a«r Posamezna številka stane 20 vinarjev. St. ML«a,:rifoors £%* avgusta I^etanils II- notice: IssiiajaJo vsuls torek, -fcetrtok ir. soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 20 v. — Po pošti ss Ustne pošilja . „Marburgariča“ za sporazum z ' -j Jugoslovani. Y petek, dne 1. avgusta je prinesla „Mar' | burgerica“ presenetljiv uvodnik, v katerem za- j govarja sporazum med Nemško Avstrijo-in Ju- j gosiovani. To misel utemeljuje 2 zelo razumni- j mi razlogi., Jugoslovani se ne morejo odreči j Trstu in Reki. Za rešitev od Italijanov zasede-j nega ozemlja je potrebno, da imajo zavarovan 1 na severu hrbet ob nemški meji. Z druge strani j so avstrijski Nemci zelo razočarani nad lašk:m ? prijateljstvom. Pomoglo jim ni veliko, Lahi niso j mogli Nemcem preskrbeti niti nerazdeljene Ko- s .roške, niti Maribora, kaj šele Gorenjske, kakor I so obetali. Za svojo brezuspešno pomoč so pa j pograbili naj večji in najlepši del Tirolske in se v j verovzhodno Koroško ter zasedli važne želez- j nice. s Pričakovali smo, da bo v trezuejših nem- J škili glavah pričela svitati misel, dahi bil za j Nemce sporazum z Jugoslovani lažji in korist-! nejši, kakor pa laško prijateljstvo. Toda ena j pametna misel in ena trezna glava med Nemci f ne pomeni za nas še ničesar. Ta misel bi mo- f rala prodreti med nemško ljudstvo in voditelje. I Več kot tisoč let so Nemci z vsemi sredstvi bru- j talne sile, gospodarske in kulturne premoči zati- f rali in iztrebljevali Slovence, njihovo postopanje j od Časov avstrijske konstitucije, zlasti pa tekom I vojske, je znano in je napolnilo srca tudi naj- I mirnejših Slovencev z nezaupnostjo. Duša nem- j škega naroda je bila zastrupljena od vsenemške j ideologije, ki je pokvarila značaje in otežila za- | sebno občevanje. - ; pj Za sporazum ne zadostuje nekaj Časnikar- j skih člankov. Oe pride do sporazuma, mora biti ! trajen in lojalen. Zato je pa najprej potrebno, j da se s pravičnimi mejami in dobro socijalno 1 reformo vsaj v malem delu popravi tisočletna? krivica. Dalje si morajo Nemci izstre zniti svoje | glave in zadobiti morajo zopet merilo za objek- | tivù ost. To pa ni naša reč in mi ne moremo ! tukaj sodelovati v ničemur. Ako zavzamejo ! Nemci tako stališče in pokažejo tako .mišljenje, da bo sporazum mogoč, bo nastal sam ob sebi, ker je v interesu obeh narodov. Kedaj bo pa to razpoloženje nastalo, je odvisno od Nemcev samih, mi tega razpoloženja ne moremo pričarati, a ga tudi ne smemo ovirati. Tukaj ima tudi „Marburgerica“ lepo ulogo in če se ji po- sreči vsaj nekaj popraviti^ kar je doslej zakrivila, bo storila za Nemce koristno delo in prispevala k zgradbi podlage za bodoči sporazum. Zborovanje JDS v Mariboru. Mariborsko okrožje liberalne stranke (JDS)> sli kakor se sedaj imenuje „Jugoslovanska demokratska stranka“, je zborovalo dne 3. avg. v mariborskem Narodnem domu. O udeležbi in o podrobnem dnevnem redu nočemo poročati, ker priznavamo kot pošteni nasprotniki vsaki stranki pravico, da zboruje in se organizira. Pribijemo pa kot kronisti samo te-le zanimivosti: Ker je dosedanju predsednik okrožne organizacije JDS dr. Franjo Rosina odstopil, je bil izvoljen na njegovo mesto ivanjkovski Lovro Petovar. | Govorili so na zborovanju med drugimi: dr. Žerjav; Voglar, dr. Lipoli, dr. Gorišek, dr, Gosak, dr