60 i :DNJ A j i hw PR.murtSKI DNEVNIK c?™ 300 ur Leto XXXVI. Št. 171 (10.691) TRST, petek, 25. julija 1980 V je .za^e* izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* — u pn Ororenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, ZARADI TRDNOSTI KD IN PSI V OBRAMBI PREDSEDNIKA VLADE UPADLO ZANIMANJE V PARLAMENTU ZA ZADEVO COSSIGA-DONAT CATTIN K razpravi se je vseeno prijavilo 50 poslancev in senatorjev - Intervjuja Signorileja (PSI) in Bodrata (KD) — Parlamentarni «proces» proti Francescu Cossigi se je na- jCVal včeraj zjutraj S nosecomu nnnuVvulppv maniimo nroiulmval. so jo ZA ((SOLIDARNOSTNI SKLAD* Julija in avgusta nobenih odtegljajev RIM — Glede dekreta o pol-(ristotnih odtegljajih na prejemkih zaposlenih za ustanovitev «solidarnostnega sklada* je vlada včeraj stopila nadaljen £prak nazaj. Minister za delo £oschi je namreč v soglasju s kolegoma za proračun in za zaklad izdal navodilo podjetjem, naj odtegujejo osebju 0,50 odstotka prejemkov «v roku 60 oni od prve plače po vstopu v Veljavo zakonskega odloka*. To se pravi, da bi prve odtegljaje uvedli pri septembrskih plačah, tedaj bo pa že izgubil zakonsko veljavo omenje-te odlok, ker se je vlada že obvezala, da ne bo vztrajala Pri njegovi potrditvi in ga zatorej parlament v predvidenem roku 60 dni ne bo odobril. Odtegljajev torej ne bo niti Pri julijskih niti pri avgustovih plačah, pa «hiti tabo dolgo, uokler ne bo parlament odobril ioe ga bo) novega zakonskega Predloga vlade s tem v zvezi. Ce je pa kakšno podjetje pri obračunavanju julijskih plač že Uveljavil odbitek, bo moralo Vstrezne zneske povrniti osebju avgusta. Ponudili socialdemokrati, kar je po-k?28', da je težko spraviti tristran-»Ko vlado v težave. ft3?snici na ljubo je bil pravi Predmet razprave ta, bolj kot Cossi-gova nedolžnost ali njegovi morebit-' odnosi s terorizmom. Politični -okvir ostaja razmeroma trden, pro-teme bodo kvečjemu odložili do bliž-jeseni: intervjuja, ki sta ju „?epaJ dala namestnik tajnika PSI "'gnorile in demokristjan Guido Bo-urato, eden najuglednejših zastop-•Ukov «Zaccagninijevega območja*, gresta v to smer. Če voditelj socia-stične levice ponuja polno solidar-Craxiju in obnavlja predlog o •balističnem predsedniku vlade, , ----j ------j s posegoma poročevalcev manjšine preiskoval- j* komisije, misovca Franchija in radikalca Stanzanija. Začela se razPrava’ ki bo po predvidevanjih zelo dolga: prijavilo se je parlamentarcev in vse kaže, da ne bo moglo priti do glasovanja f*1 Ponedeljkom. Med napovedanimi posegi vlada veliko zanikuje za nastop predsednika KD *n»alda F«rlanija. Toda vzdušje se je občutno spremenilo. Dvorana na Monteciteriu jji tako polno zasedena kot prvi ®an: v njej se zadržuje največ po do sto petdeset parlamentarcev, k* Površno sledijo razpravi in stal-Prihajajo ali odhajajo. Zakaj je saiumanje tako upadlo? Predvsem faradi kompaktnosti, ki jo kažeta *n PSI okrog predsednika vlade ,n zaradi nove podpore, ki Bodrato odločno zanikuje domnevo, da bi v demokrščanski levici mogli biti «prosti strelci* proti Cossigi. Razprava se je torej včeraj nadaljevala po pričakovanih tirnicah. Franchi (MSI) in Stanzani (PR) sta utemeljevala zahtevo po predaji afere Cossiga - Donat Cattin u-stavnemu sodišču. Pdupovec Milani je podprl zahtevo KPI po dodatni preiskavi. Aurelia Gruber Benco, poslanka Liste za Trst, je imela poseg moralnega značaja: govorila je o družbi, ki boleha za «mamizmom» in za »razrednimi razlikovanji*, pozvala je vse na »(globok duhovni preporod*, zahtevala je ne krizo vlade, temveč «novo civilno zavest*. Liberalec Costa je pozval ministrskega predsednika Cossigo naj spregovori in objasni svoja stališča parlamentu, a mu je trdo odgovoril v imenu vlade tajnik PRI Spadolini, medtem ko je popoldne drug prvak republikancev, predsednik stranke Visentini, prav tako zagovarjal neoporečnost Cossigovega ravnanja. R. G. RIM — Achille Gallucci je novi rimski državni pravdnik; sinoči ga je imenoval višji sodni svet. Nasledil bo odstavljenega De Mattea. TURIN —■ Družba Fiat je včeraj sporočila sindikatom, da bo v septembru poslala v dopolnilno blagajno 74 tisoč delavcev za osem dni. Pri Fiatu tudi vztrajajo, da bodo potrebni odpusti, vendar niso pojasnili kdaj in koliko delavcev naj bi odpustili. Dr. Vladimir Bakarič v vojaški bolnišnici ZAGREB — Zdravstveno stanje člana predsedstva SFR Jugoslavije Vladimira Bakariča se je poslabšalo ter so ga nujno sprejeli v vojaško bolnišnico v Zagrebu. Pred časom je bil dr. Vladimir Bakarič uspešno operiran. Sedanje poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja so povzročili patološki pojavi, ki so obstajali še pred kirurškim posegom. KLJUB NASPROTOVANJU VSE SVETOVNE JAVNOSTI IN VLADE ZDA IZRAELSKI PARLAMENT JE ODOBRIL ZAKONSKI OSNUTEK 0 PROGLASITVI JERUZALEMA ZA PRESTOLNICO DRŽAVE Sklep bodo dokončno potrdili v sredo - Begin že napoveduje, da se bo vlada premestila v arabski del Jeruzalema - Stopnjevanje napetosti na zasedenih ozemljih TEL AVIV — Medtem ko generalna skupščina OZN razpravlja o palestinskem vprašanju, je izraelski parlament z večino glasov predhodno odobril zakonski osnutek, ki proglaša Jeruzalem «za eno, nedeljivo in večno prestolnico izraelske države*. Za osnutek je glasovalo 65 poslancev (kneseta*, 12 jih je bilo proti, 43 poslancev pa se je vzdržalo ali pa se ni udeležilo glasovanja. Meje med vladno koalicijo in opozicijo so se izbrisale. Izraelski policisti ženejo na zasliševanje Palestinca, ki se je udeležil manifestacije v Jeruzalemu (Telefoto AP) ČEDALJE VEČJA OSAMUENOST BOLIVIJSKEGA REŽIMA NA MEDNARODNI RAVNI SVETOVNA JAVNOST OBLOCNfOBSOJA NASILJE IN ZLOČINE VOJAŠKE JUNTE V La Pazu le še posamični spopadi • Protest jugoslovanskih sindikatov - Komunistični in demokristjanski poslanci zahtevajo odpoklic italijanskega veleposlanika v La Pazu LA PAZ — Vojaški in politični položaj v Boliviji je še vedno zelo napet, čeprav v zadnjih 24 urah niso v glagnem mestu zabeležili kakih pomembnejših spopadov. Slišali je bilo streljanje, ki je prihajalo iz predmestja «E1 Alto», toda za podrobnosti se ni zvedelo. Prava neznanka sta tudi rudarski področji Potosi in Oruro. Ponovno se govori, da indijanska plemena pomagajo rudarjem, toda konkretnejših vesti ni. Prav gotovo je, da je vojaška jun- ta utrdila z nasiljem in ustrahovanjem svojo oblast v glavnem mestu. Vlada trdi, da je aretirala kakih 700 političnih nasprotnikov, toda njihovo število je gotovo večje. Notranji minister polk. Luis Ar-ze (do sedaj šef vojaške obveščevalne službe) je izjavil, da oblasti obvladujejo položaj v državi in da so trdno odtočene zadušiti na vsak način levičarsko marksistično opozicijo. Minister je dodal, da bo vlada še naprej aretirala voditelje delavskega gibanja. Kar pa je še hujše, je dejstvo, da je Arze zagrozil, da bodo oblasti sprejele ukrepe proti družinam političnih nasprotnikov. To pa je v skladu z nacistično fašistično prakso ustrahovanja med zadnjo vojno. Zato ne bi bilo nič čudnega, če bi odgovarjala resnici vest, da sedanjo represijo v Boliviji vodi bivši načelnik Gestapa v Lio-nu (Francija) Klaus Barbie. Barbie je med zadnjo vojno ukazal umoriti večje število francoskih partizanov in Judov. Novi samozvani predsednik Bolivije gen. Luis Garcia Meža je v svoji poslanici prebivalstvu začrtal smernice vladne politike. Te naj bi bile »nacionalistične, demokratične, protiimperialistične ter globoko ljudske*. Meža je govoril o soupravljanju v državnih podjetjih ter o skrbi za sloje, ki živijo ob robu družbe. Vojaški puč je prav gotovo prine- Zanimanje za igre stalno rase Maurizio Damilano (na mali sliki) je včeraj povzročil v italijanskem taboru pravi vihar navdušenja, saj je povsem nepričakovano priboril svoji domovini zlato kolajno. Takih presenečenj včeraj sicer ni bilo dosti, zato pa je bU tekmovalni spored izredno zgoščen in je prinesel spet vrsto' odličnih rezultatov in lahko rečemo, da dosegajo letošnje igre, kljub odsotnosti nekaterih (v športu) močnih držav, veliko tehnično vrednost, agonistično so privlačne in organizacijsko popolne. Zato ni čudno, če zanimanje za igre stalno rase, pri nas pa bo seveda v središču zanimanja zlasti današnji dvojni košarkarski spopad med Italijo in Jugoslavijo, v moški iti ženski konkurenci. Pa tudi današnja atletika bo prav gotovo prava poslastica za ljubitelje športa, pra« tako kot je to v Moskvi, kjer je občinstvo na tribunah (na večji sliki) pravi protagonist iger in se ne straši niti hude 'močine, ki je pritisnila tudi tam. sel veliko praznino v političnih in sindikalnih vodstvih v državi. Z izjemo izvoljenega predsednika Zua-za in še nekaterih drugih, so skoraj vsi. voditelji v zaporih, ali pa so bili ubiti, oziroma jih pogrešajo. Edini voditelj, ki je doslej klonil pod pritiskom junite je sindikalist Lechin. Doslej še ni nobena država na svetu priznala vojaškega režima, čeprav junta prikazuje Argentino, Brazilijo, Čile, Urugvaj in Taivan kot prijateljske dežele. V uradnih izjavah juntinih ljudi pa je opaziti precejšnje sovražno razpoloženje do ZDA, ki so, kot je znano, ustavile vsakršno pomoč Boliviji ter odpoklicale svojega veleposlanika. In še nekaj novih bolivijskih novic iz tujine: bolivijski veleposlanik v Bonnu Alberto Alipaz Alcazar je odstopil s svojega položaja. Vršil bo posle do imenovanja novega veleposlanika. V znak protesta proti pi)ču je odstopil tudi veleposlanik v Belgiji Pedro Demizaky Peredo. Bolivijski veleposlanik v Londonu Jose Luis Roča je tudi podal ostavko, toda ne pri angleški vladi, ki ga zato smatra še vedno za zakonitega predstavnika Bolivije. Skupina bolivijskih študentov je včeraj zasedla sedež bolivijskega veleposlaništva v Beogradu v znak protesta proti vojaškemu puču v svoji domovini. Odpravnik poslov veleposlaništva gospa Lucila Men-dez Ascarrunz je izjavila, da je vse osebje veleposlaništva izrazilo svojo Solidarnost s pobudo študentov. V tem trenutku je vojaški režim v Boliviji docela osamljen. Vprašljivo je bilo in je še vedno stališče ZDA. V določeni meri je glasnik ameriškega državnega tajništva razblinil nekatere dvome. ZDA obsojajo preganjanja političnih nasprotnikov, justifikacije, mučenja itd. ter pozivajo junto, naj zajamči državljanske svoboščine. Ameriški predstavnik je še dodal, da ZDA preučujejo bistveno zmanjšanje ameriške pomoči. Slabi časi se obetajo za bolivijsko junto tudi od EGS. Zelo verjetno bodo bolivijski dogodki zelo ovirali gospodarska pogajanja med (deveterico* in državami Andskega pakta. Na vsak način so propadla pogajanja o večjem izvozu bolivijskega tekstilnega blaga. Tudi predsednica evropskega parlamenta Simone Veil verjetno ne bo odpotovala na obisk v Kolumbijo. Zveza sindikatov Jugoslavije in vsi delovni 'ljudje Jugoslavije so z ogorčenjem sprejeli vest, o nasilni zrušitvi zakonite začasne vlade v Boliviji in energično protestirajo proti akcijam vojaške hunte, ki so usmerjene proti pravicam bolivijskih delavcev. To piše v sporočilu sveta zveza sindikatov Jugoslavije, ki so ga objavili ob najnovejših dogodkih v Boliviji. Dokument tudi poudarja, da vojšaka hunta uresničuje svoje diktatorske cilje z nasiljem ter si tako prizadeva onemogočiti vsak nadaljnji proces demokratizacije ter socialne preobrazbe v neuvrščeni Boliviji za kar si prizadevajo napredne in svobodoljubne sile ter prijateljske dr- žave. Zaradi tega članstvo Zveze sindikatov Jugoslavije in delavski razred Jugoslavije najostreje obsojata uboje,', aretacije in mučenja ter vse druge oblike nasilja nad pripadniki demokratičnih sil, med katerimi so tudi številni pripadniki sindikalnega gibanja ter sindikalni funkcionarji, ki se bojujejo za uresničitev popolne demokracije ter napredka celotnega bolivijskega naroda. Sekretar KPI Enrico Berlinguer je skupaj z drugimi komunističnimi poslanci zahteval v posebnem vprašanju naslovljenem na zunanjega ministra odpoklic italijanskega veleposlanika v Boliviji. Poslanci KPI zahtevajo pojasnila v zvezi z vsemi koraki, ki jih je napravila italijanska vlada glede bolivijskega državnega udara. Odpoklic italijanskega veleposlanika zahtevajo tudi poslanci KD Granelli, Vernaschi, Mancino in Romei. Premier Begin je včeraj arogantno izjavil, da sklep podpirajo vsi Izraelci in Židje v svetu. Nasprotni glasovi in vzdrževanja pa dokazujejo, da ni prav tako, da so tudi v ((knesetu* parlamentarci, ki z realizmom in treznostjo gledajo v bodočnost. Beginova vlada pa se ne omejuje samo na proglasitev, o kateri se bo dokončno izrekel parlament prihodnjo sredo, temveč že napoveduje. da bo čimprej premestila predsedstvo vlade iz Tel Aviva v Jeruzalem: in to ne v zahodnega, temveč v vzhodnega, ki je bil arabski do šestdnevne vojne leta 1967. Kritike mednarodne skupnosti, i-zjave egiptovskega predsednika Sadata, ki je v sredo poudaril arabski značaj vzhodnega dela Jeruzalema, niso spametovale Tel Aviv, ki je ubral pot nasprotovanja vsemu svetu. Ameriško državno tajništvo je že izrazilo svoje nasprotovanje kakršnemukoli enostranskemu spreminjanju statusa Jeruzalema. Glasnik državnega tajništva je med drugim dejal: «Naše stališče smo že večkrat izrazili v preteklosti. Dosledno smo nasprotovali enostranskim pobudam pri spreminjanju statusa Jeruzalema, ki ne bi bil rezultat pogajanj.* Na vprašanja, kakšne ukrepe bodo sedaj sprejele ZDA je 5lasnik molčal Za sedaj ni še uradnih reakcij zahodne Evrope, a po prvih znamenjih kaže, da bodo negativne, saj je E-vropa vedno dosledno zagovarjala stališča, da se ne sme spreminjati statusa Jeruzalema. Bližnjev/hodni izvedenec zahodnonemških liberalcev Jiirgen Molleitiahn je včeraj i-zjavil. da lxj izraelski sklep negativno' vpIiVal na vse poskuse reševanja bližnjevzhodne krize. »Beginova pobuda, je dejal Mollemann bo še bolj osamila Izrael v svetu.* Predsednik zahodnonemških liberalcev je spomnil, da v svoji skupni izjavi države članice EGs poudarjajo politični in verski pomen jeruzalemskega vprašanja, sedanji e-nostranski izraelski sklep pa ga bo Miillemannovem mnenju še zapleta. Medtem je izraelska vojska na zasedenih območjih ojačila svojo budnost, posebno v arabskem delu Jeruzalema, kjer se napetost iz u re v uro veča. Včeraj je namreč umrl v neki bolnišnici blizu Tel Aviva še eden od 75 palestinskih zapornikov, ki so pred dnevi pričeli z gladovno stavko zaradi nevzdrž nih življenjskih pogojev jetnišnice v puščavi Negev. Tudi včerajšnja smrt je baje povzročila pljučna o kužba. Izraelski pazniki so namreč s silo skušali hraniti stavkajoče, ni pa jim vedno uspelo, da bi s sondami hrana pritekla do želodca in so marsikateremu jetniku izlili manjše količine hrane v pljuča. Matere, žene, sestre in hčere stavkajočih še vedno protestirajo pred ameriškim veleposlaništvom in zahtevajo vsaj boljše življenjske pogoje za svoje drage. S transparenti pozivajo ZDA. naj pokažejo svojo doslednost v obrambi najosnovnejših človeških pravic tudi v Izraelu Politični opazovalci sedaj pričakujejo, da bo življenje na zasedenili arabskih območjih v celoti zamrlo v znak protesta predvsem zaradi sklepa (kneseta* o proglasitvi Jeruzalema za prestolnico Izraela. Ne izključujejo tudi možnosti, da bi palestinska organizacija ojačila svoj odpor proti izraelski okupaciji tudi s kako samomorilno akcijo. Izraelski sklep je za Palestince najhujši udarec po okupaciji in predstav Ija nevarno netivo za ves Bližnji vzhod. Ceausescu v Parizu PARIZ — Romunski predsednik Nicolae Ceausescu se že dva dni mudi na uradnem obisku v Franciji, kjer se s predstavniki pariških o-blasti razgovarja o medsebojnem sodelovanju in tudi o splošnih mednarodnih vprašanjih. Tako je bil pogovor z Giscard D'Estaingom namenjen pretežno obravnavanju afganistanskega vprašanja in državnika sta poudarila (sličnost pogledov* Francije in Romunije. Kar pa zadeva medsebojno sodelovanje sta delegaciji obeh držav razpravljali predvsem o izmenjavah na področju izkoriščanja jedrske energije; Francija bo namreč sodelovala pri realizaciji romunskega jedrskega načrta, ki predvideva grad njo dvanajst jedrskih elektrarn v prihodnjih desetih letih. KUVAJT — Sinoči je skupina zračnih gusarjev preusmerila boeing (737* kuvajtske letalske družbe. Gusarji so na kuvajtskem letališču o-svobodili vse ženske in otroke ter odleteli v Bahrain. V generali skupščini OZN razprava o pravicah palestinskega naroda NEW YORK — Na drugem dnevu zasedanja generalne skupščine o Palestini se je zvrstilo okrog 20 govornikov, ki so v glavnem vsi obsodili agresivno izraelsko politiko ter brez pridržkov podprli temeljne pravice palestinskega ljudstva. Palestinsko vprašanje je namreč ključ za rešitev krize na Bližnjem vzhodu in cM-kler ne bo ta problem rešen, bo tudi mir na svetu resno ogrožen. Tega mnenja je bil tudi luksemburški zunanji minister in predsedujoči v svetu EGS, Gaston Thorn, ki je v imenu (deveterice* poudaril, da palestinski problem ni problem beguncev temveč vprašanje samoodločbe slednjih. Dodal je tudi. da je treba ob današnjem zapletu toliko bolj poslušati njihovo mnenje, ki naj o-mogoča sklenitev trajnega miru v tem delu sveta. Sovjetski predstavnik Oleg Tro-janovski je zahteval od skupščine, naj o palestinskem vprašanju zavzame taka stališča, kot jih skupno zavzemajo vse tiste miroljubne države, ki se borijo, da palestinski narod uresniči osnovne pravice, ki so mu onemogočene. Dalje je Trojanovski z grožnjo opozoril, da bodo OZN, če Izrael ne bo upošteval sklepov 0234 o palestinskem vprašanju, prisilje ne sprejeti stroge ukrepe, kot to predvideva 7. člen listine OZN Obtožil je tudi Združene države, da ob vsakem izraelskem napadu ohromijo akcije mednarodnih skupnosti, obenem pa podpirajo provokacije s tem. da dobavljajo Izraelu najmodernejše orožje v vrednosti težkih milijard dolarjev. Po mnenju namestnika sirske ga zunanjega ministra Nasserja Kaddurja so sporazumi v Čamp Davidu popolnoma propadli in to zato, ker niso prejeli podpore od nikogar, še manj pa od samih Palestincev. (Palestinsko vprašanje je tako ostalo na mrtvi točki, kot je bi lo pred 30 leti,* je še dejal Kad dur. »Združene države so ustano vile Izrael, zato je njihova dolžnost, da problem preučijo in poiščejo rešitev za tragedijo palestinskega naroda.