Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
44. Številka.	JOLIET, ILLINOIS, 7. OKTOBRA, 1910. 1	LETNIK XIX.
SPET DVE KARI
TRČILI SKUPAJ.
Pri Stauntonu, 111., se pripetila velika nesreča vsled nemarnosti motornikov.
36 OSEB BILO USMRČENIH.
Veseli izletniki na vožnji v St. Louis vzeli žalosten konec.
Staunton, III., 5. okt. — Očividno lahkomiselna brezbrižnost vslužben-cev na kari električne pocestne železnice “Illinois Traction”-sistema je stala včeraj proti večeru šestintrideset človeških žrtev.
Toliko oseb je bilo usmrčenih a sedemindvajset drugih je bilo boljali-manj poškodovanih, ko sta trčili skupaj dve kari na ostrem ovinku dve milji severno od tega mesta.
Tako silno sta kari trčili skupaj, da sta bili resnično zdrobljeni v kosce, in mnogi ponesrečenci so tako okrnjeni, da jih ni spoznati.
Med spoznanimi usmrčenci so trije višji uradniki omenjene pocestne železnice.
Trčili sta skupaj kara št. 14, vozeča severno, in kara št. 73, napolnjena z veselimi izletniki na njihovi vožnji k neki paradi v St. Louis.
Nesreča je slična oni, ki se je pripetila dne 22. septembra blizu Kings-landa, Ind., in ki je zahtevala triinštirideset človeških žrtev, samih veselih izletnikov na poti v Fort Wayne na tamošnjo razstavo.
Včerajšnja nesreča se je pripetila na mestu, ki je bilo vedno smatrano za nevarno. Edini tir drži navzdoli v dolino in sredi te je oster ovinek znan kot “Dickerson's curve”. Tir je pa bil tako dobro položen, da' so motorniki navadno prav hitro vozili po ovinku vkljub nevarnosti.
Na tem ovinku je bilo, da sta trčili skupaj kari, vozeči s hitrostjo kacih štirideset milj na uro. Potniki niso ničesar slutili o preteči nesreči, in oni na izletniški kari so bili celo veseli, da se tako hitro vozijo k slavnostim v St. Louis.
Farmarji, delajoči na bližnjem polju, so bili prvi, ki so slišali tresk, kakor bi dve kari trčili skupaj, in ko so prihiteli na lice mesta, se jim je nudil strašen prizor. Zdrobljeni kari sta ležali v razvalinah in med temi je bilo na tucate človeških bitij, večinoma ne-le usmrčenih, marveč strašno okrnjenih.
Tupatam v razvalinah so bili stisnjeni ranjeni moški in ženske, in njihovo javkanje je povećavalo grozoto. Četveri vslužbenci z razbitih kar so letali semtertja in bili videti kakor zmešani.
Na lice mesta prihiteli farmarji so brž telefonirali za pomoč v Springfield in St. . Louis in druga večja mesta po okolici. Dokler niso dospeli zdravniki in strežniki, so potem farmarji reševali ranjence, kakor so znali in mogli. Tudi farmarice so prihitele na pomoč.
Pozneje so bili ranjenci prepeljani v Granite City, kacih petnajst milj od St. Louisa, a mrtveci pa v Carlinville.
Strašen dan v Los Angelesu.
Los Angeles, Cal., 1. okt. — Poslopje, ki se nahaja v njem “Times Publishing Company”, je ogenj uničil, a požar je zahteva! tudi 15 do 20 človeških žrtev. Pred izbruhom požara se je pripetila eksplozija v drugem nadstropju sosedne hiše. Škoda znaša nad $500,000.
Los Angeles, 1. okt. — Strašni pri-godki v tem mestu še niso končani. Kmalu potem, ko je zgorelo “Times"-poslopje, ki je bilo bržkone zažgano od zlobne roke, se je poskušalo z dinamitom razdejati stanovališče generala Otisa, izdajatelja časopisa ‘Times’ in zakletega sovražnika vseh linijskih prizadevanj. Tudi je bila najdena bomba pod hišo tajnika Zeehandelaara od “Merchants & Manufacturers Association”. Seveda je celo mesto razburjeno. Organizirano delavstvo odločno izjavlja, da ni z zločini v nobeni zvezi.
Los Angeles, 3. okt. — Tristo mož, ki razkopavajo in preiskujejo razvaline zgorelega “Times”-pos!opja, je doslej spravilo na dan 21 trupel. Z delom se nadaljuje. Generala Otisa hišo straži policija. Pravtako so zastražene nekatere tovarne, ki so imele v zadnjem času opraviti s štrajki. Za prijetje zločincev je razpisana nagrada v znesku $100,000.
Zrakoplovec Brookins.
Washington, Pa., 4. okt. — Vkljub viharnemu vremenu je Walter Brookins podjel tukaj vzlet, ki bi bil skoraj u-soden zanj. Ko se je nahajal v višini kacih 1000 čevljev, je njegov stroj odrekel; vendar se je posrečilo drznemu zrakoplovcu, varno priti do zemlje.
Chicago, 111., 30. sept. — 7 ur in 12 minut je trajala plovnja zrakoplovca Walter Brookinsa iz Chicage v Springfield, 111. Na tamošnjem razstavišču se je izkrcal včeraj popoludne ob 4. uri 27 minut, osem minut pred dohodom posebnega vlaka Illinois Central-že-leznice, s katerim je zrakoplovec ta-korekoč tekmoval za stavo. Med plov-njo se je moral zrakoplovec dvakrat izkrcati zaradi malih poprav na svojem biplanu Wrightovega vzorca, in sicer se je mudil v Gilmanu eno uro in potem v Mt. Pulaskiju, kjer se je tudi preskrbel z novo zalogo gazolina. Zrakoplovec je preplul skupaj 187 milj. Med vso plovnjo ga je prebivalstvo pozdravljalo, posebno pa v Springfieldu. In dobil je od chicaškega “Record-Heralda” razpisano nagrado v znesku $10,000. Brookins je star komaj 22 let.
PORTUGALSKO SEDAJ REPUBLIKA.
V glavnem mestu Lizboni v torek zjutraj izbruhnil upor proti monarhiji.
KRALJ MANUEL MORAL BEŽATI
Zatekel se je na angleško ladjo, ki ga odnesla neznanokam.
150 rudarjev zasutih.
Eagle Pass, Tex., 1. okt. — Po semkaj dospelih poročilih se je pripetila vsled eksplozije strašna rudniška nesreča pri Muzquizu, Coahuila, Mehika, pri kateri je bilo do 150 rudarjev zasutih. Malo upanja je, da bi se jih moglo rešiti.
Kongres glede ječ.
Washington, D. C., 2. okt. — Mednarodni kongres glede vprašanja o ječah in kaznilnicah je bil tukaj otvor-jen z zastopniki 39 tujih dežel. Za-vezni generalni pravdnik Wickersham je pozdravil inozemske obiskalce Zdru Ženih Držav v imenu predsednika in je potem imel kratko predavanje o napredkih v preprečanje zločinov v tej deželi izza poslednjega kongresa v Budimpešti leta 1905. Rickle de Bellye iz Budimpešte, prejšnji predsednik kongresa, je odgovoril v francoskem jeziku ter slavil George Washingtona in ameriški narod sploh in se zahvalil Američanom za sijajni sprejem inozemskih delegatov.
Smrt na razstavišču.
Springfield, 111., 1. okt. — Lawrence Vrendenburgh, sin tukajšnjega leso-tržca in milijonarja istega imena, je bil pri dirki z avtomobili na tukajšnjem razstavišču usmrčen. Zrakoplovec Brookins, ki je bil njegov prijatelj in gost, je vsled nesreče odpovedal svoj vzlet, ki ga je nameraval podjeti danes.
Zlat prah ukraden.
Seattle, Wash., 3. okt. — Poštne vreče na parniku “City of Seattle” so bile v noči od nedelje na ponedeljek Prerezane in potem je bil iz njih ukraden zlati prah, s katerim so bile napolnjene. O storilcih ni ne duha ne sluha. Ladja je prišla iz luke Skag-Way, Alas. Pozneje je bil prijet neki bajutni vslužbenec imenoma T. Buck-ley. ko so našli pri njem del ukrade-nega zlatega prahu, čegar vrednost je baje zelo visoka.
Žrtve ob dirkah z avtomobili.
Long Island, 1. okt. — Ob dirkah z avtomobili So bile danes tri osebe u-smrčene in 20 je bilo hudo ranjenih; štirje ranjenci bodo bržkone podlegli svojini poškodbam. Harold Stonov avtomobil se je prevrnil čez neki most in šofer M. R. Bacon je bil na mestu usmrčen, a njegov gospodar smrtno ranjen. Dva druga avtomobila sta se strla, ko sta priletela ob neko ograjo. Vkljub tolikerim žrtvam se bodo dirke nadaljevale dne 15. oktobra.
Črnec linčan.
Montgomery, Ala., 4. okt. — Šest ur potem, ko je mlado gospo Hiram Stucky v okraju Covington zločinsko napadel, je bil črnec Bush Witlers iztrgan uradnikom, ki so ga hoteli spraviti v ječo v Andalusiji, ter privezan ob kol in sežgan. Linčanje je izvršilo nad 400 ljudi iz okolnih krajev, nakar so se mirno razšli, pustivši za seboj sled edinole v pepelu sežganega črnca. Linčanec je bil prišel na farmo gospe Stuckeyeve po vode, in ker je bila sama doma, jo je napadel. Da ni kričala, jo je pretepal s preklo toliko časa, da se je onesvestila. Ko se je spet zavedla, je povedala ime svojega napadalca, ki ga je poznala.
Državni kancelar se opravičuje.
Berolin, 4. okt. — Državni kancelar je poslal na zvezo inozemskih časnikarjev pisanje, v katerem obžaluje, da so bili pri izgredih v Moabitu nekateri poročevalci inozemskih časnikov ranjeni. V pisanju je rečeno, da se zadeva podvrže strogi preiskavi odstrani državne vlade. Istotako se je opravičil pri časnikarjih tudi policijski predsednik pl. Jagow.
Policaji berolinski so namreč zadnji teden ob delavskih izgredih v Moabitu napadli in ranili s sabljami več amerikanskih poročevalcev, ki so na licu mesta opazovali izgrede.
London, 5. okt. — “Daily Mail” do-naša brzojavke iz Lizbone, po katerih je v glavnem mestu portugalskem izbruhnila revolucija. Kralja Manuela so uporniki baje ujeli. Nadalje se poroča, da ladje bojne mornarice streljajo na mesto Lizbono. S tem se ne ujema nadaljšnje poročilo, da so se vojaki in mornarji pridružili upornikom.
London, 5. okt. — Zanesljiva poročila pravijo, da je šel kralj Manuel danes na krov britanske križarice “Newcastle” v luki Casca. Kam je namenjen, ni mogoče natanko povedati..
Pariz, 5. okt. — Francoski minister vnanjih zadev je dobil poročilo, da so danes popoludne izbruhnili nemiri v Oportu, pa so jih čete zatrle. Tudi se poroča, da se je vojvoda Oportski vkrcal na jahto “Amalia” s člani kraljevske rodbine.
Lizbona, 5. okt. — Pozno nocoj se je razširjala govorica, da so bili uporniki zaustavljeni in da se umikajo v smeri proti Honsantu. Predsednik brazilski, M. Hermes Fonseca, ostane še nekaj časa v Lizboni.
Lizbona, 5. okt. — Glavno mesto je sedaj popolnoma v rokah republikancev, ki so ustanovili začasno vlado, s Teofilom BVago kot predsednikom. Nova narodna zastava rdeča in zelena plapola na vseh javnih poslopjih, vstevši mestno zbornico.
Kralj Manuel s kraljico-materjo Amalijo in svojo staro materjo, kra-ljico-vdovo Marijo Pijo, se je baje zatekel v Mafro, tri milje od Lizbone. Drugo poročilo pravi, da je kralj pobegnil na neko britansko vojno ladjo.
Že je španski minister v polni uniformi obiskal republikanske voditelje in se jinv poklonil.
Nemogoče je preceniti število onih, ki so bili usmrčeni ali ranjeni včeraj v bojih, a gotovo jih je na stotine. Mesto je bilo precej poškodovano vsled bombardiranja z upornih vojnih ladij. Streljalo se je predvsem na ministrska poslopja in danes so videti zidovi razpokani in deloma podrti. Cerkveni stolp poleg Necessidades-pa-lače je zrušen.
Doslej pa se ni napadala zasebna lastnina, in banke baje stražijo mornarji.
Nobenih novic ni iz pokrajin, ker je zveza pretrgana ter so se brzojavke in vsa druga poročila zaplenila.
Celo noč je bilo slišati pokanje topov in pušk, in proti jutro se je stre-* ljanje pomnožilo. Snoči ob 11. uri so poskušali uporniki prodreti v sredino mesta, a kralju zveste čete so jih od-podile. Ko so te čete prišle do taborišča prve artiljerije, so spoznale, da je ta v rokah upornikov. Nato so se po kratkem boju udale upornikom.
Nočno streljanje se je vršilo v popolni terrji, ker so električne luči odrekle. Upornike je vodil vpokojeni admiral Carlos Reis. Polagoma so se jim pridruževali Uskoki iz tabora monarhistov, in konečno so dobili pod oblast mesto.
Prebivalci prirejajo danes obhode po ulicah, večinoma s puškami v svojih rokah, pojoč portugalsko ‘marzeljezo’, ki je postala sedaj narodna himna. Vozovi in strežniki Rdečega križa, policaji in požarni brambovci pobirajo po ulicah mrtvece in ranjence.
Uporniki so naskakovali vsa poslopja, ki so nosila staro zastavo in so trgali znake monarhije. Vojne ladije so pozdravljale razobešanje republikanske zastave z grmečimi streli iz topov.
Eusebio Leao, republikanski voditelj, je govoril z balkona mestne zbornice, rekoč, da zaupa mestni policiji vzdržavanje reda.
“Pazite na vso javno in zasebno lastnino,” je zaklical, “in na življenje vseh oseb, najsi so kdorkoli. Ljudo-vlada je plemenita in velikodušna.”
Ogromna množica, zbrana okrog poslopja, je govorniku ploskala urnobes-no.
Vkljub presenetljivim dogodkom zadnjih dveh dni je ljudstvo mirno in izgredov v Lizboni bržkone ne bo. Govorica se raznaša, da je general Gorjas, ki je poveljeval kralju udane čete, izvršil samoumor, ko je videl, da je padec kraljevske palače neizogiben.
Začasna vlada je sestavljena takole:
Predsednik — Teofil Braga; pravosodni minister — Alfonso Costa; minister vnanjih zadev — Bernardino Machado; finančni minister — Bazilio Telles; minister javnih del — Antonio Luiz Gomes; vojni minister — polkov-
nik Barreto; pomorski minister — Amaro Azovado Gomes; minister notranjih zadev — Antonio Almeida; civilni guverner lizbonski — Eusebio Leao.
Revolucija uspešna.
London, 5, okt. — Čeprav so podrobnosti pičle in si nasprotujoče, vendar brzojavke prejete iz raznih virov v Lizboni jasno kažejo, da je bila revolucija uspešna in da je proglašena ljudovlada pod predsedstvom Teofila Brage.
Kralj Manuel se je najprej zatekel s tajnim dovoljenjem revolucionarnih vod’teljev na krov brazilske vojne ladje "Sao Paulo”, ki je bila vsidrana v luki. Tam je ostal le malo časa. Ker se ni čutil varnega, se je prepeljal v Casco, kacih dvanajst milj daleč, in je ostal tam do prihoda britanske križarice “Newcastle”, ki je doplula danes, popoludne.; Šel je na krov in odjadral neznanokam, menda v Gibraltar, ali v San Sebastian, ali na Angleško.
Vsa poročila se ujemajo v tem, da se je upor pričel v torek zjutraj. Prerani izbruh revolucije je povzročilo umorstvo prof. Bombarde, ki je bil tudi častnik. Mornarico sta zastopali dve vojni ladji v luki, ki sta pod vpo-kojenim admiralom Reisom pričeli so-vražljivosti. Velik del čet na suhem je sodeloval z vojnima ladjama.
VTISI REVOLUCIJE V RAZNIH MESTIH.
V Washingtonu smatrajo proglas lju-dovlade na Portugalskem za nekaj čisto naravnega.
PAPEŽ SE ZJOKAL NAD NOVICO
Vplivati utegne portugalska revolucija najbolj na Španijo.
Mirne demonstracije na Španskem.
Madrid, 2. okt. — Katoliške demonstracije, ki jih je vlada dovolila po večjih mestih v deželi, so se izvršile skoro brez najmanjšega izgreda. Društva so jasno izjavila, da je gibanje samo vtoliko političnega pomena, ker znači protest katoličanov proti vladni protiverski politiki. Obhod v San Se-bastianu je bil zelo veličasten, kajti udeležilo se ga je nič manj nego 30,-000 ljudi. Hiše ob ulicah, po katerih se je sprevod pomikal, so bile okrašene in demonstracije so se vršile v najlepšem redu. V Madridu so se demonstranti spopadli z republikanci, kateri so priredili protidemonstracijo. Palice so se zelo rabile, in policija je bila prisiljena razgnati množice.
Ogrsko posojilo.
