MIRU
LETO III
MLADI
PLAMEN
GLASILO ZVEZE
BORCEV in STRAŽARK
-MESEC MIRU / NE LE KORISTNO, TEMVEČ - POTREBNO / KRES IN PESEM / VESTNIK (Vrhovni stan
-	Naše enote). / ZAUPAJMO VASE / VAJENCI PlSEJO / OPAZOVANJU /IGRE / ZA BORCE BISTRE GLAVE / N9. platnicah: UREDNIK IMA
MESEC
MLADI PLAMEN IZHAJA V SAJKE PRVEGA V MESECU. LIST 'UREJUJE EDI ŠTOK. IZDAJATELJ: JOŽE SLAK (ZA. VRHOVNI STAN ZVEZE' BORCEV IN §TRAriABK) . UREDNIŠTVO IN UPRA VA: ZVEZA BORCEV IN STPAZA.HK> VRHOVNI STAN (MIADI PLAMEN), LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 22/1. - LIST STANE ZA VSE LETO DIN 18.--, ZA AVSTRIJO: 2.40 S, ZA CgR: 15.-KČ. POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 2.-. ROEOPISOV NE VRAČAMO.
U R E D N I- K IMA BESEDO..
; i'ZHAl'TČEV- Tvoj spis bi morda priobčil, ako bi Mladi pla-i men >ne bil.to. kar je, namreč glasilo mlade, zdrave, energične in ‘bojevite delavske miadine. Spis ne spada v naš list niti .j)o vsebini, nitji $o načinu obdelave. Pošlji ga kam drugam (če imaš prepis), 'tj'a ga pošlji, -kjer imajo v listu kot..za literarne poizkuse. Mij ga ni-r:mameK in ga tudi ne nameravamo uve sti . To bodi enkrat za vselej povedano*
Ainpak, rad bi pa le vetdel^ ali ^i res tako solzava, sentimentalna natura iba.:Ti' fantazija res blodi samo po mračnih in mrtvih hišah In okoli mrličev? Zavri skaj .in zapoj, primaruha, saj:- si mlad! Ce si pa res nesrečen, ne jamraj, ampak - stilni pesti 0, pa saj vem, da znaš napisati tudi kaj zdravega in veselega, ne morem si misliti, da ne bi znal. Nu, le pošlji kaj takega, bolj bom vesel, nego bi .bil Ti stotih nagrad.
PODGORSKI^ Tv©je^a^m sprejel, kakor vidiš. Knjige Ti pa ža£L: hef-mD.Tom poslati, ker so mi; od tist.ih vse pošle. Lahftb Ti pa posl.iem.eno od drugih dveh, ako mi sporočiš. "Napiši "še kaj U.	"	f	(
JOSIP R. , .TU. .'Tvoji uganki ':Spomenik’: in "Zvezdasem prihranil za slabše čase. Pošlji vše kaj in boljšega!
MILAN J., TU. Tvojo stvar bom priobčil pozneje enkrat.
Za sedaj je bilo prepozno. Ali bi mi mogel; napisati kaj -primarnega za šiale, tako-le za šest- do de:stletne? Fantazijo imaš, jezik tudi, treba bi Ti bilo le še vzeti za otroke primeren slog. Pričakujem od Tebe,
Mesec november imenujemo mesec miru. Vernih duš dan daje za nas temu mesecu vsebino. "Re-quiem",. ki‘se razlega tedaj po cerkvah in na pokopališčih, nas spominja smrti.
Svet drvi s strašansko naglico za užitki. Resnosti, globine, tega ni v duhu sedanjega sveta.
0	Vseh svetih so okrašeni grobovi. Toda ali ne gleda mnogokrat le baharija iz nagrobnih spomenikov, narejenih po najbolših mojstrih in po najnovejši modi? Ponosno se sveti na kamnu besedilo trgovske firme. S ponosom V) hodijo nasledniki umrlih po pokopališču in primerjajo skromne tuje križe z razkošno domačo grobnico. Osameli so grobovi tam, bolj zadaj. Ubogi Lazar ima skrit svgij grob. Žena in otroci molijo ob neo-krašenem grobu. Čeravno ni spomenika na grobu, vendar svoji dobro vedo, kje jim počiva oče in reditelj.