* Kot pričakovano ni ameriški predstavnik William Vanden Heu-vel povedal nič novega. Ponovil je staro stališče, da je edino campdavidski sporazum poroštvo za mirno rešitev krize in izrazil nasprotovanje sedanjemu izrednemu zasedanju, predvsem pa resoluciji, ki jo proučujejo na zahtevo arabskih in neuvrščenih držav. H,,,,,,,,,,,,,,,.....................................................■■•■niUMiiointiiinia HUD ZAPLET OB PROBLEMU BODOČEGA PREDSEDNIKA VLADE Pred odločilnim spopadom islamske desnice in zmernimi silami predsednika Banisadra «Alahova stranka» predlaga za Banisadra nesprejemljivega D žel al edina Farsi ja - Včeraj usmrtili 21 udeležencev spodletelega poskusa državnega udara / TEHERAN — Medtem ko so revolucionarni vodi včeraj usmrtili 21 zarotnikov, je vse nared za najhujši spopad med zmernimi silami s predsednikom Banisadrom na čelu in islamsko desnico ajatulaha Be-heštija. Že predsinočnjim je islamska republikanska stranka na sestanku svojega odbora sklenila, da predlaga za predsednika vlade Dželalo-dina Farsija, ki je bil januarja kandidat islamske republikanske stranke za predsednika republike, a se je moral na zahtevo ajatulaha Homeinija umakniti, kar ni izpolnjeval ustavnega pogoja, da mora biti predsednik republike pravi I-ranec, eden od Farsijevih staršev je namreč po rodu Afganec. Islamski integralisti so tako prehiteli predsednika Banisadra, ki ni še sklenil koga bo predlagal, potem ko je Homeini zavrnil možnost, da bi premier postal njegov sin, Sa-jed Ahmed Homeini. Banisadr pa bo baje kljub temu predlagal namestnika ministra za notranje zadeve in načelnika policije Mira Sa-lima, ki bolje izpolnjuje Homeinijeve pogoje, da mora biti premier sposoben in (pravoveren*. Farsi je za Banisadra nesprejemljiv, saj je v zadnjem obdobju napihoval vsako Homeinijevo kritiko vladi in med-drugim zahteval odstop zunanjega ministra Ghotbzadeha. Enostavno izračunavanje sil v i-ranskem parlamentu bi dokazovalo, da bo bodoči premier prav Džela-ledin Farsi, saj ima islamska republikanska stranka v medžlisu večino. Logično seštevanje glasov pa v iranski stvarnosti pomeni premalo, saj o vsem vedno pove zadnjo besedo ajatolah Homeini. V Teheranu se širijo govorice, da Homeini ni nikoli dvomil v Farsijevo «pravovem.(st», a je imel in baje še ima pomisleke o njegovi sposobnosti. Iran pa se nahaja danes v talcem položaju, da ima pred sabo dve možnosti: ali nadaljevanje po poti popolnega uničenja vsega, kar količkaj spominja za Zahod in gradnja islamskega Irana na pepelu stare mislnosti in kulture, ali pa tehnokratsko reševanje položaja. .V prvem primeru bi bil teolog najboljši premier, v drugem primeru pa je iskanje sposobnega tehnokrata, ki bi bil obenem sprejemljiv za šiitsko duhovščino izredno zapletena zadeva. Banisadr si želi za premiera svojega somišljenika, a baje mu to ne bo uspelo, saj je deležen vedno hujših kritik prav s strani tistih sil, ki so Iran pahnile v gospodarski in politični kaos. Vodja islamske republikanske stranke a-jatulah Behešti je že poslal v napad svoje najzvestejše, da izpodkopljejo Banisadru manevrski prostor. Zunanji minister Ghotbzadeh je včeraj zagrenjeno izjavil, da ne bo odstopil, a da obenem ne bo kandidiral za ministra v prihodnji vladi. Njegovemu zgledu bo sledil baje še marsikdo, da bi bodočo vlado lahko preplavila šiitska duhovščina. To pa bi pomenilo konec sodobnega Irana. Postal bi pravilo včerajšnji primer, ko je najvišji islamski sodnik v Kermanu obtožil hčer pkoj-nega teheranskega ajatulaha Tele-ganija, poslanko Azo obrekovanja, ker je v Kopenhagnu obsodila kamenjanje dveh žensk. Šiitska du-liovščina ni do sedaj pokazala tiste strpnosti, ki je bila značilna za klasični arabski islam, 'temveč bolj spominja na turški sultanat. Usmrtitev voditeljev zarotnikov ne bi smela presenetita, težko pa je razumeti, da bodo, kot je napovedal ajatolah Homeini, postavili pred zil vseh 600 oseb, ki so (nekatere samo obrobno) vpletene v poskus državnega udara. Potrjena kazen za ustaška teroruta SARAJEVO — Vrhovno sodišče Bosne in Hercegovine je potrdilo kazen Iliji Mtuzoviču iz vasi Donja Mahala pri Orašju. Okrožno sodišče v Tuzli ga je februarja letaš obsodilo na 10 let zapora za kazniva dejanja zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti Jugoslavije, ki jih je storil v času od leta 1970 do lanskega leta. Matuzoviča so avgusta lani po nalogu terorističnega ustaš-kega podzemlja poslali iz južne Francije v Jugoslavijo, kjer so ga odkrili in onemogočili po zaslugi samozaščitno osveščenih občanov. VEDEM - Preiskovalni sodnik Formaio je obtožil 27 oseb raznih kaznivih dejanj v zvezi z (urbanističnim škandalom* v Lignanu. Med obtoženci je tudi sedem občinskih upraviteljev, vključno z bivšim županom Emiliom Zattijem. Odobrena podvojitev pontabeljske železnice RIM — Upravni svet državnih železnic je pod predsedstvom ministra Formice odobril včeraj vrsto naložb za dela in opremo v skupnem znesku 150 milijard lir. Med največjimi naložbami so vključili izgradnjo dvojnega tira med krajema Camia in Pontabelj tako imenovane (pontabeljske* železnice, ki povezuje Videm in Trbiž, oziroma v širšem smislu italijansko železniško omrežje i srednjeevropskim. PRIMORSKI DNEVNIK 2 r"T'* TRŽAŠKI DNEVNIK 25. julija 1980 DEŽELNI PRISPEVEK IA ALTO ADRIATICO Dve milijardi in pol lir za miljsko ladjedelnico Nakazilo bo dežela izročila na obroke sedanji nadzorovani upravi - V teku so pogajanja za delno puhli-eizacijo ladjedelnice - Izjava odbornika De Ccrlija Deželna uprava Furlanije - Julijske krajine je nakazala izredni prispevek v višini dveh milijard in pol lir za dejavnost miljske ladjedelnice Alto Adnatieo. Deželni odbor je namreč na predlog odbornika za industrijo De Carlija sprejel ustrezni zakonski osnutek. Ukrep je treba povezati s sporazumom, ki so ga v prejšnnn drel. dosegli sodni komisar, predstavniki enotne sindikalne zveze, za.Hopnik. zveze indu-strijcev iz tržaške pokrajine in ladjarji naročnici ladij, ki so že v delu. Doseženi sporazum predvideva obnovitev dejavnosti in dograditev ladij na osnovi prehodnega programa, katerega glavni namen na- bi bil ohranitev sedanje stopnje produktivne dejavnosti v ladjedelnici. Spo razum je bil dosežen v predvidevanju, da bi ladjedelnica postala javna družba (20 od sto kapitala naj bi krilo ministrstvo za državno soudeležbe, 49 od sto kapitala naj bi odpadlo na deželno finančno družbo Friulia. preostalih 31 od sto pa naj bi krili zasebniki), o čemer se sedaj razpravlja na vsedržavni ravni v okviru področnih načrtov za ladjedelstvo. Nakazilo bo želna uprava podelila po obrokih in izključno sedanji nadzorovani upravi (ne pa zasebnikom) na osnovi postopnega izvajanja sporazuma predvsem kar se tiče časovnih terminov in načina izplačevanja. Ob priložnosti je podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo De Carli izjavil, da gre za izredno nakazilo, ki ga bo deželna uprava podelila kljub-že večkrat potrjenemu načelu, po katerem je pripravljena nuditi finančna sred stva iz svojega sklada le, ko so ti posegi odločilnega pomena za premostitev kriznega stanja v posameznih podjetjih. V primeru miljske ladjedelnice pa se je odločila za podelitev izrednega nakazila na osnovi resnih ugotovitev. Predvsem je upoštevala, je še podčrtal odbornik De Carli, sedanjo tržaško in miljsko zaposlitveno in gospodarsko stvarnost: upoštevala je tudi trdno voljo po ohranitvi velike ladjedelske tradicije, ki je še posebno živa na miljskem teritoriju. Nakazilo je dežela nakazala tudi zato, ker je ugotovila, da ladjedelnica lahko ponovno zaživi, bodisi zaradi kvalitete delovne sile, bj-disi zaradi svojih dimenzij, kar bo gotovo pripomoglo, da bo lahko zadostila naročilom po ladjah manjše tonaže. Deželni odbornik je tudi pristavil, da so dokončno rešitev o delni publicizaciji miljske ladjedelnice soglasno podprli krajevni delodajalci in naročniki. Na ladjedelnico Alto Adriatico je treba gledati, je pristavil De Carli, ne kot na običajno podjetje v krizi, ampak kot na enega temeljev gospodarstva miljske občine in tržaške pokrajine. Deželni prispevek miljski ladjedelnici je tudi dokaz, da si dežela prizadeva za gospodarski razvoj tržaške pokrajine, ki je v zadnjih letih utrpelo več hudih udarcev. Deželni odbornik za industrijo je ob priložnosti še poudaril, da je treba podčrtati skupen napor vseh demokratičnih sil, delodajalcev in sindikalnih predstavnikov, ki so ga vložili pri iskanju rešitve vprašanju miljske ladjedelnice; temu naporu, je zaključil De Carli, je deželna vlada lahko odgovorila samo na pozitiven način. Prihodnjo sredo seja pokrajinskega sveta SSk V sredo, 30. t.m., se bo na sedežu v Ul. Machiavelli sestal pokrajinski svet SSk. Na dnevnem redu politično poročilo tajnika Hareja, priprave na deželni občni zbor in odstop predstavnikov leve struje SSk iz sedanje koalicije. SINOČI PREMIERA V GLEDALIŠČU VERDI Sočna neapeljska «Scugnizza» še enkrat osvojila občinstvo V naslovni vlogi je nastopila pevsko in igralsko briljantna sopranistka Daniela Mazzucato - Režija Cino Landi, dirigent Guerrino Gruber Ko se je lani v «Rossettiju» prvič v okviru tržaškega operetnega festivala pojavila *Scugnizza» smo zapisali, da nikakor ni nujno, da je lahko dobra, prijetna in kvalitetna opereta samo dunajska ali budim-peštanska in da mora bili njen avtor če že ne Lehar, pa vsaj Kolman, Strauss ali katero drugo zveneče ime svojega časa. To lahko ponovimo tudi po sinočnji reprizi le italijanske operete v gledališču Verdi, kjer letos gostuje festival. Občinstvo, ki je do poslednjega kotička napolnilo gledališče, jo je sprejelo z enakim navdušenjem kot lani, a-kustično bolj odgovarjajoče okolje pa ji je dalo še večji muzikalični blesk, čeprav so v vseh vlogah razen v eni (toda pevsko nepomemb. ni) nastopili isti izvajalci kot lani, delo postavil isti režiser in koreograf (Gino Landi), orkester (Guerrino Gruber) in zbor gledališča Verdi (Andrea Giorgi) vodila ista dirigenta. Opereta tScugnizza» je nastala, tako pišejo kronike, po naključju. Neapeljski komponist Mario Costa je imel pripravljenih več napevov tipičnega neapeljskega melosa kot tia primer «Napoletana, come canti tu...* in c Salome, una rondine non fa primavera*, vendar se mu po neuspehu s prvo opereto tPosillipo* niti sanjalo ni, da bi jih uporabil za nov operetni poskus. K temu ga je napeljal šele libretist Carlo Lombardo, ki je pravilno zaslutil, da bi Costove melodije lahko odlično služile za leit motiv zgodbe, ki bi bila vzeta neposredno iz neapeljske u-lice in ki bi govorila o malih neapeljskih ljudeh, o njihovi ljubezni do rodnega mesta, o njihovi južnjaški temperamentnosti in navihano-sti, o njihovih ljubezenskih čustvih in tistih drobnih «umetnosti* življenja, katerih nenadkriljivi mojstri so «scugnizzi» brez kompleksov malomeščanstva, zato pa naravno, neprisiljeno, spontano kot jim veleva svobodnjaška natura, ne da bi ob vsem tem zatajili svoja notranja plemenita čustva, ki so navsezadnje močnejše od vseh zunanjih aspektov njihovega ravnanja. V središču zgodbe je Salome, prikupna in revna eseugnizza*, ki živi kot njeni vrstniki z ulice, počenja male lopovščine kot njeni prijatelji in ljubi enega od njih, ki je prav tako reven in čustven kot ona sama. Niti milijarder z onstran ocea- •llllltlMllllllllltllMIIIIIIIIIIIII|llll||IIIM|ttltlllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIII|||ll||l||lt|||||||||||t|||||||||||||||||||||i|l||||||||iTi,,|l|||l,|||||l||||l,||||||||||l|||||||||||||||||ll||a||| Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNE SKUPŠČINE VEČINA IZGLASOVALA ZAKON 0 POSEGIH V PRID KULTURI Hitrejša in učinkovitejša pomoč na področju kmetijstva - Gmotne izboljšave za deželno osebje • Nastop proti povišku davka na proizvodnjo likerjev Deželni svet je na včerajšnji seji sprejel tri nove zakone, od katerih se prvi nanaša na razvoj kulturnih dejavnosti v Furlaniji - Juliiski krajini, drugi predvideva pospešitev postopkov, po katerih se uresniču jejo posegi v korist kmetijstva, tretji pa priznava gmotne izboljšave deželnemu osebju. Pri zakonu-1 o kulturnih dejavno stih gre v bistvu za novo finansiranje deželnega zakona štev 23 iz leta 1973 in zakona štev. 68 iz leta 1978, na podlagi katerega so maja letos pripravili"'^ "Vili'1 ‘MRmircMpri Passarianu poseben «prikaz furlan ske omike od včeraj, do danes*. Zakon, ki daje fm'razpolago>'za - le ■ tošnje leto vsoto 1.835 milijonov lir, je orisal predsednik deželnega cd bora Comelli. ki je dejal, da gre za normo začasnega dometa v pri čakovanju novega organskega za kona v korist kulturnim dejavnostim na deželnem območju. V razpravo so posegli svetovalci Štoka (SSk). Barazzutti (PdUP), Morelli (MSI), Battello (KPI), Bologna (LpT) in Brancati (KD), po ročevalec Tomč in odbornik Bar naba. Deželni odbor je pri tern sprejel resolucijo, ki jo je predla gal svetovalec Battello in ki obve zuje deželni odbor, da bo najkasneje do konca oktobra letos sklical posebno deželno konferenco o kulturnih problemih, in to pred sestavo napovedanega organskega zakona. Sledilo je glasovanje o novem zakonu, ki je bil sprejet z ve čino glasov: proti so.glasovali sve tovalci KPI in PdUP, predstavnica MF pa se je vzdržala. V razpravo o zakonu, ki uvaja vrsto norm za hitrejše in učinkovitejše nastopanje, s finančnimi iti Mranmiiin»HHuniiiinmniiiii»ninnnnniuw»»nmmi»wnnifitnitininriTrT‘T.t**..... V OKVIRU CIKLUSA MANIFESTACIJ «PREDSTAVA IN MESTO» Neobičajni«Obuti maček» v Ljudskem vrtu Pogled na del občinstva včeraj popoldne v Ljudskem vrtu MurtiiiiiiiiumMmiiimiiitiiiiiimiiiiMiuimiiniiimmiiiiiiiiiiiiiiiiMHUiMiiiiiiiiimmiiiiuiiiiimiMimiMU Zaradi hudih poškodb izdihnil mlad mopedist Ponesrečil se je v sredo popoldne, ko je s svojim mopedom zavozil v avtobus Na oddelku za oživljanje, kjer so ga sprejeli v sredo popoldan, je včeraj, okrog 17. ure, umrl 17-letni Massimiliano Palumbo. Fant se je ponesrečil na' križišču med Ul. Fo-scolo in Ul. Gatteri, kjer je zavozil naravnost v avtobus, kateremu ni dal prednosti. Zaradi hujših poškodb in globoke nezavesti je bilo njegovo stanje izredno resno, tako da je kljub prizadevanju zdravnikov izdihnil. Massimiliano Palumbo Izsiljevanje prednosti spet terjalo nesrečo Zdravniki ortopedskega oddelka glavne bolnišnice so izrekli 30 dni prognoze za 29-letnega kolesarja Bruna Preteja iz Ul. Canova 21, ki ga je okrog 18.45 povozil z avtom znamke fiat 127 Lucio Scarabat iz Ul. Vecellio 11. Nesreča se je zgodila na križišču med Ul. Gatteri in Crispi, zakrivil pa ga je avto mobilist, ki je izsiljeval prednost. Igralska skupina «Attori e Tecnici» je bila včerajšnji gost manifestacije «Predstava in mesto*. Igra je nosila vabljiv naslov za najmlajše. «0-buti maček*. Poleg tega so predstavo igrali v popoldanskih urah v Ljudskem vrtu, kar je nedvomno pritegnilo številno publiko starejših oseb in otrok. Igra v resnici ni bila namenjena otrokom, vendar so bili kostimi, scene in tudi mimika pravo veselje tudi za najmlajše, ki lakih predstav vidijo v Trstu le malo. Odraslim je igra pomenila še veliko več. Rimska igralska skupina, ki deluje le tri leta, ima za sabo že lepo število uspehov. Posebnost njenega repertoarja je iskanje pozabljenih tekstov velikih avtorjev. Tako je včerajšnji vObuti maček* sad romantičnega nemškega pisca Ludwiga Tiecka. Tej predstavi se pridružijo še tln-trichi d’amore* Torquata Tassa, prim Molierova Komedija, Voltairova tPulcelle dVrleans*, in še nekaj bi jih lahko našteli. Poleg raziskovalne dejavnosti se igralska skupina ubada s socialnimi vprašanji. Kot so nam v kratkem pogovoru pove dali, so igrali tudi v kaznilnicah (v Rebibii), v turinski poboljševal-nici «Ferrante Aporti* in v rimski umobolnici, kjer so se hoteli, s pomočjo igre, približati tudi netradi-cionalni publiki. Tudi včerajšnje občinstvo je spadalo med take primere, saj so predstavo gledali tudi handikapiranci in umobolni. Žal je le malo ljudi lahko ujelo satirično nit, ki je vezala igro: protest gledališča, ki ga turobno gledališče tlači, odgovor tistim, ki o-božujejo tragedijo v smislu Aristotelove tvisoke igre*, skratka, posmeh starokopitni in ozki kritiki in prijateljski nasmeh gledalcem, ki edini lahko dodelijo igri uspeh. Vesele in radožive igralske