Dunaj, 1. okt. — Ogrsko posojilo v znesku 500 milijonov kron, ki ga na Francoskem ni bilo mogoče dobiti, je sedaj zagotovljeno. Sklenjeno je bilo zdaj z Rothschildovo skupino, Kreditno banko ter drugimi finančnimi zavodi na Dunaju in v Berolinu.
O notranjih vzrokih, zakaj se je ponesrečilo najetje ogrskega državnega posojila na Francoskem, se govori v diplomatskih krogih to le: Ponesreče-nje posojila so zakrivile notranje politične razmere na Ogrskem. Ko je bila madžarska koalicija na vladi, se je na Francoskem računalo s tem, da bo med Avstrijo in Ogrsko nastalo tako napeto razmerje, da se bode lahko dalo Madžare izrabiti kot bojevnike proti zvezi Avstro-Ogrske z Nemčijo. Takrat je francoski generalni konzul v Pešti obljubil finančnemu ministru posojilo v znesku 500 milijonov kron takoj, kasneje pa še več v svrho, da bi si Ogrska osnovala samostojno državno banko. Ker pa so se med tem politične razmere na Ogrskem temeljito izpremenile, zro sedaj na Francoskem na ogrsko posojilo zgolj s finančnega in praktičnega stališča. Ker madžarska uprava ne uživa posebno dobrega glasu v Evropi, so Francozi diktirali tako težke pogoje Madžarom, «a so jih morali odkloniti, dasi so se s tem blamirali pred vso Evropo. Kakor zatrjujejo, je vsled te afere stališče francoskega generalnega konzula v Pešti močno omajano.
Madrid, 5. okt. — Španska vlada je odposlala avtomobile na Portugalsko in tudi več vojnih ladij, da spozna natančni položaj v tej deželi.
Semkaj dospele brzojavke iz Lizbone si nasprotujejo, ampak vse se ujemajo v tem, da se je vršil hud boj med upornimi ter kralju zvestimi polki.
Pariz, 5. okt. — Diplomatje se uže bavijo z učinki, ki jih utegne imeti ustanovitev ljudovlade na Portugalskem na mednarodno razmerje evropskih velevlasti. Portugalski dogodki utegnejo najbolj vplivati v političnem oziru na Španijo, kjer je politično o-zračje še nerazjasnjeno. Republikanci so so močni v Madridu in drugih mestih na Španskem, kar se je pokazalo zlasti ob zadnjih volitvah. In razmerje med cerkvijo in državo je še vedno napeto.
Pariz, 5. okt. — Republikansko gibanje na Portugalskem, ki je bilo uvedeno z umorom kralja Carlosa in prestolonaslednika Luiza Filipa dne 1. februarja 1908, je neprestano rastlo, in volitve zadnjega avgusta so znatno pomnožile republikanske poslance v zbornici, katerih število se je v zadnjih letih potrojilo.
Rim, 5. okt. •— Tu se zelo boje za varnost tete italijanskega kralja, kraljice Marije Pije, stare matere kralja Manuela.
Vatikan se boji vpliva, ki ga utegne imeti portugalska revolucija na Špansko.
Niti italijanska vlada niti vatikan nista prejela novic iz Lizbone. Odposlan bo bržkone oddelek križaric v
zaščito italijanskih podanikov, vštevši kraljico Marijo Pijo.
Papež se je zelo razžalostil nad novico o portugalski vstaji. Zjokal se je, ko je bil obveščen o revoluciji, in je molil za življenje kraljevske rodbine. Brzojavil je kralju Manuelu svoj blagoslov in ga je zagotovil, da ne bo podpiral republike. Sv. oče je izrazil upanje, da ostane rimsko-katoliška duhovščina zvesta monarhiji.
Vatikan želi izrecno poudariti, da kralj Manuel ni bil preprijazen klerikalni stranki. V svojem nedavnem prestolnem govoru je kralj napovedoval boj verskim redom, in sveta stolica je pričakovala ponovitev na Portugalskem tiste politike, ki jo vodi na Španskem prvi minister Canalejas.
Berolin, 5. okt. — Portugalskim vrednostnim papirjem je cena padla na tukajšnji borzi. Niti portugalsko poslaništvo niti nemški urad vnanjih zadev nista bila uradno obveščena o revoluciji.
Washington, D. C., 5. okt. — Vlada Združenih Držav še ni prejela uradnih poročil iz Lizbone, a smatra proglas ljudovlade kot nekaj čisto naravnega.
Belokranjska železnica.
“Ljubljanski “Slovenec” z dne 22. septembra t. 1. poroča o belokranjski železnici naslednje:
Belokranjska železnica se prične graditi. Vsi listi objavljajo danes sledečo uradno brzojavko z Dunaja: “Dela, ki se tičejo sestave podrobnega načrta “Belokranjske železnice”, se bližajo koncu. V pozni jeseni najbrže se uvede obhod nameravane proge in pogajanja o razlastitvi zemljišč. Podrobni načrt se naslanja, kakor znano, na progo Preloge-Smuk v Črnomelj in Metliko, za katero progo se je odločilo železniško ministrstvo z ozirom na željo večine prizadetih udeležencev. Kar se tiče stavbenih stroškov, ki so že postavno ugotovljeni, se upa izhajati s preliminirano glavnico 80 milijonov 400 tisoč kron.”
Pri obisku sorodnikov aretovan.
Ljubljanski “Slovenec” z dne 22. sept. poroča: Leta 1880. rojeni in v Senožeče pristojni Blaž Mahnič, je leta 1900, pobegnil v Ameriko, da se je odtegnil vojaškemu naboru. V Ameriki se je oženil in pridobil precej premoženja. Pred nekaj dnevi je prišel domov, da obišče svoje domače, ter se pripravljal k povratku v Ameriko. Orožništvo pa ga je aretovalo in izročilo sodišču.
Preletel Pireneje.
Biarritz, Francija, 4. okt. — Tabu-teau je izvršil s;jajen polet iz Španije čez Pireneje na Francosko; Zrakoplovec se je dvignil v San Sebastianu in je letel med visokoštrlečima gorama Haya in Paizquibel v smeri reke Bidassoa proti morju. Potem je reko prekrižal in se izkrcal v Biarritzu.
Diaz spet izvoljen.
Mexico, Mehika, 4. okt. — Po uradnih poročilih, objavljenih danes, je bil predsednik Diaz zopet izvoljen na šest let. Ramon Corral bo med isto dobo podpredsednik.
Demonstracija radi draginje mesa.
Dunaj, 4. okt. — Tukajšnja draginja mesa je povzročila velikansko demonstracijo organiziranega delavstva. Sto-inpetdeset tisoč delavcev je z ogromnim pouličnim obhodom protestiralo proti draginji.
Velikanski obhod se je pomikal po glavnih ulicah mesta, mimo cesarskega dvora in parlamenta, da se tako pokaže cesarju in ljudskim zastopnikom, da zahteva ljudstvo nujne odpo-moči.
Na trgu pred mestno zbornico so se množice ustavile. Tam se je vršil shod pod milim nebom. Kot govorniki so nastopali sociališki poslanci, ki so ostro napadali vlado in njeno agrarno politiko.
— Največji, najlepši, najcenejši in edini slov. kat. list v Ameriki je Amer. Slovenec. Naj bi ga čital vsak zaveden rojak. Le en dolar na leto.
Otvoritev kitajskega senata.
Peking, 3. okt. — Regent princ Čum je otvoril kitajski senat. Zgodovinski dogodek se je izvršil brez velikih ceremonij. Princ Čum je imel kratek nagovor, v katerem je rekel, da ljudstvo želi parlamentarne vlade, in da ima senat delati na tem, da se taka uvede. Velika državna zbornica se bo zgradila, a začasno mora senat zborovati v omejenih prostorih pravoslovne šole. Zaradi pomanjkanja prostora niso bili vabljeni k otvoritvi senata diplomatje niti časnikarji. Cesarski senat, obstoječ iz 200 članov, tvori drugo stopnjo v razvoju k parlamentarni vladi. Prva je bila naprava pokrajinskih zborov lani. Tretja bo u-stanovitev splošnega parlamenta ali državnega zbora, ki je obljubljen za leto 1815.
Jolietske novice.
—	Pozor glede sezonske vstopnice za cerkveno veselico! Sezonska vstopnica po 50c je veljavna ali za eno osebo za vse tri večere, ali pa za družino treh (in ne več) oseb za en večer. Ta popravek naj se blagovoli uvaževati.
—	Naša slovenska stvar v Jolietu čedalje boli napreduje. Naše trgovine »uspevajo, da je veselje.
Pri tej priliki tudi naznanjamo, da se je začelo kopati za temelj poslopja že znane slovanske tvrdke Slovenian Liquor Company. Poslopje bo stalo na 1115-17-19 N. Chicago St., ki je glavna ulica v našem mestu. Pročelje bo na Chicago St. in sicer v dolgosti do 150 čevljev, a široko bo okolu 60 čevljev. Zidano bo iz fine žgane opeke. Poslopje bo v dva nadstropja s prostrano kletjo, v katerej se bode . hranilo najboljše domače in importi-ra.no žganje, vino, brinjevec in druge potrebščine. V prvem nadstropju bo urad in skladalnica ter prostor za razpošiljanje blaga, a v drugem nadstropju bb pa manufakturni oddelek, kjer se bo blago urejevalo za razpošiljatev. V sredi poslopja bo električni dvigalnih (elevator) posebne velikosti, ki bo služil za nakladanje blaga.
Poslopje z zemljiščem vred bo stalo okolu $20,000.00. Posebno pripravno je za to družbo, da ima Santa Fe železnica prav tik zemljišča svoje tire, tako ne bo treba skoro nič težkega blaga dovažati ali odvažati z vozovi.
Ker bo poslopje že v začetku meseca decembra dogotovljeno, se bode začelo poslovati že pred Božičem in na Novo leto bo velika otvoritev tega prvega in edinega slovenskega podjetja te vrste v Ameriki.
—	Krasna je stavba, katero si je postavil tik svoje stare hiše s proda-jalnico in mesnico g. George Stonich, naš dobroznani trgovec. Novo poslopje, na voglu N. Chicago in Clay cest, je dograjeno do vrha in se zdaj dovr-šuje v notranjosti. Zunanje lice nove stavbe je izvanredno mično, tako da vzbuja splošno pozornost.
Bomba.
Baeza, Špansko, 4. okt. — Bomba se je razletela pod oknom urada županovega v mestni zbornici, ki je bila zelo poškodovana. Nihče ni bil usmrčen.
Zanašate se lahko nanje.
“Če gre za hitro in stalno olajšbo, se ne more nič primerjati s Severovi-mi Praški zoper glavobol,” piše gosp. Jos. Mitnik, Holyoke, Mass. “Vsako vrsto glavoboli ozdravijo in se lahko zanašate nanje vedno. Nikar se ne naveličam jih priporočati vsem, ki trpe vsled glavoboli.” Ti praški učinijo vam, kar so učinili drugim. Omislite si jih v lekarnah. Cena 25c. Izdeluje samo W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3
Poravnava.
“Hrvatska Zastava” v Chicagi je očitala newyorški tvrdki Frank Sak-ser Co. nepošteno dejanje, da ni odposlala denarja, izročenega ji za od-poslatev v staro domovino, vsled česar je prišlo do tožbe. Obravnava se je vršila zadnji petek v Chicagi, in je prišlo do poravnave v tem smislu, da mora “Hrvatska Zastava” dvakrat zaporedoma preklicati napade na tvrdko Frank Sakser Co. in trpeti vse stroške.
POZOR, ROJAKI!
Ker imamo veliko zalogo Blas-nikove Velike Pratike za navadno leto 1911, za to je hočemo razprodati, in sicer prodamo en kos za 8 c.
Razprodajalcem jih pošljemo v zavitkih po 50 za $2.50, a 100 pa za $4.75.
Naročite jih predno zaloga poide.
AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Joliet, 111., 5. okt. — Drugo soboto, dne 15. t. m., se spet enkrat sestanemo v bivši Golobičevi dvorani, kjer smo svoje dni prebili toliko lepih večerov na poštenih slovenskih veselicah. In spet se bomo lahko zabavali med samimi svojci lepo po domače. Drugo soboto se namreč prične, kakor znano, veselica na korist naši cerkvi sv. Jožefa, ki se bo vršila zadnje tri sobote tega meseca. In upati je, da se tem povodom prostrana dvorana napolni do zadnjega kotička že prvi večer. Vsi župljani smo ponosni na svojo lepo cerkev in zato pač vsi tudi želimo, da se še na njej preostali dolg čimpreje poravna. In v to svrho se priredi tudi letošnja veselica, in čim večji bo čisti dobiček, tem večje veselje za vse farane. Kakor čujemo, je veselični odbor že skoro dovršil vsestranske priprave, in uspeh veselice je sedaj odvisen samo še od udeležbe. Vstopnice so na prodaj v vseh slovenskih prodajalnah in gostilnah tako v Jolietu kakor v Rockdalu, ter stanejo: Enkratna vstopnica 25c, veljavna za eno osebo in en večer; sezonska vstopnica 50c, veljavna za eno osebo vse tri večere, ali pa za celo družino en večer.
Namoč se trudita vrla kontestanta, g. Joe Božič, salijnar na voglu Indiana in Jackson cest, in g. Jim Horvat, sa-lunar pod h. št. 805 N. Chicago st. Njuni prijatelji in znanci ju seveda boljalimanj podpirajo, in to je lepo in prav, kajti oba potrebujeta največje podpore — ne zase, nego v korist naši cerkvi.
—	Večerna šola se je spet pričela zadnji ponedeljek in se bo nadaljevala čez zimo po štiri dni v tednu: ponedeljek, torek, sredo in četrtek. In “Central School” na oglu Chicago in Webster cest bo spet mednarodno zbirališče vseh mladih in starih priseljencev, ki se žele naučiti angleščine v svojih prostih urah in sicer brezplačno. Boljše priložnosti si niti misliti ne moreš
5¿a priučitev angleščine, zato je nikar ne zamudi, ako nameravaš ostati v Ameriki: kajti brez angleščine ne prideš V tej deželi nikamor in do nobene boljše službe. V tej večerni šoli se navadiš citati in pisati po angleško, če ne popolnoma, pa vsaj toliko, da se potem lahko sam dalje vadiš, če si res ukaželjen in skrban za svojo bodočnost. Kdor se še ni zglasil, naj pride prihodnji ponedeljek v to večerno šolo, kajti potem bo prekasno za letos. Zatorej pozor in pamet!
—	G. Mathias, superintendent v jolietski jeklarnici Illinois Steel-kom-panije, je bil te dni obveščen, da je “United States Steel”-korporacija dovolila ^1,000,000 za napravo elektrarne za tukajšnjo jeklarnico. In že se je začelo z delom, da se pripravijo stav-bišča za potrebna poslopja pri gradnji elektrarne. Postavili se bodo trije generatorji, od katerih bo vsak proizvajal po 3,000 kilovvattov elektrike, a vsi trije skupaj 12,000 konjskih sil. Ta električna moč se bo rabila v vseh oddelkih jeklarnice in bo nadomeščala elektriko, ki se.zdaj kupuje. Plino-stroje bo gonil plin iz družbinih plavžev. Nova elektrarna bo poslopje v izmeri 110x208 čevljev in zgrajeno iz opeke in jekla. Pri gradnji bo zaposlenih 200 do 300 delavcev, in v enem letu bo elektrarna baje gotova. Že pred letom dni je superintendent Mathias predložil korporaciji načrt za lastno elektrarno v jeklarnici Illinois Steel-kompanije, in sedaj je stvar rešena. ÜP
število dosedanjih zaposlen-
' ceV v jeklarnici ne bo naprava nove elektrarne prav nič vplivala, torej se število delavcev ne bo zmanjšalo. Pač pa bo jeklarnica pridobila na svoji vrednosti, tako da bo potem jednaka katerikoli slični tovarni v deželi glede svoje oprave in opreme.
—	Kdaj se prične z gradnjo velikega kanala, ki bode omogočib brodarstvo med Chicago in New Orleansom? Ko mene in tebe več ne bo.... Sicer se pa pravkar nazhanja, da bo imela tozadevna združba zvana “The Lakes to-the- Gulf Deep Waterway Association” svojo peto letno konvencijo v St. Louisu, MÓ., dne 25. in 26. nov. t. 1. Konvencije se udeleži tudi veliko zastopnikov iz Jolieta.
—	Guverner Deneen pride v Joliet prihodnji ponedeljek, dne 10. okt., da bo govoril na velikem shodu in poskušal tukajšnje republikance zgdiniti v prilog kandidatu Col. Ira C. Copleyu, ki je bil nominiran ob prvotnih volitvah za prihodnjega kongresnika iz 11. distrikta.
—	Včeraj (v torek) so obhajali Judje veliki praznik svojega Novega leta in pričeli z njim leto 5671.
—	Italijana, ki je v nedeljo zvečer ustrelil svojega rojaka nečega Ovidija Polombi iz ljubosumnosti ali kali, so prijeli v ponedeljek zjutraj na farmi njegoVega brata blizu Melrose parka, 34 milj severno od Aurore. Imenuje se Giuseppe Ardolino.