Morda prodre komu iz sveta čuden žarek do srca. Nekaj groznega je zanj misel na smrt. Toda kolikim je smrt le rešitev iz bede in trpljenja. Zanje je smrt _mir, vesel umik iz neusmiljene življenske bitke.
Ako premišljamo o smrti., pridemo na življenje. Kakor je nekaterim pomen življenja drugi, tako jim je tudi smrt drugačna.. Nekateri žive brez misli na obračun. Hrupno in veselo drve do vrat izhodišča; do smrti. Bog se jih usmili! S pasivno življensko bilanco v duši zapuščajo svet. Zanje pač smrt ni mir.	-
Mi^pa ne hodimo svoje življenske poti brez misli na obračun! Mislimo na svojo minljivost in na to, da nas bo Bog tehtal! Skrbimo, da nas'he najde prelahke?
'"" 'NELE KORISTNO -TEMVEČ-POTREBNO.
Da dušeslovje ali psihologija ni le koristna ve-da^- tudi 2ate koristna, kot smo zadnjič videli - temveč nekaj, kar ja slehernemu izmed nas potrebno malodane kot^vsakdanji kruh, boš spoznal iz naslednjih, prav iz življenja vzetih primerov.
Vsak izmed nas živi namreč v svojem okolju (mil-jeju). ITjegov milje - to so ljudje, na katere je tako ali drugače navezan, da z njimi vzajemno živi. Vsi pa vemo, kako težko je živeti z ljudmi v lepem soglasju. Prepiri in prepirčki so na dnevnem redu skoro povsod, kjer Živi več ljudi skupaj. In da iz teh prepirčkov nastanejo večkrat smrtna sovraštva, ni treba posebej nanašati. Kaj pa so prvi vzroki takih nesoglasij? Cesto ze ena sama bese 'a o nepravem času in na nepravem mestu izrečena. Svojega tovariša moraš - to se često zgodi - kaj opomniti ali grajati. On je trenutno ;;slabe volje", kot pravimo; in zdaj še ti butneš s svojim o-pominom, svarilom ali grajo na dan - kakšen naj bo potem uspeh? Brez dvoma negativen. Le še bolj ga boš vznevoljil, zameril ti bo, ali celo zasovražil,.namesto, da bi tvoj opomin poslušal in ti bil za svarilo hvaležen!
Vzrok: bilo je izrečeno o nepravem času. Ko bi mu isto povedal ob ugodnejši priliki, bi bil uspeh pač vse drugačen. Za to pa, da zna človek najti vedno pri-merno^priliko za svoja opominjanja in svarila - kar pa ni nic težkega - mora biti^nekoliko psihologa.
Enako pa mora biti človek psiholog tudi — v svojo obrambo. Koloko je na svetu nesrečnih žrtev, ki jih drugi, "prebrisanejši” izrabljajo na vse pretege, kjer le morejo! In vendar bi tak človek lahko ušel vsem njihovim zvijačam in nakanam, ko bi znal svojim izkoriščevalcem globlje pogledati v dušo. Tako pa slepo ver-
^arne hinavcu, ki se mu laska/ v resnici pa mu le najhujše Želi.
Glej torej, če nočeš tudi ti enako postati žetev koga, vedno le na to, kaj ta in ta človek misli in '•ne na to, kar ti lepega pripoveduje!
Vidimo torej, da mora biti psiholog - vsaj v neki meri - vsak Človek in v vsakem položaju. Koliko bolj pa je to potrebno za človeka, ki mu je njegov poklic, da vzgaja druge ali nanje kakorkoli vpliva. Vzemimo za primer vodnika ali vodnico krdela. Zanj ali zanjo nika-,kor ni dovolj, da pozna člane svojega krdela po imenu.