kretnje, prijetna glasba, ki so jo igralci sami izvajali na odru, besedne igre, vse je pripomoglo ic temu, da so Tržačani končno preživeli sproščeno, a obenem visoko kulturno po letno popoldne. Žal so igralci naleteli na nekatere tehnične nevšečnosti, kot npr. pomanjkanje zvočnikov, ki jim je precej otežkočilo igro. Kljub dobrim glasilkam jim namreč dober del občinstva ni mogel pravilno slediti. Po mnenju igralke Viviene Tonioli, s katero smo imeli kratek pogovor, bi igra veliko pridobila, ko bi jo igrali v večernih urah s primerno razsvetljavo. Vse te nevšečnosti pa niso prenrečile igralski skupini, da hi ne žela dobrega, in nadvse zasluženega uspeha. (eva) tehničnimi prijemi, na področje kmetijstva, so posegli svetovalci Barazzutti (PdUP), Casula (MSI) Puppini (MF), Dal Mas (PSDI) ir Simsig (KPI), poročevalec Mieolin1 in odbornik Mizzau. Pri glasovanju so normo podprle vse svetovalski skupine razne PdUP, ki se je vzdržala. Tretji zakon, ki priznava gmotne izboljšave deželnemu osebju na ra čun že napovedanih popravkov k ustrezni delovni pogodbi za triletje 1979-1981, je bil po krajši razpravi —a v katero so posegli svetovalci Proserpio (KPI), Morelli (MSI) in Campagnplo (KD) ter odbornik za načrtovanje, proračun in osebje Co-loni — sprejet soglasno. V prvem delu seje je odbornik za kmetijstvo Mizzau odgovoril na vrsto vprašanj, ki so jih vložili svetovalci raznih političnih skupin v zvezi s povračilom škode, ki so jo v zadnjem času povzročila ne ur ja v goriški, videmski in porde nonski pokrajini. Odbornik je orisal postopek, ki je predviden za take primere, vendar se je omejil na povračilo škode, ki je nastala v kmetijstvu. Svetovalci so zato izrazili svoje nezadovoljstvo ob pojas nilih, ki zadevajo le del vprašanja, saj so naravne ujme poleg kme tijstva močno prizadele na obsežnih območjih tudi druge gospodarske dejavnosti. Pred zaključkom seje sta svetovalca KD Del Gobbo in Specogna vložila nujno interpelacijo na deželni odbor, v kateri ga sprašujeta, kako misli ukrepati pri osrednji vladi, da bi ta preklicala zakonski odlok o povišanju davka na proizvodnjo likerjev za 2.400 lir pri litru, kar hudo prizadeva industri jo in kmetijstvo tudi v naši deželi. Deželni svet se ponovno sestane danes. Na dnevnem redu je med drugim razprava o novem zakonu v korist športnim dejavnostim v Furlaniji - Julijski krajini. • V ponedeljek, 28. julija, ob 20.30 se bo na sedežu v Ul. Colautti 6, sestal rajonski svet za Sv. Vid in Staro mesto. na, ki vstopi v ta svojstven neapeljski svet in se zaljubi v Salome ne more z vsem svojim bogastvom pregnati iz njenega srca zvestobe in ljubezni do njenega Totoja in vse se nazadnje, po številnih peripetijah, zapletih in razpletih konča tako, kot se mora končati. Salomč in Toto se vzameta in zadovoljni so vsi, tudi Amerikanec, ki mora spoznati, da denar vendarle ni vse, da je nad njim še nekaj kar je neprimerno več — ljubezen in navezanost na rodni kraj, pa čeprav je še tako reven. Prav ta poanta pa je tisto, kar tudi v vsebinskem oziru (in ne le v glasbenem) dviga «Scugnizzo» nad plehkost večine tako imenovanih kla. sičnih operet s princi in knezi, z bogatimi vdovami in bankirji. In če k temu dodamo še ambientalno pristnost in folklorno pestrost, ne nazadnje tudi v neapeljski govorici sami, potem je elementov več kot dovolj za prikupno predstavo operetnega žanra. V naslovni vlogi je, kot rečeno, nastopila sopranistka Daniela Mazzucato, igralsko in glasovno sproščena, prisrčna kot pojava in na moč verjetna v svoji interorenr-iji navihane tseugnizze*. Njen partner z ulice, Toto, je bil Luciano Lualdi, igralsko manj briljanten, zato pa. pevsko odličen. Pravo neapeljsko vzdušje je tako s pojavo kot govorom in idr o vnesla na oder igralka Lina Moretti, tipična predstavnica ljudskega Neaplja, sicer pa i-gralka, ki je rastla ob velikem komediografu neapeljskega žanra, E-duardu de Filippu. Ameriškega komandanta Tomgja Schmida je i-gral z njemu lastno komično noto Gino Pernice, njegovo hčerko pa briljantna in tudi pevsko prikupna sopranistka Silvana Moyso. Komandantovega adjutanta Chica je tokrat igral Ugo Maria Morosi s sproščeno komičnostjo, Gianfranco Sale-ta pa je s svojim komisarjem u-stvaril tipično figuro sicer uradnega toda dobrohotnega čuvarja pravice. Dirigent Guerrino Gruber je znal izvabiti iz orkestra vso potrebno melodično spevnost in zvočno barvitost, kar velja v enaki meri za zborovodjo Giorgija, celotna predstava Pa je vrvela brez vidnejših zastojev v spretni režiserski in koreografski zasnovi Gina Landija, ki je posebno v drugem delu prekipevala v bogastvu napolitanskih plesnih ritmov in slikovitosti kostumov, izdelanih po osnutkih’ Sibastiana Soldatija. Posrečeni tudi zaključni prizor s Pulcinellovim odrčkom. Aplavza je bilo dovolj za vse, največ pa seveda za Danielo Mazzucato, ki je še enkrat osvojila obiskovalce tržaškega operetnega festivala. j. k. DANES OB 18.30 URADNO ODPRTJE Z OTVORITVENIMI GOVORI Pokrajinska razstava vin v Mačkoljah Drevi ob 18.30 bodo v Mačkoljah odprli 9. pokrajinsko razstavo vin, ki jo prireja pokrajinska uprava v sodelovanju z dolinsko občino. Razstave se bo udeležilo 37 pridelovalcev vin, ki bodo dali gostom v pokušnjo 39 vrst vina, od katerih 16 belih, 14 črnih in 9 vrst tipičnega kraškega terana. Po otvoritvenih govorih se bo spored odvijal v sledečem vrstnem redu: nastop dolinske godbe na pihala «Breg», v občinski hiši v Mačkoljah bo koncert dua Slama - Pahor, zvečer ob 20.30 pa bo ples z ansamblom «Supergroup». Za pričetek razstave je že vsa nared. Na gornji sliki vidimo, kako člani mačkoljanskega KD Primorsko pripravljajo z udarniškim delam nov prostor za šagre, v ur panju, da se bo prav na tem prostoru 9. pokrajinska razstava vin srečno iztekla. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiniiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiivfiniiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiS DANES OB 14. URI V DIJAŠKEM^ DOMU Sklepna prireditev v poletnem centru Vabljeni so starši in sorodniki otrok - Druga izmena se bo začela v ponedeljek, 4. avgusta Tudi v zgoniškem poletnem centru zaključna prireditev Tudi v zgoniškem poletnem centru bo danes življenje zamrlo, saj je zadnji dan, ko so o-troci skupaj. Preživeli so lepe dneve, v prijateljskem in tovariškem vzdušju, naučili so se marsičesa novega, tako da jim bo poletni center ostal v trajnem spominu. Danes se bodo torej starši, otroci in vzgojitelji Še zadnjič srečali na zaključnem prazniku. Na vrsti bo veliko presenečenj za vse, kar bo tudi dostojno slovo od letošnjega poletnega centra v Zgoniku. iiiiiiniiiumiiiiiiHiiMiiiiiiniimiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiimtiMnfimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiii SPOROČILO ODBORA KRAJEVNE SEKCIJE DOLINSKA SSK POLEMIČNA DO KOALICIJE KPI ■ PSI Zakaj ni prišlo do dogovora o vstopu predstavnikov Slovenske skupnosti v občinski odbor Odbor dolinske sekcije Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji prejšnji ponedeljek proučil politični položaj v občini po junijskih volitvah in obnovitvi dvostranske koalicije KPI - PSI z županom Švabom na čelu. V tiskovnem poročilu o seji sekcijski odbor med drugim pravi, da je bilo pred sestavo novega občinskega odbora več tristranskih in dvostranskih sestankov, na katerih so predstavniki SSk izrazili pripravljenost, da vstopijo v občinski odbor, istočasno pa so postavili tudi vrsto pogojev, ki se tičejo programa občinske uprave. Med te pogoje spadajo politika v zvezi z urbanističnim načrtom, toponomastika, pregled načrta in stroškov v zvezi s socialnim centrom pri Domju, enakopravno u- IIIUtlllllllllllllltllllMIIIIIIIIIIIIIiiIlllIlllililllIiiiiiiiiiiiiiiiiilillimniMillllllllliiiMiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii DELOVANJE NABREŽINSKE DRUŽINSKE POSVETOVALNICE Zdaj poteka že sedmi mesec, odkar deluje v Nabrežini družinska posvetovalnica, ki je nastala na pobudo odbora, ki ga sestavljajo predstavniki posameznih krajevnili skupnosti. Glavno besedo pri ustanovitvi je imela občinska uprava, vendar pa upravlja posvetovalnico že omenjeni odbor. Posvetovalnica je nastala z namenom, da bi prebivalci Nabrežine in okoliških vasi imeli službo, na katero bi se lahko obrnili, ko naletijo na manjše osebne ali družinske težave, za večje težave pa jih operaterji napotijo k raznim specialistom. S tem v zvezi bi lahko povedali, kako je posvetovalnica navezala stike tudi s Centrom za umsko higieno v Nabrežini ter z zdravniki, ki imajo svoje ambulante v Nabrežini. V posvetovalnici delujejo ginekologija, ki je sicer zaposlena pri Centru za rakasta o bolenja v tržaški bolnišnici, socialna in zdravstvena delavka ter psiholog. Vsi operaterji so si prvotno zastavili kot cilj ekipno delo na vseh področjih, kjer bi to bilo mogoče in to jim je do danes tudi v precejšnji meri uspelo. Na posvetovalnico se obračajo pretežno ženske, saj je tudi služba, ki je do tega trenutka najbolj obiskana, prav ginekološka služba. Ženske se v glavnem — nekatere sicer tudi po nasvetu svojega zdravnika — o-bračajo na ginekologijo za tako i-menovan pap-test, to je test o mo rebitnih rakastih obolenjih, relativ no veliko zanimanje pa je tudi za kontracepcijo. Operaterji so mne nja, da so se začeli ljudje šele s časom navajati na obstoj take službe kakor je posvetovalnica, saj je bil obisk na začetku sicer še kar zadovoljiv, v poznejšem pa se je znatno povečal. V poletnih mesecih je obisk sicer nekoliko upadel, kar pa je tudi precej razumljivo. Na začetku so posvetovalnico obiskovale pretežno italijanske ženske, zdaj pa zahajajo v posvetovalnico Slovenke in Italijanke v enakem številu, najbolj pa sicer od tridesetega do štiridesetega leta. Posvetovalnica naj bi bila neka ko namenjena prebivalcem iz Križa, Proseka in nabrežinske občine, zdaj pa so še v teku razprave, ah naj bi se ustanovila podobna sa mostojna centra tudi v zgoniški ir repentabrski občini, ali pa naj bi tudi ta teritorij priključili nabre-žinski posvetovalnic^ poštevanje vseh kulturnih in družbenih komponent na področju občine, dopolnitev javnih prevozov in stvarno izvajanje načela dvojezičnost, pa tudi zahteva, da se pri porazdelitvi odborništev enakopravno upoštevajo vse zainteresirane politične sile, sorazmerno s številom izvoljenih svetovalcev. Toda pogovori so obtičali na mrtvi točki in se nadaljevali le na ravni KPI - PSI. Dolinska sekcija SSk v tej zvezi odklanja vsakršno odgovornost ter polemično zavrača vso krivdo na komuniste in socialiste, češ da so dali prednost ideološkim ali strankarskim interesom. Poročilo tudi dodaja, da so Slovenski skupnosti pri srcu predvsem reševanje konkretnih problemov, nikakor pa ne od-borniška mesta. Na koncu pa še napoved: letošnji «Naš praznik* bo tokrat 14. septembra glede na to, da bo 7. septembra osrednja proslava 50-letnice u-strelitve bazoviških junakov. Kraja v zlatarni Neznani zlikovci so v zlatarni v Ul. Delle Torri, ki je last Alfonsa Cavallara, sunili dragocenosti, v glavnem zlate verižice z malimi briljanti v vrednosti 10 milijonov lir. Lastnik se je zavedel kraje šele včeraj zjutraj, ko blaga ni mogel nikjer najti. Dragocenosti niso bile zavarovane. Prazna stanovanja vaba za tatove Ljudje odhajajo na dopust, prija telji tuje lastnine pa imajo v praznih bivališčih polne roke dela. Neprijetno presenečenje je doživel Bruno Bolci, lastnik stanovanja v Ul. Patrizio 15, ki se je odpravil v Jugoslavijo na kampiranje. Njegov sosed to v torkovih popoldanskih urah ugotovil, da so v stanovanje vlomili nepovabljeni gostje, ki so seveda poskrbeli, da ni nič ostalo na svojem mestu. Bol-cija čaka sedaj mučen inventar, toliko bolj mučen, če so mu neznani zlikovci odnesli veliko dragoce nosti. Neprijetno je bila iznenadena tudi 30-letna Genoveffa Diana iz Ul. Oriani 4. ki so ji neznanci v njeni odsotnosti popolnoma prevrgli stanovanje in odnesli nekaj zlatih predmetov ter manjšo vsoto de narja. Konec je prve izmene poletnega centra. Danes se bo Dijaški dom v Trstu spet spraznil. Nekateri se bodo odpravili na počitnice, drugi pa bodo nestrpno pričakovali 4. avgust, ko se bo začela druga izmena. Če ste v teh dneh naključno zašli v Dijaški dom, ste se lahko na lastne oči prepričali o veselem vzdušju, ki vlada tam. Okna jedilnice so popolnoma pokrita s slikami, ki so jih otroci sami narisali, v sami jedilnici pa so na dveh mizah razstavljeni najrazličnejši izdelki, ki so jih malčki pripravili v deževnih dneh, ko jim je bilo onemogočeno i-granje na prostem. Od časa do časa pa je le':lp : /;W- mmsms®: zf-i Stanovski in življenjski jubilej msgr. Antona Rutarja Konec maja je starosta ganskih in slovenskih duhovnikov, msgr. Anten Rutar dopolnil visok življenjski jubilej, te dnd pa bo slavil tudi 70-letnico maševanja. Slovesnost bo v nedeljo, 27. julija, ob 11. uri v cerkvi v Pevmi, kjer je jubilant preživel težka vojna leta in težavno povojno obdobje in kjer so ga vaščani vzljubili, cenili in spoštovali zaradi njegove poštenosti in zavednosti. Prav gotovo ga bodo v nedeljo v velikem številu vnovič pozdravili v svoji sredi, ob tako pomembnem življenjskem in stanovskem jubileju. Te dni so jubilantu, ki je najstarejši slovenski duhovnik, čestitali slovenski škofje. Dolga, trda a plodna je življenjska pot msgr. Rutarja. Rodil se je 29. maja 1886 v Drežnici pod mogočnim Krnom. Po opravljenem bogoslovju bi se rad posvetil du.šno-pastirskemu delu, a ga je nadškof Sedej poklical v semenišče, kjer je dolgo let opravljal pomembno dolžnost. Med prvo svetovno vojno je tako pomagal spraviti na varno dragoceno semeniško knjižnico, po vojni je pomagal pri vzgoji zavednih slovenskih duhovnikov. V najtežjih časih fašističnega preganjanja je sodeloval s Trinkom in drugimi zavednimi beneškimi duhovniki pri tiskanju Molitvenika in si s tem najbrž prislužil nekaj let konfinacije ter izgubo mesta v semenišču. Od leta 1938 do upokojitve je u-pravljal župnijo v Pevmi, ves prosti čas pa namenil pomoči beneškim rojakom. Tesne stike je imel z Iva- nom Trinkom, s katerim sta se shajala redno nekajkrat letno. Jubilantu naše iskrene čestitke! Ko prihajamo v Gorico s kraške ali furlanske strani, opazimo na pobočju Sabotina podolgovato zarezo. Takoj se spomnimo dolgoletnih pogovorov in načrtov o gradnji tako-zvane sabotinske ceste, ki naj bi povezovala jugoslovanska Brda z Novo Gorico. Ob razmejitvi v letu 1947 so bila Brda razdeljena med Jugoslavijo in Italijo in tisti Brici, ki s0 prišli v sklop jugoslovanske države, so morali v novo središče Severne Primorske, Novo Gorico, po dolgem ovinku skozi Piave, tako da so morali napraviti za vsako dvosmerno pot od štirideset do petdeset kilometrov. Z uvedbo obmejnih sporazumov in obmejnimi prepustnicami se je stvar sicer vsaj nekoliko popravila, ker je marsikateri Bric prišel čez mejo kar pri števerjanu in jo po »bližnjici# čez italijansko ozemlje mahnil v Novo Gorico, vendarle pa so bile take poti iz najrazličnejših razlogov omejene. Ljudje niso mogli na to «bližnjico», če so imeli pri sebi denar, če so imeli blago, če so morali v Novo Gorico ali iz Nove Gorice v večernih ali nočnih urah. Tudi kar se tiče tovornih prevozov je bilo .treba in je seveda še treba na dltJlgovpot po Soški dolini (Jo Plavi in zatem po zavoju v Brda. Pred tolikimi leti so govorili celo, da bi zgradili tunel pod Sabotinom. Že dolgo vrsto let pa so govorili o možnosti gradnje ceste na sabotinskem pobočju, ki naj bi šla delno po italijanskem ozemlju. Dogovor o tej cesti so dosegli i-talijanski in jugoslovanski diplomati ob sodelovanju krajevnih činite-ljev ob razpravah za osimski sporazum. Tako so se domenili, da bo cesta povezala Brda in Novo Gorico ih da bo speljana delno po italijanskem ozemlju. Sklep je bil podpisan, pričeli so se izdelovati načrti in pred nekaj meseci so tudi prišli stroji ter pričeli s pripravljalnimi deli za gradnjo te ceste. Trije so odseki ceste. Prvi se odcepi od Huma v jugoslovanskih Brdih in gre tja do Podsabotina, oziroma nad to vasjo in se tam poveže s tistim delom trase, ki bo speljan po i-talijanskem ozemlju (znano je, da je del Sabotina tja do vrha v sklopu italijanskega državnega ozemlja). Ko bo cesta zapustila na vzhodni strani italijansko ozemlje se bo pričela nižati po vijugah proti Soči tam nekje pri Solkanu. Tu bodo zgradili nov most, na obstoječe cestno omrežje se bo cesta priključila v bližini solkanskega pokopališča, kjer bodo zaradi tega tudi podrli nekaj hiš. Kot smo že omenili so z deli pričeli tako na prvem, briškem odse ku na jugoslovanskem ozemlju in prav tako na italijanskem delu trase. Najprej so seveda morali urediti dostope za stroje in izvoze za odnašanje odvečnega materiala. Medtem so v Projektu v Novi Gorici dokončali tudi načrte za nov most čez Sočo in za vijugasti del ceste na vzhodnem pobočju Sabotina, imajo tudi zagotovljen denar za gradnjo in najbrž, ko bo moč prihajati s stroji na ta del ceste po prvih vsaj za silo pripravljenih odsekih, bodo začeli tudi z urejanjem tega dela ceste in tudi z gradnjo mostu. Najbrž že letos. Na naši sliki pa vidimo kako iz-gleda sabotinsko pobočje v začetni fazi dela. ZASKRBLJENOST PRED NASTOPOM DOPUSTA Se res obeta