—	Rojak Anton Ajdnik, obtožen dvoženstva (bigamije), je stal v ponedeljek popoludne pred sodnikom Hou-perjem. Izpovedal je, da se je vdru-gič oženil v Ameriki, ker mu njegova prva žena ni hotela slediti v to deželo, da bi živela z njim. Sodnik mu je
pojasnil, da ga to dejstvo nikakor ni upravičevalo poročiti drugo ženo, zato pride pred poroto v okrožnem sodišču. — Kakor smo svojčas poročali, se je Anton Ajdnik lani avgusta meseca poročil pred tukajšnjim sodnikom Howkom in sicer pod imenom "Tony Molek” z neko “Rosie Sin”, staro 24 let. Kmalu se je pa dognalo in doznalo, da je bilo tistega “Mole-ka” pravo ime Anton Ajdnik, in tiste "Rosie Sin” pravo ime je bilo Rozalija Molek. Dne 23. maja t. 1. je bil Ajdnik prijet in dejan v zapor tukajšnje okrajne ječe pod poroštvom $1,-500 in sicer pod obtožbo dvoženstva in krive prisege. In sedaj pride pred poroto. Anton Ajdnik je star 30 let in doma od B^le cerkve, fara Šmihel na Dolenjskem, kjer ima prvo ženo in troje otrok.
—	Prijatelj, ali že imaš vstopnico za našo cerkveno veselico?
—	I^akor čujemo, bode naše dično ženstvo zbrano polnoštevilno v večer 15. okt. v Eagles’ Hallu.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Božičevič Tomo, Bratina Janko, Bruce Stjepan, Cuk Tomo, Grubišič Mile, Kraker S., Miškovič Gjuro, Skorič Vaso, Šopat Spiro.
Cleveland, Ohio, 28. sept. — Gospod urednik! Slovenski časopisi nam dan na dan prinašajo tužne vesti iz Pennsylvanije od naših rojakov, kako že pet mesecev štrajkajo, kako jih hočejo premogarski baroni uničiti, da bi si jih zopet suženjsko podjamili, da bi tem bogatinom še dalje delali za borno plačo, medtem pa lastniki premo-gokopov vlekli ogromne dobičke. Delavec pa se hoče otresti teh neznosnih verig in zato lahko verjamemo, da je boj premogarjev težak. Vemo v kakem žalostnem položaju se vsled tega nahajajo osobito slovenske družine štrajkujočih.
6d povsodi prihajajo podpore junaškim in trpečim rojakom. Posamezniki so posegli v žep, da pomorejo potrebnim rojakom, da lahko vztrajajo v boju do končne zmage. Tudi podporna društva so darovala iz svojih blagajn, a potreba nas kliče še k večji požrtvovalnosti, še k večjim darovom v sili se nahajajočim rojakom — bratom po krvi.
Tudi društvo Lunder-Adamič je u-krenilo nekaj, da pomore našim rojakom, ki se junaško bore proti premoči svojih izsesalcev. Ni sicer poseglo v društveno blagajno in darovalo nekaj drobiža za rojake, ker društvo je še mlado in je moralo veliko žrtvovati za gledališke priprave, obleke, kulise, ker namreč goji dramatiko, ki pa je ob-jednem to jako težavno, ker gledališče zahteva vedno novih, dragih priprav. Vsled tega je dr. soglasno in z odobravanjem sklenilo pri zadnji izvanredni seji dne 27. sept. 1910, da društvo priredi na dan 9. oktobra tega leta gledališko predstavo v korist stav-kujočih rojakov. Društvo torej upa tem potom ubogim rojakom več in izdatneje pomagati, kot če bi darovalo par dolarjev iz lastne blagajne, kar sc Y>a, čq potreba pokaže, še lahko stori.
Torej opozoriti hočemo clevelandsko slovensko naselbino na nedeljo dne 9. oktobra, da se vrši na korist štrajkujočim Slovencem gled. predstava s plesno veselico po končanem vsporedu. Noben zavedni Slovenec, nobena zavedna Slovenka naj ne zamudi te predstave! Vsi, ki jim razmere dopuščajo, naj pridejo v znak sočutja, s ciljem, pomagati bratom, da častno zmagajo v trdem boju za pravico. Naj sleherni rojak v Clevelandu in okolici s svojo navzočnostjo dokumentira, da zna ceniti resen položaj, da zna o pravem času priskočiti bratu na pomoč. V tem znamenju se zberemo v nedeljo v Knausovi dvorani ob 8. uri zvečer. Poleg narodne naše dolžnosti, ki nas kliče na branik z vso požrtvovalnostjo, je tudi jako zanimiv vspored, ki ima zanimati vsacega zavednega Slovenca.
Najprvo bode nastopila na odru.ljub ka deklica Magica Bulič, ki je že vsem rojakom v spominu iz lepega nastopa kot šestletna deklica v “Krvavi noči”. Ta nadarjena Magica bode deklamirala v pozdrav došlim rojakom pre-tresujočo deklamacijo o štrajku naših rojakov. Pesnitev je blagovolil pokloniti dobrodelni stvari na ljubo znani slovenski pesnik Ivan Zupan v New Yorku. Druga točka vsporeda se bode spopolnila s solo-spevom gosp. Cirila Rant kot sedanjega igrovodje in sicer zapoje prisrčni solospev “Ciganska sirota”. K tretji točki bode govor: “Zakaj se vztraja toliko časa v štrajku in naša dolžnost napram bratom.” Četrta pa se bode dopolnila z velezanimivo veseloigro najnovejšega kroja “Brat Sokol”. O tej igri bi se dalo mnogo pisati in je vredna, da bi se veliko o njej povedalo, a prekratek je čas, ki nas loči od dneva, ko bodemo z narodno navdušenostjo pohiteli v Knausovo dvorano, zato naj se omeni le nekaj o tej tukaj doslej še ne uprizorjeni izvirni veseloigri.
Ko ,se je na ljubljanskem deželnem gledališču predkratkim časom uprizorila ta igra, je bilo ljubljansko občinstvo kar vse iz sebe nad tako narodno lepo igro, da ‘je zahtevalo od ravnatelj-
stva, da se maj igra kmalu ponovi. Pa zanalašč za naše razmere je pisana ta igra. Zato pa Slovenci! pomnite, da ta sama igra je vredna, da se v polnem številu udeležite dobrodelne predstave, ne bode vam žal. To delo je polno zdravega humorja, zasnovano silno dramatično in zapletajoče in končujoče z najlepšim efektom.
Slovenci! Pokažimo Clevelandčani, da je naša naselbina v vseh ozirih prva nad drugimi naselbinami, da nad-kriljujemo druge kraje in da dajemo manjšim naselbinam živ zgled bratovske ljubezni, narodne požrtvovalnosti in vsestranske delavnosti. Torej čast naselbine, čast zavednosti in ljubezni do bližnjega naj nas pripelje v Knausovo dvorano, kjer bodemo skupno pomogli trpečim bratom.
K obilni udeležbi vabi Odbor.
Forest City, Pa., 2. okt. — Spoštovani g. ur. A. S.! Prosim natisnite mi sledeče vrstice v list A. S. Nimam poročati nič veselega, ali več žalostnega, da se človeku kar zdi, da se je smrt vdomačila v našo slovensko naselbino in da je iztrgala iz naše srede v teku treh tednov kar tri naše rojake oziroma rojakinje in vzela trem družinam dobre in njim potrebne ude.
Dne 6. septembra je nemila smrt pretrgala nit življenja Jožefi Opeka. Pokojna je bivala tukaj že več let in je bila zelo priljubljena med domačimi in tudi drugimi rojaki, in zapušča tukaj žalujočega soproga in 4 hčere in enega sina, dve hčeri sta že omoženi. Pokojna je bila tudi članica tukajšnjega ženskega društva sv. Ane št. 120 K.
S.	K. Jednote in še več druzih društev.
In dne 12. sept. se je nemila smrt oglasila pri dobroznani družini Zalar j in je iztrgala iz njih srede g. Johna | Zalar. Pokojni zapušča žalujoče so-j progo in 9 otrok, od katerih so že dve hčeri omoženi in en sin oženjen, a en j sin in 5 hčera še ne preskrbljenih. In | 7 dni pozneje, to je 19. sept. pa jej umrla njegova sestra, gospa Johana Telban, ki zapušča žalujočega soproga, g. Johna Telbana in 8 otrok, katerih je ena hčer omožena in 6 hčera in en sin še nepreskrbljeni. Pokojni. John Zalar in Johana Telban zapušča-1 ta poleg žene in 9 otrok oziroma poleg moža in 8 otrok še živeče stariše, g. Josipa in Marijo Zalar in brate g. Anton in Charley Zalar, vsi ti živeči že dolgo vrsto let tukaj v Forest City, Pa., in brata g. Josipa Zalar, glavni tajnik K. S. K. Jednote v Jolietu, 111. in še dve sestri, 'Uršulo omoženo White, zdaj bivajočo v Collinwood, Ohio in Fani omoženo Susman bivajočo v Little Falls, N. Y., in še več drugih v žlahti, kateri žalujejo za njima. Zlasti žalostno je pa za ostalega moža g. J. Telbana, kajti smem reči, da ona mu je bila vse na svetu in glede tajništva društva sv. Barbare mu je bila to kar mu je njegova desna roka. In še bolj žalostno pa je za njegovih 7 še nepreskrbljenih otrok, ki so zgubili dobro in ljubečo, njim še tako potrebno mater. Ravnotako hud udarec je za ženo Margareto Zalar, ki je zgubila svojega ljubečega moža; in spet še žalostnejši je za njenih 6 nepreskrb- j ljenih otrok, ki so zgubili njim še tako | potrebnega očeta. Žalostno je pa tudi; za stariše pokojnih, kajti ta dva sta že tretja v enem letu. Prva je bila leta 1909 oktobra Jožefa Zalar, v starosti 20 let in letos njih sin, v starosti 42 let, in čez 7 dni to je 19. sept. zopet hčer, stara 40 let. Take smrti, kot so umrli ti trije, ki so bili vsi trije sprevi-dem in za pot v dolgo večnost pripravljeni, je sladko umreti; vsi trije so prejeli sv. zakramente za umirajoče iz rok tukajšnjega dušnega pastirja, Rev.
J.	Tomšiča. In č. g. Tomšiču gre tudi čast in hvala za lepe govore na pogrebih, ki so se vršili 3 tedne zaporedoma: prvi 8. sept. (J. Opeka) in drugi
14.	sept. (J. Zalar) in tretji 22. sept. (Johane Telban). Vsi pokojni so bili pri več društvih. Naj jim sveti večna luč in zemljica tuja bodi jim lahka! In ostalim pa moje sožalje.
Naj omenim, da pokojna Johana Telban je bila tudi članica ženskega društva sv. Ane in K. S. K. Jednote. Ona je bila ustanovna članica tega društva in tudi prvo leto tajnica društva in je bila zelo vneta in dobra članica vseskozi in društvo žaluje za njo kot za tretjo umrlo sestro. V treh tednih smo zgubile dve sestri in društvo je spremljalo obe v polnem številu po zadnjem potu na pokopališče in obema je društvo podarilo vence z napisom: Društvo Sv. Ane svoji sestri kot v znak hvaležnosti. To je hud in žalosten udarec za društvo, ko izgubi iz svoje srede dobre in za društvo vnete članice; ali nič naj nas ne straši. Sosestre in slovenske žene, katere še niste pri društvu sv. Ane, pridite, da čim pred bo naše društvo štelo sto in še več članic, tem lepše in boljše bo za vse umrle sosestre.
V imenu društva se zahvaljujem Rev. Josipu Tomšiču za izkazano sožalje napram društvu v svojih govorih pri pogrebih naših sosester.
Zdaj pa pozdravljam vse bralce in bralke A. S. in vse člane in članice K.
S.	K. J. in tudi vas, gospod urednik, in vas prosim, ne hudujte se preveč na ta dopis, če ne bom drugikrat še daljega spisala. Pozdrav!
M.	S., ustanoviteljica društva sv. Ane št. 120 K. S. K. J.
puste in prazne ravnine, katera ni za drugo nego da se tovarne stavijo na njej. Tukaj je kompanija, ki se zove The Standard Steel Car Co., ali žali-bog slabo rona, tako kakor da misli vsak dan prestati. In po okolici je ravno tako. Mislim, da nam preti spet slaba. Zatorej vam, dragi rojaki, ne svetujem le-sem hoditi za delom; bolje da si tiste dolarje za drugipot prihranite. Pozdrav rojakom širom Amerike, a tebi, Am. 'Slovenec, obilo novih naročnikov.	George Režek.
mu pa nesreča pripeti, da se notri kor sem svoječasno poročal, imamo zvali, pa srečno pot.	tukaj v izobilju raznih tovarn. In ve-
Čitam Am. Sl. že štiri leta, pa naj-'č”13 teh tovarn je začela delavce od-
Little Falls, N. Y., 2. okt. — Spoštovani urednik! Želela bi, da blagovolite uvrstiti ta-le dopis v čislani nam Amerikanski Slovenec.
Kakor je že nekoliko znano po vseh Zjedinjenih državah, je zavladala v tukajšnjem mestu Little Falls, New York, velika kriza. Dne 26. septembra 1910 zaprli so od Robert McKinnon vsa tovarniška poslopja. Obilno število ljudstva počiva brez dela in veliko se jih je podalo po širnej Ameriki si dela iskat. Slabi časi se približujejo, draginja je velika, dela pa jako malo, tako da ne privoščim nobenemu Slovencu in Slovenki si priti dela iskat v Little Falls, N. Y., dokler se ne bode boljše pričelo z delom.
Zraven imam še poročati žhlostno novico. Nemila smrt je pobrala nam priljubljeno sosestro Marijo Berložnik rojeno Kette; umrla je v šestindvajsetem letu svoje starosti. Rajnica je bila doma iz Vrhnike na Kranjskem, stara in zvesta članica društva Marije Pomagaj št. 121. K. S. K. J. Mirno je zaspala v Gospodu 18. septembra zjutraj 1910. K zadnjemu počitku spremila so jo štiri društva z zastavami in obilo drugih ljudi, z žalostno godbo. Prav ljubeznivo se zahvaljujem vsem društvom in tudi drugim Slovencem in Slovenkam, kteri še niso pri društvih. Pristopajte k društvom, ure ne dneva nihče ne ve! Rajnica zapušča žalujočega moža tukaj in žalujoče v starej domovini mater in tri brate. Pokopali smo jo na katoliško pokopališče. Bog ji daj večni mir in pokoj, in večna luč ji sveti in lahka ji bodi tuja zemljica!
Marija Žekel.
I
Pittsburg, Pa., 1. okt. — Z delom gre tukaj pri nas v Pittsburgu in okolici slabo. Tovarne spuščajo delavce z dela, a stroške imamo velike, tako da nam ne preostaja mnogo denarja. Pozdrav!	Mike Flajnik.
Phillips, Wis., 24. sept. — Cenjeni; g. urednik A. S.! Prosim natisnite par vrstic v nam priljubljeni list. Upam, da bode šel mimo vašega koša; ako se
bolj me zanimajo dopisi iz slovenskih farmarskih naselbin, ker sem tudi jaz farmar v tem mrzlem VVis. Pa hvala Bogu, jaz sem zadovoljen, ker letina ni preslaba. Krompir je bolj obrodil kakor prejšnja leta. Trava ni jako velika, pa vseeno imamo dovolj sena, ker tukaj kompanija ima yeliko travnikov na svoji zemlji ter svobodno mi far-mari pokosimo zastonj. Zadnji dve leti sem nakosil samo toliko,' da sem imel sam dovolj, ker je bilo seno $6.00 ton; letos je pa $10.00 ton “marsh hay”, zato smo ga vsaki več nakosili za prodajo. Tukaj okoli Phillipsa je veliko naselbin Čehov, Polakov, Nemcev, samo Slovencev je malo, samo tri familije, to so: Joe Starič, ima 120 akrov, fino hosto; Joe Čemažar, 40 akrov; jaz 80 akrov, vsi zadovoljni. Akoravno nekateri rojakov piše, da je 6 mesecev zima, pa ako bi bila prav 9, bi vseeno lepo živeli, ker bi lahko lokse delali in drva, katera se lahko proda. Tukaj okoli Phillipsa je še veliko zemlje ná prodaj, blizu mesta in daleč proč; samo od mesta 9 milj je bolj peščena, naprej je pa “hard wood”, je črna močna zemlja. Mesa nam tudi ni treba kupovati, je veliko zverine, jerebic, zajcev in jelenov, pa ni treba jagati celi dan, samo zvečer čakati uro ali dve, pa pride jelenček; ako se ga ne ustrašiš, ga-lahko ustreliš, samo molčati se mora. Jaga se je pričela 10. sept. na jerebice in zajce, jeleni bojo prišli na vrsto 10. nov. To pokajo puške, kot da je vojskji. Me tri kranjske družine imamo 10 milj od mesta domačije in tri milje od tukaj je žaga češka, v veliko korist sosedom; in sedaj dela neki Nemec žago v drugo stran od mene 2 milji; prične žagati drugi teden. Rojak, katerega veseli farma, potrudi se, dokler je čas in dokler si mlad, ker slabo življenje je v mestih, v prahu, dimu in smradu; na fafrmi je pa vse drugače, svež zrak, zdrava voda, lepo življenje kot v parku. Nimam časa več pisati, moram za večerjo ustreliti par petričev, pa prihodnjič kaj več in bolj natanko.
Zdaj pa pozdrav vsem Slovencem v Zjedinjenih državah in onstran velike luže. Tebi, katoliški vrli list, želim veliko naročnikov in predplačnikov.
Frank Gradishar, farmar, Box 172.