Ne mislim, da bi moral vedeti za - hišno številko ali 'rojstni datum vsakega posameznega. Ne! Poznati pa mora
-	in sicer natančno - dušo vsakega izmed njih.^To pa se ne pravi nič drugega kot poznati njegov značaj, temperament, vse njegove dobre in slabe lastnosti^
Vpliv vodnika na kakega člana ostane namreč vselej brezuspešen, če ni že v naprej-preračunavali -drugače rečeno - nekako usmerjen na psiho (dušo) dotič-" nega, na katerega hoče vplivati. Zopet ni vseeno, v kakšnem času in v kakšni obliki komu kaj ukažeš. Seveda te bo - če je količkaj discipliniran - v vsakem sjučaju brezpogojno ubogal. Toda, če si ga s svojim nepriličnim ukazom morda zadel v dušo, bo njegova pokorščina le navidezna, zunanja, to se pravi, nalogo bo sicer izvršil, a on sam je zate - izgubljen. Njegova vdanost se bo izprevrgla v odpor... Vsakdo pa ve, koliko je vredna disciplina 'pod pritiskom sile.
Nasprotno pa bo spreten vodnik iz slabiča izoblikoval najbolj značajnega človeka, če^bo znal izko-rirtiti njegovo razpoloženje za dobro, če bo znal 3 -1 j.vati olja njegovemu dobremu, hotenju in mu razpiha /a-ti ogenj njegove gorečnosti za vse lepo in dobro. Zato pa mora zopet imeti najprej natančno preštudirano njegovo duševnost in zopet točno vnaprej preračunati sroj vpliv, skratka: biti mora psiholog..
Če hočete, da bi izhajal Mladi plamen t i^s kan, obširnejši in lepši, tedaj mu pridobite čim-več naročnikev!
PODGORSKI
KRES IN PESEM
Tiho je zaplapolal ogenj. V začetku s komaj vidno, trepetaje, kakor bi si ne 5» - upal goreti, a vedno "bolj je vzplamte-
1	i val in končno zaplapolal v velik, sve-lcres* Kakor ogenj, tako se je v za-četku tudi. naša pesem'glasila tiho, boječe. Toda z ognjem so se ogrela srca, z ognjem je naraščala pesem in kmalu so^zadoneli mogočni glasovi tja v tiho, mirno poletno noč... Kres je gorel... Vsako življenje je spalo - samo kres in^pesem sta še bedela v naših planinah.
Naša pesem! Nekako strah nas je bilo začeti, ker je bilo krog nas vse tako tiho, skrivnostno. Pa mogočni plameni ognja so nas opogumili. V naših dušah, v naših srcih je živela pesem vesele mladosti in dali smo ji izraz. Najprej tiho, a poten glasneje in glasneje... Nalahno smo začeli: "Najlepša je mladost..."
Tam dalje so v svitu ognja vztrepetale lahne sence, preko ognja je potegnil vetrič. Naših src se je dotaknila neka nedoumljiva, daljn slutnja... In kres je zopet mirno gorel in zopet se je glasila pesem za pesmijo, a vedno smo se vračali k svoji najlepši: "Najlepša je mladost!" Kres je dogoreval. Svit ognja je pojemal, sence so se večale in naših src se je polotilo neko samotno čuvstvo.
Kres je dogorel. Pesem je izzvenela. Mi pa smo so^vrnili v kočo in prinesli s seboj vso toploto in čar našega ognja in pesmi. ^
K' ‘ t
j r >
Ljubljanska eno.ta ima svoje lutkovno gledališče. C-ornja slika predstavlja njegovo pročelje. Narejeno je iz sive lepenke in pritrjeno na lesen okvir. Zavesa je is živordečega blaga in posejanaz zlatorumenimi ploščicami (fliter). Odpira se od srede v dveh lokih proti gornjima kotoma, ako potegneš ob strani za vrvico. Za-, vesa je po vsej dolžini obtežena, da so gube lepo zategnjene in da se sama zapre, ako vrvico spustiš. Zadaj je električna napeljava za žarnice več barv, po poljubni izbiri. Vse je lastnoročno delo 1jublj. Borcev.
 VESTNIK_____________________________
VRHOVNI STAN.