zmanjšanje delovnih mest v sovodenjski tovarni Inteco? Od novega leta ne nadomeščajo več delavcev, ki odhajajo iz podjetja - Manj naročil in preusmeritev proizvodnje v druge tovarne Sindikalni boj, oziroma stalna mobilizacija delavcev se nadaljuje tudi v poletnih mesecih, tudi v času kolektivnih dopustov. To smo zapisali pred dnevi, ko smo poročali o pobudi pokrajinske sindikalne federacije GGIL-ČISL-UIL. Spričo zelo težavnega splošnega gospodarskega položaja ter spričo naravnost dramatičnega položaja v nekaterih podjetjih na Goriškem, bi se med počitnicami utegnilo zgoditi kaj nepredvidenega, kar bi celoten položaj Še zaostrilo. Zato je toliko bolj potrebna in upravičena budnost in stalno nadzorovanje had’dogajanjem v podjetjih v času ’ kolektivni!)"' dopustov. vodenjski, drugačna pa je tudi, tako trdijo v tovarniškem svetu, kvaliteta kontejnerjev. Število zaposlenih naj bi se zreduciralo še za 20 ali trideset ali še več enot. Tako bi v So-vodnjah ostala nekakšna vzorčna tovarna za najbolj zahtevne kupce, večino kontejnerjev pa bi izdelovali drugje. Odvečno delovno silo, kolikor ne bo prostovoljnih odpovedi, pa bodo odslovili. In prav to se utegne zgoditi že kmalu po obnovili, ,& | javnosti. Sicer pa se v tovarni pogovarjajo, da bi med dopustom,.opravlja sfgl,-; no nadzorstvo in to tudi v dneh, ko naj bi bila tovarna zaprta. Med podjetji, v katerih vlada precejšnja nesdgumost glede redne obnovitve dejavnosti po poletnih počitnicah, je tudi sovodenjska tovarna kontejnerjev Inteco, kjer je trenutno v dopolnilni blagajni okrog 60 delavcev, od 1. do 25. avgusta pa bo tovarna zaprta zaradi dopusta. Proizvodnja v tem podjetju že nekaj mesecev stagnira. Povpraševanje po kontejnerjih se je precej umirilo. Malo zaradi zapletov v Iranu in drugih območjih Azije, precej zaradi splošne krize v ladijskem prevozu. Prav tem okoliščinam gre v dobršni meri pripisati večjo zalogo že izgotovljenih kon tejnerjev, ki čakajo na prevzem. Teh okoliščin ni mogoče prezreti, prav tako pa so delavci v zadnjem času postali pozorni na nekatere znake, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se bo dejavnost sovo-denjske tovarne v prihodnjih mesecih po vsej verjetnosti precej skrčila. Že od začetka leta namreč ne nadomestujejo delavcev, ki odhajajo iz tovarne in je tako nepokritih že okrog 30 mest. Že skoraj tri mesece izdelujejo samo en tip kontejnerja, z zadnjem času pa odvažajo iz tovarne reprodukcijski material, tako da so se zaloge skrčile že na minimum. Člani sindikalnega sveta pa so postali pozorni še na nekatere nejasne namene vodstva tovarne, ki upravičeno zbujajo zaskrbljenost. Prejšnja leta so med celotnim dopustom opravljali vzdrževalna dela. Čud ho se zdi, zakaj bodo letos to postorili le do 10. avgusta, medtem ko bo tovarna naslednjih štirinajst dni prazna. Sicer pa so bili nameni vodstva in lastnikov tovarne zmeraj precej nejasni. Zdi se, da namerava podjetje glavni del proizvodnje prenesti v druge tovarne, kjer so menda proizvodni stroški nižji, kakor Goriški folkloristi v nedeljo v Železni Kapli Pred dnevi smo poročali o uspešnem nastopu treh zamejskih folk- lornih skupin, tržaške »Stu ledi#, goriške »Travnik# ter rezijanske, na ljubljanskih Križankah. Tokrat je namreč šlo za prvi skupni nastop treh skupin, ki delujejo v našem zamejskem prostoru. Uspeh, ki so ga folkloristi doživeli na tem večeru. pa vsekakor narekuje, da bi v bodoče kazalo pripraviti podobne nastope. Med tremi skupinami je goriška najmlajša, saj se je ustanovila komaj pred nekaj meseci in je v Lju-bljanir«»ela svoj drugi pastop. Kljub Razna obvestila Od 18. do 23. avgusta bo v Vikr-čah pri Ljubljani mladinska poletna politična šola, ki jo prireja Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. Že prejšnja leta se je tečaja udeležilo tudi nekaj mladih iz zamejstva, letos pa naj bi bila udeležba še večja. Prijave sprejemajo na sedežih Mladinskega odbora SKGZ v Trstu in Gorici, kjer nudijo tudi podrobna pojasnila. Rok za prijave poteče 31. julija. Junijsko in julijsko deževje je zlasti na gričevnatem področju povzročilo precejšnjo škodo, bodisi da je voda odnesla rodovitno prst, bodisi, da so se pojavili usadi ali drugi premiki tal. Največ škode so utrpeli kmetje in vinogradniki. Občinska uprava v Števerjanu zato obvešča prizadete občane, ki so utrpeli škodo, naj do 30. julija to pismeno sporočijo na županstvo. Navesti morajo kraj in po možnosti parcelo zemljišča, kjer je nastala škoda. Zadostuje prijava na nekolkovanem papirju. Izleti Društvo slovenskih upokojencev v Gorici sporoča, da bo odhod avtobusa za Beneško Slovenijo v torek, 29. t.m., ob 8.30 s Travnika. Na sedežu PD Sovodnje sprejemajo (vsak dan od 19. do 20. ure) prijave za dvodnevni izlet v Beograd in na Djerdap, 12. in 13. septembra. Cena izleta je približno 125 tisoč lir. Polovico zneska morajo u-deleženci plačati ob vpisu. Podrobnejša pojasnila nudijo ob vpisu. Planinska skupina SPD Iz Sovodenj priredi 1., 2. in 3. avgusta izlet v Julijce z vzponom na Prisojnik, Razor in Kriške pode. Na pot bodo odšli v petek, 1. avgusta popoldne iz Nove Gorice. Z avtobusom se bodo peljali do Vršiča. Povratek je predviden z vlakom. Izlet vodi Branko Kuzmin. Kino Gorico VERDI Zaprto CORSO 17.30—22.00 »Un attimo, una vita#. A. Pacino in M. Keller. VITTORIA 17.00—22.00 »Femmine in-fernali#. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. temu, da. imajo .Goričani s svojo »gor.iško,„šagr,q», ,le omejen spored •so .pa -precej zasedeni z raznimi nastopi. Prvi po vrsti pa bo v nedeljo v Železni Kapli, na Koroškem, kjer se bodo udeležili srečanja folklornih skupin. Po mimohodu vseh nastopajočih po vaških ulicah bodo imeli samostojen nastop. • Reklamno podjetje Opla Madri-sotti bo po naročilu goriške trgovinske zbornice opremilo deželni razstavni prostor na zagrebškem velesejmu. Tržit EXCELSIOR 18.00-22.00 «Un uomo da marciapiede#. PRINCIPE 18.00-22.00 »n prigionie-ro df Zenda#. ISom Gorica • |U>A : n in okolica SOČA 18.00—20.00 »Taksist#. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Nasilna odkupnina#. Ameriški film. DESKLE 19.30 «E1 Mexicano». Španski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 25-76. SE VEDNO NEJASNOST 0 SESTAVI ODBOROV V SO- ULICA F. PILZLIO' v3S? 24. 7. 1980 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel, 732627; predpraznična od 14 do 21. ure In praznična «d do 20. -ire tel. 68441. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tol. 2114)01; Prosek: tel. 225-141; Božje polic, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: te, 20012L Sesljati, tel 209 197. Žav!> tel 213 137; “"Uje- te*. 27i 12». 1 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola-Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 824.— 1965.-1782,-515.— 202,5 29,-473,— 66.5 705,— 430.— 151.— 199.— 170.— 20,- 29.5 29.- NA SEJI UPRAVNEGA ODBORA V SREDO Tudi na trgovinski zbornici gjvor o težavah avtoprevozništva Predsednik Lupieri je dejal, da je nujno recipročno poslovanje Danes zvečer se bodo v Gorici sestale delegacije petih «koalicijskih» strank Premalo mest v odborih za zahteve vseh morebitnih petih partnerjev V Vidmu in v Pordenonu pride najbrž do koalicije med KD, PSI in PRI MENJALNICA vseh tujih valut Skaro ne mine dan, da bd ne prišlo do objave stališča te ali one organizacije ali Ustanove o vprašanju goriških avtoprevoznikov. O tem so govorili tudi na seji upravnega odbora goriške trgovinske zbornice, ki je bila v sredo, kot je razvidno iz tiskovnega poročila, ki ga je tukajšnjim listom poslala trgovinska zbornica. Predsednik Lupieri je odbornikom poročal o tem položaju, o deviznih omejitvenih ukrepih v sosedni Jugoslaviji, o sestankih, ki so jih s tem v zvezi imeli tako v Gorici kot v Ljubljani zastopniki zbornice. Po mnenju goriške trgovinske zbornice je treba nujno obnoviti sistem popolne recipročnosti v pla čevanju prevozov s tovornjaki. Če bi do tega ne prišlo, bi lahko trpeli dobrososedski odnosi, je dejal predsednik zbornice. Odbor zbornice bo še vnaprej iskal vse možnosti, da se stvar konkretno in čimhitreje u-redi, tudi s posegi na državni in mednarodni ravni. Kot je razvidno iz drugih tiskovnih poročil, so avtoprevozniki imeli v teh dneh sestanke z raznimi političnimi strankami. Nekatere stranke so s tem vprašanjem soočile svoja rimska vodstva. Kot smo že včeraj napovedali se drevi sestanejo v Gorici (sestanek naj bi bil na sedežu socialdemokratske ali socialistične stranke) zastopniki demokristjanske, socialistične, socialdemokratske in republikanske stranke ter slovenske skupnosti. Delegacije bodo razprav Ijale o možnostih za sestavo tako široke koalicije v pokrajinski in občinski upravi. Govor bo drevi predvsem o porazdelitvah mest v dveh odborih in morda bo kdo sprožil tudi vprašanje zastopstev v drugih upravnih svetih, ki so ne posredno v zvezi s pokrajino in občino. Kar naenkrat, po skoro e nomesečnih pogovorih, se zdi da je «obleka» odborov pretesna za vse, ki bi hoteli vanjo. Kako uskladiti torej zahteve vseh, če pride do petstrankarske koalicije? Že v torek, na sestanku tajnikov omenjenih petih strank, ki je bil v Tržiču, so ugotovili da obstajajo težave. Baje ni bilo. razen s stra ni tajnika enega malih partnerjev, ugovorov proti morebitni socialistični kandidaturi za predsedniško mesto pokrajine; po mnenju tega tajnika naj bi bil Pagura najboljši kandidat. Še več težav bo pri se stavi odbora na goriški občini. Vsekakor bo o tem še veliko govora Tudi v Krminu so se pogajanja zaustavila. Edina možna koalicija je ta — med krščansko demokracijo in socialisti. Demokristjanska sku pina ima deset svetovalcev (eden med njimi pripada Slovenski skupnosti in najbrž bo hodil svojo sa mostojno pot, čeprav v soglasju z demokristjansko skupino), komunisti jih imajo osem, socialisti pa dva. številke jasno kažejo, da je možna le koalicija med demokri stjani in socialisti, slednji pa niso za to preveč navdušeni in na svoji skupščini so se opredelili le za morebitno zunanjo podporo enobarvnemu demokristjanskemu odboru. So že bili nekateri pogovori med KD in PSI, zasedaj pa še ni bilo rezultata. Težave so s sestavo nekaterih od borov tudi v videmski in pordenon ski pokrajini. Demokristjani so se v teh dveh krajih okvirno opredelili za nadaljevanje sodelovanja s so cialdemokrati, s katerimi so bili v odborih do junijskih volitev, so pa tudi za sodelovanje s socialisti in republikanci. Pogajanja pa so prišla do mrtve točke in sedaj so se tako socialisti kot republikanci, tako v Vidmu kot v Pordenonu, o predelili za koalicijo z demokristja ni, brez socialdemokratov. Seveda bo treba ugotoviti ali demokristjani s tako rešitvijo, ki je podobna oni na deželi in v rimski vladi, sogla šajo. Vsekakor pa v teh dneh pogajanja potekajo na tej tristrankar-ski relaciji. V Červinjanu pa pride najbrž do široke levičarske koalicije med ko munisti. socialisti, socialdemokrati in morda tudi furlanskim gibanjem. Socialisti in socialdemokrati so se stavili skupno platformo, o kateri so obvestili druge sile. Pripravljena je že koalicija med KPI, PSI in PSDI, v zadnjih dneh pa je prišlo do možnosti, da vstopi v to koalicijo tudi furlansko gibanje. So pa v Furlaniji še nekatere dru ge občine, ki imajo podobne težave. V manjših krajih pa so župane in odbore že izvolili. Stanka udeležili tudi predstavniki občinske uprave iz štarancana. Razpravljali bodo o črnih gradnjah Na skupščini člano1' združenja lastnikov barak in drugih podobnih zgradb ob kanalu Quarantia bodo skušali poiskati kompromisno rešitev z občinsko upravo, ki je nedavno tega sprejela sklep o rušenju večjega števila črnih gradenj. Skupščina bo v baru Acli v štarancanu, danes ob 20.30. Menda se bodo se- • V Stražicah se danes začenja tridnevni praznik komunističnega tiska in lista Unita. Medtem ko bo drevi na sporedu tekmovanje v bri-školi, bo jutri zvečer nastopil kan-tavtor Gino Pipia. V ponedeljek ob 19.30 pa bosta o družbenem in gospodarskem razvoju Gorice razpravljala goriški župan De Simone ter pokrajinski svetovalec KPI Silvino Poletto. • Ivano Blason, član upravnega odbora goriške trgovinske zbornice, je bil imenovan za zastopnika te zbornice v deželnem centru za vinogradništvo in enologijo. Tatovi v trgovini Med opoldansko zaporo v sredo, so neznanci vdrli v trgovino torbic F ranči oso na Verdijevem Korzu v Gorici. Po prvih ugotovitvah so odnesli okrog 130 tisoč Lir v gotovini. V trgovino so vdrli skozi dvoriščna stranska vrata. V teku je preiskava. Iz tržiške bolnišnic« V tržiško bolnišnico so sprejeli, s prognozo okrevanja v 25 dneh. 57-letnega Livia Tomažiča iz štarancana, Dantejev trg 10. Možakar se je poškodoval v prometni nesreči DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči le v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana, tel. 44-387. Prispevki V sklad za postavitev partizanskega spomenika v Jamljah so darovali: Ernest Soban 20.000 lir, Ernest Šuc 30.000, Albin Šuc 10.000, Mario Semolič 50.000 lir. Vsi ao i* Jaruelj. PRIMORSKI DNEVNIK 4 25. julija 1980 Dr. Ernest Petrič: Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji po Osimu l±] Ne glede na dejstvo, da se Konvencija OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida omejuje na fizični in biološki genocid, ne more biti dvoma, da so dejanja kulturnega genocida in prisilni a-similacijski ukrepi nekaj, kar v svojem temelju grobo nasprotuje načelom in normam mednarodnega prava. Najprej velja omeniti, da je danes priznavanje pravice do ohranjevanja lastne samobitnosti, lastne kulture in jezika nekaj, kar je splošno priznano Seveda pa ne velja zapirati oči pred ponekod še obstoječo drugačno prakso. Vendar je priznavanje pravic manjšinskim skupnostim, da se ohranijo, do te mere prisotno v zavesti človeštva, je torej del občega «opinio Iuris», da moremo govoriti o obstoju splošnega pravnega načela o pravici narodnostnih, rasnih, etničnih, kulturnih, jezikovnih skupin do obstoja. Skupni imenovalec določil v splošnih mednarodnih aktih, ki govore o manjšinah, je namreč prav obveza dopuščati — če že ne pospeševati — prizadevanja pripadnikov manjšin za ohranitev kulture in tradicij jezika, skratka samobitnosti. Mednarodnopravna prepoved kulturnega genocida in prisilne asimilacije pa temelji tudi na v Ust. listini OZN utemeljenem načelu mednarodnega prava o pravici narodov do samoodločbe. To načelo sodobnega mednarodnega prava zagotavlja ne glede na sporna vprašanja, ki se morajo porajati zlasti glede njegove vsebine, glede upravičenca oz. subjekta in metod implementacije vsem narodom in njihovim aelom pravico do obstoja. Tudi v mednarodnopravni doktrini praktično danes ni več spora o tem, da je ena od temeljnih sestavin pravice narodov do samoodločbe prav pravica do narodnostnega obstoja. Ta pravica do narodnostnega obstoja, do o-hranjevanja svoje narodnostne samobitnosti, temelječa na načelu mednarodnega prava o pravici narodov do samoodločbe, seveda ne more biti vprašljiva tudi za tisti del slovenskega naroda, ki kot narodna manjšina živi v Italiji, saj je načelo o pravici narodov do samoodločbe eno od temeljnih načel občega mednarodnega prava Pravico do ohranjevanja lastne kulture, torej prepoved kulturnega genocida in prisilne asimilacije, je najti tudi v določilih Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah (čl. 27), v Konvenciji OZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (čli 15). Čl. 27 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah pa izrecno zagotavlja pripadnikom etničnih in jezikovnih manjšin pravico do uživanja lastne kulture. Tudi v nekaterih drugih mednarodnih aktih je najti dovolj čvrsto in jasno o-snovo za trditev, da sta danes kulturni genocid in prisilna asimilacija v nasprotju z mednarodnim pravom in v nasprotju z navedenimi splošnimi mednarodnopravnimi akti. Stranka vseh teh aktov je tudi I-talija, ki je torej na temelju mednarodnopravne prepovedi kulturnega genocida in prisilne asimilacije zavezana podvzemati potrebne ukrepe za odstranitev vseh ostankov in posledic fašistične genocidne politike. 