kar lep čas nismo nič oglasili; pa vemo, da se mnogi naši rojaki po svetu, ki nas in naše kulturno gibanje poznajo, zanimajo za nas, 'naj sledi zadevno poročilo.
Po napovedanem sporedu kulturnih večerov SKIAS-u so se redno- vršila pre-dovanja z lepim moralnim uspehom.
14. ioktobra je v zgoščeni obliki uvoda podal kipar Gorše historiat in razvoj različnih grafičnih tehnik. Navzočim je nazorno razložil tudi slikovitost moderne grafične tehnike, nakar je razkazal nad 35 primerov svoje najnovejše grafične zbirke-
11. novembra je sledilo izredno zanimivo predavanje č. g. drja. Franca Blatnika O.S.B-, o rimskih katakombah, ki je kot nalašč posrečeno v tem mesecu, ki je posvečen vernim dušam. S številnimi slikami diapozitivov iz rimskih katakomb, ki jih je predavatelj predvajal na platnu, je seznanjal navzoče tudi z mnogimi zgodovinskimi dejstvi, katera na splošno niso znana- Predavatelj je žel za svoja izvajanja mnogo hvaležnega odobravanja.
9.	decembra je bilo predavanje o sodobni religiozni glasbi- Dr- Ludovifc Puš, kot glasbeni veščak (znan je tudi sam kot komponist religioznih skladb) je navzoče seznanil s skrbno pripravljenim gradivom v glavnih obrisih karakteristiko sodobne religiozne glasbe. Navzoči so mu izkazali mnogo zaslužene pozornosti-
13.	januarja je bila na vrsti tema o slovenskih misijonarjih ter o misijonskem zaledju. Za to priliko je k nam namenoma prihitel iz Princetona, N. Jersey, Rev. Karel Wolbang, C-M. (On je že več let v St. Joseph’s College pro-
fesor za jezike.) Bil je v tem svojstvu kot tak prvikrat med nami( newjorški-mi Slovenci.
Lepo število rojakov se je za to priliko izpod zvona sv. Cirila zbralo v cerkveni dvorani na „Osmi“ in s svojim živim zanimanjem znova potrdilo, da čut in smisel zanje še ni zamrl.
G- predavatelj je s svojo šegavo besedo na mah pritegnil vse in jih osvojil. Bodi njemu v hvaležni prilog omenjeno, da je v pičli uri v zgoščeni obliki nanizal zelo pestro sliko iz življenja slovenskih misijonarjev. Navajal je med drugim tudi čudovite individualne primere ter številne nadčloveške napore, ki jih naši misijonarji doprinašajo v spreobračanju človeških duš- Še in še bi ga radi poslušali, toda čas... neusmiljeni priganjač... je prekmalu minil in že smo se morali posloviti.
Naslednji S K A S ov kulturni večer bo sledil 10. februarja. Posvečen foo slovenski sodobni liriki. Obravnaval jo bo g. Rudi Večerin s sodelovanjem članov društva SAVA.
Za SKAS France Gorše
OBVESTILA
Sobota, 4. februarja:
V	Slovenskem domu v San Martinu
pustna veselica ob sodelovanju orkestra Edelweiss — Planika.
Učiteljski študijski dan s pričetkom točno ob 15- uri. Na dnevnem redu bodo tudi didaktični in metodični vtisi referenta za šolstvo ob priliki obiska slovenskih osnovnih šol. Lepo vabljene vse učne moči, da se udeleže zanesljivo študijskega dne. Kraj: Slovenska hiša.
Nedelja, 5. februarja:
Na slovenski pristavi S. družinska nedelja. Ob 9. uri skupna maša, nato družinski sestanek in ob 12. uri skupno kosilo. Popoldne vesela pustna zabava. Prijave za kosilo sprejemajo vsi odborniki in na telefonih 629 - 4077 in 629 - 9838.
V	Našem domu nadaljevanje ame-
rikansko-sloveuskega karnevala. Začetek ofo 4. uri.
