D O O POSTOTSTA PAVBiLmiNA O B * Posamezna številka : • : 60 vinarjev. : ■ »TABOK14 izhaja vsak dan, raivan ■ J nedelje in prazaikov, ob 18. uri z J ■ daluniom naslednjega dne ter stsne a *J oololotno 120 K, polletno 60 K, J ■ četrtletno CO K, mesečno 10 K. ■ ■ Inserati po domovom. Pri večkratni * ■ objavi popust* •» « Karoc ' «e pri upravi .TABORA*, J m MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. > m ■ .........................B....................................... —«—™— mm™-.— —-------w*MJKe» .■>■•>»•••... /..•i-i i'1/-: mm ■«»;» •■»»»'»»t« •■« nmn im> • ■ i : : Posamezna številka: 5 B "■ ; 60 vinarjev. ; “ UREDNIŠTVO so nahaja ▼ Mari- J « boru. Jnrčioeva ut. cit. -1, I. uaci-* « Z »trop je. Tel el o n intoruvb. št. 278. J j UPR A. V A oo nahaja v Jurčičevi ■ „ ulici atev. 4, pritličje, .ovo. Tel*. 2 jj ion «t, 21. §fl$ poilnoČelrovni r%* • « ena štev. 11.737* J JJ Na naročila brez denarja so ne • o ozira* — Kofcopist so na vračajo* S Leto: L Maribor, četrtek % septembra 1920. Številka: 6. BBfflSma«: ia«firosw-''raH«!*^’)!a«ir^-iWimyggsnaa«gg^ m ruske zmage nad i m srei Velksurehrovcev na Dunaju. — Ustava D’9nnuisz!jeve reške državs. Silil Cii Delo razmejitvene komisife* • 30 racije proti Italijanskim četam. Toda tudi to ša ni bilo dovolj, treba je bilo iti Se dalje, kajti pokazalo sa je, da se preko albanskih gor prav lahko,ško- M ari bor, 1. septembra. Pred nekaj tedni so nas razvese- ------------------ —......... a— ---- lila vesti, ki so došle iz Albanije ter dui3 re- držav‘* In 0RI’ k’ so 59 Ga5‘ »»dobiti ^Sodno, kajti kdor je gledal dalje, nego |»“,r*fl50 se da!i na isti nač?n pril1°; do stvari same, je pogledal preko okvir- 2a novo vojne, a ne več proti Ja tudi v bistvo, ta je takoj vedei, da Ita!i»'- *m**k za ^ ‘ **•»• Se ni vseh dn! konec in da Italijani poj Tako ^ pri^° do^prvsh albanskih tsm prvem porazu, čeprav so se fzijvPadov v naše osemlji?. Naša uradna' Albanije umaknili, vendarle še ne bodo ? poročila o teh upadih so bila zelo vr9li puške v koruzo. Italijani imajo j kratka in pomantiljtva, ,včasih so iz-i2borao diplomatsko taktiko, ki jim po* j Bledela kot čisto brezpomembna !rc!-taaga vselej iz zagate, kadar jih vrže j denti, kakršni se ob albanski meji vedno panjo njihova slaba vojska. To nam | dogajajo. In vendar je Slo tu za mnogo dokazuje nešteto primerov iz starejše ] ve*> nego za teke navadne incidente, In novejše ter najnovejše zgodovine. is 23 dobro pripravljeno vojno. novejše ter najnovejše zgodovine. Itslija je bila še vselej, kadarkoli se je PPopatHg s kom z orožjem v roki, te-Peaa fn vendar je stala potem ob zeleni mizi, ko se ie rezal in delil mir, feot —> zmagovalka. Tako je bilo v bojih z Avstrijo, tako v bojih s Turki, Abesinci in vsemi drugimi. Vojaški poraz Italije v Albaniji pred ftekaj tedni je samo Izpremenil njen način bojevanja, iz odprtega boja z orožjem v roki je prešla v zahrbten z dlplomatičnimS sredstvi. Prvo, kar je storila, je bil umor albanskega italo-foba, ki je imel v Albaniji tako velik in odločilen upliv, to je Esada-paše. Italija se na straši nobenih sredstev, kadar hoče doseči svoj namen, niti političnega umora. Esad-paša ji je bil na poti k dosegi njenih ciljev in zato Je moral iti in šel je. Po umoru Esada-paše je šla Italija ■dalje. Z denarjem je pridobila propale albanske elemente zase. Tiranska vlada je stopila ž njo v pogajanja ter se tudi pogodila ter ustavila vojaške ope- slan, bila je center in glava vsega gl-, podjetja, katero namerava financirati banja. (in izvršiti zgradbo te železnice. Gosp; Italijansko-albanska akcija proti nam dr. Sticker, gerent mesta Brežice je kot ;e imela sprva nekaj vspehov, toda j podpredsednik pripravljneg? odbora naši izborni vojski se imamo zahvaliti,: otvoril zborovanje, nakar je g. Karl •da je danas situacija že izborno rešena; grof Chorinski podal obširno sliko o nam v prilog. Naše čete, ki so bile obstoječem projektu te železnice, ka-mečno pomnožene ter so dobile tudi tera naj bi tvorita glasom sklepov potrebno artilerijo, so vrgle Albance | šentžermenske konference del svetovne is naših ozemelj ter jih zagnale nazaj; tranzitne proge Gdansko—Bratislava— v albanske gore. Na drugi strani pa|Rjeka, ter nas zajedno gospodarsko leži zahvala za uspeh tudi v črnogor-1 zbližala s Prekmurjem, ki je danes od-; skem ljudstvu samem, ki se ni dalo s rezano od vsake zveze z sosedno Slo» zapeljati od italijanskih agentov ter ne j venijo. le ni ostalo mirno, ampak je tudi samo j Gospod industrijalec Viktop poseglo v boj ter pomagalo poraziti j Kukovec iz Ljutomera je naglašal po*; Albanske tolpe, ki so napadle našo mejo, so bile, oborožene z izjavnim modernim orožjem, ki so ga dobile iz Italije, njihove oddelke pa so vodili v nekaterih slučajih italijanski čashvki sami. Italijani pa so porabili to akcijo še v drug namen, ki je mnogo daleko-sežnejši,. kakor pa samo povzročitev navadne škode hoteli so potom teh albanskih napadov spraviti v tek že toliko časa brezuspešno akcijo v od-trganju Črnogore od naše države. Med albanske ustaše so pomešali par stotin temnih elementov, ki so jih nabrali v Italiji kot privržence razkralja Niki te. _ Med temi elementi je prav malo pravih Črnogorcev, toda oni šo razbebnali te