Fermevc, dr. Koderman in drugi. Govorniki so se zavzemali skoro samo za uradništvo, a o delavstvu in kmetu n: bilo skoro nič govora. Dr. Žerjav se je pral radi postopanja pri znani demarkacijski pogodbi. Njegova „obramba“ je napravila utis, da je vendar bilo res, kar se je pisalo o njegovih „pogajanjih“ s Kaanom in drugimi. Voglar je godel zopet svdjo staro pesem: Samo demokratska stranka je kaj vredna, vse, druge so za nič, posebno pa še klerikalna“. Najbolj “naroden“ govor je spustil dr. Gorišek, ki je svetu dokazoval, da nam ne sme biti žal ne za Cmurek in ne za železnico Špilje—Radgona. Ti kraji so po dr. Goriškovem „merodajnem“ mnenju že od nekdaj popolnoma nemški in je bolje, da niso pri Jugoslaviji. Verjel mu tega seveda ni nihče. Vsak, kdor ve, kaj je Špilje za nas in kaj bi pomenila špiljska železnica za naše severne Slo f. gor., se mora zgražati, kako se more kak absolutni „narodnjak“ zavzemati za nemške težnje. Dr. Gosak je po svoje razlagal, kako se lahko dobičkanosno trguje z bikom in vinom. Dr. Fermevc pa je razmotrival vprašanje, ali bi ne kazalo povabiti vse bivše Štajercijance v demokratski tabor. Ptujski prvak, ki pa glede zmožnosti daleč ne dcseza dr. Jurtele, je mnenja, da bi demokratska stracka najbolj ojačila svoje vrste, če bi povabila bivše Ornikove somišljenike v svoje bojne vrste. To nam dopade. Dobivali smo sicer poročila, da demokratska nevesta- snubi nemškutarskega ženina, a da se bo demokratski prvak spozabil tako daleč, da bo javno zagovarjal snubljenje nemčurjev. tega si nismo mislili. Značilno je tudi, da se je zborovanja liberalne stranke udeležil general Rudolf Maister. * * * Iz krogov prijateljev dr. Rosine smo dobili danes naslednje pismo: ^„Gospod urednik! Gotovo ste zvedeli, da je dosedanji predsednik mariborskega okrožja JDS dr. Rosina Odstopil. Vam gotovo niso znane zakulisne Spletke, ki so privedle dr. Rosino do tega koraka. Profesor Voglar je . vedno in vedno vrtal proti našemu dr. Rosinu. Izviti mu je hotel strankino vodstvo iz rok. Ta zahrbtna borba se je vršila dolgo in dolgo. Voglar ni miroval. Na skrivaj ie deloval proti dr. Rosini. To je nehvaležnost! Dr. Rosina je tisti mož, ki je spravil Voglarja do poslanstva in sedaj ga isti Voglar meče s predsedniškega stolca. Med treznomisie-čimi pristaši JDS vlada ogorčenje proti Voglar-jevi struji, ki je zakrivila dr. Rosine demisijo. Maribor, 5. avg. 1919. Z jugoslovanskim pozdravom! Dr. X. Objavljamo to pismo brez komentarja. Ulična imena v Mariboru. (Dalje.) Blumengasse: V zadnjem času se je ta ulica tako zastavila z velikimi hišami, da označba „Cvetlična ulica“ nima pomena; sicer pa je že prej bila slaba. Gerichtshofgasse: . Sodna ulica?, Boljši Sodnijska ulica, ker pomeni „sod“ pač le v pr vi vrsti „Urteil“, ne pa „Gericht“. Mellingerstraße: Za to cesto li se mi najbolje dopadla označba „Šentpeterska cesta“. Da se pa ime Melje ohrani v ulici, ker predmestje že po njem imenujemo, naj se Roseggergasse prekrsti v Meljsko ulico, ker drži k Mèlj-skemu dvoru. Nagystraße: Najbolje se.mi zli „Ob Narodnem domu“. Wildenrainergasse: Sobieski za nas nima nobenega po-uena, da bi se ulica po njem nazivala. Domkogelgasse: Bolje je „Na prisoju“ nègo „Prisojna ulica“. Maltesergasse: Ime „Amerikanska (pravilno: ameriška ali američanska) ulica“ ne pove nič. To bi označba „Wilsonova ulica“ bila'‘celo kaj drugega. Gaswerkstraße: Plinariška cesta? Zelò okorno. Rudolf Puff-Gasse: Odsek predlaga, naj se imenuje Kacijanerjeva ulica. Slovel jé vtem rodu najbolj Hans Katzianer in sicer zato, ker se je po bitki pri Mohaču na vsò moč trudil, Habsburžanu Ferdiaandu I. priboriti Ogrsko; oblega Dunaja je bila epizoda te vojske. Ali nam daje to povod, počaščevati Kacijanerja? Asylgass^: Wolfova ulica?