Rankin, Pa., 25. sept. — Cenjeno u-redništvo! Komaj je minulo par let, odkar je po državi New Jersey strašil nekak strah, kateremu so pripisovali vražje ime. Nekateri listi so ga slikali s 6imi, da nekateri celo z 9imi nogami. Nekaj sličnega straši tudi tukaj. Seveda, ta naš strah nima nog, ker ima namreč drugačen pomen. Ka-
puščati. In to je ta strah. Kakor je vse v poletju delalo v polnem tiru, tako so zdaj delavski sloji v strahu/pred bližajočo se zimo. Ker niso delavci pozabili še na minulo krizo, je strah, toliko bolj opravičen. Kakor nam rojaki sporočajo iz Pittsburga in okolice,, je povsod radi pomanjkanja naročil delaven čas omejen na gotovo število dni na teden. Celo tukajšnji Bridge Works, kateri ima baje 7 milijonov naročil, misli nočni tren odpraviti, kar pa morda ne bo res.
Kakor sem svoječasno poročal, imamo tukaj več raznih društev. Naše društvo sv. Petra in Pavla št. 91 je ustanovljeno pred petimi leti in šteje okoli 90 članov in ima okoli petsto (500) dolarjev gotovine. Hvala gre v prvi vrsti bratom Hrvatom, kateri so pri svojih društvih, zraven tega so dobri člani i našega društva. Pomenljivo je namreč, da v petih letih je društvo zgubilo samo enega člana, in to je bil brat sedanjega zastopnika M. Kozan, kateri je pred štirimi leti umrl in je zakopan na tukajšnjem pokopališču. V zdravstvenem oziru je tudi dobro, tako da nimamo preveč podpor za plačati. Za mes. 50 centov se podpore naplačajo in še ostane za na banko nekaj, tako da bo naša blagajna močna, da se ne bo bati katastrofe. Nekaj bi omenil zraven tega, namreč da vsi ne morejo biti predsedniki, tajniki i. t. d. Tudi društvo sv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Bradocku dobro napreduje. Ima okoli 240 članov. Dr. sv. Barbare št. 32 sp. v Forest City je tudi v dobrem stanu. Zraven tega s,ta še dve hrvatski društvi tukaj in eno v Bradocku, da ne omenjam posamezno slovaških, polskih in drugih. V tem torej ne ostajamo daleč za drugimi kraji.
V našem mestu imamo več cerkva. Le žal, da pri naši cerkvi ni edinosti, in tako ima g. župnik obilo posla, dokler se denar nabere, da se plačajo obresti i. t. d. Tukaj je slovaška cerkev sv. Križa, pri katerej župnikuje Slovenec, ni mi pa znano, odkod je doma, najbrž je Dolenjec. In ta fara močno napreduje. Pri tej cerkvi imajo tudi dobro izvežban pevski zbor, da malokatera fara jih prekosi.
Tudi nesreče obiskujejo našo naselbino. Tako na primer je v spomladi radi plina bila razdejana ena hiša, ter je zidovje pokopalo eno 15 letno irsko deklico. Ognjev imamo tudi v izobilju, in dozdaj ni bil naših rojakov no-, beden oškodovan. Le minuli mesec je našega rojaka Ivana Ritmaniča zadela grozna nesreča. On je z delom svojih rok si oskrbel lep dom na Bra-(Nadaljevanje na 8. strani.)
Hammond, Ind., 2. okt. — Dragi 10-jaki! Malo čujete iz tega kraja, zato jaz poročam par vrstic. Ta kraj je raven in pust, obložen največ s samim peskom in naplavino. Ta pesek ni za nobeno rabo in tudi ne raste nič na njem. Videti je tukaj več sto oralov
Vsako SeYeroYo zdravilo je namenjeno za gotovo vrsto bolezni.
KADAR
imate bolest v hrbtu,
so vaša jetra v neredu,
izgubljate na mesu,
se vam tek izpreminja,
je vaša kovž bleda, suha in otekla,
čutite bolečino pri odpuščanju vode,
zapazite usedlino v svoji vodi,
POTEM JE CAS RABITI
SEVEROVO
ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA
Tem važnim organom povrne zdravje, uteši vnetje, uravna odpušanje vode, ustavi osuševanje životnih *	sil in vas odravi, Cena 50c in $1.
Kpjižica aragocenili jonbil o zdravljenju otristnih in jetrnih boleznin, Mana v vašem jeziku,
priložena vsaki steklenici.
Večina lekarnikov prodaja Severova Zdravila in večina ljudi jih rabi. Ko kupujete zdravil, recite, da hočete “Severovih” in ne vzemite nobenih drugih.
Težkava prebava	Preženi jih!
se oglaša sama po mnogih nezmotnih znakih; težava po jedi, medle boleči-/ ne, napenjanje, gorečica, slabost, pičel tek, neredno izpraznjevanje črevesja, so nekateri izmed njih. Ampak če začnete uživati	Če te mučijo ledvena bol, bolest v kolku, nevralgija, revmatizem, otekline, otrdelost ali mišične bolečine, preženi jih s tem, da rabiš za večkratno nadrg-nenje
Severov Zivljenski balzam	Severovo Olje sv. Gotharda.
izginejo vsi ti znaki, ker to zdravilo poživlja in krepi prebavni ustroj, uravnava črevesje in izpodbuja jetra. Cena 75 centov.	Teši vnetje, zmanjšuje otekline, prežene bolečino, omehča otrdelost, olajša revmatizem. To je dragoceno domače zdravilo. Cena 50 centov.
Zdravniški svet zastonj pismeno vsem.
W. F. Severa Cc.
CEDAR RAPIDS IOWA
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 10. septembra 6 Hrvatov, in 12 Macedon-cev; 19. sept. 22 Slovencev in 28 Ma-
cedoncev.
—	.Aretovana sta bila dne 14. sept. v Ljubljani na južnem kolodvoru 36tet-ni dninar Martin Malnik iz Orehovice pri Rudolfovem in njegova 30 letna žena Uršula, ko sta hotela odpotovati v Ameriko, ker ju okrožno sodišče v Rudolfovem zasleduje zaradi hudodelstva nevarne grožnje.
—	Družba sv. Rafaela je nujno naprosila vsa izobraževalna društva, ki so prejela vabila, naj ustanove izseljeniške odseke, da se po možnosti nemudoma odzovejo vabilu in če mogoče z obratno pošto naznanijo družbi, je-li že Ustanovljen tak odsek ali ne. — Družba ima sedaj lastno pisarno in lastnega uradnika, ki se peča edino le s posli izseljeniškega vprašanja, daje pismena pojasnila, spremlja potnike v potovalne pisarne, sploh jim je na razpolago za svet in pomoč. V družbini pisarni v Ljubljani (Dunajska cesta št. 32, v poslopju “Zadružne zveze") dobi lahko vsak izseljenec pouk, druž-bin znak in priporočilni list, vse dobe brezplačno! Družba želi vsakemu koristiti v materijalnem in moralnem oziru.
—	Stroga zima. ' Gozdarji in kmetje pravijo, da bo letos zelo stroga, dolgotrajna in mrzla zima, 'ker veverice in poljske miši izredno' pridno znašajo živež v svoje zimske zalege. Stari ljudje so mnenja, da je to znamenje hude zime.
—	Potrjen deželni zakon. Cesar je potrdil zakonski načrt, ki ga je sklenil kranjski deželni zbor glede izpopolnitve vodovodne naprave v Ljubljani.
—- Slovenski industrijalni klub. Na slovanskem narodnogospodarskem kon gresu v Ljubljani se^ je razpravljalo mnogo tudi o tem, kako je pri Slovencih industrija še nerazvita, in po-vdarjalo se je, kako 'potrebna je tudi na tem polju osamosvojitev. V “Slov. Trg. Vestniku" piše o stvari neki rodoljub med drugim: ;— "Da se obrne na bolje in da bomo tudi na tem polju lahko kazali na uspehe,-naj še ustanovi industrijalni klub. Ta naj bi združeval v sebi vse one Slovence, ki se zanimajo za napredek naše industrije. Tovarnarji, trgovci, zastopniki trgovske zbornice, kapitalisti, sploh vsi, ki bi imeli zmisel za povzdigo industrije, naj bi se združili v tem klubu. Vsi, brez razlike političnega naziranja! Redni mesečni sestanki naj bi služili v to, da se seznani kapitalist z inžener-jem ali sploh z onim, ki je zmožen izvesti idejo. Pri teh sestankih bi se pa tudi posvetovalo, kje naj se začne orati ledina, kaj nam manjka v prvi vrsti in kakšna bi bila rentabiliteta. Čim več glav, tem več misli! Možje prakse bi gotovo dajali dobre ndsvete:”
—	Složenska državna obrtna šola v Ljubljani. Sredi zadnjega meseca so novo poslopje te šole že na pol pokrili. Maja ali junija meseca bo baje zavod otvorjen. Čez 4 leta bodo imeli Slovenci na Kranjskem že prve absolvente, ki bodo stopili med svet s tega slov. zavoda. Tako bodo napredovali zopet za en važen kulturen korak.
—	Postojna dobi telefon. Oglasilo se je že potrebno število naročnikov, ki bodo lahko imeli mestno in medmestno telefonsko zvezo, kar bo osobito velike važnosti vsled jamskega prometa s tujci.
—Mlekarska šola na Vrhniki je končala 15. sept. petmesečni tečaj. Šolo je dovršilo 15 učencev, in sicer 8 iz Kranj skega, 6 iz Goriškega in 1 iz Petrograda. Za šolo se oglaša vsako leto več učencev, ker je ta edina te vrste na celem jugu, vendar ni mogoče vsled pomanjkanja prostora sprejeti več kakor 15 učencev. To leto se je poučevalo veliko o živinoreji, tako da bodo absolventje lahko vodili tudi živinorejske zadruge. Na šoli je poučevalo 7 učiteljev. S šolo je spojen internat. Hrano dobivajo učenci v gospodinjski šoli tam.
—	Xa prvi državni gimnaziji v Ljuljani bodo odslej naprej samo slovenske ekshorte. Število učencev znaša letos 698, med temi je 21 gojenk. Zavod šteje 18 razredov, od katerih je 10 paralelk. — Gimnazija v Kranju šteje letos 326 rednih učencev in 15 hospi-tantinj.
Sokolom in drugim izletnikom s Sušaka dogodilo na Reki nečuveno nasil-stvo. Reška policija, naščuvana od teške italijanske druhali je namreč na mostu, ki ločuje Reko od Sušaka, z orožjem v roki 'zaprla pot Sokolom, i namenjenitp k posebnemu vlaku v Ilirsko Bistrico. S tem je bil več nego 60 Sokolotn in mnogim drugim neso-kolont onemogočen odhod na il. bistriško sokolsko slavnost.
—	Odkup sveta olr šentjanški železnici. Ker še daj posestniki ob šentjanški železnici niso dobili izplačanih odkupnin za svet. ki so ga odstopili za šentjanško železnico, je sklenil deželni odbor, da se obrne do železniškega ministrstva, naj posreduje v tej zamotani zadevi, da čim prej pridejo posestniki do svojega denarja.
—	Potrjena zaplemba. Zoper zaplembo oklica, ki ga je izdal Hribar na ljubljansko meščanstvo, po razglasitvi njegove potrditve, se je Hribar pritožil. Ljubljansko dež. sodišče je
zem se je zaredil v tem polku. Neki oficir je strgal s stene plakat, ga zme-i in ga treščil ob tla in zmerjanje z “bindišarji” ni bilo nič nenavadnega V avstrijski armadi ta nemški duh je res nekaj posebnega.
—	Napačni policijski agent. Začet kom septembra je prišel v neko gostilno v Kolodvorski ulici v Ljubljani 2r letni privatni uradnik Ivan Gratz iz Nemškega Lozovca in tam napravil na jedi in pijači 4 K 60 vinarjev dolga Ko so ga prijeli za plačilo, se je izda! za policijskega agenta. Poklicali šo nato policijskega stražnika, kateri ga je aretoval. Izročili so ga sodišču.
—	Ubegli tat. Predkratkim je ukradel 311 e t n i hlapec Franc Pavlič iz Mekinj. ki je bil uslužben pri nekem ljubljanskem trgovcu svojemu sohlapcu 2 srebrni uri in tri verižice, gospodarju je pa poneveril 25 K denarja, nakar je pobegnil.
—- Nemški okrajni šolski nadzornik Peerz, o katerem so ljubljanski časopisi pred nekaj časa poročali čudne dogodke 6 nasilstvih na ženskah in podobno, je dobil dvamesečni dopust. Sluti se, da je to začetek konca Peer-zove slave.
—	Poneverjenja pri firmi Czeczo-wiczka. Po Ljubljani kroži govori-
pritožbo zavrnilo in zaplembo potrdilo, ca, da so nekateri uslužbenci firmo
! Czeczovviczka prevarali in oškodovali Predsednik ljubljanskega dežel- na razHčne načine za precejšno vsoto, nega sodišča Albert Levičnik se je po- J
vrnil s svojega poletnega' dopusta na' — Prekrižan račun. Martina Maz: svoje mesto nazaj in je pričel zopet nika, posestnika iz Orehovice na Do-urj^lovati. Predsednik deželnega so- lenjskem, je tožil za malenkostno vso-
oropal neko cerkev na Reki in potem v Zagrebu ustrelil nekega stražnika. Podlipnika so zdaj oddali na opazovalnico za umobolne, ker so mariborski zdravniški sodni izvedenci mnenja, da Podlipnik ni pri zdravi pameti.
—	Umor. 4601etni Ivan Krepsa iz Vodola, v občini Št. Lovrenc v Sloven-
kih goricah, je dne 6. sept. naznanil >ri okrajnem sodišču v Ptuju zaradi tatvine nekega Antona Hojnika in So-rija, ki sta mu vsled tega prisegla maščevanje. Še istega dne sta Krepso na njegovem vrtu z gorjačami ubila, nakar sta pobegnila.
—	Smrtna kosa. V Št. Lenartu je umrl č. g. župnik Franc Bergman. —
V	Ljutomeru je umrl gostilničar in posestnik Janez Vaupotič, star 68 let, neumorno delaven narodnjak. — V Hočah pri Mariboru je umrl posestnik Pavel Strmšek, oče pokojnega zaslužnega učitelja Vekoslava Strmška. —
V	Dovškem pri Rajhenburgu je umrl veleposestnik Franc Kralj, star 86 let, ki je bil več nego 500 (petsto) otrokom krstni, oziroma birmanski boter.
no sodiš čein upati je, da bo isto pritožbi ustreglo.
S
PRIMORSKO.
J
HRVATSKO.
. ——■
KOROŠKO.
—	Orli na Bledu in v Moravčah. Telovadni odsek Orel se je ustanovil na Bledu dne 11. sept. in pristopilo je lakoj 25 članov. V Moravčah se je Ustanovil telovadni odsek izobraževalnega društva dne 8. sept. s 30 člani. — ^’a Rovih je bila dne 25. sept. javna telovadba Orlov kamniškega okrožja.
—	Sokolska slavnost v Ilirski Bistri-katere se je udeležilo krog 900 izletnikov iz Reke in krog 200 Sokolov v kroju, je v nedeljo 18. sept. ob veliki udeležbi tudi drugega ljudstva sijajno ljsPela. Silno ogorčenje je pri udele-zencih vzbudilo poročilo, da se je proti
dišča se je vrnil s svojega dopusta v Železnikih, ob katerem je delal naporne izlete v visoke hribe, popolnoma okrepčan in se po svoji navadi zanima za vsako malenkost. Pisarjenje o njegovem nasledniku je bilo za sedaj popolnoma nepotrebno, ker g. Levičnik ni prosil za umirovljenje, odstaviti se ga pa ne more.
—	Imenovanja na kranjskih srednjih šolah. Dež. šolski svet kranjski je imenoval za suplente te-le gospode: na I. gimnaziji v Ljubljani: Franc Kobal, A. Prebil, dr. V. Tiller. Ivan Ktfvšek, Al. Sodnik. R. Grošelj. Ivan Dolenec, dr. M. Gorjanec, Franc Bradač in Adolf Robida; na II. gimnaziji v Ljubljani: Alojzij Merhar, A. Lovše, L. Andre, dr. Gv. Sajovic, Franc Pavlič, Ivan Škerlj in P. Lokovšek; na realki v Ljubljani: Josip Breznik, Josip Schweiger, Franc Jeran; na gimnaziji v Kranju: Franc Dolžan, dr. Fr. Mišič, R. Kenda, Ivan Krajec in Josip Malnar; tej gimnaziji je tudi prideljen dr. Mencej z idrijske realke: na učiteljišču v Ljubljani: Josip Modic, dr. Franc Čadež in dr. Josip Cerk; na gimnaziji v Novem mestu: dr. M. Serko, Franc Zidar. P. Prosen. Fr. Stopar in dr. Fr. Rožman.
—	Smrtna kosa. V Drašičih je u-mrl dne 17. sept. občeznani vinorejec Iv. Pezdirc, star 75 let. bivši župan itd. —V Trnovem na Notranjskem je u-mrl vpokojeni učitelj in voditelj Franjo Kranjec. — V Krškem je umrl poveljnik meščanske garde, posestnik in mesarski mojster bivši župan Karol Seltener, star 65 let. — V Podbrezjah na Gorenjskem je bil pokopan g. Mak-so Jeglič,' višji revident in transportni kontrolor državne železnice, ki je umrl v Trstu dne 19. sept. — V Ljubljani je umrl g. Ivan Kotnik, sprevodnik južne železnice v pok., star 72 let. — V deželni bolnici je umrl bivši brivec Ivan Jušek. — V Kamni gorici je umrl vpo kojeni prefekt Terezijanišča. Peter Novak, star 63 let. Bil je velik prijatelj šolske mladine. — V Ljubljani je umrl Franc Tobias, posestnik in bivši lastnik tovarne kisa.