ljudi za prave črnogorske rodoljube, ki zasledujejo visoke'ideale »osvobojena« Črnegore. Glavno vodstvo te svoje akcije so poverili oni italijanski Posadki, ki štacijonira v Skadru in ki edina po porazu ni ostavila Albanije. a Posadka je tvorila nekak glavni fSJnf.V tei univsrzi 22.000 študentov; lakuitet ima 120. _ V Nevv Vorku se nahaja 198 par- oo • s-xf -upno P°vršino 8615 akrov, ^3 igrišč in 13 prostih kopališč. Najogromnejše .poslopje v New ti* *u Je, Equitable palača. Petnajst tisoč obeh dela v njenih prostorih. Iz opeke, katero se je porabilo za to poslopje bi se lahko napravilo štiri čevlje široko tlakovano pot, ki bi bila dolga 218 milj. poauiicna, naauucna in unena pre- Newyoržki hoteli so mnogo bolj pelje na lefo dvakrat toliko ljudi kot rfPOSleni nego so bili pred vojno ho-vse železnice s parnimi lokomotivami! j®1' v Parizu in Berlinu skuoaj. Mesto __ 1- n . « I. . _ . J lina tJOr mx>iahha1u!L 1 J._ 1 „ ____ Hew York — mlmil čadaž svela. (Dalie.) Gledališča so plačala vojnega davka V januarju 783,891.042 dol., v februarju pa 659,626.020 dol. V New Vorku se nahaja 123 banč-,l»ih institucij, ki hranijo sedem milijard dolarjev samih vlog- .Newyorška električna železnicai podulična, nadulična in ulična naše skupne sovražnike. Mic na albanskih mejah še ni vzpostavljen, toda eno je že danes gotovo, da se je italijanom njihov načrt temeljito pokvaril. Vendar pa bo treba tudi v nadaljs paziti, kajti Lahi tudi po tem porazu še ne bodo mirovali. Iz vsega tega pa je razvidno, kako zahrbtnega in brezobzirnega ter mo-ralno-politično propalega sovražnike imamo onstran Jadrana. PfoIektžeteftgllMrsks Sehota-Uutaer-Ormž Dne 25. avgusta t. I. se je vršilo v prostorih »Jugcslovenskegi inženirskega podjetja« v Mariboru zborovanje interesentov za zgradbo železnice Murska Sobota—Ljutomer—Ormož (prekmurska železnica), kateremu so prfso-stovali razun zastopnika deželne vlade, g. okr. glav. dr. Lanjšiča tudi okrajni glavar dr. Pirkmaier iz Ptuja, civilni komisar za Prekmurje g. dr. Lipovščak, g. major Jaroslav Koser mestne kom. mariborske kot zastopnik vojaške o-blasti, ter trije inženirji švicarskega v vseh Združenih”državah. Ir^več- Pn'°Vl'stnifl hotelov nego Centralni park se nahaja v osrčju ;e stano^iaPariZi^Up^' Zadl?,-t ut0 Manhattana. Obsega 843 akrov. Mesto telih 54 600 nnn v h* je plačalo za njega 6 miljonov dol. v Samo i ?000- l,udl' hl so plačah letu 1856 - malo več nego ert mHjon | Pe^nsvfvanl^^nfi^’^'^00 dolarle-V* manj kot so plačale Združene države; goste celo svoi' i«tm dnpSit#SV8S za Alasko. Centralni park v New;sooO do ionnn % , ^ .dnevni!{* ^d m£de'doiSla-''lla dano? vred,,ost enajifst muk dan. Razume s^da ga^o^ sszti&sisrsL"prodai - m°„t r?s Ts,oni AmS^U Se!USr ie 5ai“,e£ia »fbliino 54 X», »'‘bSAta •«! Suss list: »Dohod tujcev v naše mesto je že tako ogromno narastal, da pride na dan približno 54 tujih oseb«. To bi gledol dofični urednik, če bi mu nekdo povedal, da bo dohod tujcev v New-Vork narastal v pičlih devetdesetih letih s števila 54 na en četrt miljona. , New Vork porabi na leto štiri miljone ton ledu, kar pride več nego sedem ton na vsako minuto. V Nevv Vorku se neprestano zida nova poslopja in sicer s tako naglico, da se sezida na vsakih 51 minut novo hišo, palačo ali drugačno poslopje. Povprečna palača na Broadway ulici stane 15 miljonov dolarjev. Samo v desetih palačah je zaposlenih 56.000 > ljudi. Kako ogromno je to število za .deset »hiš« lahko sodimo po tem, da j šteje ljubljansko prebivalstvo komaj 42.000 oseb, vštevsi seveda može, žene in otroke. V mestu je nadalje 3280 restavracij, 6360 zdravnikov, 2532 zobozdravnikov, 118 bolnišnic in 9840 advokatov. trebo takojšnega pričetka del iz gospo-! darskih razlogov, ter izjavil, da zahteval' tudi vojaška oblast zgradbo te strate-1 gično važne železnice. Zastopniki SvI-' carskega konzorcija so opisali pot, kt bi bila najpripravnejša za udejstovanj« projekte, nakar se je sprejelo soglasno resolucijo g. Sticker-ja, po kateri sa nat^fez odioga vrši potrebne korake pri deželni vladi v Ljubljani, kakor tudi pri centralni vladi v Beogradu • svrho dovoljenja koncesije za zgradba in izdatne subvencije za prva dela. Dosedanjemu pripravljalnemu odboru se je poverilo tudi nadaljno poslovanje v smislu sprejete resolucije, G. okr. glavar dr. Lanjšič je v sklepnem govoru naglašal, da polaga deželna vlada temu projektu posebno važnost in obljubil vsestransko in na}-izdatnejšo podporo. Upati je, da nam je zgradba te železnice zasigurana, hi ni samo važna za gospodarski procvit Prekmurja, ampak tudi za ozemlje med Ljutomerom in Ormožem, ki ima izredna bogastva na premogu in minera* lijah. Newyorške uiice se pometa z ve likimi stroji, Smeti se odvaža na neko fcližnia moSvuie. Samo s smetmi se ie napravilo 65 akrov novega rodovitnega sveta. Produkti ali izdelki newyorškrh to* vam so večji , n ego Pittsburgha, Clevelanda, Cincinnatja, St. Louisa, Detroita, Bostona. Milwaukeeja in Buffala. New Vorku se izdela polovico vseh oblek, katere se nosi v Združenih državah. Samo za vzdržavanje municipalne, to je mestne vlade se je zadnje leto porabilo 248i025.438'88. Tako ogromne svote se ni še nikdar na svetu porabilo samo za vzdržanje mestnih urado? enega mesta. V letu 1919 se je v mestu Ne«! Vork izvršilo 60.256 porok. Vsak dav se je pribl žno poročilo 166 parov. Poročilo iz Baltimore hotela v Nev* Vorku pravi, da se je v zadnjem letuj registriralo v njem 886.797 gostov ki! ti so porabili 5,959.585 obrisal 3,904.908 rjuh in 207.500 kosov mili Jekleno ogrodje prej omenjen« Equitable palače tehta 36,Q00-ton, do-, čim tehta jekleno ogrodje v WooIJ i vvorthovi palači 24.000 ton in v poštnem poslopju na Pennsyh'ania postaS 18,DQ0 iCjflc iDalie orih.) '„T A B O R*. ... _____________________________________--a..j«aw.