* Za Ljubljano j ima ta mož več pomena nego za Maribor. Andreas Hofer-Gasse: Odsek je nem-1 ško ime večkrat tako zame nil s slovenskim, da se je idejna, zveza ohranila. V tem smislu je tudi to ulico imenoval Marmontovo ulico po francoskem generalu Marmontu, živečem v Ljubljani za dobe Napoleonove Ilirije, češ, da se bo ljudstvo novemu imenu laglje privadilo.' Marmont bo Mariborčanom vedno ostal tuj ; saj Maribor niti ni spadal v Ilirijo. Berggasse: Odsek predlaga „Na klancu“, j Klanjec je pri nas na Štajerskem Hohlweg in to j je tudi pravi pomen besede; pomena ceste, ki j drži mobreber,' beseda pri nas nima. Sicer pa' j leži vsa Berggašse vodora mo, pač pa na višini. Zato je označba „Na klancu“ celo neprimerna Fröbei-gasse: Komenska ulica? Ne, am-, pak „Komenskega ulica“, kakor „Koseskega cesta“. Getreidegasse: V tej ulici stoji žitno skladišče ia zato so je že Nemci zelo neokusno krstili „Getreidegasse“. Načelo, držati se starega, ne sme segati predaleč; nikakor nam ne sme velevati, da kar je slabega, kopiramo. Zato proč z označbo „Žitna ulica“., Jahngasse: Jahn je bil oče vsenemške telovadbe. Idejna zveza se ne sme celo pretrgati; zato je odsek ulico kr3til „Sokolsko ulico“, ne misleč, ali pa tudi misleč, da je Sokol telo-! vadna organizacija samo ene politične stranke, j ki ji stoji druga stranka s svojimi Orli odločno j nasproti. Gotovo mora te-le gornja označba bo-( sti v oči, ker Orlovske ulice ni. Zakaj se ljudi draži? Tako ne bomo prišli do miru, ki ga je našemu narodu krvavo treba. (Halje priEodnjiS.) Razne nevica. Regent Aleksander sprejel ostavko ministrstva. Tiskovni urad poroča iz Beograda, da je regent Aleksander dne 1. avgusta sprejel ostavko ministrstva. Do sestave novega ministrstva je še poverjeno vodstvo vladnih poslov staremu ministrstvu. Ruski vojni odposlanec v Beogradu general Artmanov sporoča, da je vse potrebno ukrenje-uo, da se v sporazumu z angleškim vojnim ministrstvom odpošljejo ruski častniki, kateri se nahajajo'v balkanskih državah ali v severno Ru-"sijo ali pa v Sibirijo. V to svrho naj poda vsak ruski častnik pri komandi mesta sledeče podatki: čin, ime in priimek,. vrsta orožja, koliko članov rodbine da ima pri sebi, naj označi, kam da hoče potovati, v severno Rešijo ali pa v Sibirijo, eventuelno naj pove armijo, v kateri želi služiti, sedanji točni naslov, Vsi ruski častniki, se smatrajo vsled odloka ruske vlade kot mobilizirani in so podvrženi odgovoru. Rumuni pred Budimpešto. Iz Budimpešte se dne 3. avgusta poroča, da so rumunske čete prikorakale pred Budimpešto, kjer so se utaborile. Mesta zasedaj ne bodo zasedle. Italija •— ponižana, v zadevi znanih dogodi kov na Reki, ko je italijansko vojaštvo in sodrga napadala in pobijala francoske vojake, je ententa v Parizu sklenila, da mora Italija znižati število svòjega vojaštva na