—	Žalostna smrt v Tržiču. V nedeljo 11. sept. se je ubil Perkotov hlapec Franc Toporiš. Že popoldne je popival po gostilnalp Na. večer je obležal vinjen pred orožniško postajo. Spravili so ga pokonci, nakar je odšel proti domu. Okoli 11. ure ponoči je padel blizu domačega dvorišča v neko prazno usnjarsko jamo ter ondi mrtev,-obležal.
—Vrat si je prerezal. Iz Trzina prihaja poročilo, da si je ondi posestnik Franc Čolnar prerezal vrat z britvijo. Najpoprej se je hotel ustreliti z revolverjem. ki si ga je kupil, pa so mu«ga domači odvzeli. V neopaženem trenutku pa si je prerezal vrat. Pred kratkim je omoži! svojo hčer in ji izročil posestvo.
—	Hlev se je podrl — 23 glav živine zasulo. Dne 19. sept. se je podrl v Škofi jici posestniku Ogorelcu v hlevu obok. Zasulo je 23 glav živine in hlapca Franceta Piškurja, ki je ravno krmil živino. Na živino se je zrušila vsa opeka, seno in druge reči, ki so bile v podstrešju nad obokom. Šest govedi je močno poškodovanih. Hlapca Piškurja, ki je dobil težke notranje noškodbe. so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico.
—	Dragonci v Radovljici. Piše se: Dragonski polk št. 5, ki je imel. kakor lansko leto tudi letos svoje vaje v radovljiški okolici, je zopet odšel. Nekrvavo vojevanje je povzročilo kmetu dovolj sitnosti in še več škode. Po poljih in senožetih je od konjskih kopit vse pohojeno, a za odškodnino so plačali posameznim posestnikom po celih pet kron! In še za te bore je kmet moral čakati In zapraviti pri čakanju čas in denar. Tudi se je zgodilo, da so vojaki kar tako jemali seno in deteljo, a če se je kdo pritožil, so se mu smejali. Tudi nemški Sovini-
to njegov brat Anton, s katerim sta v smrtnem sovraštvu. Martin Maznik, ki ima izvanredno trdo glavo, se je pridušil, da bratu ne plača vinarja. Gre v Novo mesto in izroči vse premoženje svoji ženi Urši. Upniki izpodbijejo pogodbo. Uršo Maznik obsodi sodišče v plačilo moževih dolgov. Pride rubežem Oba Maznika branita prodajo s silo. Pride orožnik in kazenska o-vadba. Ko vidi Maznik, da bo vendarle moral plačati Antonu M4feniku dolg, se polasti ga pregrešna želja pokazati fige bratu Antonu in sodišču. Ukaže ženi nagloma prodati posestvo, seveda mnogo pod vrednostjo in — hajdi jo popobriše z vso družino v Ameriko. Če je pa srečno utekel, še ni gotovo.
ŠTAJARSKO
—	Koroški polom. Listi poročajo, da se je dobilo za saniranje Centralne blagajne kmetijskih zadrug na razpolago 1.900,000 K. S tem se bo dalo vse obveznosti mirno rešiti in vlagatelji ne bodo nič oškodovani.
—	Zopet jok v nemškem gozdu. Kakor z velikim “nezadovoljstvom" poročajo celovške “Freie Stimmen", je slaščičar Wurschitz v Celovcu — seveda “Nemec”! — prodal svojo hiš3 in neko stavbišče za 169,000 kron “Ljubljanski kreditni banki”.
•
—	“Wieder ein slovenischer Vor-stoss”. Pod tem naslovom se celovške “štimce” razburjajo, ker se je dozdaj dvojezično protokolirana “tiskarna družbe sv. Mohorja" v Celovcu dala orotokolirati samo enojezično, in se jezi na oblasti, ki to dovolijo. Bog se nas usmili, koroško no v nevarnosti!
—	Argentinsko meso v Avstriji. Dne 12. sept. je došla v Trst prva pošilja-tev argentinskega mesa, namenjena za avstrijski trg. Komisija, ki je preiskala meso, je spoznala, da je meso zdravo.
—	Slovenske šole v Trstu so letos prenapolnjene. Na "Šolski dom" družbe sv. Cirila in Metoda je bil naval o-trok uprav ogromen. — Slovenska trgovska šola (nižja) se je otvorila v Trstu z dnem 1. oktobra, in sicer letos samo pripravljalni razred in en tečaj.
—	Ljudsko štetje v. Trstu. Dne 17. sept. zvečer se je vršil pri Sv. Jakobu v Trstu dobro obiskan shod radi ljudskega štetja. Na shodu sta govorila dr. Wilfan in dr. Rylrar. Med drugim je dr. Rybar omenil tudi to, da bo politično društvo "Edinost" sklicalo tudi shod za ženske, na katerem se bo ženske poučilo, kako morajo postopati, da italijanske komisije za ljudsko štetje ne bodo mogle tako slepariti kakor pri zadnjem ljudskem štetju in da se ne bo toliko Slovencev vpisalo za Italijane. .Na shodu se je kazalo veliko zanimanje za to zadevo in vsekako se je nadejati, da Italijani pri tem štetju v Trstu ne bodo mogli tako slepariti kot zadnjo pot.
—	Na drž. gimnaziji v Gorici je vlada končno vendarle dovolila laške in slovenske vsporednice. Dočim so vs-prejeli Slovenci to vest z veseljem, so Lahi z vladino naredbo skrajno nezadovoljni; to pa le radi tega, ker Slovencem ne privoščijo enakih pravic, kakoršnih bodo deležni oni sami.
—	“Banka popolare triestina”. Ker se nobeden tržaških bančnih zavodov ni hotel lotiti sanacije banke popolare, se je obrnil njen upravni svet na dunajsko "Laenderbank", ki je, kakor se zatrjuje, pripravljena prevzeti sanacijo.
nemštvo je res‘-Tako bo ta edina v Trstu obstoječa , banka z italijanskim kapitalom prešla
—	Zopet slovenska zmaga na meji Mariborska “Straža” z dne 16. sept poroča: Čim hujše pritiska naš narodni in verski nasprotnik na obmejne Slovence, tem tesneje se strnejo neustrašeni čuvaji naše jezikovne meje v močno falango in prečrtajo drzne račune nasprotnikov. Za vsako občino v šentiljski župniji se bije zadnje čase hud boj. a naši obmejni branitelji prodrejo navadno po hudem boju kot zmagovalci. Dolgoletno smotreno de lo v Št. liju nam je pripomoglo, da so sedaj štiri občine od peterih v naših rokah. Ponosni smemo biti na naše ljudstvo ob skrajni meji, ki res ume braniti svojo in svojega naroda last. Dne 14. sept. so se vršile v občini Cir-šak ob Muri občinske volitve. Kakor znano, hoče nemški šulferajn postaviti v tej vasi svojo šolo. Z malo izjemo so se uprli vsi občani tej nakani. V vseh treh razredih je zmagala sijajno naša slovenska krščanska stranka. Iz voljeni so možje, ki nam jamčijo, da bodo vse svoje moči zastavili, da si Ciršak ohrani slovensko in katoliško lice. •
—	Na Teharjih so pri občinskih volitvah zmagali nemškutarji v I. razr. z 1 glasom, v II. razr. zli glasovi, in v III. razredu z 72 glasovi večine. Odvisnost od tovarne v Štoreh jih je veliko premotila, poleg tega pa še nem-škutarska laž. da misli g. župnik v slučaju slovenske zmage na občinske stroške zidati župnišče, upeljati vodovod in elektriko.
—	Vinska letina je letos na Spodnjem Štajerskem zelo slaba. Razne trsne bolezni so ugonobile večino grozdja. Cena staremu vinu je zelo poskočila. Tudi sadja ni preveč.
—	Slovensko gledališče v Mariboru prireja predstave v “Narodnem domu" trikrat na mesec.
—	Črna gora pri Ptuju. 11. septembra ostane pač eden najlepših dni, kar jih je vid»la Črna gora. Nad 800 vrlih deklet iz Dravskega polja in Slovenskih goric, Haloz in Pohorja se je zbralo k veličastnemu shodu.
—	Slaboumen zažigalec. Orožniki od Sv. Jurja na Ščavnici so sedaj vendar prijeli zažigalca, ki je tekom letošnjega leta požgal cele Berkovce in več hiš v okolici, skupno bojda do 100 poslopij. Zažigalec je neki triindvajsetletni slaboumni Jernej Šek iz Drakovec bi. Sv. Duha. Izumel je bojda posebno tvarino, katera je dolgo časa tlela in tako omogočila zažigalcu, da je lahko vedno pravočasno pobegnil. Šek pravi. da je zažigal le zaradi tega, ker je imel veselje z ognjem.
—	Gornji Grad. Zaprli so posestnikovega sina Janeza Pegliča, ker je v nedeljo 11. sept. brez povoda zabodel z nožem svojega tovariša Mihaela Ne-žika. Pegliča so poprej neki fantje natepli, zatorej se je hotel on potem nad Nežikom maščevati.
—- Cerkveni ropar Podlipnik. Kakor znano, so pred dobrim mesecem prijeli, slovit, roparja Podlipnika, ki je bil
— Jezikovna ravnopravnost pri celovškem deželnem sodišču. Že pred poldrugim letom je bilo primorano deželno celovško sodišče vloge tudi v slovenskem jeziku sprejemati, na veliko žajost koroških velegermanov se je število vlog zelo pomnožilo. V veliko začudenje je pa deželno sodišče pred kratkim neko vlogo dr. Brejca, ki jo je napravil v slovenskem jeziku,
v kremplje nemškega kapitala in,s tem v nemške roke. A lahkomiselni in kratkovidni Lahi bodo še vedno vffili: “Trieste — časa nostra!”
•—- Goriški zrakoplovec Rusjan je odpotoval v Pariz, da si nabavi nov motor 50 H P za svoj aeroplan.
—Pomnoženje avstrijskega vojaštva ob meji proti Italiji se neprestano na zavrnilo, češ, stranki ste doma v Št. j daljuje. Po Gorici in sploh po Gori Vidu na Žili, torej po mnenju sodišča ško-Gradiščanskem kar mrgoli voja v kraju, kjer samo Nemci prebivajo. '	štva. Italija je pa	proti avstrijski	meji
Iz tega slučaja se vidi, kako Nemci j	v Vidmu in okolici ter dalje gori ob
povsod kako luknjo iztaknejo, skozi	meji	nagromadila	že skoro celo	voj-
katefo bi radi slovenski jezik iz ura- j	sko.	Avstrija in	Italija sta res	lepi
dov pahnili. Pritožba je šla na uprav- zaveznici!
—- Album mesta Zagreba. Mestni občinski svet v Zagrebu je sklenil izdati album mesta Zagreba. Album bo obsegal razne fotografijske slike sta-' rega in novega Zagreba ter besedilo, ki bo pojasnjevalo slike.
—	Cesarske vojaške vaje na Hrvaškem. Prihodnje cesarske vojaške vaje bodo baje leta 1911. na Hrvaškem. V ta namen pride v Zagreb v kratkem več višjih častnikov. Pri cesarskih-vojaških- vajah na Hrvaškem bodo sodelovali budimpeštanski, požunski, zagrebški in graški vojni zbor.
—	Avtomobile za požarno brambo vpelje mesto Zagreb.
—	Odprava domačega dela pri krojačih. Zagrebški krojaški pomočniki so sklenili, da odslej noben krojaški pomočnik ne sme delati izven skupne delavnice, t. j. da se odpravi domače delo.
—• Novo pristanišče v Šibeniku? "Danzers Armee-Zeitung" zahteva z ozirom na dejstvo, da Italija ob svoji izhodni obali zida vedno nove bojne pristane, naj bi se v Šibeniku zgradilo bojno pristanišče.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Če imate opraviti s sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
— 1 1 ........................
Citizens' National Bank
Kapital $100,000.00.
Barber Building
Joliet, III
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke e stari domovini.
3 %
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.

i $
1 -~*4 denarje v staro domovino t->
i J	9
t? se je prepričal, da sd ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh.
Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
ts
• #
• •
t Î t Î • •
;;
•i 8
• •
» m
a
! 82
• •
¿s
Kdorkoli Slovencev «e je obrnil na tvrdko
Frank
Cortlandt St.,
Sakser
Co.
New York, N.
Y-,
ali
na njeno podružnico
6104 St Clair Ave. N. E„ Cleveland, 0.,
da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,
kar mu je šlo.
«
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejemavloge na knjižice in na tekoèi račun ter je obrestuje po čistih
Kupuje
44%
in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.
Fïrï
A.MËRIKANSKI SlX)VENEG
Ustanovljen 1. i891.
—
Prvi, največji in edini slovensV katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Tzdt'a ga vsaki petek
SLOVEKSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00, Plačuje se vnaprej.
rož in jih splesti v venec naši ljubi Materi v nebesih. Zato nam bode posredovala blesteč venec milosti pri svojem ljubem Sinu. Če se ne moreš udeleževati javnih pobožnosti v cerkvi, pa moli svoj rožni venec .doma sam in tiho za^e po dovršenem dnevnem delu ali pa tudi v preljubem družinskem krogu, kjer se potem izpolni Jezusovo prerokovanje: “Kjer so dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi njih!”
PRESKRBA ZA STAROST. *
teljih za “bedastega mladiča”. — Slav- kg je bilo argentinske provenience. Dr.
ni francoski fizik (prirodoslovce) Ara-go ni vzbujal v svoji mladosti najmanjšega upanja.in je dosegel uže štirinajsto leto, ko ni znal še niti citati, potem so se pa njegove duševne moči razvijale tako hitro in srečno, da je mogel z osemnajstim l*tdm vstopiti v politehniško šolo on je v njej dosegel
Xeumayer je izračunal, da je bilo od 400,000,pCO kg. mesa samo 23 odstotkov konfisciranega.
Po “Slovencu”.
Gibbons republikanec in demokrat.
Iz Baltimora z dne 27.^ept. t. 1. poročajo: Novo vpisovanje volivcev se slavo izvrstnega učenca. — Neumrjoči je pričelo danes in kardinal je bil eden
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
A.MERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Chicago in N. W. 509.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
the
V tem veku industrije in kupčije je boj za obstanek istega pomena kakor boj proti uboštvu. In marsikdo, ki se ne čuti sposobnega, da bi ta boj izbojeval po dogovorjenih pravilih, t. j. po zakonih, izkuša s sleparstvom, tatvino, ropom ali celo umorom doseči cilj, ki obstaja v nabiri bogastva, katero ga varuje stiske in pomanjkanja. Tajiti se žalibog ne da, da napravi iz človeka zločinca dostikrat strah, da postane nekoč na svoje stare dni izročen stiski in pomanjkanju, ali da bo moral svoje dni končati v ubožnici. Kajpada se ne sme staviti nobenega ovirka poštenemu prizadevanju po imetkih tega življenja, katerih posest tvori podlago našega blagostanja in naše zadovoljnosti. Uboštva ne moremo spraviti iz sveta, ampak vsaj poskušati bi morali, da preplašimo grozečo pošast brezpo-močnosti in zapuščenosti.
Za železnim omrežjem sedečemu kaznjencu ne manjka niti ktuha niti obleke, čeprav se je zagrešil na člo-ški družbi. Kajpada ima v očeh svojih bližnjikov vžgano znamenje, toda ima li vzrok, zavidati Stanovniku ubožnice, ki ni nikdar izvrtšil nobenega zločina, ki mu samo ni bilo mogoče, dejati na stran zadostnih prihrankov za stare dni.
Če pomislimo še tudi, da se je stanovnik ubožnice svoje dni izkazoval z delom svojih rok kot koristen član človeške družbe, dočim je bil kaznjenec motilen živelj, potem še bolje vidimo krivico, pod katero mora prvi trpeti. To spoznanje je povzročilo v raznih deželah uvedbo preskrbe za starost, ki je dosegla posebno v Nemčiji tako popolnost, da jo je po pravici smatrati za vzorno. Nemčija je bila sploh prva dežela, ki je uvedla starostno oskrbo, katera se zdaj razteza na ¿5 odstotkov skupnega prebivalstva. Dansko, Novo Zelandija, Avstralija in Belgija so sledile temu zgledu in Avstrija, Francija in Italija bodo kmalu.
Zaostala je naša ljudovlada, ki vladaj v nji baje ljudstvo. Izvzemši priza-deve nekaterih korporacij, ki izkušajo na hvalevreden način olepšati svojim starim dolgoletnim delavcem življenja večer, se ni v tem oziru storilo ničesar. Našim nekdanjim vojakom dovoljujemo pokojnine, in zadnje se smatrajo za častna nagrado. Zakaj se ta obveznost ne raztegng tudi na vojaka miru, Zadnjo nedeljo smo obhajali praznik ki je za naše blagostanje tako potre-svetega Rožnega venca. Izza dne, ko ben. kakor s puško oboroženi vojak?