—' * Ministrska seja na. dvoru. P«.. jprMlšedsfcvom regenta/Aleksandra .je bila 30. avg. ministrska seja na dvoru. Trajala je od 10, ,do ;13.: ure. Razpravljali so o zunan jem in o notranjem položaju države lter .se j je tudijredigirala izjava vlade, ki 30, bopodai ministrski predsednik v imenu, kabineta m ' jutrišnji seji narodnega predstavništva." • *Odhod maršala Joffreja iz Beograda. Maršal Joffre je pri odhodu poklonil svojo sliko.ministrskemu predsedniku dr.-Vesnidu. * Reška ustava dogotovljena. Preko tržaškega „Piccolau je objavil d’Annunzio ida je nova reška ustava, ki jo je se-sestavil, že dogotovljena in da izroči z (današnjim dnem 50 izvodov te .ustave mestnim občinskim svetnikom, medtem Jco bodo ostali izvodi razdeljeni med irazna društva,: časnike, politične in vojaške osetje na Reki ter v Italiji. Nad jtem svojim najnovejšim delom je jd’Annunzio . pokazal sam zelo veliko zadovoljstvo. Dnema krosika. ,..|w&Zltaamiino se, dokler ne bo prepozno. Nemci,zbirajo Andrej Hoferjev fond-'v plebiscitne. svrlic, Sudmarka da-hgeJ ogroame svote in nemški bogataši tekmujejo med*, seboj, kdo bo dal več v ^■syrhe.: tokaj.jdelamo,-mi-? Ali ne.-veste P' .rodoljubi, da rabimo za agitacijo jpgKBBBe-^svofe??: Znak - uaše mlačnosti -je tudi dejstvo, tla ' ni dobil vNarodni svet ■a' BtoroSfco-imiSvoj' poziv niti ’ enega kolesa v svrho - plebiscitne agitacije. S tem karaktei*rira3H0;na»0 .mlačnost 7,a koroške ^>rate. Zbudite se, da-ne odbije 12. ura! — *Marburg ^a. D.“ —• -tako se* bere s Uradnem listu št. 97 na strani 445 v razglasu okrožnega kot trgovskega so-jdišča v-'Mariboru, odd. L z dne 17. juli-|a 1920. Znani nemčur Rupert,^gHtsch le dal namreč vpisati svojo firmo s samo nemškim besedilom, v katerem rabi iudi bivšo avstrijsko označbo našega lugoslovenskega Maribora, Kako sme lugoslovenski državni urad, kakor je jpkrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, feko protipostavnost obelodaniti v našem jBradnem listu, je nerazumljivo. Sploh jpaj bi se zahtevalo vpis firm le v državnem jeziku, in trgovcev, ki naš jezik zaničujejo^ ne podpiralo z našim denarjem. Kaj gredo, kjer se govori oni jezik, ki 'ga ne sovražijo, jokal se gotovo ne bo tiihče za njimi. — Nadsvet. 'Morocutt je "baje že s f. septembrom sprejet zopet pri tukaj-injem okrožnem sodišču. *— Dvor. svet. Fraydel, bivši predsednik kazenskega senata v Mariboru znan kot najhujši preganjalec v slučaju obtožencev iz Ruš izza L 191-4 (Miha Jsrnec i. dr.) želi zopet stopiti v aktivno elužbo pri našem sodišču. Mož je bolan (baje jetičen) in ker v Nem. Avstriji ne (potrebujejo dosluženih bolnih uradnikov, naj postan^ Jugoslavija nekakšen Ipenzijonat za tako gospodo?. Hujskanje ob štajerski meji. fceravno stojimo pred definitivno določitvijo nase severne državne meje, se še hujskači vendar niso pomirili. Razglašajo, da.se ta ali oni kraj priklopi Avstriji, raznašajo letake ^ o prostem izražanju volje pred komisijo, včasih zagrmijo ftreli iz topičev, kar je znamenje, da naj )*« ljudstvo zbere na meji, kjer jim hujskači od onstran meje donašajo nova poročila. Nemški trgovec Hermann na (Kaplji prodaja še šulferajnske vžigalice in propagira, na ta način, za nemštvo. Ponaša se še cclo s tem, da je nemško-^avstrijski državljan, ne pomisli pn, da je slovenski kruh. Proč s takimi ljudmi — Jiujskači! — Razloček okrašenja: Orli—Sokoli. Vsem je še dobro v spominu, da je dr. Leskovar kot vladni komisar ob .priliki Orlovskega tabora izdal nekakšen jcficijelni ukaz, naj vse mesto z zasta-jvami in. okrasi hiš pozdravi,,Orle*. Tudi sicer privatno, z denarjem in grožnjami ue je celi mesec delalo na to, da se Maribor kav najsijajnejše obleče v pra- znično obleko. No, in konečni uspeh je še vsem v spqminu: Vštevši vse to, kar je magistrat sam okrasil, kar so cerkve in farovži prispevali na okrasu, smo takrat našteli 70 zastav od teh samo 12 na privatnih hišah. Hiš, poslopij na je bilo vsega vkup okrašenih 33, med njimi 13 javnih (cerkve, uradi, farovži itd.) Sokolu pa je viselo najmanj- 158 zastav, od teh 320 na privatnih hišah. Hiš pa je bilo okrašenih najmanj 194 in sicer so to same privatne hiše. — Plebiscitne karte za Koroško prodajajo nemški kontrolni organi v expresnih vlakih med Gradcom in Mariborom. Ko je eden-potnikov iz Trsta pomtdeno prodajo take karte kot Jugo-sloven odklonil, se je kontrolni organ pozneje pod prazno pretvezo nad njim maščeval, da mu je radi prtljage diktiral globo 200 K, ki bi jih ne bi! plačal, če bi bil vzel karto, ki stane samo 4 K. fz zdravniške službe. V Ormožu je bil imenovan za okrožnega zdravnika dr. Anton Horvat. V celjski javni bolnici .je bil za primarija kirurgičnega. oddelka imenovan