4. oktobra smo se zbrali na svojo prvo skupščino v Celje. Prišli smo iz Ljubljane, Hrastnika, Celja, Maribora in Vojnika. Bil je to pregled našega dosedanjega dela in začrtanje smernic za bodoče. Izvolili smo odbor, ki je v celoti 'stari in ki smo ga že v Mladem plamenu objavili, ter komisije, preglednike in razsodišče. Govorili smo o naših pravilnikih, o tabo-renju drugo leto, o kroju, o Mladem plamenu, ki bo drugo leto izhajal tiskan in za katerega bo treba veliko truda in sodelovanja vseh, o članarini i.t.d. Obširno smo govorili o naši ideologiji in ciljih naše vzgoje. Včasih je bila debata kaj živahna. Se pač že tudi zunaj zanimajo za višjo borčevsko politiko. Popoldne smo šli pogledat, kaj delajo Borci v Vojniku. Videli smo, da se prav živahno gibljejo.
11. oktobra je bil vodstveni sestanek Centrale Krekovih družin. Na tem sestanku se je v načelu sklenilo, da se v Krekovi mladini splošno vpelje borčevski sistem. Sedaj je stvar razgovorov, kako izvesti to v vseh podrobnostih.
NAŠE ENOTE.
Ljubljana. V nedeljo, 18. oktobra smo imeli izlet pod Bečale in revijo. Udeležba je bila od strani nekaterih^krdel zelo slaba. Bilo pa je na te; reviji zelo lepo. i^e v soboto je odšle devet fantov, dobro natovorjenih, peš iz Ljubljane. V skriti dolini pod Bečalami so postavili dva šotora in zakurili ogenj. Tudi v oktobru je taborenje lepo in za zdravje neškodljivo, ako se dobro odeneš. V nedeljo so prišli še drugi. Ob 10. uri smo pričeli s svojim programom. Kosilo smo kuhali v dveh kuhinjah, kar tudi ni bilo brez zabavnega tekmovanja. Popoldne smo imeli prosto. Odšli
smo v zboru ob pol 6. Korakali smo s svojo godbo na čelu.
Maribor . Dne 10. oktobra smo otvorili letošnje borčevsko delovanje s tem da smo priredili izlet pod Južno Kalvarijo v bližini Maribora. Izlet je jako uspel. Udeležilo se ga je dvajset naših fantov in dva gosta. Sedem je bilo novincev. Vseh članov nas je sedaj čez trideset, samo ne vemo, če bodo tudi vsi vztrajali. Vsi gotovo ne bodo ostali pri nas, posebno nekateri prvošolci, ki iščejo pri nas menda samo zabave, ne pa tudi resnega dela. Trije člani imajo že izpit, šest pa jih je delalo obljubo (?ured.). Navdušenje je pri nas silno veliko. Posebno stavimo nade na nov lokal, katerega imamo obljubljenega v novozgrajeni palači Delavske zbornice. - Imeli smo še dva druga izleta (oz. sestanka v naravi), ki sta bila enako dobro ob i skana. -
Na občnem zboru smo izvolili sledeči odbor: Vodnik enote: Marovt L.,	I	Blagajnik:	Abl	Oto,
Oskrbnik (?, ur.): Zagorski C.,;; Siritelj: Remic Tone. Tajnik: Kosič K.	I
Vojnik, Iz Vojnika poročajo, da so 18./X. zopet priredili družinski večer, ki ga je obiskalo 60 do 80 ljudi. V kratkem priredš še enega. Prosijo za primerno igraico.	;	'
vlada
daja.
svoje
"Hlev
!f
o vose1
čudnega, ako nas kedaj ob-malodušje.-Velik je tisti tuji svet, ki nas ob-Marsikdo zblodi pred prihajajoč6 prihodnjostjo. Zato, ker ne zaupa vase. Tisti',pa, ki zaupa.v
mlade moči, tisti si zaviha rokave in pravi: je podrt, postavil bom novega, takega kot je
tre-
ba
Ne pričakuj, da ti bo kdo na krožniku prin§3el, česar potrebuješ. Res, nespameten bi bil tisti. Cesar
si nisj sam pridobil, tega tudi vreden nisi.