V	Slovenskem domu v Carapacha-yu pustna veselica. Začetek zvečer.
V	Slomškovem domu popoldne zabavna prireditev za otroke, zvečer pustna veselica za odrasle.
V	Slovenskem domu v Slovenski vasi pustna veselica- Začetek ob 19. uri. Torek, 7. februarja:
V	Slomškovem domu pustna veselica.
Nedelja, 12. februarja:
Izlet Družabne pravde v prostore kluba Recreo Deportivo Punta Chica, ki je ob reki Río de la Plata, blizu San Isidra, ulica Aires 350, Victoria. Dohod s kolektivom 60 (spodnja proga) do križišča Libertador Gral. San Martín in Guido Spano, Victoria, kjer bo v dopoldanskih urah čakal odbornik Dr. pravde. Vstopnina za odrasle 50 pesov. Informacije pri g. šestu, telef. 21-3292.
V	Slovenski hiši ob 9. uri zborovanje kat. mož.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E- 35-8827
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of- 2, Capital
T. E. 35-2271
Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Uradne ure od 17—20
Pisarna zaprta od 19. decembra do 13. februarja
Izredni slučaji dr. Martínez Sarmiento 1479, 1 p., T. E. 46-4972
SLOMŠKOV DOM - RAMOS MEJI A S. februarja:
popoldne : Zabavna prireditev za otroke Zvečer: Pustna veselica za odrasle
7. februarja:
Pustni torek — Pustna veselica
V nedeljo, 5 februarja «b 16
v Našem domu v San Justu
v povečani obliki nadaljevanje prvega dela izredno lepo uspele pustne zabave
AMERIK AN SKO-SLO VEN SKI KARNEVAL
Obleke: zaželjene Caw-Boy-'ske. Najboljša bo nagrajena-Okolje: Karneval v Texasu.
Telečja pečenka.	Igra orkester EDELWEISS
3. družinska nedelja
5. februarja 1967
ma Slovenski Pristavi v Castelarju.
Dopoldne ob 9- uri skupna sv. maša, po maši družinski sestanek .n oib 12. uri skupno kosilo.
Popoldne vesela pustna zabava na zelenem in senčnem vrtu Pristave. iPoleg dobre pijače in drugih dobrot vam bomo postregli tudi s pustnimi krofi in flancati. Prijave za kosilo sprejemajo vsi odborniki Pristave in na telefon: 629-4077 in 629-9838-	*
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
vabi na
PUSTNO ZARAVO
ki jo prireja
v nedeljo dne 5. februarja zvečer
Na pustno soboto 4. februarja
BO Y SLOVENSKEM DOMU V SAN MARTINU
PUSTNA VESELICA
Sodeluje orkester Edelweiss - Pltmiha

NAŠI
MLADINI
Urejuje: MARTIN MIZERIT
Leto IV-
št. 3
ZAPISANO NAJ BO...
„Spoštuj očeta in mater..., pa tudi odrasle, predstojnike, učitelje...“ In k znaku spoštovanja gotovo spada tudi pozdrav. Zakaj pišem, ta?
Preteklo nedeljo sem bil namenjen na prireditev „Duhovnega življenja“. Spotoma sem p,rehiteval mnoge rojake in imel priliko opazovati tudi sledeč prizor: Mlad fantič, učenec nekega slovenskega tečaja, je „pozabil“ pozdraviti svo\jio učiteljico. Šele opomin je faMIča „zbrihtal“ ■— da je odzdravil.
Tisti večer sem premšljeval. Ta dogodek gotovo ni Osamel. Mnogokrat vidimo podobne prizme. Odrasli pa vedno tarnajo češ: „Otroci sploh več ne pozdravljajo.“ In vendar je pozdrav najbolj primeren način, da izrazimo svoja čustva do osebe, kateri se plibližamo.
Kako naj izrazimo svoja čustva v pozdrmm. Prijatelja pozdravimo prisrčno, domače. Predstojnike pozdravljamo spoštljivo. Pozdrav osebam, ki se trudijo in nam velikodušno pomhgajo v najrazličnejših oblikah, pa mora vsebovati tudi merico hvaležnosti. Vse pa naj bo rfps iskreno, neprisiljeno.