Reki na neznatno meio. Italiji se odvzame vojaško poveljstvo na Reki in italjanski narodni svet na Reki se odstrani. Df- Bauer — boljševik. Nemški listi javljajo, da se je bivši nemško-avstrijski zunanji minister dr, Bauer pridružil dunajskim komunistom. Dr. Bauer je bival v ruskem ujetništvu za izbruha prve ruske revolucije, kjer se je seznanil z kolovodji boljševizma. ’ Na pritisk boljševikov je bil že leta 1917. dasi sam popolnoma zdrav, med invalidi za izmenjavo poslan na Dunaj, kjer je začel svoje politično delovanje. Kot minister je brzdal svoja načela, a sedaj po odstopu je stopil odločno na stran komunistov. Nemška Avstrija rekvirira zlato, viada Nemške Avstrije je izdala naredbo, s katero se določa, da se mora oddati državnim blagajnam ves zlat denar, ki sé nahaja v zasebni lasti. Oddati se mora v 4 tednih. • Drožništvo v Nemški Avstriji. Pariška mirov na konferenca je med drugim še tudi odločila, da bo smela v bodoče imeti Nemška Avstrija samo 3590 orožnikov in ne več. Na nemški del Štajerske bo pripadlo 592 orožnikov. Vsi nemški listi jadikujejo, ker je ententa nemške Mihelne strah za varnost življenja. Nemčija pipča 1000 milijard vojne odškodnine. Nemški finančni minister je izvajal v zadnji seji državne zbornice, da zna'a dolg, katerega bo morala Nemčija plačati zaveznikom, 1000 milijard. Dolg bo morala plačati v obrokih v 75 letih. Nemška Avstrija izganja Madžare, viada Nem ške Avstrije je izdala naredbo, s katero se določa, da morajo vsi Madžari, kateri niso mogli dokazati svojega stalnega bivališča v Nemški Avstriji, zapustiti do 5. avgusta t. 1. vse. ozemlje Nemške Avstrije. Crozna nesreča. Med Moskvo in Kijevem se je užgal zelo dolg železniški vlak. Zgoreli so vsi potniki, katerih je bilo 1100. Nesrečo* ki je zahtevala nad tisočere človeške žrtye, so zakrivili boljše viški banditi, ki so raztrgali železniško progo. „Mariborski Delavec“ od 2. t. m. je prekrstil naš list v dunajsko „Krvavo sekiro“. To prekrsti-tev nam je posilil advokatsko uradniški listič le iz jeze, ker smo bili mi tako dobro podučeni o razvoju mariborskih izgredov, med tem ko je „Delavec“ požiral suhe otrobe iz drugih listov. Mariborske izgrede je prinesel naš list tako obširno le na željo višje oblasti, da bode mariborska javnost znala, od kod se nam pošiljajo boljševiški agentje, in da bi natančen opis vplival na vojaštvo in ljudstvo svarilno. Našemu malemu so-drugu bi priporočali za prihodnjost malo več .dalj e vidne razsodnosti. * Mariborske lajne. Kdo od mariborskega pouličnega fantalina pa do najvišjega gospoda ne pozna mariborskih lajn ? To staro upeljavo za povzdigo in razširjanje umetniške godbe smo po dedovali od staro, germanskega magistrata, ki je bil že od nekdaj ljubitelj teh tako pretresljivo milobučečih glasov. Koliko se je že pritoževalo od neštetih strani radi mariborskega lajnanja, ki je res nekaka mariborska posebnost, katere ne dobiš po drugih mestih, še po deželi ne. En moški in ena ženska zastopnica mariborskega lajnarstva žalita ušesa in pretresata možgane pomilovanja vrednih Mariborčanov že dolga desetletja dan na dan po mestu po od samega magistrata potrjenem redu. Res, da so mariborske lajne cena godba, ki vpliva precej daleč na okrog, pa, ker so podedovani ostanek nekdanjega vse-nemškega magistrata, jih