Ali ni tvoja bojecnost, neodločnost, nezaupanje vase tudi posledica tvoje lenobe? V tvojem nezaupanju v samega sebe je le slabo, nič lepega ni v njem.
V	samozaupanju je samozavest, ponos, neodjenlji-vost, je delo in - uspeh.
-0O0-
ena pišejo
Gosta megla lega na me sto. Dim in prah dušita ulice. Mraz pritiska in zmrzuje ljudi.
Midva pa vlečeva cizo. "Prokle-to železo, kako si težko!”, vzdihuje Janez. Peljeva mimo cerkve. Ura v stolpu bije pol sedmih zvečer^ Ob teh udarcih nama postane železo še težje.
n 'Nl
o C? \>
"Prokleta ciza!”, godrnja Janez. Misli pa: "Kje bom no coj prenočeval? Moj vlak je že odpeljal." Prične računati: 'Sedaj je pol sedmih. Ob sedmih bom v delavnici. Do doma imam petnajst kilometrom, to je tri ure poštene hoje. Torej... sedem... osem... devet... deset. Ob desetih bom doma."
Mojster ve, da bo moral Janez iti danes peš domov. Kljub temu naju začne obdelavati z besedami, ki so grenke kot^pelin. "Kje sta hodila toliko časa? Zdi se mi, da se že z vsakim kamnom na cesti zgovarjata. Zgubita se mi, falota nemarna! Jutri že obračunam z vama!"
Odiieva .. Janez po svoji poti, jaz pa po svoji. Vidim ga, kako krene po bližnjici, ki pelje čez hrib. Zamišljen speši navkreber. "Vajenec biti, - ah, to je težko! Bolje bi bilo, da bi ostal doma in se o-prijel kmetijstva. Bil bi vsaj kolikortoliko svoboden. Nihče me ne bi pretepal in hrulil ponepotrebnem."
Drevesa, ob katerih gre, se zdi, da se pogovar jajo. Zdi se, da se jim mora človek smiliti. ,:Kje so^ tisti časi, ko smo mi prikipeli iz zemlje!’5, si šepeče--go stari hrasti. "Bil je človek, živ, lahek, svoboden. Cim gostejši mah obrašča nas, tem bolj se množi gorje človeku. Morda.bo prišla svoboda zanj takrat, ko bodo nas že davno vse posekali in nove mladike zasadili
Ob tem šumenju gozda in spodtikajoč se v temi ob korenine in stare štore gre dalje, do doma...
Za pet Kristusovih ran, Janez! Kje si pa hodil, da se nisi pripeljal z vlakom? Oh, v kakšnih skrbeh smo bili zate!” Tako so ga sprejeli doma. Pove jim vso zgodbo.
Po večerji gre utrujen spat. Ponoči ima velike
sanje.
-	o 0 o -
Opazovanja
(Nadaljevanje.)
RdeČe žile v očeh: ali očesna bolezen ali pijanstvo, zanemarjeno življenje. Oči brez leska: topa narava. Duševno gibanje se da v temnih očeh lepše opazovati nego v svetlih.
Usta. Brazde na obrazu krog ust mnogo povedo. Mišice na obrazu, ki večkrat rabijo, se bolj razvijejo in delajo brazde, zato se da na podlagi njih jako dobro spoznati človekovo duševnost.
Trpka brazda okrog ust:.izgarani ljudje; ljudje, ki so mnogo pretrpeli. Mnogokrat pomeni poleg tega še čutnost. Sladka guba okrog ust: ljudje, ki rabijo sladke izraze, sladek ton v govoru, ljudje, ki se izogibajo vsega, kar bi jih motilo v uživanju vseh sladkosti sveta.
Stisnjene ustnice: črnogledi, vase pogreznjeni, kritikujoči ljudje. Močno stisnjene ustnice: ljudje, ki opravljajo težko telesno ali duševno delo. Pridni, izvršljivi ali tudi trdi, trmoglavi, ponosni ljudje.
Zaničljiva poteza okrog ust: ošabni ljudje.
