Iz mladih peres (PrispevkJ »Zvončkarjev«.) SNEŽNI MOŽ. Sestih, se hitro oblečem ter grem gledat Sneg zapadel je visok. na krov. Vse je bilo še tiho Morje je bil0 Na delo zdaj roke: zcl° mirno m sonce je ze toplc¦ sijalo. Lahna najprej valj naredimo slok, jutranja sapica je pnjetno pihljala. Da! • potem pa roke in noge. ****** sem zagledala nekaj visokega. firn. Medtem je že prišlo tudi nekaj popotni- Sf "sta innos! na krov Vedno boij smo se pribUžtv Teh po/ab.t. ne smemo, Gibraltarju. Ob šestih smo bili oddaljeri k^led."Jst^oTJ^ od nje*a 'c *c kakih štiri do Petsto ™«»™ ki gletla s tako vnemo? Gibraltar je res obcudovanja vredcn. X« Brž s kepami nanj navalimo, obeh straneh se dvigata dve vclikanskr možakar naj se nam odkrije. skali. Vmes je prav ozek preliv. Dve ladji na glavi mu lonec razbijmo. bi se bolj ležko srečali. Ob vznožju skal Naj sonce na plešo mu sije! je majhna ravninica, kjer je pristanišče /a Štefen Vlpavec, Ljubljana. manjSe ladje- Za nas parnik je biJu tu pr^ plitvo, zato smo morali jadrati naprej. Oh Marica Oblakova- pfelivu so raztresene nekatere lične hišicc MOJA POT IZ AMERKE V JUGOSLA- ^ nam je iz^injal C:ibraItar "*** ^130* Tako smo se vozili še dva dni. (Nadaljevanje.) Zgodaj v jutru nas je prebudilu Drugi junaki m junakinje se niso navidez sladkega spanja močno trkanje na vratu. prav nič brigali za poziv. Plavali so dalje. Papa je šet odpirat. PriSel je uslužbenec Tudi bahali so se, da jim parnik ne utcče, in nam javil, da moramo biti cb petih vsi ker znaju dobro plavati. Krmar nam je na velikem hodniku pripravljeni z rešilnimi obljubil lepo šalo. Dal je zapovedati, da se pasovi. To smo dehelo poglcdali'. Kaj naj mora parnik počasi odmikati iz pristanišCa. to pomeni? — Na vse zadnje borao irn., Plavači so bili nekflko stopetdeset metrov rali še v morje skakati! Vseeno smo sc oddaljeni od ladje; tedaj parnik zatnli in nanravili. si nadeii pasove in odšli. Clavni že smo se počasi odmikali iz pristanišča. hodnik je dolg nekako sto metrov in tri Mi smo radovedno in ncstrpno pričakovali. metre širak. Ko smo prišli tja, je biln ">¦ kaj se bo zgodilo. Plavači so kar lepo na^ vse polno 4judi. Vsi brez izjeme so si prej — plavali. Ko pa zashšijo pisk, za tre* rali nadeti rešUnc pasave, od najmani> notek začudcno obstanejo. Sele zdaj so se do najdebelejšcaa aii največjegn. Stari : zavedli, da se odmikamo od brega in za* žakarji, prijazne mamice in otroci — gnali takšen prestrašen vik in krik, da ga Rcs nas je bilo smeiSno gledati. N\ je bilo res smešno poslušati. Tega si res teri so spravili pas komaj do polo<. niso mislili, da bi jih pustili na cedilu. Na» Otroci bi bili skoraj izginili v njih. P: peli so vse svoje mofii. Naravnost tekino« stavljajte st velik rešilni pas. ki počasi vali so. Parnik se je zopet ustavil. Potniki ca naprej. lmeli smo dosti zabave s ta.. so se na glas smejali, in ncki dehel gospod mi prizori. Vroče nam je bilo zelo. Celo uro bi se bil skoraj prebucnil čez i^grajo. Se» smo moraii stati na hodniku. Nekatert >;o daj je bil 5ele smeh'. Eden se je smcjal se jeziii in se hudovali, Leš čemu ta nc- debelo in počasi: ha, ha, ha, ha. Drugi tan* umnost. ko in hitro: hi. hi, ho, ho. hi. Navsezadnje (Dalje prihodnjic.) so se drug drugemu smejali in se kazali s prsti čc5: »Glejte. kako se ta smešno MOJA MUCICA. smeje!« Tako so se vsi nalezli smeha, da se niso upali drug drugega pogledati. Tedaj so Irrtflm prijazno mucico, pa priSli oni junaki in junakinje mcd sme* J^j Lrno) jma dlačico hom in krikom na krc,y Takoj so odšli v umiya SQ kaf ua svoje kabine nrez besedice; bin so precej . . ...... v 7-adtegi. Dtugi plavati. ki so ubogaii, so ker vode se bo!' hudo- W zelo ve.,eJi. da niso bili incd njimi. Večkrat se potepat gre co vccerji smo zvedeii, da se bomo pei • ^ j Ijali prihodnji dan ob šcstih skozi preliv '? P?tem dom°v ™ ve. Gibraltar. Hotela scm na vsak način vi. dokler jaz za njo ne prklcm, deti Gibraitar, zato sem spala slabo, ker da ušcsa ji navijcm ... sem se bala. da boin zaspala in zainudila ta važni dogodek. — Ko je bila ura pol Slavka Jerinova, Zagurjc ob Savi.