Nevvton je sedel v šoli najbolj spodaj v zadnji klopi. Ko ga je nad njim sedeči deček nekoč zasmehoval, ga je pogumno pozval na boj in premagal. S tem ne še zadovoljen, je sklenil, svojega nasprotnika prekositi tudi kot
prvih, da je dal svoje ime vknjižiti. Skrbno je pregledal list, ki je bila na njem prisega natisnjena in je bil potem zaprisežen. Svojo starost je navedel kot 76 in za svoje stanišče kardinalsko palačo, kjer živi, je rekel, že
učenca, začel se je marljivo učiti in je j triintrideset let. Ko ga je predsedu-postal prvi v svojem razredu. — Ro- joči sodnik vprašal, ali želi povedati, bert Burns, slavni narodni pesnik Škot- kateri stranki pripada, kakor zahteva ski, je bil nepoučen deček in se je od- zakon, je kardinal smehljaje rekel:
Published Fridays by the ILOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
Prva
in edina slovenska unijska tiskarna.
A TRADES	COUNCIL
	CERKVENI		KOLEDAR.
9.	avg.	Nedelja	Dionizij, škof. m.
10.	it	Pondeljek Frančišek Borg.	
H.		Torek	Nikazij, škof.
12.	ti	Sreda	Maksimilijan, šk.
13.	tt	Četrtek	Edvard, kralj.
14.	“	P.etek	f Karlist, papež.
15.	“	Sobota	Posvečenje cerk.
likoval samo po spretnosti v telovadbi. — Oliver Goldsmith, eden največjih ^ngleških humoristov in romano
"Jaz sem republikanski dempkrat.” Povedano mu je bilo, da ne more glasovati pri prvotnih volitvah, če ne po-
piscev, čegar “Wakefieldski župnik” je ve, kateri stranki pripada. Še vedno
POBOŽNOST ROŽNEGA VENCA.
je rajni papež Leon XIII. v tako krasnih pesmih slavil koristi molitve rožnega venca, je celi mesec oktober posebej posvečen pobožnosti rožnega venca. Imenujemo ga rožnivenski mesec.
Rožni venec je čudovito lepa molitev, kakor je tudi roža ena najlepših cvetic. V tem pa rožni venec nadkri-lja kraljico cvetic: dočim roža samo razveseljuje in ne donaša sadu, nosi rožni venec krasen in obilen sad ter neizmerno koristi. Rožni venec lahko veliko dobrega stori, ker ima vse pogoje,. ki so potrebni k dobri, uspešni molitvi.
Če gledaš na lastnAsti. ki*napravlja-jo molitev pri Bogu priporočljivo in izdatno, se nahajajo iste vse v rožnem vencu. Molitev mora biti predvsem v veri utemeljena. Ali ni rožni venec molitev vere, kakor kdaj katera? Ali ne nastaja iz vere? Ali ni rožni venec neposredni in najlepši cvet vere? Ali se ne giblje neprestano okoli vere, okoli verskih skrivnosti? Ali si ne izprošamo vsega izrecno po zaslugah življenja in trpljenja Jezusovega? Ali se to ne pravi prositi in moliti v imenu Jezusovem? — Nadalje mora biti molitev' tudi vztrajna in :stanovitna. Ali pa ni molitev rožnega yenca že sa-maposebi precej dolga? Ali ne ponavljamo z njo najkrepkeje svojih pro-š ni in svojih želja? Skoro do utrujenosti. Sedaj pa si zapomni: Vztrajnosti je obljubljen poseben blagoslov. Zveličar pripoveduje v dokaz temu priliko o možu, ki ponoči prosi pri svojem prijatelju treh kruhov.
V ponižnosti moramo potem moliti. Rožni venec je ponižna in preprosta molitev, takq da mislijo posvetnjaki, da je pod njihovo častjo, se pokazati z rožnim vencem v roki. To je pač molitev ljudstva, “ubožcev Kristusovih”, ki si ničesar ne domišljajo na učenost in imenitnost, in ki ne vedo nič boljšega nego vedno ponavljati besede. ki sta jim jih sestavila cerkev in Bog sam. Anipale prav. v tem obstaja njena vrednost in izdatnost pri Bogu. Ubogi mitninar ni znal tako lepo govoriti pred Bogom kakor farizej, in je' ponavljal vedno čisto preproste besede, in vendar je šel odonod pravičnejši, baš ker je bil ponižnejši.— Konečno mora biti tudi zaupanje pri molitvi? Do tega smo popolnoma u-pravičeni pri rožnem vencu, iti to zato, ker se popolnoma opiramo na zasluge Zveličarjeve, ki se tako natanko in genljivo razkladajo v vseh skrivnostih življenja in trpljenja Jezusovega.
Tako hočemo torej v duhovnem vrtu Gospodovem tekom rožnivenskega meseca natrgati prav mnogo skrivnostnih
Pripravljeni smo, vsakega ameriškega državljana, vseeno, da li je rojen tukaj ali v kaki drugi deželi, ščititi z našo vojsko na suhem in mokrem, z vso našo oboroženo močjo sploh. Zakaj ne gremo korak dalje, ali zakaj ne delamo dosledno, da bi ga ščitili v starosti proti stiski in pomanjkanju?
Kongresnik Frederick Lundin iz Illinoisa je bil prvi, ki se je domislil, da treba tudi v tej deželi ugladiti pot deželni preskrbi za starost. Dne 9. aprila 1909 je predložil sklep, po katerem naj se imenuje iz sedmerih članov obstoječa komisija, ki ima natanko proučiti načine starostne preskrbe v drugih deželah in potem staviti predloge, primerne tukajšnjim razmeram. V zadnjem zasedanju kongresa se o tem sklepu ni razpravljalo, toda upati! je in želeti, da se v bodočem snidenju naših ljudskih zastopnikov v Wash-ingtonu ne napravi zopet ta opustni greh.
preveden v vse žive jezike (tudi v slovenski), in služi še danes*, čez sto let, kot vzor, je govoril o sebi kot rastlini, ki je pozno razcvela. —- Humphtej' Davy, sloveči prirodoslovce, ni bij pametnejši nego drugi dečki. Eden njegovih učiteljev je rekel o njem: "Medtem ko sem ga jaz poučeval, nisem mogel odkriti nobene lastnosti, po katerih se je v poznejšem življenju tako zelo odlikoval.” — Tudi o Aleksandru Humboldtu se poroča, da mu je bilo kot dečku učenje težavno. — Nemški izborni pesnik Buerger je bil eden naj-trdoglavnejših učencev. — Dostavljamo tem zgledom kot primeren zaključek samoizpoved Samuela Smiles-a. ki je spisal na Angleškem v stotisoče-rih iztisih razširjeno poljudno knjigo "Samopomoč”. Smiles pripoveduje v istej: “Kot dečka so me prištevali največjim bedakom. Učitelj za učiteljem je brez uspeha poskuša! na meni svojo umetnost, niti božanje niti strogo ravnanje ni nič izdalo. Časih so poskušali, izpodbuditi me k napredku s tem. da so me posadili na prvo mesto razreda. Ampak hitro kakor kos svinca, ki pade v vodo, sem se pogreznil s svoje višine nazaj v neizogibno globino. Mnogi mojih učiteljev so obupali nad mano kot nepoboljšljivim neumnežem, in eden izmed njih me je celo proglasil za čudovitega tepca. Toda počasen, kakor sem bil, sem imel jaz bedak nekako kljubovalno krepko-voljnost, ki je rasla z mojo rastočo zilavostjo in možatostjo; in ko sem konečno stopil v praktično življenje, glej. pa se je pokazalo, da sem večino svojih sošolcev nadkrilil in pusti! daleč za seboj.” Pozneje je bil župan svojega rojstnega mesta.
v nasmehljaju je kardinal rekel: "To nič ne de.”
ZAHVALA.
t
ZMRZNJENO ARGENTINSKO MESO ZA AVSTRIJO.
TUDI KAVA SE DRAŽI.
Draginji v skoro vseh životnih potrebah, mesu, žitu in bombažu, zalogah in pridelkih, se zdaj pridružuje tudi še kavna draginja, ki se ne bo raztezala samo na Združene Države, marveč na vesoljni svet. Na newyor-ški kavni borzi so v zadnjem mesecu cene naglo poskakovale; zeleni Rio No. 7. ki se rabi kot podlaga cenam, je zaznamenjal še pred 18. meseci 6J4 c, pred enim letom 7 c, pred tremi meseci 8 c, pred enim mesecem 9 c, in je odtlej poskočil na lic. Kavopražilci, ki so naprej videli to dražitev, so po-
K raznim predlogom, kako odstraniti vedno večjo draginjo mesa v Avstriji, se je pridružil pred dobrim mesecem dni nov načrt za uvažanje zmrznjenega mesa iz Argentinije. Tak poskus se je dobro obnesel na pašniku "Aliče” družbe Austro-Americana, ki je donesel v Trst 12. sept. prvo poši-ljatev argentinskega mesa, namenjenega za avstrijski trg. Meso je preiskala posebna komisija in je spoznala za zdravo. Ministrski svet dunajski je potem sklenil, pričeti takoj pogajanja z ogrsko vlado radi začasne dovolitve uvažanja argentinskega mesa. Prodaja tega mesa v notranjih krajih države bc?dovoljena le pod pogojem, da se bo izrecno označilo provenijenco. Sprejemanje uvoženega mesa in hranjenje se bo vršilo po potrebnih zdravstvenih in po veterinarskih policijskih predpisih.
Prvi, ki je pokazal, kako se da meso ohraniti v mrzlem prostoru z nalašč za to napravljenim aparatom, je bil francoski inženir Karol Tellier. Njegovi poskusi pod nadzorstvom članov pariške znanstvene akademije, z meti-ličnim etrom, so se jako dobro obnesli. Zmrznjeno meso še vedno ohrani duh svežega mesa, samo barva je postala bolj rujava in na površini se meso nekoliko posuši.
Tellier je prvi poskusil, kako bi se meso v oddaljene kraje prevažalo. Leta 1876. je odposlal na posebnem parniku imenovanem “Le Frigorirjue” iz Rouena v Buenos-Ayres meso, ki se je jako dobro ohranilo.
Nov uspeh se je dosegel leta 1877., kajti novi stroji, ki sta jih iznašla Car-re in Jullien, so znižali že temperaturo od 28. do 31. stopinj pod ničlo.
Dandanes trpi proces zmrznjenja skoraj 16 ur! Meso izgleda ravno tako, kakor da bi bilo popolnoma sveže in ohrani tudi svoj navadni okus. Jul-lienov način je še bolj praktičen kakor
Pot do krščanske edinosti.
“Wesleyan Reform Ujiion” je imela predkratkim svoje letno zborovanje v Sheffieldu, Anglija. Tem povodom je zopetizvoljeni predsednik J. H. Free-borough imel nagovor, s katerim je zborovalce kar osupnil. Govoril je o upanju na bodočo edinost krščanske cerkve ter izrazil svojo trdno vero, da je velika činiteljica za zedinjenje kr-, ščanstva katoliška cerkev. Nobena č>epri/y 'r druga cerkev, je rekel, nima nade, stro-	v •/<
jila. sporočila ter bogastva in sposobnosti, da bi .'kupaj spravila vse sile krščanstva. Vedel je, da bodo te besede čudno učinkovale na zborovanju protestantske zveze, ampak čutil je potrebo, povedati resnico.
Povodom prevelike nesreče, ki nas je zadela ob priliki prerane
smrti naše preljube soproge, ozir. matere
» .
Marije Maček
rojene Matjaž, ki je po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspala v 27. letu svoje starosti dne 2. sept. m. m.,'se vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so jo obiskovali in tolažili v bolezni ter ji skazali zadnjo čast ob prerani smrti, a nam pa globoko sočutje na tej nenadomestni izgubi, najiskrenejše zahvaljujemo.
Še enkrat najiskrenejša zahvala. Bog plačaj!
Blago pokojnico priporočamo v molitev.
Moon Run. Pa., dne 2. oktobra 1910.
Franc Maček, soprog.
Anica in Frančiška, hčerke.
Bray-eva Lekarna
i slaven* komu občinstvu v Julifta. Velika zaloga.
Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
Olivno drevo živi pod ugodnimi razmerami baje do 4,000 let.
Češko-poljsko banko z glavnico 10 milijonov kron so ustanovili v Varšavi.
Bilo je okoli leta 1720. v Amsterdamu. aa je • Fahrenheit napravil svoj prvi termometer ali toplomer.
Tokyo, glavno mesto japonsko, krije 30 štirijaških milj ter ima 350,000 hiš in 2.000,000 prebivalcev.
Prvi izvoz iz New Yorka je bil tobak, in sedaj, čez kacih 300 let kupčije, se je izvozilo za kacih $20.700.000 blago oovprečno na leto v zadnjih petih letih.______________________
Španska kraljica-mati, Marija Kristina, se bo, kakor poročajo iz Olomuca, ža stalno nastanila na avstrijskih tleh in sicer v gradu svojega brata nadvojvode Evgena.
POZOR. ROJAKINJE)
M' veste Kle |e dobiti .i<-|0ollSe Oj'
<• d*• naimzn cen» irorovi»' V me*»*
J. & A. Pasdeitz
,e dobijo nalbollše »veze ,n pica. -ne klobase in najokusnejše me»
vse po naimžji cen Pridne rorai ■ uskusite nase mase Nizke cene m donra oostrežb» < ’»še geslti
Ne pozabite toraj obiskati nas v rn.šej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
>nc Phone 4.S.H N W Phone in
Za odpravo smrtne kazni. Na shodu nemških juristov v Gdanskem se je sprejela s 50 proti 24 glasovi resolucija ki zahteva odpravo smrtne kazni in izbris dotičnih določb iz kazenskih zakonikov.
Enoletni prostovoljci. Nedavno se je poročalo, da se namerava odpraviti enoletna prostovoljna vojaška služba v avstrijski armadi. Od merodajne strani se pa po poročilu listov ta vest zanikuje.
Nove ruske bojne ladje v Črnem morju. Ruska vlada namerava graditi, kakor se poroča z več strani, 4 nove bojne ladje za Črno morje, od katerih bo imela vsaka 23.000 ton ter bo veljala 12 milijonov rubljev.
kupili vilike zaloge in doslej svoje cene za trgovce na drobno le v neznatni i je bil T-ellierov, posebno glede izvaža meri zvišali, ako sploh. Drugi kavo- nja, odpošiljatve in majhne porabe pražilci, ki niso bili tako previdni, so prostora.
prisiljeni, da' odvračajo konkurenco, | Argentinija se je poprijela takoj te svojo j Podajati na znatno izgubo in so na nove industrije in ena sama družba vsa usta zatrdili, da so draginjo že dalje časa pripravljali kavni speku-lantje ali dobičkarji; nadalje pravijo, da leže v newyorških kavnictfh ogromne zaloge, ki se ne dajo na trg, da se morejo cene pognati še više.
Člani kavne borze to trditev krepko zavračajo, seveda, in dokazujejo, da za naglo dražitev niso odgovorni niti
porabi v ta namen več kot 600 volov in 6000 ovac na dan.
Preskrbljeno je tudi glede snage in higijene, Vlada je v ta namen že. leta 1900 izdala posebne odredbe in cel proces se izvrši pod nadzorstvom državnih zdravnikov.
Leta 1909, se je izvažalo tako pripravljeno meso iz Argentinije v" An-
trustovci niti spekulantje, marveč ima glijo, Francijo, Belgijo, Nemčiji, Špa-
draginja naravne vzroke, sevecja.
PROSLULI BEDAKI.
Zanimiva razprava bi se dala napisati o predmetu proslulih neumnežev, mož, ki so zavzemali v šoli zadnje, v življenju prvo mesto. Nekateri zgledi
tlijo, Italijo, Afriko, Severno Ameriko,
Kubo in Brazilijo. V prvih šestih mesecih lanskega leta se je odposlalo 119,950,000 kilogramov svežega mesa; od januarja do maja 8,728,000 kg. suhega mesa in 20,997,000 kg. masti. Posebno veliko argentinskega mesa se proda v Londonu. L. 1899. sc je pora-| ic v bilo v Londonu 303 milijone 909,950 2Sc.
Združitev delavskih' organizacij na Angleškem. Iz Londona poročajo: Na kongresu v Sheffieldu, katerega je -klicala zveza delavskih društev ‘Trade Unions’, se je z 1,055,000 proti 455,-000 in z 1,175,000 proti 256,000 glasov sprejela resolucija, da se naj “Trađe Unions” združijo z ostalimi delavskimi organizacijami v enoto, da se tako okrepi odpor proti delodajalcem.
480 botrov enemu otroku. Žena kom ponista in častnega kapelnika Schu-bertbunda na Dunaju. Kirchl, je obdarila svojega moža s sinčkom, kateremu bodo za krstnega botra Kirchlov pče in celo društvo Schubertbund, ki ga bo pri krstu zastopal njegov pred sednik, ces. svetnik Jaksch. Ker ima društvo 480 članov, ima otrok tudi toliko botrov.
Žitna letina. Ogrsko poljedelsko ministerstvo je izdalo statistične podatke o žitni letini na vsem svetu. Po tej statistiki bo letos pšenice 991.36 milijonov meterskih stotov, rži 497.79 ječmena 355.25, ovsa 628.28. koruze pa 1070.40. Lani je bilo pšenice 967.67. rži 478.40, ječmena 371.68, ovsa 687.68 iit koruze 991.71 meterskih stotov. Av strija bo morala imponirati 13 milijonov meterskih stotov pšenice, drugega nič. Ogrska pa bo eksponirala 30 mil. meterskih stotov pšenice, 4 mili jone meterskih stotov ječmena in 11.50 milijonov meterskih stotov koruze.
naj zadoščajo. Linne, veliki švedski | prirodoslovec, je veljal pri svojih uči- kg mesa in od tega celih 210,407,750 lotva.