4. Načelo enakopravnosti in slovenska manjšina v Italiji Nedvomno je temeljni mednarodnopravni princip, ki ga eksplicitno potrjujejo ta-korekoč vsi splošni mednarodni akti, načelo enakopravnosti in nediskriminacije. U-temeljeno je že v čl. 1 Ustavne listine OZN. To načelo je zabeleženo v čl. 2 Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah, v čl 2 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah, v čl. 2 Konvencije OZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, v čl. 1 Evropske konvencije o človekovih pravicah, v čl. 1 in 2 Konvencije OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, v čl. VII. Sklepne listine helsinške konference, in še bi lahko naštevali. Načelo enakopravnosti in nediskriminacije je neglede na še vedno obstoječe primere diskriminacijske politike v posameznih državah — danes do te more u-trjeno v pravni zavesti človeštva in prisotno v pravnih redih velike večine držav, da ne more biti dvoma o tem, da je to tudi eno od zavezujočih načel občega mednarodnega prava. K spoštovanju tega načela v odnosu do Slovencev, poleg navedenih splošnih mednarodnih aktov, zavezuje Italijo tudi čl. 15 mirovne pogodbe, čl. 3 Ustave republike Italije in čl. 3 Posebnega statuta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. V Posebnem statutu (priloga II Memoranduma o soglasju) pa je bilo posebej apostro-firano to načelo (uvodni stavek, čl. 1 in čl. 2). Tudi preambula Osimske pogodbe (četrti odstavek preambule) potrjuje privrženost obeh pogodbenic načelom Ustanovne listine OZN, Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah. Konvencije OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije ter Konvencij OZN o človekovih pravicah. Zanesljivo pa je eno od temeljnih načel vseh teh aktov, in gotovo tudi najpomembnejše z vidika manjšinske problematike, prav načelo enakopravnosti in nediskriminacij. Bistvo vsebine tega načela je v tem, da gredo človekove pravice in temeljne svoboščine vsem ljudem, ne glede na rasno, narodnostno ali etnično pripadnost, neglede na jezik ali vero. Nedopustno je, nasprotno mednarodnemu pravu, vsakršno razlikovanje glede na navedene značilnosti, nedvomno seveda tudi glede na narodnostno in etnično pripadnost ali jezik. Zagotavljanje enakopravnosti je v bistvu isto kot preprečevanje diskriminacije. To najjasneje izhaja iz čl. 1. Konvencije OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Po dikciji tega člena je diskriminacija vsakršno razlikovanje, izvzema-nje, omejevanje ali priviligiranje, ki temelji na rasni pripadnosti, barvi kože, narodnostnem ali etničnem izvoru in pripadnosti, katerega namen ali dejanski učinek je neenakost pri uživanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na kateremkoli področju, bodisi političnem, ekonomskem, socialnem, kulturnem ali drugem. Po izrecnih določilih iste konvencije (čil l*^Č.'*4 ih čl. 2 tč. 2) «posebni ukrepi* storjeni z namenom, da bi se zagotovil "'napredek, torej 'obstoj* in razvoj rasnih in etničnih skupin (torej tudi ukrepi manjšinskega varstva) in kadar so taki posebni ukrepi potrebni, da bi se pripadnikom manjšin šele zagotovilo enakopravno uživanje človekovih pravic, niso diskriminacijsko priviligirane. Narobe so šele sredstvo za zagotovitev enakopravnosti, za preprečevanje diskriminacije. To pa pomeni, da če kak varstveni ukrep šele vodi k e-nakopravnosti, potem njegova opustitev dejansko pomeni vzdrževanje neenakopravnosti. Ni namreč nekega vmesnega stanja med enakopravnostjo in diskriminacijo, stanja, ki bi ne bilo ne diskriminacija in ne stanje enakopravnosti. Kadar gre za manjšine, varstveni ukrepi (posebni ukrepi), če niso diskriminacija — in tako nedvomno izhaja iz Konvencije OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije — šele zagotavljajo enakopravnost. -Tercium non datur». Če torej varstvenih ukrepov (posebnih ukrepov), kadar gre za manjšinsko skupnost, sploh ni; imamo opraviti z diskriihinacijo. To še zlasti ko gre za manjšino, ki je bila npr. še včeraj izpostavljena brutalnemu raznarodovanju, še danes pa je izpostavljena asimilaciji, kot je to s Slovenci v Italiji. V Benečiji pa, glede na konkretno stanje, odsotnost vsakršnih varstvenih ukrepov pomeni nič več in nič manj kot vzdrževanje, omogočanje, dopuščanje stanja diskriminacije. PRED ZAČETKOM PULJSKEGA FESTIVALA Jugoslovanski filmski ljudje pripravili tokrat 26 filmov Slovenska kinematografija bo navzoča s štirimi novimi deli Vse je nared: srečanje z jugo-slovenskim igranim filmom — od 26. julija do 2. avgusta, kot že celo vrsto let — tokrat sedetm-indvajsetič. Tudi letos se bo v puljski areni zbrala vsak večer tiscčglava množica, ki z ljubeznijo spremlja domači film in pri tem preseneča vsakega tujega o-pazovalca, vajenega maloštevilnega in hladnega občinstva na podobnih prireditvah. Jugoslovanska filmska produkcija se vsako leto dviga. Letos so za osrednjo filmsko manifestacijo ustvarjalci pripravili 26 filmov. Od teh bodo .ahk le nekatere, ki jih je žreb določil predvajali v areni, ostali pa bodo na programu v kinu Beograd in v domu JNA. Zanimivo je, da se bo na letošnji prireditvi predstavilo kar sedem debitantov, od katerih sta tudi dva nova slovenska avtorja, in sicer Karpo Godina, priznani filmski snemalec, ki je po dolgotrajnih pripravah režiral svojo prvo samostojno delo »Splav meduze*, in pa Matija Milčinski s filmom «Prestop». Bosansko filmsko produkcijo bo letos zastopal en sam film, to pa je prvenec režiserke Vesne Ljubič «Trmasta delta*. Prav tako je pri svojem prvem delu tudi Milorad Lakovič s filmom »Gledališka zvezda*, poleg njega pa še Besim Sahatčiu s stvaritvijo «Trije čez planino*, Slobodan šijan s filmom «Kdo tam prepeva* in hrvaški režiser Lju-biša Ristič z delom «Nora hiša*. Na odprtju festivala bodo kot prvi film večera vrteli dokumentarec «štafeta mladosti 80», ki je posvečen dolgoletnemu pokrovitelju puljske filmske prireditve, tovarišu Titu. Pa preidimo k pregledu ostalih del, ki jih bodo predvajali v areni. «Sanje, življenje, smrt Filipa Filipoviča* je film Miloša Radojeviča, za katerega je dobil avtor priznanje na mednarodnem festivalu v Sobotu pod Kosma-jem, kjer vsako leto prikazujejo dela z vojno tematiko. Prištinski avtor Ekrem Kryeziu se bo predstavil z delom, ki nosi naslov »Bele sledi*, poznani praški diplomiranec Srdjan Karanovič pa s filmom »Petrijin venec*, ki ga je posnel po romanu Dragoslava Mihajloviča. Med drugimi bomo lahko gledali tudi film »Kdo tam prepeva* Slobodana Šijana, težko pričakovani »Nasvidenje v na- slednji vojni* Živojina Pavloviča, ki je tudi edini od štirih slovenskih filmov v areni, «Delo za določen čas* režiserja, igralca in scenarista Milana Jeliča ter gotovo eno najbolj zanimivih del festivala »Skrivnost Nikole Tesle* za katero se je režiser Krsto Papič pripravljal dolgo vrsto let in za katero je v tujini že prejel priznanja in odobravanje. Na programu je nadalje tudi ljubezenski film «Sanjski dnevi*, ki je bil na festivalu v Cannesu deležen deljenih mnenj, «Svinčena brigada* Kirila Cenevskega, »Posebna obravnava* nedvomno enega najboljših jugoslovanskih režiserjev Gorana Paskaljeviča (Milena Dravič je za odigrano vlogo prijela v Cannesu nagrado žirije). Po daljšem premoru bomo lahko gledali tudi zadnjo stvaritev Anteja Babaje »Izgubljeni dom* in delo »Osem kilogramov sreče* jugoslovanskega filmskega veterana in dolgoletnega puljskega gosta Puriše Djorjeviča. V areni se bo kot zadnji predstavil Aleksander Petkovič z delom »Hajduk*. V kinu Beograd pa se bodo medtem vrstile predstave ostalih filmov in sicer: «Nora hiša* Lju-biše Rističa, »Prišel je čas, da ljubezen spoznaš* Zorana čaliča, »Gledališka zvezda* Milorada Lakoviča, «Splav meduze* Karpa Godine, «Prestop» Matije Milčinskega, «Ubij me nežno* Boštjana Hladnika, «Trmasta delta* Vesne Ljubič in »Srečna družina* Gorana Mihiča. Ob koncu pa seveda ne smemo pozabiti, da bodo na programu tudi kratkometražni filmi, med katerimi smemo pričakovati tudi nekaj dobrih del. Renesančno navdihnjena večerna obleka iz črnega taftaja in z zlatimi našivi. Prikazali jo bodo konec tega meseca na modni reviji v Parizu Zenska in njena stvarnost ZAKAJ NAJ BI V ITALIJI OTROK VEDNO NOSIL LE OČETOV PRIIMEK Zahteva palermijske učiteljice je precej razburkala doslej mirne vode Zakaj otroci v Italiji povzamejo priimek izključno po očetu? Ali ni to v nasprotju z ustavnimi določili o moralni in zakonski e-nakopravnosti med zakoncema v odnosu do otrok? Tako so se žarele spraševati ženske in pa' .udi razni pravni izvedenci, še posebej potem, ko sta stopila v veljivo dva temeljna zakona civilnega prava zadnjih let: zakon o razporoki in nova u-reditev družinskega pra\ a. Vendar je bila razprava doslej predvsem teoretična, dokler je ni pred kratkim pripeljala na stvarne jša tla palerrnijska učiteljica, ki se je ločila od moža in na sodišču vložila zahtevo, da bi tudi obe hčerki odslej nosili njen dekliški priimek. Pri tem ne gre za neanksno o-bliko «maščevanja» proti možu, je poudarila Iole N ato h tako je namreč ime učiteljic >, ki je tudi precej priznana slikarka, temveč le za doslednost z lastnimi načeli in za odkrito odklanjanje u- V tržaški galeriji Centro Barhacan je bogata razstava lutk in marionet Prejšnji teden so v Centru Bar bacan odprli zanimivo razstavo lutk Ker so take razstave v Trstu redkost in še posel no ker je tokratna razstava redkost že sama po sebi, vel.ia o tem sprego voriti nekaj besed. Razstavo je pripravila m jo o-bogatila tudi s svojimi lutkami Maria Signorelli, ki sama vodi lutkovno gledališče in sestavlja nove marionete in mke. žaradi svojega dela je preootovida pol sveta, spoznala venko Kultur (posebno so ji priljubljene »Hiške n. azijske), udeležila se je mnogih lutkovnih festivalov, med katere spada tudi otroški lutkovni festival v Šibeniku. Njeno zanima nje do lutk in animacije jo je pripeljalo do tega, da je začela z nabiranjem najrazličnejšega ma teriala v zvezi z lutkovnim sve tom. Tako je zbrala kopico leta kov z vsega sveta, ki ieklan.izira-jo lutkovne predstave ali testiva le. lepo število scen, barvanih panojev, ki v lutkovnih gledališčih tvorijo ozadja in nekaj redkih rokopisov z gledališkimi prirejenimi teksti. Najpomembnejše mesto v njeni osebni zbirki imajo seveda lutke, ki jih je nad 2.000 iz vsega sveta, od najstarejših do najmodernej še, ki jo je dobila na Poljskem. Maria Signorelli je že starejša gospa in žal nima na razpolago primernega prostora in niti dovolj časa, da bi pravilno negova la svoje lutkovno bogastvo. Kot nam je sama povedala, potrebujejo lutke veliko nege, shranjene morajo biti v temnih prostorih in na njih se ne sme nabirati prah. Prav zaradi tega je podpisala z rimsko občino pogodbo, s Katero poklanja Rimu svojo osebno zbirki, či ji uredijo primeren muzej. Rimska občina je na to pristala in kmalu si bomo lahko ogledali njeno zbirko razstavljeno v celoti. Dokler še ni stalnega muzeja, si lutke in marionete lahko ogle dujemo na takih razstavah, kot je tokratna v Trstu, ali kot je bi la tista v Rimu pred enim letom, kjer je Maria Signorelli prika zala razvoj lutkovnega sveta od šestnajstega stoletja do današnjih dni. Tržaška razstava je nekaj po dobnega, seveda v malem, ker ni bilo na razpolago večjih razstva nih prostorov. Kljub temu je or- ganizatorjem uspelo združiti v eni razstavi vse najvažnejše primere, ki predstavljajo razvoj lutkovne ga sveta. V zgodovini lutk ločimo namreč tri velike lutkovne skupine: mi-mične lutke, so podobne rokavi cam in jih inimatorji premikajo kar z rokami: marionete, v katerih so vgrajene tri palice, ena za trup, ostali dve za roki, katere premikajo z dviganjem omenjenih palic in ročne lutke, ki jih igral ci premikajo od zgoraj s pomočjo neštetih vrvic. Ploske lutke pa uporabljajo pri senčnem in črnem gledališču. F omenjeni družini marionet spadajo tudi tiste, ki imajo všito eno debelejšo palico, s katero marioneto držimo v pokončni legi, medtem ko sta roki prosti in bingljata ob trupu. Ta vrsta marionet izhaja direktno iz figur azijskega senčnega gledali šča, kjer so igralci premikali modele s pomočjo tanke bambusove palice, ki je bila pritrjena na hrbtni strani figure. Iz teh pergamentnih figur so torej nastale javajke (iz besede wajang), ki so predhodnica naših marionet (v Franciji so to tako imenovane »Marolte*). Prve marionete so prišle v Evropo z Marcom Polom in so se v začetku predvsem razširile v Emiliji Romagni, kjer imamo najstarejše primere zahodnoevrop skih marionet. Na Vzhodu so s« razširile grške in turške mario nete, ki še danes ohranjajo obliki figur iz senčnega gledališča ir so t.i. «Karagiozi» (dobesedne «črno oko* po imenu glavnega ju naka, ki nastopa na teh predsta vah), Mimične lutke, ki izhajaj« iz kitajskega kulturnega območja imajo gibljive prste in porcela nast obraz. Lutke imajo čisto drugo zgo dovino. Nastale so veliko kasneje v Evropi. Način premikanja teh lutk zahteva popolnoma drugačne ureditev gledališča, kjer se mo rajo igralci premikati na igraln polici (rampi). V Italiji so nai pomembnejši primerki lutk. sici ijanski pupi, ki se delijo na ka tanijske in palermitanske po tem kako držijo v roki meč. V naš; deželi so lutke dobro poznane po Čedadskem mojstru Pcdrecci. Ne kaj njegovih lutk lahko dobimo tudi v Centru Barbacan, (eva) staljene navade, da se otroci «o-značijo* z očetovim družinskim priimkom. Kajti o lem, če je dodeljevanje očetovega priimka določeno po zakonskih predpisih ali je samo sad trdno zakoreninjene navade, so mnenja precej deljena. Dokler so še veljali predpisi prejšnjega družinskega zakonika, ni bilo večjih problemov, kajti vprašanje so rešili «posredno»: če je namreč žena morala povzeti priimek po možu, je bilo samo po sebi umevno, da so tudi pravno priznani o-troci lahko nosili edini družinski priimek, ki je bil predpisan. Nov zakon pa izrecno predvideva, da žena k svojemu priimku doda moževega, kar oomeni, da nove družine ne označuje več priimek moževe rodbine. Dejan sko pa se v odnosu do otrok ni mnogo spremenilo: na anagraf-skem uradu, ko starši, če gre za legalno zakonsko zvezo, prijavijo rojstvo otroka, morajo posredovati osebne podatke obeh, potem pa urad kar sam dosodi o-troku očetov priimek. V odsotnosti točnih določil torej zmagata dolgoletna praksa in stoletna navada. Natančna navodila s tem v zvezi zasledimo edinole v primeru, ko novorojenega otroka že takoj priznata oba starša, ki pa nista sklenila zakonsko veljavne poroke. Po civilnem zakoniku ima tudi ta otrok pravico do očetovega priimka, kar je posledica dol- gotrajnih zavzemanj, da bi pravno izenačili zakonske in izvenza-konske otroke. Družbeni razvoj pa terja novih prijemov in zato tudi drugačnih zakonskih predpisov: k takemu mnenju se nagiba večina žensk in tudi pravnic, ki pou darjajo, da je veliko pomembnejši boj za to, da bi zakoniki v celoti upoštevali spremembe, ki ji vnašajo novi zakoni, kakor pa, da bi se pravdali, ali obstoječi zakoni s svojimi pomanjklivost-mi to danes že dopuščajo. Zagovorniki tradicionalnega modela družine in zunanjega videza njene enotnosti se seveda o-stro zoperstavljajo možnosti, da bi člani iste družine nosili različne priimke, tudi v primeru, da se družina razdere. Poleg tega načelnega stališča, ki je v nasprotju s težnjo žensk, ki v vedno večjem številu zavračajo sedanje veljavno pravilo, da nosi ločena žena - mati lastni priimek, otroci, ki živijo z njo pa drugega, je seveda treba še upoštevati, da bi morebitne spremembe prinesle veliko praktičnih težav. Ra ra ve so že v polnem teku, tako da je tudi neka televizijska oddaja izvedla nekakšno mini - anketo: 50-odst. poslušalcev naj bi se izreklo za očetov priimek, ostala polovica pa je bila naklonjena združitvi materinega in očetovega priimka. (bp) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Benetke: Koncert za jutrišnji dan 13.30 DNEVNIK 13.55 Olimpijske igre 19.20 Heddi - risani film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam tam - Aktualnosti Dnevnika 1 21.30 Kazen - film Igrajo: Patrick Boland, Kent Foreman, Luke Johnson, Mark Keats in drugi Ob koncu Dnevnik, vmes Olimpijske igre. Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Šolska vzgoja Med šolo in delom 17.00 Lov na zlato - TV film Program za mladino 17.50 Risanka 18.20 Srinagar - dokumentarni film 18.40 Iz parlamenta 18.50 Srečanje z. ... Atomom in Supermanom 19.15 George in Mildred - TV film Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 2 - odprti studio 20.40 Sedma steza - 3. del TV nadalj. 21.40 Tedenska oddaja o turizmu in prostem času 22.20 Posebna oddaja iz parlamenta Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Olimpijski rekordi 19.20 Corpo 12: Alfonsina 19.50 Olimpijski rekordi 20.05 šolska vzgoja: Vzgoja in dežele 20.40 «Se no i xe mati no li volem«* - komedija v 3. dejanjih 22.45 Olimpijski rekordi 22.50' DNEVNIK 3 - športne vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 14.55 OI - Vaterpolo: Jugoslavija -Madžarska 15.55 OI - Rokomet (ženske) Jugoslavija - ŠSSR 17.20 Ol - \tletika, finale 18.55 Poročila 19.00 Mi smo smešna družina 19.15 Priljubljene zgodbe: Robin Hood 19.35 Obzornik 19.45 Rock koncert: Tej Mahal 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dilevnik 21.00 Jadranska srečanja 22.25 Bratje Sackettovi, serijski film 23.15 V znamenju Koper 16.25 Olimpiada - atletika, gimnastika 19.30 Odprta meja 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 TV dnevnik 21.00 Naš mož v Havani - film ' Režija: Carol Reed. V glavnih vlogah: Vleč Guinnes, Emie Kovacs, Maureen 0’Hara 22.40 Reklamna oddaja 22.55 Programi za prihodnji teden 23.10 Olimpiada - nogomet, gimnastika, zmagovalci dneva ŠVICA 20.10 Naše republike - dok. 20.40 «Un’azione onesta* - film 21.45 Dokumentarni film 23.05 Tedenska oddaja o kinema tografiji TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14:00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20. Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji, almanah; 9.00 Otroški kotiček: 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Melodije od, vsepovsod; 13.30 Zborovska glasba raznih narodov; 13.40 Irustrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih; RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 It’s only Rolling Sto-nes; 7.15 Ulica Asiago Tenda, glas beno-govorni program; 9.00 Glas-beno-govorni program; 11.00 Ju tranji variete; 12.03 Vi in jaz, glasba; 13.15 Tedenska oddaja o glasbi; 14.30 Šolska vzgoja; 15.03 Rally, plošče: 15.30 Popoldanska srečanja; 17.00 Olimpijske igre; 18.25 Socialisti med kroniko in zgodovino; 19.30 Jazzovski pro- 15.00 Glasbeni popoldan za mla- gram; 20.05 Glasba. dino; 16.00 Goriške podobe; 16.50 Deset minut s flavtistom Her-biejem Mannom; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; 18.35 Priljubljeni motivi. KOPER RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30. 12.30, 13.55, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 6.00 - 9.00 Dnevi; 9.05 Radijska priredba; 9.32 Luna v vodnjaku; 11.32 Tisoč pesmi; 12.50 Hit Parade; 13.35 Glas ba in kino; 15.00 - 18.17 Poletni • n.. •?.? »- -.«*•--.»."o-ir-z: i čas; 15.06 Narodna glasba; 17.32 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30; Glasba, ki je všeč tebi, meni pa 14.30, 15.30., 16.30,D.J. Special, plošče; Poročila; 8.00 Glasba za dobro 20.10 Poletni večeri. jutro; 8.20 Horoskop; 9.32 Lu-cianomi dopisniki; 11.03 Plošče: 11.32 Ktm, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Plesna glasba; 15.00 Prijetno popoldne; 16.00 Samoupravljalec; 16.10 Izbrali smo za vas; 17.00 Kultura in družba; 17.32 Crash; 17.55 Izletnik; 18.00 Glarba, šport in radovednost; 19.12 Poslušajmo jih skupaj; 19.32 Petkov koncert. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 14.05 Jugoslovanska pop scena; 14.40 Svirac .svira, kolo igra; 15.00 S polnimi jadri; 15.37 Objave; 15.40 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 LJUBLJANA 7.00, 8.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00. 15.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Glasbena pravljica; 9.29 Naši umetniki mladim Doslušalcem; 11.05 Rezervirano za. . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Iz glasbene tradicije jug. narodov; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Pri poročajo vam...; 14.50 Človek in zdravje; 15.05 Simf. glasba; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.35 Zabavna glasba; 17.00 «Vrtiljak»; 19.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi; 19.30 S knjižnega trga; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z. . .; 21.00 Uganite, pa vam zaigramo. ..; 22.05 Oddaja o morju in pomorščakih: Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 23.30 Besede in zvoki iz logov do- Primorski dnevnik; 17.45 Objave mačih; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 in zabavna glasba. Petkov glasbeni mozaik. Obiskali smo deklice v počitniški koloniji Po končanem šolskem letu je mnogo šolskih otrok odšlo na počitnice. Eni v kolonije, drugi na taborjenja. Te dni smo pisali o tržaških tabornikih, ki so postavili svoje šotore v Poljanski dolini, danes se bomo na kratko ustavili pri otrocih, ki so v počitniški koloniji v Dragi, kjer že vrsto let SLOKAD prireja take počitnice. Letos je v tej kolonij'i 72 deklic iz mesta in iz vasi tržaške okolice, od Štivana do Prebenega in Milj-skih hribov. Gre za deklice iz šolske dobe, od šestega do štiri- najstega leta starosti. Razdeljen« So v štiri skupine in vsaka skupina ima svojo vzgojiteljico. Dnevni red je kot v vseh kolonijah, z izjemo, da se deklice iz te kolonije hodijo po trikrat na teden kopat v Lazaret, seveda, če jim letošnje dokaj muhasto vreme to dopusti. Tja in nazaj se vozijo s posebnim avtobusom. V dneh ko deklice niso mogle na kopanje so odhajale na krajše izlete po Glinščici, v Botač ali na Kras. V sredo, so opravile celodnevni izlet v Beneško Slovenijo in sicer na Matajur, v Trč-mun in na Staro goro, v četrtek pa so pripravile kresovanje s programom. Med prireditve, ki so jih deklice pripravile ob pomoči vzgojiteljic, je treba prišteti tudi nedeljsko popoldansko srečanje s starši in prijatelji. Na tem srečanju so deklice prikazale več igric, skečev, deklamacij in drugega programa. V vodstvu kolonij so nam povedali, da so deklice zdrave, otroci pa so zatrjevali, da je hrana dobra, da jim zabave in dela ne manjka. Žal, pa se počitnice končujejo, saj bodo morale že priti 26, t.m. vsaka na svoj dom, na njihovo mesto pa pridejo njihovi vrstniki. M. M. PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 25. julija 1980 22 OLIMPIJSKE IGRE ■■■ MOSKVA, JULIJ - 3. AVGUST 1980 7. DAN Nepredvideno zlato za Maurizia Damilana v hoji Odločilen poseg sodnikov - Svetovni rekord v ženskem peteroboju Mennea napredoval «skozi šivankino uho» - Etiopci izredni na 10.000 m Sodnikom gre glavna kolajna prvega dne atletskih tekmovanj. Vse je bilo namreč pripravljeno za sprint med Mehikancem Bautisto in domačinom Solominom po 20 km hitre hoje, napovedovalec pa je za stanje sa-®o 2 km pred koncem najavil vodečo pozicijo Italijana Maurizia Da-®ilana. Kaj se je zgodilo? Bautista že vrsto let ne hodi, temveč teče. Stvar so »dopuščali* tudi zato, ker hoja potrebuje reklamo, da lahko preživi v atletskih Programih. V Moskvi pa je Bautista pretiraval vseskozi in v končnici še posebej. Solomin, ki je kot vsi Sovjeti, znan po dobrem slogu Pa ni hotel zaostati in je začel teči tudi sam. Sodniki so pravilno prekinili njuno olimpijsko avanturo in Ju poslali domov. Damilano je bil nialo prej v njuni družbi in je morda pravilno ocenil nepravilni slog in nevarnost, ki je pretila. Umiril je Svoj ritem in se na koncu znašel z zlatom. Skromna hoja je prinesla Italiji zadoščenje, kakršnega verjetno ne oo mogel dati Mennea, vsaj na 100 metrov ne. Zvezdnik italijanske a-tletike se je iz četrtfinala prebil z veliko težavo. Odločala je samo stotinka sekunde pa bi današnji razvoj teka lahko gledal s tribune. Mennea krogla 16,84 m, višina 184 cm, daljina 6,73 m, 800 m 2”05”2. IZIDI Hoja 20 km 1. Damilano M. (It.) 2. Počinčuk (SZ) 3. Wieser (NDR) 11. Damilano G. (It.) Krogla ženske 1. Slupianek (NDR) 2. Kračevskaia (SZ) 3. Pufe (NDR) 14. Petrucci (It.) Peteroboj 1. Tkačenko (SZ) (nov svetovni rekord) 2. Rukavišnikova (SZ) 3. Kuragina (SZ) V kopici kvalifikacij so čili teki na 400 m čez ovire, 800 m in 10.000 m za moške ter 800 m za ženske. Čez vire je najhitreje tekel e-den favoritov, Nizozemec Schulting (50”01), pozitiven pa je bil tudi 1.23'35”5 1.24'45”4 1.25'58”2 1.33'26"2 22.41 m 21.42 m 21,20 m 17,27 m 5.083 4.937 4,875 prednja- nastop Celjana Roka Kopitarja, ki se je s časom 50”34 uvrstil v polfinale. Teki na 800 m (vsega je bilo 6 skupin) so bili v glavnem taktični. Angleška predstavnika Coe in Ovett sta za razred boljša od ostalih. Rekli bi. lahko, da je bil dam zgodovinski za Puljčana Milovana Saviča, ki se je menda prvič v svoji karieri (kljub temu, da je sicer o-dličen tekač) prebil v višje kolo. Tekači na 10.000 m so občutili hudo vročino (preko 30 stopinj) in vlago. Rezultati so bili za OI slabi. Odličen vtis sta zapustila Etiopca Kedir in Yifter. Prvi je dosegel najboljši čas 28’16”4. Srečo je imel štirikratni olimpijski zmagovalec Viren. Bil je že izven boja za finale, nekdo pred njim pa je malo pred ciljem odstopil in Viren bo tekel še na svojih tretjih olimpijskih igrah v finalu. V teku na 800 m za ženske so MnMOflbi Damilanova vizitka Maurizio Damilano ima 23 let. Rojen je bi! v vasi Scar-nofigi (Cuneo) 6. aprila 1957. Visok je 183 cm. Zaposlen je Pri FIAT. Skupno z dvojčkom Giorgiom je začel z atletiko leta 1972 pod vodstovm starejšega brala Sandra. Pred petimi leti se je na evropskem mladinskem prvenstvu uvrstil na ‘t. mesto. Na EP v Pragi je bil šesti. Na lanskem tekmovanju za svetovni pokal ie malo Pred ciljem doživel tudi on diskvalifikacijo ko je le malo zaostajal za Bautisto. Italija je v zgodovini OI o-svojila 10 atletskih zlatih odličij, od tega kar 6 v hitri hoji. Leta 1920 je Ugo Frigerio o-svojil tri prva mesta, zlato na sta si nato priborila še Pino Dordoni leta 1952 in Abdon Pa-nich leta 1964. Je izredno slabo starta!, kar pa ni novost, povsem pa jfe‘odpovedal v nadaljevanju, ko nikakor ni mogel JMi vodečih. Odličen vtis sta v četrtinah zapustila Wells (10"11) in Leonard (10”17). Izredno je bilo tudi finalno tekmovanje v ženskem metu krogle. pričakovanju je zlato osvojila Nemka Slupianek, k' je le za 4 cm 2grešila lastni svetovni rekord. Nad Pričakovanjem je metala Kračev-skaja. Sovjetske peterobojke so poskrbele Za odličen izkupiček v petih pano-?ah. Veteranka Nadježda Tkačenko Je popravila svetovni rekord za 200 mek, ostali dve pa sta tudi presegli staro znamko. Sovjetska trojica ni imela prave konkurence. Tkačenko-Va je dosegla naslednje posamez ne rezultate: 100 m ovire 13"29, odličen vtis zapustile vse tri sovjetske tekačice, predvsem pa Pro-vidokina. V polfinale se je z lahkoto uvrstila tudi Italijanka Dorio. Metalke kopja so iz dveh skupin izluščile 12 finalistk. Svetovna rekorderka Birjulina se je komaj prebila naprej, poleg nje pa tudi Italijanka Quintavalla. Slabo p« so skakali troskakalci. Avstralec Campbell je sicer dosegel odličnih 17,02 m ostalim pa ni šlo preveč od rok. V skupino 12 najboljših je prišel tudi Jugoslovan Spasojevič, ki je skočil 16,48 m. DANES Ditjatin je postal nova zvezda svetovne gimnastike (Telefoto AP) ATLETIKA (9.00—12.00): deseteroboj (100 m, daljina, krogla); višina ženske (kval.); 100 m ženske (kval.); 110 1 m ovire moški (kval.); (15.00— 19.25): deseteroboj (višina, 400 m); 400 m ovire moški (polfinale); 800 m ženske (polfinale); 100 m moški (polfinale); 800 m moški (polfinale); 100 m ženske (četrtfinale); 110 m ovire moški (četrtfinale); 400 m ženske (četrtfinale); troskok (finale); 100 m moški (finale) KOŠARKA (ob 10.00, 17.00, 19.15): moški finale (2. kolo); (ob 12.00): ženske, finalna skupina BOKS (11.00—13.30 in 17.00-21.00): izločilni boji KOLESARSTVO (16.00—18.30): zasledovanje ekipno (kval.); hitrostna vožnja (polfinale); zasledovanje ekipno (četrtfinale) SABLJANJE (ob 8.00): floret ekipno moški (izločilni boji); sablja moški (polfinale); (ob 18.00); sablja moški finale NOGOMET (ob 18.00 in 19.00): 3. kolo izločilnih skupin C in D GIMNASTIKA (13.30—16.30): finale posamezniki, 6 orodij; (19.00—21.00): finale posameznice, 4 orodja ROKOMET ženske 3. kolo HOKEJ NA TRAVI (ob 10.00, 11.45 in 16.00): ženski turnir (prvo kolo) SKOKI (9.30-13.00 in 16.30-19 00): stolp JAHA!S'mK) t. Andtljan^vS ............118,225 (8.00ML60 in 13.00-17.00): 'tftrV Tdfesufr) STRELJANJE (8.00—15.00); hitrostrelna puška (2. dan); skcet (2. dan) ODBOJKA (ob 16.30 in 18.30): ženski izločilni del VATERPOLO (ob 10.00 in 18.00): finalna skupi- Jugosiavija je v olimpijskem košarkarskem turnirju le s težavo odpravila borbene in trdožive Špance (Telefoto AP) na (3 tekme) Včeraj spet prevlada SZ in NDR Ti državi sta osvojili deset kolajn (od dvanajstih) Dobra nastopa Darjana Petriča in Monice Bonon Razočaranje, katerega je pripravil Vladimir Salnikov s tem, da ni na 400 m prosto postavil novega svetovnega rekorda, je omilila Nemka Ute Geweniger, ki je v skromni kvalifikacijski tekmi postavila novo svetovno znamko 1*10" 11 na 100 m prsno. Sicer je bil včerajšnji dan v znaku trojk. Dve je v zenskem programu dosegla kot običajno NDR, svojo drugo pa SZ na 400 m prosto. Do hudega spopada je prišlo v moški mešani štafeti 4x100 m. V predtekmovanjih so najboljši čas dosegli domačini, v finalu pa so Avstralci rezultat obrnili sebi v korist. Zanimivo je, da plava v avstralskem moštvu tudi plavalec tržaškega porekla. Starši Marka Tonellija so se namreč pred leti izselili v Avstralijo. IZIDI 400 m prosto moški 1. Salnikov (SZ) 3'51”31 2. Krilov (SZ) 3’53"24 3. Stukolin (SZ) 3’53”95 100 m delfin ženske 1. Metschuck (NDR) 1’00”42 2. Pollack (NDR) 1W90 3. Knacke (NDR) 1’01”44 200 m prosto ženske 1. Krause (NDR) 1'58”33 (nov evropski rekord) 2. Diers (NDR) 159 ”64 3. Schmidt (NDR) 2’01”44 štafeta 4x100 m mešano moški 1. Avstralija (Kerry, Evans, Tonelli, Brooks) 3’45"70 2. Sovjetska zveza 3’45”92 3. Velika Britanija 3”47”71 Za Boruta Petriča je bila tretja olimpijska preizkušnja povsem negativna. Kranjčan je dosegel na 400 m prosto komaj 16. čas (3”59”63) in je seveda izpadel. Dobro pa je plaval njegov mlajši brat Darjan, ki Kar pet desetic med posamezniki Le en Bolgar med Sovjeti in vzhodnimi Nema ■ Zlato za Ditjatina Med dekleti zmaga Davidove, pred Comanedjevo in Gnauckovo Odločilni nastop tekmovalcev med posamezniki ni prinesel na vrhu nobenih sprememb. Prvo mesto je ohranil in o-svojil zlato kolajno Aleksander Ditjatin, ki je tako odvzel olimpijski lovor svojemu rojaku Nikolaju Andrijanovu, ki je bil pred štirimi leti v Montrealu na najvišji stopnici. Včerajšnje tekmovanje je bilo i-zredno zanimivo, saj so morali sodniki tokrat dati kar pet najvišjih ocen, desetic. Najprej je to u-spelo dopoldne Bolgaru Delčevu na krogih, ki je s tem preprečil domačinu Tkačevu odločen naskok na tretje mesto. Popoldne pa so desetico dobili še Ditjatin v preskoku, Tkačev na drogu ter Nikolay in Magyar na konju z ročaji Nastop 36 najboljših telovadcev je bil za številne gledalce v dvorani, kot tudi ob televizijskih ekranih, enkratno doživetje. Končni vrstni red posameznikov 1. Ditjatin (SZ) „-----------118,500 (59430).; , 3. Delcev (Bol.) (59,250) 4. Tkačev (SZ) (59,000) 5. Bruckner (NDR) (58,850) 6. Nikolay (NDR) (58,500) 7. Hoffmann (NDR) (58,150) 8. Tabak (ČSSR) (57.700) 9. Grecu (Rom.) in Magyar (Madž.) (57,800, 57,300) Zadnji štirje nastopi v ženski gimnastiki so prinesli nepričakovane razplete. Med posameznicami je postala olimpijska prvakinja mlada Sovjetinja Elena Davidova, ki 118,00 117,700 117,300 116,750 116,025 115,675 115,225 je bila po prvih dveh nastopih šele peta. Na drugem mestu pa sta kar dve tekmovalki z enakim številom točk — Nadia Comaneci in Maxi Gnauck. Prvakinja iz Montreala je bila četrta in se je pomaknila za dve mesti navzgor, na drugo mesto pa je zdrknila vzhod na Nemka Gnauckova, ki se je morala tako zadovoljiti s srebrom. Bronaste kolajne niso podelili. Sokolov: rekord in kolajna V streljanju na premično tarčo so včeraj podelili naslov o-limpijskega prvaka Sovjetu Igorju Soko-lovu, medtem ko sta se Italijana Mezzani in Mari uvrstila na 7., oz. 16. mesto. Vrstni red je bil v tej disciplini naslednji: 1. Igor Sokolov (SZ) (nov svetovni rekord) 2. Thomas Pfeffer- (NDR) (srebro) 3. Aleksander Gažbv (SŽ) 5&? (bron) Tekmovali so še v skeetu- in hitrostrelni pištoli. Italijan Celso Giari dini je v skeetu pristal trenutno na četrtem mestu. V hitrostrelni pištoli je edini jugoslovanski predstavnik Franc Peternel zasedel z 290 krogi še nedokončno 30. mesto. 589 589 V 7. DNEVU 22. OLIMPlfSKIH IGER Danes spet mnoge kolajn Najbolj radodarna s kolajnami bo danes gimnastika. Najboljši na šestih moških orodjih in štirih žen-®kih se bodo še enkrat pomerili, hajveč kolajn pa tudi tu pričakujejo domačini, ki bodo imeli v vseh “Ostih moških disciplinah v finalu ‘jhdjatina, poleg njega pa še An-orijanova ali (dvakrat Tkačova). “jato bi lahko odnesel še Bolgar Raičev in na konju Magyar. Med Zenskami bo borba ostrejša: Coma-aecijeva in Sovjetinje (predvsem Sa-Poškina in Kirnova, v prostem spo radu pa še Davidova) so bile že °o začetka favoritinje, marsikje pa je vrinila presenetljiva Nemka Gnauckova. Atletika bo oddala samo tri kolajne: v troskoku bo nastopal tudi Spasojevič. Avstralec Campbell je Vceraj edini preskoči) več kot 17 dietrov in bi lahko zmagal. N.. 100 KOLAJNE DANES ATLETIKA troskok 190 m moški SABLJANJE sablja moški posamezno GIMNASTIKA Moški posamezno (6 orodij) ženske posamezno (4 orodja) STRELJANJE hitrostrelna pištola m moški bosta Savič in Grippo sku šala doseči še finale, vendar je ta rezultat za oba zelo vprašljiv, na 110 m ovire pa bosta nastopila Jugoslovana Pišič in Vukotič. V finalu sablje posameznikov bo nastopil tudi Italijan Meglic, ven dar brez večjih ambicij. Kolajno bodo oddali še v hitrostrelni pištoli. V košarki se bosta .ali ja in Jugoslavija pomerili tako v moški, kot v ženski konkurenci; vse pa kaže. da bodo »plavi* v obeh primerih zmagali. Za ženske bi to bi la že zanesljivo vsaj bronasta ko lajna. V vaterpolu bo imela Jugoslavija popravni izpit proti Madžarski, ki si sicer prav tako ne more dovoliti novega spodrsljaja. Jugoslovanski nogometaši bi morali opraviti proti Iraku zgolj for malnost, vendar pa je spomin na Kostariko še zelo svež: Važen nastop čaka Jugoslovanke tudi v rokometu: po neodločenem boju z N DR jih čaka ČSSR, zopet hud,, a ne nepremagljiv nasprotnik. Zadnje medalje htetrov je Mennea startal kot favo-v četrtfinalu pa je komaj do-Segel četrto mesto. Wells, Lora, Le-°nard in Petrov Pa bodo znova njegovi najhujši tekmeci. Quintavalle nastopila v finalu ženskega kopja. V kvalifikacijskih atletskih nasto-E!b, bosta v višini nastopili Sara Simeoni, glavni favorit, in Bene-detičeva. Italijani lahko še upajo na dober nastop Doriove na 800 m žen-ske (finale ji ne bi smel uiti) in D* Bottiglierijevo im 400 m, na 800 Včeraj so podelili žadnje štiri kolajne v rokoborbi grško -rimskega sloga. Levji delež so žele vzhodnoevropske dr žave, jugoslovanski predstavniki pa so tokrat presenet ljivo ostali praznih rok in jim se daj preostaja le možnost, da se u-veljavijo v prostem slogu. Isto se je zgodilo z Italijani. Zadnji je izpadel Antonino Caltabiano, ki je nastopal >■ kategoriji preko 100 kg. VČERAJŠNJI ZMAGOVALCI do 57 kg: L Serikov (SZ), Lipien (Polj.), 3. Ljunnbeck (Šved.) do 68 kg: 1. Rusu (Rom.), 2. Su-pron (Polj.), 3. Skiolr’ (Šved.) do 82 kg: 1. Korban (SZ), 2. Dol-gowlcz (Polj.) 3. Pavlov (Bolg.) preko 100 kg: 1. Kolčinsky (SZ), 2. Tomov (Bolg.), 3- Bchara (Libanon), Danes dvakrat Jugo slavij a-It ali j a Na sporedu bosta srečanji v moški in ženski konkurenci Šest najboljših moških olimpijskih košarkarskih reprezentanc bo danes v finalnem delu turnirja startalo v boju za točke in medalje. Včeraj so pod koši tekmovale le ženske in med njimi so Jugoslovan ke prepričljivo premagale Madžarsko z 61:48. Danes se bodo srečale z Italijo. V nadaljevanju ženskega tekmovanja je sinoči Sovjetska zveza premagala Italijo z visokim izidom 119:53 (55:25), Bolgarija pa Kubo 81:64 (45:32). Moški so včeraj počivali, saj je bil dan namenjen žrebanju parov finalnih srečanj. In prav tu je bil žreb muhast: v prvi tekmi se bodo pomerili namreč «azzurri» in »plavi*. Jugoslavija in Italija si bosta tako stali danes kar dvakrat nasproti. Ostali tekmi moške konkurence bosta še Brazilija - Kuba in SZ -Španija. V turnirju veljajo medse-o ni izidi kvalifikacij, tako da i-majo SZ. Jugoslavija in Italija, ki so že premagale Brazilijo. Špani.io in Kubo, 2 točki več. Boj se bo torej bil predvsem med prvimi tremi. V morebitni (vsaj na papirju) načrtovani finale med SZ in Jugoslavijo, bi se teoretično lahko vrinila tudi Italija Trener «azzurrovs> Gamba je po neverjetni sreči v tekmi s Kubo optimističen: »Upajmo, da nam bo sreča še naprej tako mila!