Odprta usta: gluhost, sicer pa osebe kratke pameti, nesamostojni ljudje.
Nos. Odprte nosnice: bojeviti, ognjeviti, e-nergični ljudje.
Smeh. Ljudje, ki se cesto in radi smejo in ljubijo šalo imajo ustne kote zasukane navzgor. Brazda pri zunanjih očnih kotih.
Hoja. Opazuj hojo človeka posebno od zadaj! Spredaj se znajo ljudje ponarejati v hoji, zadaj se ne morejo tako.
Urna hoja: živi, gibčni, elegantni ljudje. Lena, počasna hoja: flegmacija. Zibajoča hoja: ekscentrični, skopi, domišljavi ljudje. Mirno gibanje: bodri ljudje, polni duševnega ravnotežja. Težki gibi: duševno zlomljeni ljudje. Prikriti ljudje hodijo kakor mačke. Bojazljivi ljudje hodijo negotovo, ozirajoč se.
Opazujte nošenje klobuka, posameznosti na obleki, posebno one, v katerih se zrcali posebnost in okus imejitelja (ovratnica, obeski pri urah, manšetni gumbi in drugi priveski). Iz njih se da mnogo spoznati. Posebno opazujte obuvalo, ker to mnogo pove o lastnostih nosilca! Tudi roke opazujte, da spoznate na njih sledove poklica.
Borec se uči opazovati vse življenje. To je zanj velika zabava in mu daje precejšnjo vrednost pred ljudmi, ki ne znajo opazovati.
Bistro opazujte tudi pisavo! Iz nje boste mnogo zvedeli o naravi, razpoloženju in volji pisca.
Zravnana pisava: dostojen, jasen značaj« Nsura v-nana: nejasen karakter; previdnost. Pravilna pisava: red, točnost. Nepravilna: netočnost, nerednost, neu-staljenost. Enostavna: priročnost, preprostost, skromnost. Komplicirana (zamotana, vijugasta): poželjivost, občutljivost, zunanjost, iskanje, smisel za eleganco. Velike črke: samozavest, ponos, zunanjost, veliko obzorje, velike želje. Male črke: skromnost, bistrost, razuanost, skrbnost, smisel za domačnost pa tudi ozkosrčnost, malenkostnost. Debele črke: energija, doslednost, resno naziranje, materializem, nergaštvo, čutnost.
(Konec prihodnjič.)
IGRE
STACUNO OKRASTI.
V	krogu s premerom dveh metrov varuje trgovec svojo robo (jabolka, kamne, polena ali kaj druge-
ga) •
Zunaj kroga preže štirje tatovi, kako bi kaj ukradli. Oddaljeni so vsi enako drug od drugega.
Tatovi hočejo čimveč nakrasti. Trgovec pa mora zadeti tatu znotraj kroga. Ako ga zadene po roki ali drugem delu telesa znotraj kroga, mora dotični tat izstopiti iz igre. Ako pa ga zadene trgovec zunaj kroga, pa to ne velja.
o
(Iz knjige: Deutsches Spielhandbucto.) (Erster Teil.)
ALI VEŠ, da bomo šele takrat močni, kadar bomo imeli močanvsvoj tisk?
ALI VE2, da ni dovolj, če sodelujeta dva, trije? ALI VES, kaj je toraj sedaj tvoja naloga?
■ A v'?-*
Za Borce bistre glave
NALOGA IZ RAČUNSTVA.
(Izvidniki.)
Mladci so se zmenili, da gredo v nedeljo na Turjak. Najbolj navdušen pa je bil za ta izlet Pepček, ki pa je radi bolezni zamudil sestanek, na katerem se je določilo zbirališče in čas odhoda. Njegov prijatelj Lojzek, ki je bil brihten in lokav fantič, mu je pisal naslednje pisemce, ki na videz ni nič posebnega. Pepček pa je znal iz njega razbrati, kje in kedaj (ura) je zbirališče za odhod na izlet. Pismo se glasi:
Dragi Pepček!
Prihodnji četrtek bomo pisali računsko nalogo. Saj boš gotovo danes ali jutri šel iz postelje in gotovo boš nalogo pisal tudi Ti.