Kdorkoli želi
imeti mehke roke, voljne roke, bele ■oke, vedro, lepo obličje ter zdravo kožo brez madežev — ima lahko vse troje. Kako? Rabite Severovo Zdravilno milo, neglede koliko, ampak ma lo je dovolj, če je rabite večkrat. To je milo, ki je materapt povšeči, da je rabijo za otroško kopel. Zahtevajte lekarnah in prodajalnah. Cena W. F. Severa Co., Cedar Rapids,
1-3
Tie Joliet National Bait
Na voglu Chicago in Clinton ul* RAZPOŠILJA DENAR NA VSI KRAJE SVETA.
Kapital in prebitni sklad $100,000.00
ROBT. T. KELLY, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik C. G. PEARCE, kasir.
Bolte & Lavrič
slovenski salun
208 Jackson St. Joliet, 111.
N. W. telefon 30<J
Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri naju.
IDolorodošli!
RABITE
THUNDERBOLT MOKO
Boljše ni na svetu. 1 rodajajo jo sledeče tvrdke v Jolietu: JOHN in ANTON PASDERTZ, SUGEL & MALESICH,
STUKEL BROS.,
GEORGE STONICH,
GEORGE LOPARTZ,
JOHN HRIVNAK.	11-11
Ant. Kirinčič
A.
Cor. Columbia in Chicago Sts
ločim izvrstno pivo, katero izd» uje slavnoznana Joliet Citizens Br* »ery Rojakom s«, toplo priporočal»
VAW.SV.V.V.VAVAWVA
Oscar J. Stephen
K S
r*
Sobe 201 in 202 Barber bld* JOLIET, ILLINOIS
JA VIVI NOTA It
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva pro ti ognju, nevihti ali drug p., škodbi.
Zavaijje tud življenje proti nezgodam in boIe_..im Izdeluje vsakovrstna v notarsko st. oko spadajoča pisanja
Govori nemško in angleško.
VVWWAWWAWWyvvvvvvS
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
točim vedno sveze pivo, fino kalt-ornijsko vino, dobro žganje ta trie*» •ajboljše smudke
Prodajam tudi trdi in mehki premo#
TELEFON 7612.
•i* N. Broadway... JOLIET. II’
Tom Stefancich
N. W. Phone 392. iOOO N. Chicago St.,	Joliet, IIls.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem a finimi oijačami.
FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) naš» pekarija slaščic posebnost. Telefon. i00 N. Bluff St.,	Joliet, 111»
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni,-
J0S. ANSIK
slovenska g etilna mesarija in grocerija.
strežba točna, blago najbolje, a cene 8911 Greenbajr Ave., So. Chicago, 111.
Pri meni dobite vse kar želite. Po-
najnizje.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N: S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
se priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
John Stefanie
»a voglu Scott in Ohio cest, Joliet, lil
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo. tovrstna vina in žganja ter prodajo priletno dišeče smodke.
Northwestern Phone 34*. JOLIKT
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 808.
402 Ohio Street	JOLIET, ILL.

9 V»ÿÿÿ
JEDNOTA
******
******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovam v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:.....Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:..........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo. Colo
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:......John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duitovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111
Pooblaščenec: ................ Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, III
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
Oti društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 2837 Marija Merveč, 27. sept. 1910.
Dr. št. 22 članic
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, I\ans., 3488 Ana Jakovac, 4173 Apolonija Truden, 30. sept. 1910.	Dr. št. 59 članic.
ODSTOPILA ČLANICA.
Od društva sv. Ane 105, New York, N. Y., 2992 Marija Murnik, 24. sept. 1910.
Dr. št. 52 članic.
IZLOČENA ČLANICA.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg. Pa., 3398 Marija Špehar, 3. okt. 1910.
Dr. št. 19 članic.
ZVIŠALA POSMRTNINO S $500 NA $1000.
Pri društvu sv. Jožefa 55. Crested Butte, Colo., 2420 Marija Matkovič, 4. okt. 1910, 4. razred.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
j*c*o*o*o*oo* 0*0*0*0*v
Društvene vesti.
NOVOUSTANOVLJENO DRUŠTVO SPREJETO V JEDNOTO.
Novoustanovljeno društvo Marije Vnebovzcte 138, Imperial, Pa., sprejeto v JednotQ dne 27. septembra 1910. Imena članov:	16820 Josip Rudolf, roj
1890, zav. za $500, 2. razred; 16821 Franc Zaviršek, roj 1887, za v. za $500,
2.	razred; 16822 Tomaž Faroni, roj 1885, zav. za $1000, 2. razred; 16823 Ivan Peršin, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 16824 Jernej Špik, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred; 16825 Ivan Vidrih, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred; 16826 Josip Sladič, roj 1880, zav. za $500, 4. razred; 16827 Ivan Osredkar, rdj 1873, zav. za $1000, 5. razred; 16828 Ivan Pustaverh, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred; 16829 Anton Bizjak, roj'1866, zav. za $1000, 6. razred; 16830 Josip Zupanc, roj 1869, zav. za $500, 6. razred; 16831 Alojzij Tolar roj 1867, zav. za $1000, 6. razred.	Dr. št. 12 članov
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 16832 Martin Kramarič, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred; 16833 Martin Liberšer, roj 1890, zav. za $1000, 1. razred 16834 Josip Boštjančič, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred; 16835 Josip Boštjančič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 16836 Ivan Gerl, roj 1883. zav. za $1000, 3. razred; 16837 Franc Boštjančič, roj 1876, zav. za $1000, 4 razred, spr. 2. okt. 1910.	Dr. št. 256 članov
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 16838 Andrej Bertoncelj, roj 1885, zav za $1000, 2. razred, spr. 29. sept. 1910.	Dr. št. 302 člana
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 16839 Mihael Bahorič, roj 1887, zav za $1000, 2. razred; 16840 Mirko Ribič, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred 16841 Mihael Afak, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, spr. 1. okt. 1910.
.	'	Dr. št. J00”: članov
K društvu Vit. sv. Florijana 44. So. Chicago, 111., 16842 Anton Vegel, roj 1890, zav. za $1000, 1. razred; 16843 Anton Okovič, roj 1888, zav. za $1000, 2 razred; 16844 Franc Šalehar, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 16845 Ivan Peršin, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 2. okt. 1910. Dr. št. 181 čl K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 16846 Josip Grahek, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 18.. sept. 1910.	Dr. št. 49 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 16847 Franc Zalar, roj 1892, zav za $1000, 1. razred, spr. 14. sept. 1910.	Dr. št. 122 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 16848 Florijan Postič, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 29. sept. 1910.	Dr. št. 70 članov.
K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 16849 Franc Košir, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 16850 Franc Bojc, roj 1876, zav. za $1000,
4.	razred, spr. 30. sept. 1910.	Dr. št. 63 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 16851 Jožef Centa, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 16852 Jožef Samsa, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 16853 Luka Kušenič, zav. za $1000, 4. razred, spr. 2. okt. 1910.
Dr. št. 114 članov.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn,, 16854 Antön Namor, roj 1885, av. za $1000, 3. razred, spr. 4. okt. 1910.	Dr. št. 90 članov.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 16855 Ivan Turk, roj 1889, zav za $500, 2. razred; 16856 Matija Sekula, roj 1883, zav. za $500, 3. razred spr. 3. okt. 1910.	Dr. št. 52 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1379? Josip R. Bohte, 25. sept. 1910.
Dr. št. 344 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 10327 Josip Mustač, 12.
sept. 1910.	Dr. št. 54 članov.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 2566 Franc Lesjak, 11. sept. 1910.
Dr. št. 52 članov.
K društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 15790 Ivan Nerat, 25 sept. 1910.	Dr. št. 44 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwun, Pa., 7596 Fr. Gradišek, 8835 Franc Godina, ?• oktobra 1910.	Dr. št. 94 članov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 8683 Ivan Vivoda, 2. oktobra 1910.
Dr. št. 250 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jan. Krst. 20, Ironwood,- Mich., 13663 Peter Panča, 13662 Jakob Sredoja, 19. sept. 1910.	Dr. št. 47 članov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 13438 Mihael Delač, 12533 Anton De-lač, 26. sept. 1910.	Dr. št. 95 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 13517 Anton Metiš. 11336 Josip Smuk, 14029 Ivan Veselič, 12751, Josip Judnič, 13027 Luka Ivanec, 25. sept. 1910.	(	Dr. št. 339 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing. Minn., 10042 Ivan Belaj, 7722 Alojzij Bautz, 26. sept. 1910.	Dr. št. 124 Članov.
Od društva Jezus Dobri Pastir, 49, Pittsburg, Pa., 2099 Nikolaj Jankovič, 27.
sept. 1910.	Dr. št. 48 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., £585 Franc Mervič, 27. sept. 1910.
Dr. št. 121 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 12387 Josip Buršič, 27. sept. 1910.
Dr. št. 70 članov.
Od društva sv. Pavla 130, DeKalb, 111., 13875 Jakob Trobec, 3. okt. 1910.
Dr. št. 13 clanoy.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 13789 Anton Korošec V
_ , fP.1” 191(1	.	. Dr. št. 239 članov.'
Ud društva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 13093 Lovrenc Ferlič, 27. sept.
191ll‘	,	Dr. št. 59 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jan. Krstnika 20, Ironwood, Mich., 13664 Jakob Tarle 18 sept. 1910.	_	Dr. št. 46 članov.'
Ud društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 9819 Martin Cetinski, 26. sept. 1910.
n,	,	* ,	„	Dr. št. 94 članov.
Ud društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 13551 Franc Keš, 29. sept.
j91°'	Dr. št. 59 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 13477 Tomaž Volanič, 3. okt.
p.	, ,	Dr. št. 158 članov.
Ud društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 9404 Ivan Rehar, 3. okt.
191°”	Dr. št. 111 'članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K d™^vVv- J°žefa 7’ P«eblo, Colo., 4694 Johana Bradic, roj 1888, zav. za $a00, 3. razred; 4695 Frančiška Boltezar, roj 1883, zav. za $500, 3 razred-spr 29. sept. 1910.	Dr.št. 157 članic’
R društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 4696 Marija Peršin, roj 1889 zav. za $1000, 2. razred, spr. 2. okt. 1910.	Dr. št. 43 članic.’
Äu T’ Ane 12°’ Forest Cit7’ Pa-’ 4697 Ivanka Telban, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 18. sept. 1910.	Dr. št. 32 članic,
društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 4698 Johana Martinčič, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 2. okt. 1910. Dr št 23 članic
TtVU St,^Tike 115> KanSaS C,ty’J<a"s ’ 4699 MariJ’a Šterk, roj 1890; zav. za $1000, L razred; 4700 Jožefa Šoštarič, roj 1890, zav. za $1000 1
s l touv01 anCa MikU'iČ’ r0j 1892> Zav' za $1000> T «zred, spr. lk ^	oTTcmn«	X.	Dr. št. 62 članic.
n,	SUSPENDOVANE ČLANICE.
9 društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3726 Ana Ivanec, 25. sept. 1910.
” ” Vv	...	............Dr. št. 108 članic.
*o*o*o*o*o*o*o*oč
Rock Springs, Wyo., 26. sept. — Cenjeni urednik! Prosim nekoliko prostora v predalih našega lista in glasila
K.	S. K. Jednote, da sporočim članicam in članom naše Jednote tudi o tukajšnjem društvenem življenju. Seveda, tega mi ni potreba pisati, da tukajšnja naselbina ni zadnja v društvenih zadevah, ker kedor bere le količkaj slovenske časopise, lahko vsak ve in je o ,tem poučen. Meni se vidi,, da je potreba le tukajšnje slovenske žene nekoliko vzpodbuditi, da bi se malo bolj oprijele ideje za društveno življenje, in da bi malo bolj pristopale v društva, seveda, ene ali druge jednote. Pregovor pravi: “Vsak berač svojo malho hvali", tako tudi jaz: da je naše društvo in Jednota najboljša. Tukaj
potom so vse društvenice naprošene, da se udeleže te veselice v kar največ mogoče velikem številu. Pričetek veselice bo ob 7. uri zvečer. Alljudno vabljeni so vsi rojaki in rojakinje v W aukeganu in okolici na našo veselico.
Obenem imam malo prošnjo do članic našega društva sv. Ane. Ako želi katera članica odstopiti od našega društva. se prosi, da naznani pred časom kot je dolžna za en, dva ali tri mesece asesmenta, kajti veste, da mora društvo plačevati za take članice.
S pozdravom!
Marija Turk, predsednica.
DR. “--------
RICHTERS
PAINEXPELLER
Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Itrgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromi lost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekar-D,	*n 50c. Glejte na sidro pri
steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St, NEW YORK.
o*o* ♦€>♦« -o*c ♦©♦© ♦©♦€> *o*o *o*c *o*o *o*o kk *o*o*q-c*o«
Joliet Citizens Brewing
North Collins St., Joliet, III.
Co.
Aurora, Minn., 3. okt. — Opozarjam še enkrat vse brate društva Marija sv. Rožnega Venca št. 131 K. S. K. J.,'da bomo imeli izvenredno sejo 9. oktobra 1910, to je drugo nedeljo v mesecu zaradi društvenih pravil. In nadalje člane stanujoče v Aurori in okolici opo-
zarjam, da se kolikor mogoče v veli-opišem nekoliko stanje našega društva! kem številu vdeležijo te seje. sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. J., da I Z bratskim pozdravom vsem članom ako katera izmed mnogih tu bivajočih K. S. K. Jednote.
Slovenk želi pristopiti, da bode videla, da naše društvo ni najslabše ne v podpori za smrtnino, kakor tudi ne v podpori za bolezen. Kar se tiče za smrtnino, mi ni potreba veliko opisovati, ker Jednotini blagajni, ki premore o-koli 160,G00 dolarjev, se ni potreba bati še danes propada, da bi si ena ali
L.	Kastelic, tajnik.
POZOR!
Kdor je 1. 1908 kupil kako srečko (ticket) za cerkveno loto, ležečo na West Allis pri Milwaukee, blagovoli naj podpisanemu do 15. oktobra t. 1. naznaniti serijo in številko srečke in
druga mislila, češ, zakaj plačujem za	i .	■ •	. ,	,■	, , ,
.. osebo kateri je dal ali poslal denar za
smrtnino, ko ne vem, ali dobijo moji dediči po meni kaj ali ne; ker ako imate vse vaše Jistine pravilno narejene, se vam ni potreba bati za smrtnino. No, sedaj pa poglejmo še stanje društva in kako podporo da nam nudi društvo. Takoj ko članica se sprejme v društvo, plača po starosti, mlajša manj
Ells: Brand.1, pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
O*0*0*0*0*0*
njo. Če imetelj kake srečke, kupljene 1. 1908. tega ne stori, izgubi pravico do lote. Onim pa, ki so kupili srečke 1. 1909 in 1. 1910, naznaniti tega ni treba, ker so natančno vpisani jih naslovi. Srečkanje se bo vršilo zvečer
22.	oktobra t. 1. v South Side Turner j Hall, 471 National Ave. v Milwaukee.
Starejša več; tu ne bodem pisala ravno	,	,
koliko, ker to lahko izve eden ali dr«- j f'5 P" r ckanp' 22' °kt' bo prisegi od članic ali na „raHni, n	ten lmetelJ vrebane srečke, naznanje-
pa uradnic društva. Potem pa plača vsak mesec v društveno blagajno 50 centov in je deležna sledeče podpore: Ako članica oboli in je bolna 10 dni, dobi $1 podpore na dan od časa, ko oboli in do časa, da ozdravi; to je seveda, če ona ni zmožna za delo. Ako pa članica umrje, pa dobijo iz društvene blagajne 50 dolarjev za pogrebne stroške. In ob porodu pa dobi članica $8 začasa 6 tednov. Torej iz tega se lahko razvidi, da naše drtištvo nudi najlepšo podporo kot je mogoče svojim članicam. Blagajno pa imamo tudi dokaj solidno, namreč imamo $300.00 denarja na obrestih. Tukajšnje mesto šteje blizu 100 Slovenk, ali naše društvo šteje samo 31 članic. Seveda bi jih bilo lahko več. In ako katera izmed onih, ki še ni med nami, se nam hoče pridružiti, jo z veseljem sprejmemo. Naj vpraša eno ali drugo o napotkih in bode vsaka drage volje ustregla. /
Zdaj pa še nekaj. Dne 15. okt. priredi naše društvo veselico ter bode se predstavljala igra v treh dejanjih, nam reč “Tri sestre”. In potem za predstavo bode srečolov za mnoge koristne predmete. In zatem pa sledi še zabava s plesom, da se bode lahko mladi svet nekohko razveselil. In to Vam pa zagotavljam, da katerikoli bo prišel, bo .sleherni rekel, da take zabave še hi bilo na John Mrakovi dvorani. Zato pa na noge vsi Slovenci in Slovenke, kakor tudi bratje Hrvatje in sestre Hrvatice! Ne pozabite dneva: soboto 15. oktobra na John Mrakovi dvorani! Predstava se prične ob 8. uri točno.