* Monopol veslačic i/ Vzhodne Evrope Vzhodnoevropske ve-slačice bodo v finalnih dvobojih premočno zastopane, saj so vanje doslej uvrstile 24 čolnov od skupno 27. Po včerajšnjih repesažih so posamezne skupine takole sestavljene: Četverec s krmarjem (finale x nedeljo); SZ, Romunija, Avstralija, Bolgarija in NDR. Dvojni dvojec: ZRN, Romunija, Madžarska, SZ in Poljska. Dvojec brez krmarja: NDR, Romunija, Boigarija, SZ in Poljska. Dvojni četverec s krmarjem (finale v soboto): NDR, SZ, Nizozemska, Poljska, Bolgarija in Romunija. Osmerec (finale v soboto): Romunija, Boigarija, VB, SZ in NDR. (Šved.). Sklff: Sanda (Rom.), Mitchell (NDR), Dziadura (Pol.), Schroter (NDR), Makhina (SZ), Spassova (Bolg.). Italija je med moškimi zgubila še zadnjo posadko. Valtorta in Baldac-ci sta namreč v včerajšnjem polfinalu v dvojcu brez krmarja zasedla četrto mesto in se bosta tako potegovala le za uvrstitev od 7. do 12. mesta. V finale so se uvrstili: Dvojec brez krmarja (moški):.Romunija, NDR, VB, švedska, SZ in ČSSR. Sldff: Kersten (NDR), Yuakusha (SZ), Matheson (VB), Karppinen (Fin.), Lacim (ČSSR), Svensson Dvojni četverec: Francija, Španija, SZ, Bolgarija, Jugoslavija, NDR. Osmerec: Avstralija, VB, ČSSR, Bolgarija SZ in NDR. Po prvem dnevu konjeniškega tekmovanja military vodi v ekipnem tekmovanju Poljska. Na več kot odličnem 3. mestu je Italija, ki je verjetno izločena iz boja za zlato in tudi srebrno kolajno. Tudi med posamezniki sta Poljska m SZ najboljši. Ekipni vrstni red po 1. dnevu 1. Poljska 101.60 2. SZ 107.00 3. Italija 115,60 4. Mehika 116,40 5. Madžarska 131,81 6. Bolgarija 134,60 7. Indija 168,80 Lestvica posameznikov 1, Daniluk (Pol.) 49,20, 2. Szlapka (Pol.) 52,40. 3. Salnikov (SZ) 53, 4. Volkov (SZ) 54. 5. Roman (It.) 54,40, 6. Barcena (Meh.) 54,40, 7. Casagrande (It.) 61,20. U A N fc S RAI I 13.45—15.00: kolesarstvo, sabljanje (floret), košarka ženske, va-tcrpo.o, atletika, plavanje (100 m prsno ž, 400 m prosti slog m, 200 m prosti slog ž, 4x100 m mešano moški) 15.00—19.25: gimnastika, atletika (skok v višino, 400 m zapreke, kopje ž, 800 m polfinale moški, 100 m polfinale moški, troskok, 100 m ženske, 110 m moški, 400 m moški, 100 m moški finale) 21.00: obračun zmagovalcev TV LJUBLJANA 13.55— 14.55: vaterpolo Jugoslavija - Madžarska 14.55— 16.20: rokomet (ženske) Jugoslavija - ČSSR zvečer gimnastika (ženske in moški), nogomet Jugoslavija - Irak TV KOPER 16.25: atletika, gimnastika 23.00: nogomet, gimnastika, obračun zmagovalcev DOBER SPREJEM VAM ŽELI K HI-FI, RAČK A TV COLORjm IkSERVISgg ALDO COLJA KONTOVEL134 TEL. 225471 Sovjeti in Madžari uspešni po dvakrat Včeraj se je zaključilo tekmovanje v modernem peteroboju, v katerem je Sovjetska zveza zmagala tako ekipno, kot med posathezniki (s Starosiinom, ki je zbral 5568 točk). Na drugem mestu je Madžarska, ki sd je prav tako priborila srebrno kolajno tudi me’ posamezniki (s Szombathelyjem). Ekipno je na tretjem mestu švedska, med posamezniki pa Sovjet Lednev. Italijan Pier Paolo Cristofori sc ni uvrstil med prvo deseterico. LESTVICA Poljska o, Romunija 4, Jugoslavija 2, Brazilija in Libija 0. Prvo zlato za Francijo Medtem ko Francozu Jolyotu ni uspel veliki met v floretu, je to uspelo njegovi rojakinji Pascale Trinquet, ki je priborila Franciji prvo zlato kolajno v Moskvi. V sklepnem tumiriu šesterice je bila štirikrat uspešna KONČNI VRSTNI RED 1. Trinquet (Fr.), 2. Maros (Madžarska), 3. Wyczozanska (Pol.), 4. Stahl (Rom.), 5. Latrille (Fr.) 6. Vaccari (It.). Odličje tudi za Švico V kolesarstvu je bil včeraj na vrsti finale v zasledovanju po-^ samezno. Zlato kolajno je osvojil Švicar -Robert Mil Bundi, drugi je bil Francoz Alain Boundue, bron pa je pripadel Dancu Hansu Henriku Oerstedu. Jugoslovanska posadka Mandič - Kalebič je v včerajšnji četrti regati v razredu leteči Holandec zasedla odlično drugo me sto in s tem bistveno popravila položaj na skupni lestvici. Od italijanskih posadk je edinole Gorli in Peraboniju (v razredu zvezda) uspelo obraniti dosedanjo uvrstitev, medtem ko so Treves in Nec-chd («470») ter Savelli - Gazzed (leteči Holandec) zdrknili za nekaj mest nižje v skupni uvrstitvi. zA Italijanski odbojkarji so v 3. kolu po pričakovanjih izgubili s SZ. V skupini A je Bolgarija pre pričljivo odpravile tudi ČSSR in ima vse možnosti za nastop v finalu štirih najboljših ekip. V skupini B je bila v 3. kolu Jugoslavija prosta Prihodnji neposredni obračun med Romunijo in Jugoslavijo pa bo odločilen za možnosti igranja za eno od kolajn. IZIDI 3. KOLA Skupina A Bolgarija - ČSSR 3:0 (12, 5. 7) SZ - Italija 3:0 (2, 7, 10) LESTVICA SZ 4, Bolgarija 4, Kuba 2, Italija 2 . ČSSR 0. Skupina B Poljska - Libija 3:0 (1, 3. 1) Romunija - Brazilija 3:1 (-13, 4, 12, 3) je dosegel odlično znamko 4’03”54. Zelo dobra je bila v prsnem slogu Italijanka Monica Bonon, ki se je z novim državnim rekordom ri2"36 na 100 m prsno kot peta uvrstila v finale. ^ Danes bodo plavalci in plavalke počivali. Sodniška žirija, ki je razpravljala o pritožbi Mehike glede ponovljenega skoka Sovjeta Portnova je odločila slednjemu v korist in rezultat je ostal neizpremenjen. Danes bodo tekmovali ZA ITALIJO ATLETIKA Simeoni (višina ženske, kval.), Masullo (100 m ženske, kval. in četrtfinale), Dorio (800 m ženske, polf.), Ouintavalle (kopje ženske, finale), Mennea (100 m moški, polf. in finale), Bottiglleri in Rossi (400 m ženske, kval.) KOLESARSTVO Italija (zasledovanje, ekipno, kval.) BOKS (težka kat., osmine finala) JAHANJE M. Roman in Seioechetti (mill-tary, dresura) SABLJANJE Maffei in Meglio (sablja, polfinale in finale) STRELJANJE Ferrari in Mantelli (hitrostrelna pištola), Giardini in Garagnanl (skeet) KOŠARKA moški Italija - Jugoslavija, ženske Italija - Jugoslavija VATERPOLO Italija - Švedska (2. kolo tol. skupina) m $ El halo, Še enkrat smo pri nežnem spolu. Ker je zgovornejši. Poklicali smo pingpongašico Sonjo Doljak iz Sa-matorce. «Se ti zdi krivica, da ping-ponga ni na igrah?* «Vsekakor. Saj je to šport, kot toliko drugih.» ^Katero panogo bi črtala z olimpijskega programa v korist ping-ponga?» «.. .hokej na travi.* «1Govori se, da bo ping-pong o bodoče stopil v olimpijski krog. Ka) ti to odpira?* *Ne vem do kod bom prišla. Dobrih igralk je veliko.* Vrstna red po 4. regati. Zvezda: 1. SZ, 2. Avstrija, 3. Italija (Gorla - Perabooi) 470: 1. Brazilija, 2. Finska, 3. Španija, 7. Italija (Treves - Necchi) Soling: 1. NDR, 2. Nizozemska, 3. Danska Leteči Holandec: 1. Španija, 2. Madžarska, 3. SZ, 7. Jugoslavija (Mandič - Kalebič), 10. Italija (Savelli - Gazzed) Tornado: 1. švedska, 2. Brazilija, 3. Finska. Finn: 1. J. Schumann (NDR), 2. A. Balashov (SZ), 3. W. Mayrhoe-fer (Avstrija). Jugoslovan Minski Fabris ni med prvimi desetimi. «Plavim» se obeta kolajna * A Jugoslovanski rokometni reprezentanci je včeraj uspel lep podvig, saj je po o-strem boju premagala v B skupini Romunijo s 23:21 in se je tako uvrstila v finalni del tega turnirja. «Plavi» imajo sedaj realne možnosti, da posežejo po eni izmed kolajn._ Ostali izidi: 'A skupina Španija - Madžarska Danska - Poljska B skupina 17:20 26:12 SZ - Alžirija 33:10 TRST ^ ul. Ponziana, 5 /el. 744237 ZA JUGOSLAVIJO ATLETIKA Bcnedetič (višina ženske, kval.), Pišič in Vukičevič (110 m ovire), Kopitar (400 m ovire), Savič (10.J100 m, pol.), Spasojevič (troskok, finale) KOŠARKA Jugoslavija - Italija, moški Jugoslavija - Italija, ženske BOKS Kačar (težka) NOGOMET Jugoslavija - Irak ROKOMET Jugoslavija - ČSSR (ženske) STRELJANJE Peternel (hitrostrelna pištola) VATERPOLO Jugoslavija - Madžarska Zlati dvig Zlateva Assen Zlatev je Bolgariji priboril še e-no zlato kolajno v dviganju uteži (v kategoriji do 75 kg). Na drugo mesto se je uvrstil Sovjet Per-vy, tretji pa je bil ponovno bolgarski predstavnik, Kolev. Italijan Pe-dicone je bil 10., Jugoslovan Mirkovič pa 12. Zlatev je postavil tudi nova svetovna rekorda: skupno je dvignil 360 kg (prejšnja znamka 355 kg), v sunku pa 205,5 kg (prej 197,5 kg). Do konca turnirja v hokeju na travi manjka samo še zadnje kolo. Kolajne si bodo porazdelili Španija, Indija in SZ. Za osvojitev zlate i-ma največ možnosti Španija, ki ima točko prednosti. IZIDI 4. KOLA Indija - Kuba 13:0 Španija - Poljska 6:0 SZ - Tanzanija 11:2 LESTVICA Španija 7 točk, Indija in SZ 8. Poljska 3, Kuba 2, Tanzanija 0. m KOLAJNE 1. SZ 2. NDR 3. MADŽARSKA 4. BOLGARIJA 5. ŠVEDSKA 6. ITALIJA 7. ROMUNIJA 8. VEL BRITANIJA 9. FRANCIJA 10. AVSTRALIJA 11. KUBA ŠVICA GRČIJA 14. POLJSKA 15. SEV. KOREJA 16. MEHIKA 17. ČSSR JAMAJKA FINSKA ŠPANIJA BRAZILIJA LIBANON DANSKA 27 9 3 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 o o o o o o o 17 17 5 2 0 0 3 2 2 0 0 0 0 4 1 1 0 o o o o o o 9 n 2 7 4 1 2 1 0 4 0 0 0 3 1 0 1 1 1 1 1 1 1 NOSTI.UČINKOVITOST V POSLOVNOS! 'itjjfamrlB Tel. (040) 79 46 72 (4 1 — Tel. (0481) 8 33 82 llnf|e) 57 23 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo Naročnino Mesečno 5.000 lir - vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revi|a «DAN». V SFRJ številka 4.50 din. ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK 25. julija 1980 Za SFRJ 2iro račun 50101-603 45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700 osmrtnice 300. sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. I2 vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Član italiiansketj Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaial In riška I Zveze časopisnih založnikov FIEG OB NARAŠČAJOČI KRIZI PRI ŠTEVILNIH ČASOPISIH J Sindikat časnikarjev za nujno reformo tiska Soočanje z vlado in političnimi ter sindikalnimi silami - Lama in Ben ven uto za enoten boj časnikarjev in tiskarjev Vietnamec v vesolju - PORI ŠPORT ŠPORT RIM — Izvršni odbor sindikata časnikarjev FNSI je s svoje zadnje seje, ki je bila predvčerajšnjim v Rimu, izdal dokument, v katerem uvodoma ugotavlja dramatičnost razmer v časopisnem založništvu, ki jih označujejo objektivne težave, pa tudi instrumentalizacije, ki prizadevajo zaposlitveno raven z divjimi preustroji in skrivnimi preprodajami časopisov. Zakonodajna praznina olajšuje pobude založnikov in špekulantskih finančnikov in krepi zakrite odnose med oblastjo in informacijskimi sredstvi, ki predstavljajo pravo nasprotje svobode tiska, sloneče na pluralizmu izražanja. Italijanski časnikarji se borijo za preokret teh teženj in za reformo tiska in so v ta namen že opravili en dan stavke, medtem ko izvajajo tiskarji novo vrsto stavk. Dokument nadalje ugotavlja, da zajema kriza vse dežele, saj poleg rimskega «Mes-saggera* beležijo tudi v Neaplju, v Bergamu in v Kalabriji primere, ko založniki zapuščajo časopise. V nekaterih primerih so časnikarji in tiskarji prevzeli samoupravljanje časopisov. da jih rešijo in jim zato izreka FNSI vso podporo. Sindikat časnikarjev nato poudarja, da bodo novinarji prisiljeni izvajati vrsto stavk, ki se bodo prepletale s tiskarskimi, če ne dobijo zagotovil o nujni odobritvi zakona o reformi. FNSI zato hvali napore enotne z -eze CGIL - CISL - UIL, ki vlaga vso moč sindikalnega gibanja v tej borbi za svobodo in demokracijo. Z namenom, da spodbudi vlado in parlament k pospešeni odobritvi reforme tiska je FNSI sklenil prirediti 30. t.m. razpravo, na katero je povabilo strokovne sindikate, zvezo CGIL - CISL - UIL, vlado, predsed nike parlamentarnih skupin, tajnike strank in zvezo založnikov. Važnost, ki jo sindikati pripisujejo vprašanju reforme založništva in obrambi časopisov v krizi, dokazuje prisotnost naj višjih voditeljev na skupščini pri ogroženem listu «Mes-saggero*, ki jd je množica sledila prek zvočnikov v natrpani Ulici del Tritone v Rimu. Tajnik UIL Benvenuto je v svojem posegu obsodil provokacije lastnice, poldržav-rte družbe Montedison. in je pozval časnikarje k odločnejši enotnosti s tiskarji, ker ni več mesta za cehovske utvare. Lama (CGIL) pa je vprašanje zapor in odpustov pri časopisih vključil v širši okvir bojev za preustroj gospodarske politike. Poudaril je, da Italije ni mogoče rešiti z zaviranjem gospodarstva, ampak le z njegovim razvojem, ki naj mu bo glavni smoter večanje zaposlitve. Zato je treba utrditi enotnost časnikarjev z delavskimi sindikati in z vsemi političnimi silami, ki se borijo za družbeno preobrazbo, pri čemer je treba premagati poskuse podrejanja tiska oblasti, kar bi zadušilo demokracijo. za manjše blagovne pošiljke. Staro ceno naj bi ohranile le mesečne vozovnice drugega razreda, po katerih posegajo najbolj študentje in delavci. Poplave v Indiji NEW DELHI - Tudi letos so številne poplave prizadele Indijo. Po izjavi indijskega ministra za kmetijstvo Kedaro Pandeya, so v severni in zahodni Inidiji povzročile že 319 mrtvih in 741 milijonov rupij škode (okoli 76 milijard lir). Vendar pa so te vesti precej sporne. Vishwanath Pratap Singh, predsednik vlade severne države Uttar Pradesh namreč trdi, da znaša škoda več kot dve milijardi in pol rupij (250 milijard lir). Poleg tega naj bi poplave samo v tej severni pokrajini poškodovale skoraj 30 tisoč hiš in 430 tisoč hektarov polj ter s tem prizadele poldrugi milijon prebivalcev. RIM — Zanimiva vest prihaja iz Fiumicina, kjer so morali urade mestnih redarjev v Ulici Margotti-ni zapreti zaradi prisotnosti miši. Pred časom, ko v poslopju ni bilo še uradov ampak šola, so celotno stavbo že razkužili in to so naredili tudi prejšnji teden, vendar pa, kakor kaže, gledalcev niso pregnali. NOGOMET DISCIPLINSKA KOMISIJA Antognoni «čist» Nejjjrisolo (Pescara) dobil enoletno prepoved igranja Z izstrelišča v Bajkonuru so v sredo izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz 36 z dvema kozmonavtoma, enim Sovjetom in enim Vietnamcem (AP) •vfiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituHiiiiiiiiiiiimi V Londonu umrl Peter Sellers znani «inšpektor Clouseau LONDON — Svetovna kinematografija je včeraj ponoči izgubila enega svojih najvidnejših igralcev komičnega filma. Ob 1.28 je v londonskem «Hoddle-sex Hospitalu» prenehalo biti srce Petra Sellersa, angleškega igralca, ki se je pred 54 leti rodil v angleškem mestecu Southsgg, južno od Londona. Leta 1964 ga je zadela srčna kap, zaradi katere so mu zdravniki namestili v prša «pacemaker» in mu s tem podaljšali življenje za nadaljnjih 16 let. Pred tremi leti je Sellers zadobil ponovni srčni BOČEN — Zaradi odločitve carinikov, da bodo delali. samo v normalnem umiku od 8. do 14. ure sta se na obeh straneh mejnega prehoda v Vipdtenu zbrali neverjetno dolgi vrsti tovornjakov. Prehod mnogih turistov pa kljub temu poteka mimo in brez večjih zamud. Pred novimi poviški železniških tarif RIM — Po vsej verjetnosti se bo-1 voznine na italijanskih železnici s 1. septembrom ponovno popačile. Upravni svet državnega »djetja je namreč že izrazil ugod-> mnenje o povišanju tarif in si-t za 10 odstotkov za prevoz pot-kov in blaga, za 20 odstotkov pa napad, ki se je ponovil v začetku tega leta. Zadnjega pa, kljub zdravstveni oskrbi, žal ni preživel. Paranoik, gangster, predsednik Združenih držav, župnik, erotični manijak, detektiv; to so le nekatere vloge, ki jih je Peter Sellers igral v svoji bogati 30-letni filmski karieri. In vsakokrat je svoje nastope obogatil z novimi igralskimi oprijemi, ni mu manjkalo fantazije, znal je svoje sposobnosti nesporno upodobiti na platnu. Vsak njegov film je prinašal med gledalce val svežine, zdaj tragikomedije, zdaj naivnega smeha. Spomnimo se le njegovih zadnjih nastopov v vlogi ekscentričnega francoskega detektiva inšpektorja Clouseaua iz serije filmov *Pink panther», ki je dobesedno očaral mlado in starejšo publiko, ali pa film Stanlega Kubricka iz leta 1964, kjer je nastopal v glavni vlogi