dr. Steinfelser. —■ Imenovanje na medicinski fakulteti v Zagrebu. Na medicinski fakulteti v Zagrebu,je imenovan za upravitelja klinične bolnice dr. Leon Vrbanič. Dr. Karel Horvat, redni profesor vseučilišča, je Upokojen. — Poštnim oficJjalom je bil imenovan v Celju asistent Al. Jagodič. — Celovec za Jugoslavijo. *Mir“ poroča iz zanesljivega vira: Trezno misleče prebivalstvo Celovca je prišlo do prepričanja, da je cona B za Nemško Avstrijo definitivno izgubljena in da bo Celovec, gospodarsko uničen, ako ostane pod Avstrijo. Te dni se je stavilo v celovškem občinskem svetu na odbornike tajno vprašanje, kakšno stališče bi zavzeli, ako bi se predlagal Jugoslaviji ;kompromisni predlog, da bi se izognili dvomljivemu plebiscitu in da bi rešili vsaj _ severno dravsko obal. —- Vesti so potrjujejo, da se je izvršil v zadnjem času tudi v uradniških krogih presenetljiv (preokret v mišljenju, posebno tudi radi tega, ker je pripravljena Jugoslavija sprejeti v svojo službo tudi domače koroške uradnike, kateri so nastavljeni v Celovcu. Vendar so prišli Celovčani do prepričanja, da čaka Celovec v Jugoslaviji sijajna bodočnost,- v Avstriji pa gospodarski pogin. _— Tiskarski škrat nam je v včerajšnjem uvodniku v svoji hudomušnosti pokvaril eno črko tako, da je s tem spremenil ves smisel. V stavku: „Velikega pomena je za one ...« bi moralo' stati: .Velikega pomena je za ono miselno in .. .* — Odkritje spojninske plošče p. Stanislava Skrabca. V Hrvači pri Ribnici se vrši dne 12. septembra slavnostno odkritje spominske plošče p. Stanislava Skrabca. Hrvača je oddaljena od Ribnice pet minut. Slavnost se prične takoj po prihodu popoldanskega vlaka. Nazaj se odpeljejo gostje lahko z večernim vlakom. Pri slavnosti sodeluje godba. Natančnejši spored se objavi pravočasno. — Pozor, primorski begunci! p0 naredbi ministrstva notranjih zadev Brl 759 z dne 25. maja t. 1. je zagotovljena vračajočim se beguncem prosta vožnja do 31. oktobra 1920. Italijanska delegacija je do sedaj zahtevala od beguncev, kf se vračajo v svojo ožjo domovino] izjavo županstva iz zasedenega ozemlja] da imajo pripravljeno stanovanje. Tudi 2;ahleva v zadnjem času, da mora biti navedena izjava podpisana od civilnega komisariata. Podpisani urad prosi, da bi begunci, kateri se žele vrniti v svoja prejšnja bivališča, javili čimpreje ime in priimek družinskih članov, rojstna leta. kraj predvojnega bivališča in pristojnosti, da sc jim pravočasno preskrbi potrebne listine. — Posredovalni urad za begunce v Ljubljani (južni kolodvor). — Ono cenjeno občinstvo, ki je prejelo zastave od zletnfcga odbora za zlet .Sokolskega Saveza, se prosi, da jih vrne do petka zvečer. Sprejemni lokal Narodni dom, soba Dramatičnega društva. — Navedba finančnega ministrstva glede oprostitve veseličnega davka. Z „ navedbo delegacije ministrstva financ z dne 14. maja 1920, št. B II 531/6 (Uradni list št. 60/219) se jepod točko 1. določilo, da je prošnje za oprostitev od takse na vstopnice (državni veselični davek) vložiti pri organu, kateremu je naznaniti prireditev in ki naj jih potem službenim potom’ predloži ministrstvu za finance. Kdaj je vložiti te prošnje, ni določeno nit? v it. zv. zakonu, niti v »■Pravilniku*. Finančno ministrstvo pa je v zadnjem času več prošenj za oprostitev, ki so bile v smislu navedene na-redbe delegacije' vložene na pravem mestu in pred prireditvijo, zavrnilo, češ da so ji dospele v ministrstvo šele po prireditvi. -— Ker se vlagajo prošnje dostikrat zadnji trenutek in delegacija naravno ne more prevzeti . nobene . odgovornosti, da bi vsako še pravočasno spravila naprej, ker dalje delegacija v lastnem delokrogu ne more določiti peremptoričnega’ roka, do katerega naj se vlagajo prošnje, je uvodoma omenjena naredba nevzdržljiva in se je razveljavila. Prireditelji se torej opozarjajo, da naj pošiljajo v prihodnje dotične prošnje naravnost na „Ministrstvo fi-nancija, generalna direkcija posrednih poreza* v Beograd, to pa tako pravočasno, da pridejo tja še predno se vrši prireditev. Prošnjam je priložiti potrdilo pristojnih oblasti, da se zabave itd. prirejajo zares v namene, ki oprostitev po tarif. post. ,99 a srbskega zakona o taksah (gl. Uradni list, št. 48/ 170 ex 1920) upravičuje. — Popisovanje moških letni-nikov 1870—1902. Počenši z dnem 3. avgusta se bode vršilo popisovanje moških od rojstnega leta 1870 do 1902 in sicer od hiše do hiše na način kakor ga_ predpisuje naredba gospoda ministra vojne in mornarice F. Dj. št. 89,652 z dne 10. aprila 1920. Hišni posestniki ali pa njih namestniki morajo imeti dokumente vseh strank, katere zadene popis pripravljene, da jih predlože na licu mesta poslani komisiji. (Pod dokumenti je razumeti: krstni list, domovnica, službena knjiga, šolsko spričevalo, izvid nadpregleda, vojaška odpustnica, oprostilni list itd.) Obvezana stranka (lastnik hiše, oskrbnik , ali namestnik) ki bi komisiji, katera se izkaže z legitimacijo vojaškega urada ne-izročila na zahtevo in takoj podatkov in dokumentov v hiši bivajočih moških gori označene starosti, se bo to pot brezobzirno kaznovala. Popisovanje se prične gori označenega dne s Koroško cesto, Vodnikovim trgom ter Strino ulico. Nadaljm razpored popisovanja se bo vsakodnevno za naprej javil v mariborskih