obsojamo. Ako so nemška ušesa prenašala te jerihonske trombe tako dolgo, ni menda nikjer zapisano, da bi jih morala tudi jugoslovanska, ki so prikrojena zakaj bolj milo in domače donečega nego so lajne. Mislimo tudi, da bo mestni magistrat zmogel toliko, da bo za prihodnost dvema revežema darežljivo nakazoval za živež in stan potrebno svoto brez lajnarske godbe. Ako se teh dvoje lajn ne bo odpravilo, jih bomo imeli v kratkem še več. O magistrat, reši nas nemških lajn! Novotarije v mariborski bolnici. O čudno no- votarskih razmerah na mariborski bolnici iz dobro poučenih krogov se nas je naprosilo, da stavimo dvoje vprašanj na dva g. primarija in na deželno vlado: 1. Zakaj je g. kirurgični primarij dal brez vsacega vzroka ter povoda odstaviti poprejšnjo sestro usmiljenko, ki je doslej stregla pri operacijah in jo nadomestil z novo po-svetnjaško iz „vojaške bolnice?“ Tej novi sestri?! je še dodjal strežnika. Morebiti nam bi gospod primarij lahko podal tozadevna pojasnila. 2. Kako je zamogla naša sicer tako varčna vlada dovoliti, da se mastno plačujeta nova sestra in strežnik iz deželne blagajne in pri plačani nagradi še uživata brezplačno brano in stanovanje? Za stopinjami g. kirurgičnega primarija jo je mahnil tudi g. medicinski primarij, ki je tudi pritegnil svojemu delovanju novo strežnico „posvetnega kroja“. Morda mislita g. primarija započeti koj kót prvaka nekak kulturni boj! Celo dolgo dobo let in še prav posebno za časa vojne so zadostovale brezplačne usmiljenke, kar naenkrat pa, ko se je število bolnikov zmanjšalo za več nego tretjino prejšnjega stanja, pa morajo nastopati nove, plačane strežnice, ki so prakticirale po raznih „vojaških bolnicah!“ Nevaren invalid se je te dni priklatil iz Ogrskega in hodil po okolici Maribora. V Zrkovcih je napram uglednemu posestniku začel razvijati svoje osrečujoče boljševiške misli, čudil se je, da je v Mariboru vse tako tiho in mirno in da se še nahajajo Srbi v mestu. „Te Srbe je treba izgnati ah' pobiti“, je kričal in najhujše napadal Jugoslavijo, vlado, cerkev, duhovnike, uradnike in vse zavedne pristaše in borilce Jugoslavije. „V pisarnah bi lahko mi boljševiki sedefi, saj sem bil dva meseca na Dunaju v šoli!“ To so plačani hujskači najnevarnejše vrste. To niso po- šteni invalidi, za katere bo naša država po Vsej možnosti skrbela, nego tó so potepuhi, agentje madžarskih boljševikov in naših nemških in italijanskih sovražnikov. Ne slušajte jih, ampak naznanite take nevarne ljudi takoj bližnji orožniški postaji. Porotno zasedanje. Za tretje redno porotno zasedanje porotnega sodišča v Mariboru so imenovani: Za predsednika : deželno3odni nadsvetnik in predsednik mariborskega okrožnega sodišča Tomaž Cajnkar, za namestnike: deželnosodni nadsvetnik Anton Levec, deželnosodni nadsvetnik Aleksander Ravnihar ter deželnosodna svet-nika Karel Kočevar in Oskar Dev. .:r- Za celjsko porotno zasedanje: Predsednik dr. Josip Kotnik, predsednik okrožnega sodišča, za njegove namestnike: deželnosodni nadsvetnik dr. Miroslav Bračič ter deželnosodna svetnika dr. Hinko Stepančič in dr. Ivan Premschak. j razdelila in razposlala po navodilih odseka za j prehrano Prodaja, kruha za Leiieršperg in Krčevine. Za j občini Leiteršperg in Krčevine se prodaja kruh I od 1. avgusta nadalje v pekariji