doktorja Stranamoreja. Za vsemi temi talentiranimi ih pestrimi nastopi pa je težko ali skoraj nemogoče spoznati pravo Sellersovo osebnost. Sam je k temu večkrat pripomnil: tNimam lastne osebnosti, zaradi česar ne morem nuditi občinstvu svojega pravega značaja. Vsakokrat, ko zrem v ogledalo, vidim le neko osebo, kateri pa primanjkujejo vse tiste lastnosti, ki osebo spremenijo v osebnost. Te lastnosti vidim v drugih ljudeh, v sebi pa nikoli.» To je bil verjetno njegov glavni nerešljiv problem, zaradi katerega ni nikoli nastopal na gledaliških odrih, čeprav bi prav tako tudi tu nudil občinstvu enak prikaz svoje sposobnosti. Sramežljiv, negotov in v stalnem iskanju rvoje «privacy». je vedno odklanjal gledališko igranje, ki mu ni nudilo tiste samozavesti, ki mu je to dajal celuloidni trak. In v tem nenehnem iskanju svoje osebnosti se je zatekal od ženske do ženske, se štirikrat oženil, iz troza* kronike pa sta znana njegova kratkotrajna odnosa s Sophijo Loren ter z Lizo Minelli. Odličen profesionalni fotograf in slikar, črni pas pri judoju, strastni igralec cricketa in ljubitelj avtomobilov (v svojem nemirnem življenju jih je zamenjal okrog sto), je kljub vsemu pustil v svetovnih kinotekah zapuščino kakih 40 filmov. Naj omenimo le najvažiiejše: vLa signora omicidh (iz leta 1955), *Lq miliardarian/ (1960), «Sesso, pecca-to e castita» (1961), til braccio sbagliato della leg-ge» (1963), tLolita* (1962), rSette volte donnai> (1967), ter predzadnji «La pantera rosa colpisce ancorav. Z zadnjim, tBeing there», je kandidiral za oscarjevo negrado. Pogreb za umrlim genijem komičnega filma bo jutri v Londonu ob prisotnosti le najožjih sorodnikov in prijateljev. MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je izključila za eno leto nogometaša Pescare Piergiorgia Negrisola, medtem ko sta bila nogometni klub Pescara in državni reprezentant Giancarlo Antognoni (Fiorentdna) oproščena obtožbe. Razsodba je bila v zvezi z nogometno tekmo Pescara - Fioren-tina z dne 10. februarja 1980, ko je Negrisolo skušal podkupiti An-tognomija. HOKEJ NA LEDU V PRIJATELJSKI TEKMI Asiago in Olimpija igrala neodločeno Asiago — Olimpija 5:5 (2:1; 2:3; 1:1) ASIAGO — V prvi prijateljski tekmi v hokeju na ledu na šestdnevni turneji po Italiji je ljubljanska Olimpija v dokaj okrnjeni postavi igrala neodločeno z italijanskim prvoligašem Asiagom. STRELCI: Cupolo 1, Oksannen 3, Pavlu 1 za Asiago. Režek, Kuret, Rudi in Gorazd Hiti ter Petač po en zadetek za Olimpijo. Fiat pred končno zmago SAO MIGUEL DE TUCUMAN -Rohrl in Geistdorfer na fiatu 131 sta tudi po tretji etapi avtomobilskega rallyja Argentine obdržala prvo mesto, čeprav sta jima sedaj Mikkola in Hertz na mercedesu dokaj nevarna. Fiatova pilota pa i-mata veliko prednost, tako da jima zmaga praktično ne more uiti. Na tretjem mestu sta presenetljivi Reutemann in Perissutti na fiatu 131. KOŠARKA «TROFEJA MLMOZA* Poljakinje prve Hutnik — Monting 70:43 (28:18) ., .a in«,. HUTNIK KRAKOV: Moravvska 6 (0:3), Kucharska 6 (2:3), Danyek 19 (3:5), Kukuta 2, Gichon 12 (2:3), Tarnal 4, Serafin, Kokoszka 10 (2:'3), Krezeminsak 8, Kwiatkowska 3 (1:3). MONTING ZAGREB: Knez 6 (4:4), Rajčevič, Pučar 2, Barič 2, Slatko-vič 13 ((3:3), Bobanovič, Mučalo 2, Gobec 2, Pepevnik 3 ((1:6), Piškor, Bilič 13 (5:9). Hutnik iz Krakova je visoko premagal zagrebški Monting in zasedel prvo mesto na končni lestvici. Poljakinje so bile v vodstvu že od vsega začetka in Zagrebčanke jih niso mogle zaustaviti, saj so igralke Hut-nika razvijale zelo hitre protinapade. Monting je tokrat razočaral številno publiko, ki je gotovo pričakovala več od te finalne tekme. Najboljši sta bili Donyek in Slatkovič. IZIDA 3. KOLA Alabarda - SGT 55:: 54 Hutnik - Monting 70:43 KONČNA LESTVICA 1. Hutnik, 2. Monting, 3. Alabarda 4. SGT Po tekmi med Hutnikom in Montin-gom je bilo nagrajevanje, kjer so poleg ekip nagradili najboljši igralki (Lagatolla, Donyek) in najboljši strelki (Pavone in Bilič) turnirja. ZNANI TRŽAŠKI GIMNASTIČAR IN ŠPORTNI DELAVEC M. Stergar 70-letnik Njegovo neprecenljivo delo na Tržaškem Znani tržaški gimnastičar in športni delavec Miloš Stergar je pred dnevi slavil 70-letnico. Že kot 15-letni fant se je Stergar zapisal gimnastiki. V Ljubljani se je vpisal v Sokolovo društvo Ljubljana Narodni dom in hitro napredoval. Pred drugo svetovno vojno in po njej je branil I barve Jugoslavije na velikih tekmo-I vanjih, od leta 1945 do 1953 pa je nastopal za Svobodno tržaško ozemlje. Tisti čas je živel v Trstu, kjer je bil odličen organizator, trener in vodja številnih prvomajskih nastopov, ki so starejšim in srednjim generacijam v izredno lepem in dobrem spominu. Prav njemu gre največja zasluga, da je gimnastična vrsta Trsta nastopila na številnih tekmovanjih in tudi znani špartakiadi v Pragi ter vseslovanskem shodu. Leta 1954 se je preselil v Koper in tudi v tem kraju zagnano delal kot trener pri Partizanu in veliko pripomogel za razvoj gimnastike na tem področju. V Kopru je vzgojil nekaj odličnih telovadcev, med katerimi Igorja Žerjala. Veliki ugled si je pridobil tudi kot marljiv telesnokultumi delavec, ki je deloval na različnih toriščih. Veliko je dosegel tudi kot gimnastični sodnik. Bil je tudi predsednik gimnastične komisije pri GZJ in GZS, v kateri deluje še zdaj. , Dobil je tudi več priznanj, med drugim zlato zvezdo ZTKJ, Bloudkovo plaketo in nagrado «15. maj* v občini Koper. G. F. """"...............................nuni............................................m....................... NOGOMET PRIPRA VE NA PROMOCIJSKO LIGO Pro Gorizia za obstanek v ligi Goriško društvo nadelo dva močna nogometaša, kot sta Masutti in Lauara Obstanek v ligi: to je glavni cilj nogometne ekipe Pro Gorizia, ki bo v naslednjem prvenstvu nastopala v promocijskem prvenstvu. Vodstvo e. kipe. ki je skoraj v celoti obnovljeno (poleg Caroneja sta aruštvo iz nepojasnjenih vzrokov zapustila tudi Toselli in Sachetti;, namerava kvalitetni skok opraviti v naslednjem prvenstvu, potem ko se toda novi igralci bolje vključili v moštvo. Tako je potrdil predsednik Pro Gorizie Zanin, ki je v torek obrazložil tisku program nogometnega kluba. In prav na tem srečanju je pred sednik povedal, da ima Pro Gorizia novega tehničnega direktorja v osebi Giuseppa Clozze, ki je isto funkcijo doslej opravljal v Tolmez-zu, prej pa v Pescari. Clozza torej ima za sabo vrsto izkušenj, ki bodo gotovo koristile pri sestavi nove KOŠARKA KAMP V SAN MARINU Tudi trije borovci Uspel trenerski tečaj - A. Pegan med boljšimi 6. košarkarski «klinik», ki se je odvijal v S. Marinu od 12. do 14. julija, in 7. kamp (13.—19.), sta popolnoma uspela. Tako klinik kot kamp sta imela rekordno število vpisanih trenerjev in igralcev, ki so prišli tudi iz tujine. Obe prireditvi je organiziral IBC (International Basketball Center). Tako na tečaju za trenerje kot na kampu smo bili tudi Slovenci zastopani. Borova trenerja Karel Ražem in Max Ra-seni sta bila prisotna na tridnevnem tečaju, medtem ko je Andrej Pegan pridno treniral. Tokrat so organizatorji povabili na klinik odličnega Rolanda V. Mas-simina, trenerja Villanove Universi-ty, ter še bivšega trenerja beneškega Canona (danes Carrera) Dida Guerrierija in Carla Rinaldija (lanski trener Antoninija iz Siene, sedaj pa vodi Jollycolombani Forli). Tečaj je bil nedvomno zanimiv: vsi trije trenerji so odlično predavali, nato pa odgovarjali na vprašanja. Carlo Rinaldi je govoril o kombini- rani obrambi, Dido Guerrieri o «passing game», Američan Rollie Massimino pa o osnovah napada. Andrej Pegan se je lotil trdega dela na 7. kampu IBC. Vodja kampa je bil Gianni Asti (Grimaldi Torino), pomagala sta mu tudi Massimino in Guerrieri. Na tečaju je bilo prisotnih kar 65 igralcev. Fantje so veliko vadili osnove košarke (podaje, vodenje, met, mož-moža obramba, itd.), nato so tekmovali na turnirju 5:5 in 3:3. Ogledali so si tudi več ameriških košarkarskih filmov. Na razpolago pa so imeli tudi bazen. Naj omenimo, da je bil med najboljšimi na kampu prav Andrej Pegan, ki so ga celo izbrali v moštvo «A11 Star*. Za mladega Borovega košarkarja je bilo bivanje na tem kampu izredno koristna izkušnja. Kot zelo koristna izkušnja je bila tudi udeležba naših dveh trenerjev na zelo uspelem tečaju v tem kraju. Max Raseni ekipe. Ekipe, ki jo bo še naprej vodil ^ trener Jimmy Medeot. Glede nakupa in odhodov igralcev si je Pro Gorizia doslej že priskrbela nekaj dobrih elementov, ki bodo gotovo prispevali k uspešne mu prvenstvu moštva. Eden najzanimivejših prihodov prav gotovo predstavlja Alessandro Masutti (Fontanafredda), ki je bil najboljši strelec v lanskem prvenstvu promocijske lige. Od istega kluba so kupi. li tudi veznega igralca Renata Bor-tolinija. Iz Fare je prišel Michele Trevisan (vezni igralec); iz Trevisa pa Carlo Conean (vezni igralec). Zadnji in najzanimivejši prihod pa predstavlja . JSlia'Lazzar*^ vezni i-gralec iz Venezie, ki je bil v lanski sezoni eden najboljših igralcev te enajsterice. V načrtih goriškega vodstva pa je še želja po nakupu režiserja, ki je doslej nastopil v prvenstvu C lige. Glede «odhodov» naj povemo, da bo Blažič v prihodnjem prvenstvu Igral za Mariano, Montanari in Co-ceanni pa za Ital0 iz Gradišča. Ekipo naj bi za prihodnje prvenstvo sestavljali naslednji igralci: Calliga-ris, Sabbadin, Modula, Beltramini, Zanetti, Interbartolo, Marassi, Bran-dolin, Conean, Paolo in Luc(i Ra-nocchi, Brisco. Martellos, Masutti, Bortolini, Trevisan in Lazzara. Vsi igralci bodo skupne priprave pričeli 31. julija, ko bodo za teden dni odšli na Črni vrh, nakar bodo začeli z vrsto prijateljskih tekem. Zaradi popravljalnih del na igrišču na Rojcah bodo prve prijateljske tekme igrali v gosteh. Tako bodo 9. avgusta igrali v Novi Gorici, 14. avgusta v Benetkah ter 20. naslednjega meseca v Tržiču proti Triestini. RUDI PAVŠIČ JUTRI IN V NEDELJO V TREBČAH Otroci in rekreativci na športnem prazniku ŠD Primorec V okviru športnega praznika, ki ga prireja Športno društvo Primorec, bo jutri v Trebčah moški odbojkarski turnir, ki je namenjen v glavnem rekreativcem. Na turnirju, ki se bo odvijal na odprtem igrišču v Ljudskem domu, bodo nastopale tri ekipe: Opčine, Padriče, Trebče. Ekipe se bodo pomerile vsaka proti vsaki. Sistem tekmovanja je določen na dva osvojena seta. Turnir se bo pričel ob 16.30. V nedeljo popoldne, bo ob nadaljevanju športnega praznika turnir v igri med dvema ognjema, kjer se bodo pomerili med seboj otroci iz Trebč razdeljeni v tri skupine. Skupine bodo mešane. Pričetek tekmovanja je predviden ob 17. uri. Tekmovanju bo sledilo nagrajevanje. T. Kr. ALPINIZEM NA EVERgST BREZ KISIKA Reinhold Messner dobil dovoljenje KATMANDU — Znani italijanski alpinist Reinhold Messner, ki je pred leti bil na Everestu brez kisika, je dobil dovoljenje nepalske ga ministrstva za turizem, da se lahko sam odpravi na tako imenovano «streho sveta*. Messner računa, da mu bo podvig uspel, ostaja pa dejstvo, da so vsi tisti, ki so se sami odpravili na Everest, umrli. Polugajevski — Korčnoj: drugi remi BUENOS AIRES - Tudi v drugi partiji polfinalnega dvoboja šahovskih kandidatov za naslov svetovnega prvaka med Polugajevskim in Korčnojem se je končala z remijem. TENIS BORG - SIMIONESCU VČERAJ PORPKA BUKAREŠTA — Včeraj sta se v Bukarešti poročila Šved Bjorn Borg in 24-letna Romunka Mariana Simio-nescu. Umrl je Tognini MONZA — Pri 73. letih je včeraj umrl Franco Tognini, ki je na olimpijskih igrah leta 1932 v Los Angelesu osvojil za Italijo v gimnastiki zlato kolajno. DUŠAN ŽEUEZNOV DIVJALI SO MED VOJNO PO PRIMORSKI 31. Nemški general Ludvvig Kiibler To je v točki, ki pravi, da ukrepov proti civilnemu prebivalstvu ne more odrejati kot je to v smislu pravilnika določeno že vsak stotnik v vojski, temveč, da take ukrepe pridrži sam sebi. Iz dokaznega materiala smo lahko razvi-deli, da obtoženec takih ukrepov ni odrejal, razen v točki požiga štirih vasi. Tu prehajamo zopet na vprašanje nemškega vojaka in na njegovo oceno, kaj je vojaško dopustno, kaj je vojaški ukrep in kaj ni. Jasno je, da njegova ocena ni pravilna. Jasno je, da požig vasi, v katerih ni bilo borb, po borbi ali pred borbo zaradi zavarovanja, da so v njih ne nastani sovražnik, ni vojaški ukrep. Z obtoženčevega vidika, z njegovega vojaškega gledanja, pa je stvar nekoliko razumljiva. Kar zadeva dejanja podrejenih oficirjev in vojakov, ki so pod obtožbo, nedvomno zadeva obtoženega Kublerja ko- lektivna odgovornost. Vprašati pa se je treba in treba je upoštevati, v kakšni meri je on lahko na to dejanje vplival in jih preprečil. To je vprašanje dokazne ocene, v katero se ne spuščam, če na splošno karakteriziram posamezna njegova dejanja, tako razrušitev in razstrelitev luških naprav na Reki in obenem civilnih zgradb, se obtoženi Kiibler sklicuje, da to ni spadalo pod njegovo kompetenco, ampak v pristojnost mornariškega poveljstva. V koliko je ta obramba umestna, je stvar presoje, kar bo moglo vojaško sodišče s strokovnega vidika oceniti. Če končno gledamo obtoženega Kublerja kot osebo, bo za stopnjo njegove krivde upoštevati, da ni bil član stranke, da je bil med vojno odstranjen s svojega kpmandnega položaja in stavljen na razpoloženje in je na tem mestu bil poldrugo leto ter je bil vpoklican nazaj na komandni položaj samo zaradi stanja, v katerega je nemška vojska zašla. Bil je vojak, kj ni znal iti iz kroga in vzgoje, kot je to opisal prvi branilec.« Po govorih zagovornikov je sledila zaključna obramba, oziroma sklepna beseda posameznih obtožencev. Tako-le je potekala Kiiblerjeva obramba: Predsednik: Obtoženi Kiibler, pristopite k sodišču. Kaj imate navesti v svojo obrambo? Kiibler: Nisem razumel govora vojaškega tožilca in ne govora branilca, ker ne razumem hrvatsko. Zaradi tega prosim, da mi daste pred mojo osebno obrambo priliko za razgovor z mojim branilcem. Predsednik: Zdaj imate zaključno besedo in podajte svojo izjavo v pogledu obtožbe, ki vas bremeni. Kiibler: Bil sem postavljen za poveljnika v coni Jadransko Primorje. Predsednik- Jaz sem že v uvodni besedi rekel, da naj se ne ponavljajo stvari, ki so bile že v preiskavi. Kiibler: V resnici pa nisem imel položaja poveljnika. Borba proti partizanom ni bila moja naloga. V prvi vrsti sem bil odgovoren za obrambo obale. Lahko tudi rečem, da se nikdar nisem brigal za politične stvari in nisem imel nikakih zvez s kakršnimikoli političnimi možmi in tudi ne s političnimi organizacijami, niti s četniki, niti z ustaši, niti s prostovoljskim korpusom. Moj položaj se je spremenil v toliko tedaj, ko sem postal odgovoren za vodstvo borb proti partizanom na polotoku Istri. Na vseh drugih ozemljih operacijske cone pa nikdar nisem bil odgovoren. Predsednik: Bodite si na jasnem, obtoženi Kiibler, da vi ne odgovarjate za borbo proti partizanom, ker je to vojska, ampak da odgovarjate za zločine, storjene civilnemu prebivalstvu in za zločinstva, ki ste jih izvršili nad ujetimi partizani. V tej smeri naj se razvija vaša zaključna o-bramba. Kiibler: V korpusnem povelju stoji izraz, da sem jaz odgovoren za to, ker sem rabil izraz teror za teror. Že iz fraze sledi, da ne gre za teror nad civilnim prebivalstvom. Saj vendar civilno prebivalstvo ne more terorizirati oborožene sile. Predsednik: Ponovno opozarjam, da se ni začelo zasliševanje od kraja, ampak, da navajajte tu samo stvari, ki bodo vplivale na odmero kazni. Pustite obtožnico in branite vaše stališče, do vaše odgovornosti in krivice. Kiibler: Poskusil bom biti kolikor je mogoče kratek. Borim pa se tu za svoje življenje, svobodo in čast. Prosim, da se mi za to da potreben čas. Predsednik: Da slišimo. Kiibler: Očitalo se mi je, da sem po korpusnem pove lju tudi partizane moril. To ni res in prosim, da se pregle da v tej smeri takratna povelja. Nadalje se mi je očitale da bi izdal povelje, da se vsakega, ki kakorkoli partizanon pomaga, ustreli. To ni res in prosim, da se pogleda v te smeri tisto povelje. Nadalje se mi je očitalo, da bi izdal po vel j e, da se partizane mori. Tudi to ni točno. Jaz sem uka zal, in sicer na ta način, da sem dobesedno navedel pasu in predpise za partizane, da vsakdo, ki se od prebivalstvi udeležuje borbe s partizani z orožjem v rokah, mora bit obešen ali ustreljen. To prvič ustreza besedilu predpisa, zi katerega nisem odgovoren in drugič ustreza tudi po med narodnem pravu, zakaj mednarodno pravo pozna samo dvi skupini vojakov. Predsednik: Pustite mednarodno pravo, predvsem nisti jurist in ga verjetno ne poznate, zato se držite predvsen vaše obrambe. Kiibler: Moje povelje je imelo še dve številki. Eno, ’ kateri je dobesedno rečeno, da se mora prebivalstvo ščititi Korpusno povelje je v rokah sodišča in prosim, da se pre uči. V zadnji številki korpusnega povelja pa je odrejeno da kolektivni ukrepi potrebujejo mojo odobritev. Med ko lektivnimi ukrepi je v prvi vrsti razumeti požiganje vas in streljanje talcev. Predsednik: Vidite, obtoženi Kiibler, vi zlorabljate mo je potrpljenje in navajate sedaj to, česar v razpravi nism« slišali. Saj smo v teku razprave že vse razčistili, kaj se ra zume pod kolektivnimi ukrepi. Kiibler: Jaz sem torej odredil, naj se štedi prebivalstvi In s tem ukazal tudi prepoved požiganja vasi in streljanj« talcev. J