listih. Omeniti je," da pridejo pri popisu v poštev vsi moški, ki stalno v hiši živijo, tudi aktivni oficirji, delavci, hlapci, najemniki, brez ozira na to, ali so pristojni tu sem ali ne. (Delavci, kateri samo za kratko dobo delajo pri hiši, (n. pr. ob žetvi ali pa kaj zidajo in slično) se ne popišejo. Vse moštvo, katero se je začasno od rodbine odstranilo n. pr. da so v kakem drugem kraju nastavljeni, pri vojakih, dijaki, v zaporu, ali so vjeti v Rusiji, Italiji itd. se morajo popisati, Drugi primer! Oče živi v vasi Pušenci, njegovi sinovi so, eden železničar v Ljubljani, drugi dijak v Mariboru, tretji aktivni vojak itd., ti se morajo vsi vpišati tam, kjer stanuje oče. — Proti živinski kugi iz obmejne Štajerske' in Koroške so izdani strogi predpisi; prepovedan je vsak uvoz in ugon iz okrajev Štajerske in Koroške, ki spadajo pod Nem. Avstrijo. Natančneje poročilo sledi. — Kovani denar na Češkem. Čeho-slovaška vlada bo izdala kovani drobiž. Novci bodo iz legirane kovine zmesi bakra in niklja, < . — Nove madžarske znamke. Na Madžarskem so sedaj v prometu nove časopisne znamke, katere nosijo grb Ogrske, Hrvatske. Slavonije, Dalmacije, Reke in Erdeljske. Nad grbi je Stefanova krona, nad njo pa napis: „Magyar ki-raly posta". Te znamke je izdala sedauja Horthyjeva vlada. ■— Kuga v Batumu. Kakor poročajo, se je v Batumu pojavila kuga in se močno razširja. — Dražba lova. Lovska pravica v krajevnih občinah Andrevci in Sinolinci se ’ da do 30. junija 1923 v zakup. Ta dražba se vrši ob uradnem dnevu okrajnega glavarstva Maribor v četrtek, dne 14. oktobra 1920 ob 10. uri dopoldne pri Sv. Lenartu v Slov. gor. — Falzifikati 20dšsiarsk!h novČanic. V naši državi so se pojavili ponarejeni 20 dinarski (80) kronski bankovci. Značilni znaki teh falzifikatov so sledeči: 1. Splošna barva falzifikatov je svetleja kot na pravih in njih temeljna barva je „orange“, medtem ko imajo pravi bankovci za temeljno barvo „roza“. 2. Slika orača z vprego ni tako jasna kot'na originalu in 'so zlasti temnejše barve bolj motne in medle. Trojezični in tro-vrstni napis med obema dvajseticama je zelo malo izrazit in ne pride tako do veljave kot na originalu. 3. Na drugi strani je. trikotni oblačni venec nekako rujavo rdečkast, medtem ko bi moral biti karminasto-rdeč. 4. Žitna snopa sta na obeh straneh preveč čista in jasna, kot na originalu, tako da se zdi očesu, da sta na ponarejenih bankovcih zelenkasta, dočim sta na navadnem originalu modre barve. 5. Na zadnji strani je iz dveh paralelnih črt označena številka —2—, ki sta zvezani v sredini s poševno črtico, dočim se na falzifikatu paralelki križati. Isto velja tudi za črko „S“ v besedi ,.Dinar s“. Ponarejeni bankovci so na splošno zelo dobro izdelani. Poglej jih natančno, predno jih vzameš v roke! — Tihotapstvo v salonskem vozu. Ugotovilo se je, da je nem. avstrijska komisija, ki je 19. avgusta v Bukarešti sklepala z Romunijo pogodbo glede izvoza moke in žita, vtihotapila v salonski voz expres-vlaka 1000 kg bele moke. — Zasačeni razpečevalci napačnih bankovcev. Verižniški urad je v neki hiši v Tattenbahovi ulici zasačil družbo, kije razpečevala 1 in 2 kronske bankovce s ponarejenimi žigi. Med to družbo se nahajajo : Franc Fras iz Sv. Kungote, Jožef Babič iz Lajteršberga in Marija Pangračič iz Maribora, Mlinska ulica 28. Zasačili so veliko bankovcev' z raznovrstnimi ponarejenimi žigi. Pri Pangračič pa so povodom hišne preiskavi 'dobiti tudi žig, podoben onemu na železnicah. Zasačeni storilci so se izročili okrajnemu glavarstvu radi razpečevanja krivo žigosanih bankovcev in so bili tam občutno kaznovani. Poleg tega jih zasleduje tudi državno pravdništvo. “7 Kaznovan ljubljanski mesar. Ljubljanski mesar P. je prišel v Maribor prodajat kranjske klobase. Računal je, da so Mariborčani tako zaljubljeni v kranjske klobase, da jih bodo radi plačevali kar 15 K dražje, kakor jih je g. P. prodajal v Ljubljani. S tem računom ni bil zadovoljen naš verižniški urad in je prodajalcu naložil 1000 K globe ter 8 dni zapora in konfiskacijo predragih kranjskih klobas. — Celje. Na medicinskem oddelku tukajšnje javne bolnišnice je bil imenovan za sekundarja g. dr. Janko Rak iz. Lo« pri Konjicah. — Na Kaplji ob avstrijski meji je bil do sedaj kot župnik zagrizen German Aleš Lenz. tara spada namreč še pod graško škofijo, a kraj je po mirovni pogodbi prideljen Jugoslaviji, ter šteje 1200 prebivalcev — samih Slovencev! Ker pa župnik ni mogel pozabiti „blažene* Avstrije, po kateri je vedno hrepenel, je to »blaženost*4 hotel razodevati tudi drugim, a razmejitvena komisija je napravila križ črez njegove račune. Pri ljudstvu ni bil priljubljen. Po noči dne« 28. t. m. je ta dušni pastir pobegnil tje črez mejo, kamor ga je že davno vleklo srce v #blaženo" deželo »lačenbergersko*. Svoje „ovčice0 je pustil osamele, kajti poslal je poročilo, da sc ne vrne nikotf veg __ — Hvala Bogu! ■ Kultura in umetnost. 4- Pododbor Udruženja gledaliških igralcev SHS v Ljubljani bo izdajal začenši s 1. septembrom 1920 gledališko revijo »Maska*, ki bo izhajala dvakratna mesec. Prinašala bo strokovne članke iz gledališke umetnosti, novosti in kritika iz dramatične literaturo, satire iz gledališkega življenja, karikature, slike glede , itd. eti člane Udruženja gled. igralcev SHS: celoletno K 120’—, polletno K 70’—, četrtletno Iv 35-r-. Za nečlane: celoletno K 140’—, polletno K 75'—, četrtletno Iv 40-—. Posamezna številka S K. Naročnina naj se pošilja upravi „Maske“, Dramsko gledališče, Ljubljana, poštni predal 156. Spor!. : SV.