Josipine Kotnik, I Tegetthoffova cesta 81. Cene za masne izdelke v Mariboru: hrenovke 1 kg 20 K, raznovrstne klobase 1 kg 18 K, klobase iz gnjata 1 kg 33 K, prekajeno meso 1 kg 26—30 K Pri poslednjem je razumeti, da je natančno ločiti kakovost in da se smejo le najboljši komadi prodajati dražje od 26 K 1 kg. \ Slöwessei širit© stas® liste! S Imenovanje sosveta za Zgornji st. Jakobski dol. Deželna vlada'za Slovenijo je imenovala za prisednike v sosvet za Zgornji Št. Jakobski dol posestnike : Mihaela Ornik. "Franca Roj, Janeza Trojner in Alojzija Dugonik.' Transport delavcev v Uß]vod]no ustavljen. Drž. posredovalnica za delo v Ljubljani javlja, da je zaenkrat ustavila transport ali prevažanje raznovrstnih delavcev, rudarjev, rudokopov itd. V Vojvodino. Ustanovitev razredne loterije v Jugoslaviji. Vlada je izdala naredbo, s katero se ustanovi v Jugoslaviji razredna loterija, koje čisti donèsek je namenjen v prid narodnemu gospodarstvu. Naredba je že stopila v veljavo. Sprejme se ini 'Štajerskem obmejnem poveljstvu gospodična z dobro prakso v strojepisju kot I. pisarniška moč. Plača 300 K mesečno. Nastop 15. avgusta. Prosilke naj se zglasijo 8. ali 9. -t. m. v poslopju okrajnega glavarstva soba 18 v pritličju. Za popravljanje večje množine sodov se sprejme sodar in tudi nekaj pomožnih delavcev. Plača po dogovoru. Zglasiti se je p:i okrajnem glavarstvu v I. nadstropju, soba št. 20. - Krčevina pri Mariboru, v soboto, dne 9. t. m. predpoldne in popoldne bo občina Krčevina v Krčevinski šoli (občinska pisarna) razdelila živila amerikanske misije. Vsaka stranka si naj Obrtniki, trgovci itd. inserirajte v naših listih, hi go neoporečno najbolj razširjeni slovsnsfci časopisi v Sloveniji I Hled. dr. Milko ■m 'm zdravnik za telesne poškodbe, spolne in ženske bolezni, ordinira vsak dan od il.—12. in od 14.—16. (2.—4 ) ure v Elizabetini ulici štev. 15, Maribor, Telefon 205. Štaibeuo podjetje ¥ Mariboru išče koeesijoßirauega stavbenega mojstra slovenske narodnosti. — Ponudbe pod B 8. 5 na upravo lista. 1154—141 icaWfwwBi <.8|»vu^. i » rioMiw SUKANEC (eviro) 1 klopčič, (špula) 366 ra črn št. 24, 30, 36 bel št. 10,16, 24, 30, 36 1 klopčič ... K 6-— 1 ducat........K 69 — I Prima svinjske mast, I suho meso, klobase, fižol, pražen ječmen, ala „Kneip“ kavki .’. nadomestek •'.• i Prodaja na drobno in debelo 1 Prva èìavonska tvornica suho-mesnata roba In magli Jffi'Wü fUnewfé zavitek pravočasno sama preskrbi, ker jih občina nima na razpolago. U Jareninoš Mariborski gimnazijci priredijo v j Jarenini v nedeljo, dne 10. avgusta po večerni- | cah dijaško veselico z igro „Zloba in zvestoba“, med odmori nastopi domače pevsko društvo in j po igri je prosta zabava s srečolovom in šaljivo \ pošto. Vse prijatelje dijakov vabi k obilni ude- j ležbi odbor. Kr. ministrstvo za prehrano in obnovo dežel j je odseku za prehrano Slovenije nakazalo v to- \ varni Lukovica v Bosni večjo množino kristalne § sode. Reflektanti naj javijo svojo potrebo direk; ] tno tvrdki Ant. Krisper v Ljubljani, ki bo blago j Kom. sklediščo III lili Maribor, Glavni trg št, 6. t^CTTOMHBIVMtaMOPaOafi«« IWfl»l8VWWI6H■. 140 Izgubil sem v soboto v Mariboru podolgasto žepno Satnija iz črnega usnja za smodke (viržinke). Kdor jo najde, naj jo odda v uredništvu Malih Novic. Dobi ns grado. 145