Pa boste rekli: „Saj to stoji zapisano v mnogih knjigah.“ Res je, a, vse knjige 'same nič ne pomagajo. Torej: Zapisano naj b\0 v srcih!
Ljubka Šorli:
PASTIRIČKA
Pastirička čredo pase in z marjetico igra sie -listov razodel bo krog, kaj namenil ji je Bog.
Trga jih, na tla otresa: pekel... vice... in nebesa. Zadnji že je! O, gorje: da bo v pekel šla, pove.
Še marjetic si poišče — zdaj naj sčeča jo obišče! Cvet zaspani bolj odpre in od kraja spet začne.
Kadar pa do konca pride, skoraj žalost jo obide... Vice... Ne! Ne bo to res — sam hudobec tu je vmes!
Igre noče še 'pustiti —
Ko od cvetke to izve, vrne mir se ji v srce.., prav v nebesa hoče priti
Belokranjska narodna:
Denar ni vse
Reven kmet je delal metle in jih vozil na vsak semenj naprodaj. Bil je vedno vesel." Sedel je na vozu na metlah ter prepeval in vriskal.
Neki gospod ga je videl vsakikrat in si mislil: „Moj Bog! Ta revni kmet, ki vozi te metle naprodaj, je tako vesel-Jaz pa ne, ki imam vsega dosti in toliko denarja.“
Nekoč pozove kmeta k sebi in ga vpraša:
„Kako to, da si vedno tako vesel? Kadar te vidimj vedno prepevaš.“
„Vidite, gospod, jaz se veselim; da bom imel vsaj nekaj denarja, kadar bom prodal svojo robo,“ odgovori kmet.
PO ŠPORTNEM SVETU
XXII. Južnoameriško nogometno-prvenstvo. V soboto je argentinska nogometna reprezentanca napravila velik korak k osvojitvi naslova. Premagala je čilsko reprezentanco z 2:0, kar je velik uspeh, ker je čilsko moštvo pred j nekaj dnevi igralo neodločeno 2:2 z Uruguajem. Vendar pa rezultat ne po-1 ve drugega, kot da je Argentina osvo- 1 jila dve točki in ji za osvojitev naslova zadostuje neodločen rezultat z Uruguajem. čilsko moštvo je za oko lepše igralo in je tudi dominiralo v polju. Pred golom so odpovedali, nekaj jim je seveda preprečila argentinska dokaj ostra obramba, nekaj pa smola. Toda tudi čilska obramba ni bila brezhibna, posluževala se je tudi prekrškov pri zadrževanju napadalcev. Sodnik je sodil z napakami, ki so bile enake za obe strani.
V nedeljo je Uruguay premagal Paraguay z 2:0 in je edini tekmec Argentini. Dosedanji južnoameriški prvak Bolivija, ki je naslov osvojila pred letoma doma, ni opravičila naslova. Izgubila je vse tekme in jo je celo Venezuela, ki je letos prvič nastopila na prvenstvu, premagala s 3:0. Mnogi se spominjajo, da je tisto tekmovanje v La Pazu pred leti povzročilo mnogo besed, na kakšen način je tedaj Bolivija osvojila naslov.
12. marca 1967 Slomškov dom VELIKA TOMROLA
ESLOVEKIA UBRE
Editor responsable: Milos St&re Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airwf
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	Concesión N' 3224 TARIFA REDUCIDA
»trn N acj*R*l d« U Prvptaktë Intelectual No. 910.387	
Naročnina Svobodne Slovenije za let» !l967: za Argentino $ 1.900---Pri poši-
ljanju po pošti doplačilo $ 100—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto.
PAKETE,
kakor tudi denar za Veliko noč
najbolje in najceneje pošilja
JADRAN PAK
C- Monte 2049, višina Rivadavia 6400
(Omnibus 132 in 223 do Carabobo 700) Uradne ure dnevno od 15—19, ob sobotah od 10—12 Pismena naročila, kakor poštne nakaznice pošiljajte na Zdenka Kaleeak,-
Casilla Correo Central 340 Bs. Aires
Vse je zavarovano!