„Rapid“ proti SSK. »Maribor. Včerajšna nogometna tekma imenovanih klubov se je končala z nepričakovanim uspehom 11 :'1 (5 : 1) v prid „Rapi'du“ Razmerje kotov 6 : 3 za „Rapid“. Obširnejše poročilo sledi. : Rekord v plavanju v gIo'bin6 je dosegel^ v Splitu A.nte Rožič; dosege je globino 25 m, torej'3 m več, kakor >e bil doslej svetovni rekord. ' : Prva dirka z motocikli v Slove-ftlji in kolesarska dirka za gorsko prvenstvo 1529. V nedeljo se je vršila pri Vrhniki prva dirka z motocikli v Jugoslaviji.^ Imela je lepd število udeležencev ih bila razdeljena v štiri skupine po velikosti motornih sil. Pot je strma in ima več ostrih serpentin. Pred to dirko Se je vršila na isti cesti kolesarska dirka 2a gorsko prvenstvo Slovenije 1920. Tudi m jo bila udeležba razveseljiva (23). Prvenstvo je dosegel Josip Solar v 23 min. ot sekundah. Imenovani je znani prvak koroške -Slovenije za 1. 1920. Obe dirki ■TjVodi' neutrudJjivi športnik g. major Jaklič. Obširno poročilo in slike v „Sporlu“ Gospodarstvo, trgovina. r, i Novi državni kurzi za tuje valute. ‘xe.r seje kurz tujega denarja na beograjski 'b?rzi ponovno dvignil, je finančno ministrstvo odredilo nove državne kurze. V smislu istih se bo menjavalo pri državnih blagajnah : 100 francoskih frankov *a 150V dinarjev, belgijski franki istotako, 100 italijanskih lir .za 105 dinarjev, 1 dolar za 20 dinarjev, 1 angleški funt za ^odinariev’ ,100 svičarskih frankov za 08 dinarjev in 100 čehoslovaških kron ?a 40 dinarjev. I Občeslovensko obrtn^, društvo v Celju. V smislu boroveljskega sklepa od dne 18. julija 1920 se vrši Kongres Načelnikov vseh slovenskih obrtnih zadrug Jn društev v veliki dvorani Narodnega doma v Celju v nedeljo, dne 5. septembra 1920 od 8. do 14. ure. Dnevni red: 1- Reorganizacija obrtnih zadrug- iri obrtnih društev. 2. Organizacija obrtnih Kreditnih zavodov. 3. Organizacija obrtnih nakupovalnih in prodajnih zadrug 4. Obrtno šolstvo. 5. Obrtno časopisje 6. Socijalne naprave. 7. Trgovska in obrtna zbornica. 8. Carina, uvoz in izvoz 9. Ovire v tuzemskem prometu. 10. Suš-marstvo. 11. Delavni čas. 12, Slučajnosti. — Vsako zadrugo oz. društvo naj zastopa na sestanku po 1 delegat s posvetovalno in glasovalno pravico, ki se izkaže s tem vabilom ali posebno legitimacijo. Za ostale udeležnike bo rezerviran ločen prostor. Namen sestanka je: izenačiti pojme v najvažnejših obrtnih vprašanjih, ustvariti enotne smernice za bodoče delo in posvetovati se o aktualnih obrtnih zadevah. Sklepi kongresa bodo obvezni za vse obrtne organizacije blovemje. ZaradiJega je važno, da vsaka zadruga oz. drusrvo po posvetovanju v °dborovi seji ali na občnem zboru °premi svojega delegata za sestanek z natančnimi navodili. in informacijami o jnnenju obrtništva dotičnega okraja. Po ^ugresu je banket v restavracijskih Pfostorih Narodnega doma. Obed brez Djjače stane za osebo 35'kron. I Naša ožja domovina Slovenija Jb kar se tiče prehrane pasivna, pravijo, bo se pravi, da ne pridela toliko živil, kolikor jih rabi za prehrano svojih prebivalcev. To pa je le deloma res. Tudi Po nas v Sloveniji,- posebno na bivšem i jerskem imamo toliko plodne zemlje, da bi lahko na njej' pridelali še več ztvil nego jih rabimo. . To smo videli posebno med vojno, ko nas je sila-pri-n10ru,.’,.da smo našo zemljo temeljiteje izrabljali. Sedaj po vojni pa se v tem oziru zopet greši. Marsikateri poljedelec ■■i misli, da sedaj ni. več treba, da to-ko pridela, ko^ se vse kar poRebujc lahko kupi v trgovini. To pa je le potrata in samo viša draginjo. Treba bo, da se bo vsak košček naše zemlje izrabil, treba .bo, da obdelamo našo zemljo kakor Kitajci, ki izrabijo vsak kotiček in naša Slovenija tudi v tem oziru ne bo več pasivna. | Za narodno trgovino inindustrijo. Pod avstrijskim jarmom se je poleg drugega širila po naših krajih tudi nemška industrija in trgovina. Upali smo, da bo sedaj, ko imamo lastno državo v tem oziru boljše. Toda varali smo se. Tuja podjetja se še vedno pod= pirajo in celo protežirajo in je le v in-•teresu vseh zadrug in društev, da pošljejo svoje delegate na kongres z obširnimi informacijami. Vabila so že razposlana. Ako bi katera obrtniška organizacija po pomoti ali zaradi nepopolnega seznama ne dobila vabila, naj to takoj prijavi občeslovenskemu obrtnemu društvu v Celju. Vsaka zadruga in vsako društvo ima pravico do enega delegata, od občinstva, ampak tudi od naših oblasti in celo od vlade same. Skrajni čas je, da ne dobi v naši državi nobena tuja firma več koncesije bodisi za to ali ono podjetje. Pred vsem pa je treba paziti, da se naroča in preskrbijo vse potrebne stvari pri nas le od naših domačih in res narodnih podjetij. Podjetja, katerih v naši državi še nimamo, pa so pogoji zanje dani, bo treba kolikor mogoče hitro ustanoviti. Osamosvojimo se tudi gospodarsko, ker brez gospodarske osamosvojitve tudi politična svoboda ne zaleže veliko. | Izvozno vprašanje in Industrija. Naša država je bogata na raznih surovinah in poljskih