Do sedaj smo vzeli samo seštevanje, ki pa je lahko in nam ne bo delalo nikakih težav pri nalogi.
Veš, ker sva dobra prijatelja, Ti moram, da se lahko pripraviše poslati tudi račune, ki smo jih zadnjo uro izračunali.
Halo! Kdor je tako brihten kot Pepček, bo zvedel kraj in čas odhoda. Ako hoče tekmovati za nagrado, nam mora poslati rešitev vsaj do 20. nov. in mora ob enem razložiti, kako se naloga reši.
Kot nagrado za pravilno rešitev te naloge razpisujemo lepo knjigo.	(Nadaljevanje na platnicah.)
Računi so sledeči:
1.)	I 1^54-104-24=
2.)	i 7+10+17=
3.5	i 3+64-23=
4.)	1 2+7+134-18=
	1 9+15=
6 . ;	1 9+14+15=
7.	1 9+17+20+24+-25=
8*	1 1+3+4+21+27=
9.J	l 34-12+24+29+36=
REŠITEV UGANK IZ OKTOBERSKE ŠTEVILKE MLADEGA PLAMENA:
"Posetnica": Fant je vodnik krdela.
"Tekme": Izid tekem je til objavljen v Mladem plamenu.
Številke v diagonali pravokotnika povedo, katero črko moraš vzeti iz imena krdela in športa, številki 1 in 2 s piiščicama pa kažeta v katerem redu moraš ves čas izbirati črke.
Rešitev je prispelo nič manj kot -dve! Izžrebana je bila Slava Lipoglavškova, ki dobi knjigo: "Stare angleške pesmi".
(Nadaljevanje^)
STRAŽARKE vztrajno molče. V Ljubljani jih. imamo, v Hrastniku jih imamo in v Vojniku jih imamo, ali od nikoder ne dajo glasu. Iz Hrastnika so se včasi še kaj oglasile, naše Pomladkarice„ Ali so take sorte, da se samo spomladi razžive? V Vojniku so nam obljubile, ko smo bili tam, da bodo dopisovale. Toda nam še ni nič. znano, da bi izpolnile svojo obljubo.
VSEM'. Mislimo že sedaj na novi Mladi plamen, v novi obleki in lepši! Prva (januarska) številka bo izšla že prod Božičem. Vsaka enota naj ima vsaj enega stalnega dopisnika, ki naj ima nalogo poročati vsak mesec o zadevah svoje enote! Pišite pa tudi borčevske strokovne stvari, pišite'za naše najmlajše, pošljite ugank in smešnic! Krog sotrudnikov se mora razširiti! Za prvo. številko prihodnjega letnika naj bodo dopisi najkasneje do prvega decemora v uredništvu! S tiskanim listom gremo izza'zapečka ven, v javnost, ki nas bo po listu sodila. Naj bodo prispevki taki,.da bodo lahko vsi rekli, da smo Borci in Stražarke že nekaj!
Glejmo pa tudi, kako bomo čimbolj razširili krog naročnikov! Pridobivajte naročnikov ali nam pa pošljite vsaj nekaj naslovov, da pošljemo list na o-gled! Vse prireditve v decembru posvetite tisku!
EMOTE!
Naročajte šotore, rute, priročke, štambilje, tiskovine, knjige in vse potrebščine preko Vrhovnega stana
Z* B< S.
Šotori (za 4 osebe) . . .	Din 120'—
Rute		15'—
Priročka za I. izpit . . . .	10’—
Priročka za fotografski izpit .	8 —
Znaki, članski		A'—
Fotografije (borčevske) . . .	4-—
Vrhovni stan Z. B. S.
Čita jte!	Agitirajte!
Obravnajte vsebino našega lista
OSENJ
GLASILO DELAVSKE MLADINE
Za tuzemstvo letno Din 32 —. Za Italijo celoletno 15 — lir. Za Ameriko 1 Dolar. Za vse ostale države 5 švic. frankov.
Uprava: Miklošičeva e. 22/1., Ljubljana.