Dne 23. januarja je umrl v 70 letu starosti v vasi Grad pri Cerkljah naš dobri in skrbni mož, oče in stari oče, gospod
JANEZ JEREB
K zadnjemu počitku so ga spremili dne 25. januarja t-1. na pokopališče v Cerkljah.
Za njim žalujejo:
V domovini: žena Marija, sin Stanko in' hčere: Milka, Julka, Marica por. Jenko, Cilka por Velikonja in Pavli por. Čarman V Argentini: sin Janez z ženo Lojziko, roj. Urbančič, vnuk Janez in vnukinja Mirjam, Rristinca in Lučka.
Ob tragični smrti
g. IVANA SORČA
se z izrazi globokega sožalja in sočustvovanja pridružuje neutolažljivo prizadeti družini
Mirko šmon z družino
Mendoza, 27. januarja 1967.
Rojakom sporočamo, da je dne 23. januarja 1967 tragično umrl v Mar del Piati, v 39. letu starosti, član in odbornik Društva Slovencev v Mendozi gospod
IVAN ŠORC
K zadnjemu zemskemu počitku smo ga spremili dne 26. januarja na pokopališče v Godoy Cruz (Mendoza).
Prerano umrlega zavednega člana bomo ohranili v trajnem spominu.
Društvo Slovencev v Mendozi
Tedaj reče gospod kmetu:
„Na, tu imaš lonček in nekaj denarja v njem. Upam da boš sedaj še bolj srečen in, zadovoljen.“
Kmet se je zahvalil in odšel, še dalje- je vozil metle na semenj, a ni več prepeval kakor je prej. Bil je tih in zaskrbljen-
Gospod ga je zopet opazoval in si mislil:
„Kako to, da noče nič več prepevati in je tako tih. Le kaj se mu je zgodilo?“ Pokliče ga k sebi in ga vpraša:
„Kako- to; da nisi več tako vesel, kakor si bil prej ?“
Kmet odgovori: „No, vidite, gospod, prav zato, kar mi manjka v onem lončku še nekaj denarja. Pa premišljujem kaj in kako bi naredil, da bi bil lonček poln.“
Tedaj reče gospod kmetu: „Prinesi lonček zopet k meni. Bom jaz vse tako uredil, da bo prav!“
Kmet rprinese lonček in si misli, da mu ga bo -gospod napolnil- Ali hudo se je zmotil!'
'Gospod mu vzame lonček z denarjem nazaj in reče:
„Imej rajši svoje veselje, kakor pa moj denar!“
In res: od tedaj je bil kmet zopet dobre volje.

PISAN DROBIŽ Šaljiva in resna vprašanja
1. Kako napišeš s črno barvo rdeče-?
2 Zakaj ne je olikan človet klob. z roko ?
3.	Kakšnih kamnov je v Savi največ?
4.	Katera ura nima koles ?
5.	Katerega jezika se najlaže naučimo ?
Besedna uganka 'Z a podgane lovim in miši, z e otroku pretim, ki ne sliši, z io sem gost v siromakovi hiši, z u po- norčavosti čas zapiši.
Še ena
Je vidna, živa, brez telesa, če sije sonce, luna, luč, zgubi se v nič; ko temna noč zakriva polja in drevesa.
Rešitev ugank v prihodnji številki.
nmiHMHun
NOTRANJI GLAS — Fr. Levstik
Nepokojnil vi ljudje!
V daljno strmo visočino, v brezen temnih globočin mm uhajajo želje!
Eno je potrebno le:
Skrbi zase, ljubi brata, dvigni ga, odpri mu vrata in sodnik naj bo srce!
Rešene uganke iz 2. številke: Zamenjani zlogi: palec kazalec, sredinec, prstanec, mezinec. — Posetnica: zobozdravnik. — Besedna uganka: sraka — rak.