pridelkih, ki pa se sedaj izvažajo neobdelani v svet, odkoder prihajajo često kot izgotovljeno blago nazaj v našo državo, kjer se jih potem drago prodaja. Naše" podjetnejše ljudstvo mora gledati na to, da se izvoz surovin kolikor mogoče omeji ter da se izvaža le že izgotovljeno blago. Za to je treba novih tovarn. Kjer ni kapitalistov, ki bi lahko sami ta posel prevzeli, naj se osnujejo delniške družbe producentov surovin. Delniške družbe so tudi drugače mnogo boljše nego podjetja poedincev, ker ima tako dobiček širši krog, ne pa le eden, ki navadno potem izkorišča druge, posebno one, od katerih prejema surovine v predelavo, ter delavce, ki so zaposleni pri predelavi ter končno tudi konsumente same. Taka podjetja bi se lahko, samo če bi bilo med našim ljudstvom malo več podjetnosti, lahko ustanovile po yseh naših večjih krajih. Delničarji bi bili lahko več ali manj vsi prebivalci. Tako bi se lahko ves naš es predelal v pohištvo in druge lesne predmete, naše žito v moko in moka v testenine, surove, kože. v usnje in -evlje nasa slanina v mast, meso v konzerve, vino v šampanjec itd. Zaslužek predelave bi tako ostal nam samim, naše gospodarstvo bi se bolj-sa.o, boljšala M se s tem tudi naša va-uta un približali bi se časom blagostanja, po katerem vsi tako hrepenimo. Ma ta način pa z našimi naravnimi za^ dadi bogatimo samo le tujce. | Obrtniški kongres. Občeslovensko obrtno društvo sklicuje za nedeljo dne 5. septembra ob 8. uri kongres načelnikov vseh obrtnih zadrug in obrtnih društev iz Slovenije v Celje. Zborovanje se vrši v veliki dvorani Narodnega doma z obširnim dnevnim redom. Sklepi tega kongresa bodo obvezni za vse obrtne organizacije in je zaradi tega v lastnem interesu vseh zadrug in društev, da pošljejo svoje delegate na kongres z informacijami. Po kongresu se vrši v restavracijskih prostorih Narodnega doma v počast gostov banket, ki se ga lahko udeležijo tudi nedelegati. Za banket se je treba gnjaviti • pri imenovanem društvu, do 31. avgusta. Brest-Litovskem pokrajinski boji. V pokrajini Vladimir Wolynski smo zasedli mesto Belac. Pri Premyslaniju težki, a za : nas ugodni boji. Isto tudi pri Os-siechovu. DDU. Kbnigsber£, 31. avgusta. (Wolff.) Poljaki so baje zasedli na 30. avgusta po težkem boju Suvalki. Boljševistične poizvedovalne čete so vkorakale v Sobolko in Narev. Prodiranje se klub trdemu uporu Poljakov nadaljuje. Vzhodno od Lvova/ se odigrajo. težki, za bolševike ugodni boji. v V/ranglove čete popolnem poražene. DDU London, 30. avgusta. Kamenev je sprejel brzojavko, v kateri se poroča,, da so Čete generala Wrangla bile popolnoma poražene. Rdeče čete so odrezale vse zveze, jih obkolile in popolnoma uničile. Vlad;} generala Wrangla gospoduje sedaj le še v Krimu* * DDU Moskva, 31. avgusta (brezžično). Po sledečem poročila ljudskega komisarja Trockija se nam poroča o izkrcanih četah generala V/rangla: 26. avgusta je izkrcal Wrangel čete pri mestecu Novo Miša. Nastali so hudi boji, v*ka-terih je bila ujeta vsa komanda, med drugim tudi 4 generali. Večji del čet je pobitih. Ostalih 1000 mož je bilo ujetih, samo nekateri razkropljenci so prekoračili mejo. Celotna artilerija, oklopni avtomobili, strojnice in vsa municija je bila zajeta. Ruski mirovni pogoji. DDU London, 31. avgusta. (Reuter). Kamenev je predložil angleški vladi novo noto sovjetske vlade. Ta nota je bila najprej predložena delavskemu odboru in šele nato izročena ministrstvu za zunanje zadeve. V gotovem smislu predstavlja ta nota ruski ultimatum na Bal-fourjevo noto in vsebuje sledeče zahteve: 1. Objava vseh angleških pogojev in zahtev glede končnega miru z Rusijo. 2. Poziv na angleško vlado, ki naj izzove pritisk na Poljsko v svrho sklepanja sprejemljivih mirovnih pogojev z Rusijo. Nadalje pravi nota, da se je v zadnjih dneh vojaški položajRusije zdatno ^boljšal, in da sovjetska armada ni samo zmožna uničiti Poljsko, ampak začeti tudi nove napade na drugih delih fronte Tako si lahko Rusija z orožjem izsili komisija na Muto, odkoder seje podala na obmejno ozemlje, ki ga bo pregledala in pri tej priliki zasliševala zastopnike obmejnih občin kakor tudi posamezne posestnike glede njih teženj z ozirom na definitivno mejno črto. Razmejitvena komisija in &e«ioIski zlet. Maribor, 1. septembra'. Z ozirom na vest tukajšnjih snočnjih listov, po kateri so bili člani razmejitvene komisije* izvzemši Nemce in Italjane, povabljeni na sokolsko slavnost, je Dopisni urad s pristojne strani pooblaščen ugotoviti, da je ta vest v svoji obliki neresnična. Pač pa je zastopstvo mariborskega Sokola bilo v soboto pri predsedniku1 razmejit« vene komisije, angleškemu polkovniku Cravenu ter oficijelno povabilo celo« kupno razmejitveno komisijo na sokol, sko prireditev. Ljenin avstrijskim komunistom. LDU Dunaj, 31. avgusta. „Die rot« FahneB priobčuje Ljeninovo pismo n» komunistično stranko v Avstriji, ki ja pozi vije, naj se udeleži volitev v narodno skupščino. Radi tega poziva bodo komu«' nisti še tekom večera revidirali svoj eklep ter se bodo kot stranka udeležili volitev. Smodnik za Jugoslavijo? Graz, 31. avgusta. Po organih I. straž« nega urada je bilo aretiranih v nekem vlaku, ki se je pomikal proti jugu, 7 oseb, ki so hotele vtihotapiti v Jugo« slavijo večje množine smodnika. Najnovejša poročila. . - Rusko prodiranje. •s D?n,i!!,0Skva’ 31- avSusta (brezžično). Pn Wolkowysku smo zasedli celo vrsto vasi 15.do 30 vrst južno od Bia-ystoka. Zaplenili smo mnogo vojnega mntenjala, med njim mnogo cklopnih avtomobilov, topov in vjetnikov. Pri vsak čas takojšnjo^ premirje. Izgredi „Volkswehrovcev“ na Dunaju KDU Dunaj, 31. avgusta. Danes dopoldne je prišlo do izgredov pri dunaj ski ,Volkswehr“. Oddelek vojaštva se je hotel samovoljno nastaniti v bolnišnici, ki se nahaja v vojašnici v Breiteri-see. V tej vojašnici jo bila že svojčas nastanjena ljudska bramba, pred letom pa so pričeli vporabljati poslopje .za otroško bolnico. Državni urad za vojaške stvari je ukazal ljudski brambi, naj se odstrani, kar pa je vojaštvo storilo šele po četrturnem prekinjenju dela, ki ga je odredil obratni svet. Ustava reške države. LDU Reka, 31. avgusta. O organizaciji neodvisne reške države poroča Agence Havas: D’Annunzio je danes objavil besedilo ustave nove države, ki sta jo ustanovila mesto Reka in stoletja stara tradicija beneških otokov. Ustave se bo nanašala tudi na bližnje otoke, ki želijo pristopiti novi državi. Državni svet obstaja iz zastopnikov vseh stanov ter sklepa gospodarske in druge zakone. Razmejitvena komisija. Maribor, 1. septembra. Danes zjutraj ob. 7. uri se je odpeljala razmejitvena Grki prodirajo. DDU Konstantinopel, 30. uvgusta, (Havas). Grki so zasedli A§ak. Sovražnik je izgubil mnogo ujetnikov in strojnic. Ukrajinski narodni kongresna Dunaju. LDU Dunaj, 31, avgusta. Za 1. ok« tober je sklican na Dunaj narodni ukrajinski kongres, na katerem bodo zastopniki vseh ukrajinskih strank določili skupne smernice za splošno ukrajinsko politiko. Amerika za povratek ujetnikov. DDU Budimpešta, 31. avgusta. Kakor poroča .Pester Lloyd“, je vplačal ameriški Rdeči križ za povratek ujetnikov is Sibirje 250.000 dolarjev. Isti komite jo tudi v to svrho izročil neki židovski organizaciji 250.000 dolarjev. Povratek se vrši brez ozira na pleme in veroizpoved in tudi brez razlike med ogrskimi, avstrijskimi in drugimi ujetniki. , Incident na poljski meji. DDU Allensteinr 1. sept. (Wolff). Kakor poroča »Allensteiner Zeitung* je prekoračila 28. avgusta poljska patrola lemško mejo pri Willembergu in prišla v konflikt z obmejno policijo. Po kratkem boju, v katerem je bil ranjen en nemški policist, se je patrola umaknila. Hortyeva izjava. DDU Budimpešta, 1. sept, (Ogrski biro.) Horty se je pred kratkim izjavil v nekem govoru, da potrebuje, Ogrska, ki je od vseh zapuščena, močne sloge. Kot prvo nalogo smatra zboljšanje valute % marljivim delom. Danes smatra Horfy stanje ogrske valute za nenaravno. Borza. Curih, 31. avgusta. (Izvirno poročilo.) Berlin 12.35, Newyork 6l0, London 21.65, Pariz 42, Milan 28.17 in pol, 3raga 10.15. Beograd 21.50, Zagneb 540, Budimpešta 250, Dunaj 2.80, avstrijske žigosane krone 2.60. « Glavni r,rednik: R a d i v o j Rehar. Odgovorni iuydnik; F r a n V o g l * r. Ma!a oznanila. iProda so radi nujnega od-potovanja 1 dekoracijski divan, 2 omari dvokrilni, 1 raztezalna miza s 4 stolicami, 1 Singerjev šivalni stroj in kuhinjska tehtnica. Tomšičev drevored 119. 433 ISče se za takoj pridna kuharica z dobrimi spričevali. Ponudbe n oskrbništvo Qrajščine Lichtenegg pri Ptuju. 436 2—1 Stonovaniet večje, išče v 5s9SS!raS mesta Maribor di-stinguirani zakonski par z 12 letnim sinom. Cena poljubna. Ponudbe na upravo lista. * 435 Zaradi prevzetja trgovine aa-nterajam z lepim razgledom (dve sobi s kuhinjo), z stanovanjem, obstoječega iz dveh velikih ali treh sob v centru mesta. Prevozne stroške krijem sam. Naslov: Wil s*j£s© (event. z uporabo kuhinje ali prehrano) iščeta zakonska brez otrok. Ponudbe pod »Pr. P.« na • upravo lista. 424 2—2 BSeteSPoraioraSes1, vešč v vseh delih napeljave električnega močnega ko! Inhkega toka, išče trajno > v.kakem, večjem podi Ponudbe j pod »Elekircmonter'* na j uoravo lista. 425 ParadSSnike za konzerviranje lepe dostavim na dom v, Mariboru po 2 K kg. množine nad 10 kg. Dalje Kumare po 1 K kg. Naročila z dopisnico r,a naslov : Ivan Mrmolja, Prsnica. 3—3 411 Jaras v* e 0£ ■ ■A la, '(osip Schweiger ovlrr.e iavno očitujem, da su pijest?. koje se po javnosti §ire, da sam se ja izrazio, da je poručnik g. Gjuro Vučetlč .umorio q. ing. Viadimira Khaiia radi toga, da se reši dug», neistmite i nisu potekle iz mojih tista. Uš^dno žalim afco su iz Joga potekle za obitelj Vučetič kakove neugodnosti, a na moj račun, Maribor, 30. augusta 1920. 439 Jos. Schweiger. Zmožni elektrsmonteri Razglas. Ma&Jotrarso rsesešno sra B»e» išče stalno nameščen] gospod za takoj ali pa vsaj s 1. septembrom, če mogoče bolj v sredini mesta. Ponudbe pod »Soba« na upravo tega lista. PrasSa s ® t 2 » ♦ *• <* 4» «% | Kalodont 10 11 t t t i <> «> ♦ ♦ Franc Masfek * t 434 2-1 Grajski trg 1 t K W . ♦ 4t> % ❖ ♦ o o o 0 o o o o ♦ « Garnizija Maribor potrebuje približno 7000 ms trdih drv. Licitacija se vrši dne 15. septembra 1920 ob 10. uri dopoldne pri 439 Piikovski okrašni Maribor. m? !§*$( S m m m m o m m m za žganje !iupi VOLLER »reietifgoi/taa z vinom v Lajtersbergu. 426 3—2 Pristopajte k Jugoslov. Matici! Imod za stralinli lit zaklepanje v Mariboru prevzam« vrcSa %^a9»nla v mas£u, na hatoaugp k$t