Zdaj pu moram še omeniti nekoliko o tukajšnji slovenski fari, ki se je pred-kratkim . ustanovila tukaj. Mi tukajšnji Slovani nismo tega nikdar pričakovali, da bi dobili od wyomingskega
na bo izžrebana številka tri mesece v v Milwaukee. Ako bi imetelj izžrebane srečke ne biva! v Ameriki, ampak je odšel v Evropo, naznanjena bo izžrebana srečka v časopisih in srečni lastnik izžrebane srečke naj v registriranem pismu odpošlje izžrebani tiket na podpisanega vsaj do 25. decembra t. 1. in naznani osebo, kateri je platil srečko. Če ne stori tega do 25. dec. t. 1. lota ostane cerkvi. Kdorkoli pa dobi loto, dolžan bo povrniti stroške za vse tega tičoče se oglase v časopisih. Dobrodošli k veselici in srečkanju!
Fr. Janežič, 6011 Greenfield Ave., West Allis, Wisconsin.
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujem se jaz in otroci vsem onim, ki so nas tolažili ob smrti mo jega soproga ozir. očeta g.
Antona Župančič
namreč žlahta in sorodniki in vsi znanci in prijatelji, ki so ga spremili na pokopališče. Posebno se zahvaljujemo dr. sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J., ker je tako skrbno in lepo skrbelo za po greb ali red in ga je v velikem številu spremilo k zadnjem počitku. •
Zatorej vsem rojakom toplo priporo čam zgoraj imenovano društvo in Jed noto, ker so mi pošteno izplačali v mojo zadovoljnost, namreč društvo svojo pogrebščino in Jednota pa po smrtnino. Zatorej še enkrat rojakom priporočam omenjeno društvo in Jed noto, ker v resnici je spoštovanja vredno. Še enkrat se zahvaljujemo vsem skupaj!
Pokojnika pa priporočamo v molitev. Naj mu sveti večna luč!
Chicago.JU., 27. sept. 1. 1910.
Ana Župančič, soproga in otroci.
Veliki uspehi.'
Navedli bi lahko iz zgodovine na
’rcev iS," Sf razdrUŽimo od stotine primerov o velikih uspehih, do-rcev. Kar čudih smo se, ko nam je !	c	;	.
oznanil izpred oltarja č. gospod Anton Schiffrer, da smo sedaj samostojni, da je on dobil dovoljenje od preč. gospoda škofa, da lahko začne s pripravo za slovansko cerkev. Seveda mora vsak tukajšnji Slovan pripoznati, da je bilo s tem obilo prenapornega delovanja, za kar pa gre vsa čast gospodu Schiffrerju. Komaj še pol leta mašnik, pa je že ustanovil faro in častitljivi gospod škof ga je' imenoval nam za župnika. Tako kar naprej brez strahu in zmaga bode naša. In kmalu se bodo oglasili zvopovi iz lin slovanske cerkve na čast slovanskih apostolov, sv, Cirila in Metoda.
Zdaj pa moram končati, saj se mi je že preobilo zavleklo; no, pa to je že ženska navada, da ne znajo nehati, ko enkrat pridejo v Štih.
S pozdravom vsem članicam in članom naše mile Jednote in kličem: Na mnoga leta! In tukaj bivajočim pa: Na svidenje dne 15. okt. na John Mrakovi dvorani!
Johana Ferlič, čl. dr. sv. Srca Marijinega št. 86 K. S. K. J.
seženih s preprostimi sredstvi, pa saj jih lahko vidimo vsak dan, posebno v slučajih bolezni. Resno bolezen lahko ozdravimo, hudo bolečino lahko preženemo skoro v hipu z nekaterimi popitki dobrega zdravila. Kdor trpi vsled izgube teka, telesne slabosti, kdor je brez trdne volje ali častiljubja. lahko spet pridobi svoje prejšnje zdravje, ako uživa Trinerjevo. ameriško zdravilno grenko vino. Njegov tek se povrne in prebavila se okrepe in požive, da spet opravljajo svoje naravno delo. To zdravilo, čegar izde-
lavo smo predkratkim vtoliko izpre-menili, da mu dodajamo še več zeli, izvrstno učinkuje pri obolenju želodca, drobja, krvi in živčevja. Način izdelave je potrdila vlada. V lekarnah. Jos. 1 riner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
DOBRO KAVO
Cini
Franckova Cikorija
Orni pridatek kavi
zlepša vsako kavo, učini jo prijetnjo in ji daje prijeten vonj.
FRANCKOVA CIKORIJA je ona vrednostna stvar, ki se primešuje in dela
dobro kavo
V hotelih in restavracijah jo rabijo. Poskusite jo pri zboljšanju kave na vaši lastnim mizi.
Vaš grocer i st jo prodaje.
Pazite, da bo na zivitku mlinček, ki je naša trgovska znamka.
Heinr. Franck Soehne & Go,
FLUSHING, NEW YORK.
Albert Weiss Land Co.
Red River Valley Farme
v slavtioztienih Richl~tid Co., North Takota in Wilkin Co., Minn.
Najlepše farme na svetu.
Ta se prideluje vsevrste žito, Pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd. Ta zemlja je enake najrodovilneji zemlji v državi Illinois, ter «+ane danes, eno petino menj denarje.
Kupite sedaj.	Cene se vršajo vseh dan.
L. EBERHART, gl. zastop.
za sev. drž. Illinois.
SOBI 1 in 2, FABG0 BLDG.
JOLIET, ILL.
Pozor Amerikanci!
Iz proste roke se proda pritlična hiša s hlevom v Vižmarjali št. 61. Hiša stoji pri kantonski cesti pripravna za vsako obrt. Okoli hiše je velik, de-z mrežo deloma s živo mejo o-grajen vrt. Cena 18,000 kron. Več
sv Anekšfr>7 K S K V ZF ° P°V6 pose?tnik GreSor Podrekar, Viž-1 , K. s: K' J; bi)de Pnre-! marje 61, Št. Vid nad Ljubljano. Kranj d lo dne la. okt°bra • krasno vese-1 sko, Avstrija. Hiša stoji 10 minut od o in sicer y Math Slanov: dvorani , farne cerkve in 4 minut od kolodvora na 10. cesti, North Ch.cago, 111. Tem Vlžmarje.	_i9
Slovenski zastopnik, ANTON ZELNIKAR
Najvećji čudež današnjega dne.
Telegrafično pošiljanje denarja v stari kraj za 50 centov.
Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor navadno na pošti, pošlje zdaj lahko denar telegrafično v stari kraj tako, da je drugi dan že tam.
Ni potrebno evropejsko adreso prijemnika meni popred naznaniti •U registrirati dati. V 10. do 12. dneh dobi pošiljatelj originalni rece-pis evropejske pošte. Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo. Pišite po cenike in navodila.
IVAN NEMETH, biv. cesarski kral. konsuE agent
457 Washington St.	NEW YORK, N. Y*
*****»**»*************mm*mmmmmmmmmmtmmm*mi

0*0* 3*0* 0*0* O* 0*0* 0*0* 0*0* 0*0* 0*0* *0*0
ZADNJA INSTANCA.
Povest iz tirolskih hribov. Poslovenil I'r. Barbič, New York.
(Dalje.)
V gostilni ni bilo pač najboljših elementov, toda nekaj je bilo tudi pošte-
nezakonska. so mislili, da delajo lahko ž njo kar jim drago.
Kmalu so pa opazili, da so se pri
nih fantov s svojimi dekleti, ki se niso 1 Zofiji zmotili. Delala je vedno in mo-
hoteli pečati s tem pretepačem. Svojo pijačo so plačali rajše sami, samo da so imeli mir. Sedaj pa, ko je prišel Francelj med nje in tulil na plesišču kakor zverina, se niso hoteli odstraniti.
“'Tvoja moč mora biti res velika, ker se hočeš skušati s starim gostilničarjem!" se je oglasil dolgi Pepe, ter potegnil Franceljna v istem trenutku nazaj, ko je ta zamahnil proti očetu Stefanu.
Kakor razkačen bik se je Francelj obrnil. Ker ni imel druzega orožja pri roki, je pograbil za vrček in ga vrgel proti svojemu nasprotniku.
Pepe se je hitro pripognil in vrček je priletel žvižgaje skozi zrak naravnost na oder med muzikante. Pri tej priči se je vse zgražalo nad surovostjo tega fantalina. Godba je utihnila in v bližnji sobi se je vnel ]jut boj.
Teplo se je vse navškriž in konečno so zmagali gostilničarjevi pristaši in postavili na stranko.
lila veliko. Na plesišče ni hodila ni kdar in vsacega fanta, ki se ji je predrzno bližal, je odpravila ostro.
Le eden je bil, ki se ni dal preplašiti in si je pridobil zaupanje neizkušenega dekleta.
Drugi fantje so naravnost pokazali da jim je le v zabavo, a Kleinlercher-jev Francelj ni bil tako neumen. — Poznal je dobro slanino, s kakoršno se puste take miši loviti. Lepo ravnati in prilizovati ne zadostuje, ampak ujame se revnega dekleta le s tem, če se mu obljubi zakon.
Zofija je poznala Franceljna dobro Vedela je, da ni na najboljšem glasu in da se na njegove obljube ni veliko 'zanesti. Pa, moj Bog. zakaj bi človek vse verjel, kar ljudje govore. On ji je vedno in vedno zatrjeval, da ga vaščani obsojajo preostro. Pa tudi, kje je zaljubljeno srce, ki ne veruje rade-volje, kar želi verjeti?
Slovensko Podporno Društvo
“Slovenski Sokol”
Waukegan, Illinois.
In danes ta strah ubogega dekleta, cesto Kleinlercherjevo | ko je zvedelo, da je šel Francelj s šopkom za klobukom k Enemoserjevim.
Čez dobrih deset minut je bilo pri j Od meseca do meseca je čakala, da “Ribi" zopet varno. Oče Štefan je pride obljubljeni dan in sedaj, ko je že
zlezel izpod mize, kamor se je skril pred svojim napadalcem, ter zrl žalostno po sobi, ki je bila liki zapuščeno bojišče. Vkljub temu pa je bil vesel, češ, zmaga je moja, pokazal sem temu lumpu, da sem pri “Ribi“’ gospodar jaz.
Franceljnovi kompanjoni so peli in vriskali po cesti, kot bi hoteli dati s tem zunanjosti znamenje, da so odšli kot zmagovalci, in so se pomikali počasi proti ‘ Belemu volu".
Oče Štefan pa je pomagal medtem obvezovati ranjence, katerih je bilo pač dovolj pri obeh strankah.
Pri Kleinlercherjevih ni bilo nobenega gosta več. Prazni kozarci so stali na mizi. Sliki cesarja in cesarice sta zrli dolgočasno iz svojih cenih okvirjev po slabo razsvetljeni sobi. Gostilničarka je sedela na klopi ob peči ter čakala na sina. Dremala je in ko je zaslišala korake pred hišo, je leno dvignila glavo, meneč, da se vrača F’rancelj.
Fant je bil zjutraj tako čuden, kakor še nikoli. Dopoludne ni imel obstanka v sobi in popoludne je odšel, ne da bi povedal kam. In ko se je zopet vrnil, je bil še bolj spremenjen. Žvižgal je predse, se tuintam glasno zakroho-tal in zrl trenotek petem zopet zamišljeno v tla. Ko je postalo mračno, je vzel klobuk, češ, da je sit gledati prazne mize, in odšel.
Gospa Kleinlercherjeva se je zdramila iz svojega premišljevanja. Začula je korake že v veži. On se je vrnil, pa ne sam, temveč pripeljal celo clru-ha! in ž njo življenje v dolgočasno hišo. Postalo je živahno. Celo sliki cesarja in cesarice sta gledali prijazneje. Gostilničarka je bila vsa presenečena. Pri “Belem volu" že ni bilo tako natlačeno, odkar je vdova. Obšlo jo je veselje in nada, da se dobri, stari časi zopet vrnejo.
Toda to Veselje ni trajalo dolgo. Kmalu je spoznala, v kakem stanu je njen sin in tudi zvedela, kaj se je zgodilo pri "Ribi". Zadnje upanje pa ji je izginilo popolnoma, ko je naročil Fran celj — ne drugi — vino, češ, pa ne tako mešanico, kakoršno smo pili pri očetu Štefanu.
Godrnjaje se je uklonila surovemu ukazu, ker vedela je dobro, da bi ji upor čisto nič ne pomagal. Pijančevanje, začeto pri “Ribi", se je pri “Belem volu" nadaljevalo.
Bilo je že čez polnoč, ko je Francelj spremil zadnje prijatelje čez prag. Gledal je za njimi, dokler niso v temi izginili, potem pa se je opotekajoč vrnil proti hiši.
Izza vežnih vrat je stopila pred njega neka postav?. Francelj se je prestrašil, a se hitro zopet pomiril, ko jo je spoznal.
Bilo je kakih osemnajst let staro dekle, vitke postave in bledega obraza. Njen obraz je moral biti posebno pri-kupljif, če se je dekle smejalo. Sedaj pa je bil teman in deklica je gledala s trdno sklenjenimi ustnicami in s svojimi velikimi črnimi očmi obupno v FVanceljna.
"Da bi Te .. ..! Kako si me ustrašila, Zofi. Kaj pa iščeš tukaj ob tej uri in strašiš ljudi?”
Zofi ni ničesar odgovorila. Prijela, ga je trdno za roko in ga peljala od j razsvetljenega hišnega okna na temno mesto, kjer se je čutila varno.
Zofi je bila nezakonsko dete. Do pred dvema letoma je živela s svojo f . materjo v borni koči koncem vasi. I Ljudje so se ju izogibali radi materinega greha, ki je postala žrtev zalezovanj nekega kmetskega fanta.
Pa tudi tedve še nista brigali za vaščane. Revno a pošteno sta se preživljali s poljskim delom ali pa sta nabirali jagode in planike ter jih nosili v mesto prodajat. Nekega dne pS se je njena mati pri nabiranju planik smrtno ponesrečila in Zofi je ostala sama. Vzel jo je neki kmet le iz usmiljenja v službo. Od tedaj ni imela več lepih ur. Dela je imela več kot jela. Pri vsem tem pa se je razvila v lepo dekle in fantje so pozabili, kje se je rodila.
Uradniki:
Pavel Bartel. starosta.
Josip Hribar, tajnik. 604 — 10 St. Frank Belec, blagajnik.
Al. Grebenc, učitelj telovadbe. Mesečne seje 3. nedeljo v Belec-ovi lvorani ob 1:30 uri pop.
Največji slovenski katalog na svetu
Vsebuje polno vrsto ur. verižic in dni re zlatnine, nožičev, samokresov, križ -ev. glasbenih podob, zemljevidov daljnogledov, povečalnikov, pere1-‘fontain pens”, fonografov ih krožni kov za iste. harmonik, orgljic. goslii •'bit. klarinetov in drugih godbenil stvari, pio. tobaka in električnih stva ri: stotine še drugih krasnih stvari in ootrebnih reči po najnižji ceni. Kata-<og «e pošlje vsakomur na vprašanje Pišite ponj še danes. Dobite ga za stonj.
C. F. ZARUBA & CO.
(Dept. A. S.)
320 W. Pike St., Clarksburg, W. Va
tako daleč-------------
‘?Francelj, jaz ne prenesem te negotovosti več. Povej mi odkrito, če si bil res danes pri Enemoserjevih?” ga je vprašala s tresočim glasom.
"No ja — bil sem, a radi tega se ne pride v sredi noči sem, vsaj je jutri še en dan. Časa dovolj, govoriti o tem.”
V Zofinih očeh so zaigrale solze.
"Ne jutri, Francelj! Vedeti moram danes. Jaz ne prenesem tega. Celi božji dan sem čakala na priložnost, da govorim s Teboj. Ti moj Zveličar, koliko sem prestala! Obupati moram, če je res, kar se govori o Tebi in če si res tako breznačajen in pozabiš na svojo dolžnost!"
"Svojo dolžnost? Kaj govoriš o dolžnosti? Obžalujem, če si bila tako neumna in mi verjela, ko sem Ti oblju-boval zakon. Bila je le šala! Tako poročiti? Nezakonsko? Ha, ha! — Le idt domov, pozno je že!"
Francelj se je obrnil k vratom, a dekle ga je prijelo. Postalo je smrtno bledo, pogled pa oster in teman.
“Sedaj mi ne očitaj, kar je zakrivil nekoč neki ničvrednež nad mojo materjo. tako kakor-----------"
Trdo besedo je obdržala zase. Nagnila je glavo, kakor bi ji bilo žal, da je govorila preostro, te-r jela milo prositi.
"Kar se je zgodilo, je storjeno, ljubi Francelj, in ne očitam Ti ničesar. Priznati pa tudi moraš, da kar si obljubil, je obljubljeno. Sedaj, ko Ti gre dobro in razsipavaš denar krog sebe. Te prosim, ne zapusti me! Stala sem pod oknom pri “Ribi" in slišala vse. Ko ste odšli, sem šla za Vami in čula, ko so fantje govorili, da si zadel v loteriji. Francelj, imej usmiljenje, ne zapusti me sedaj, ko so nastopili za Tebe dobri časi, s kojimi si me vedno tolažil. Prenesti ne bom mogla, če bi ljudje kazali s prstom za menoj. Francelj, Francelj, ne glej me tako! Ne pahni dekleta od sebe, ki si mu vzel vse — čast! Če to storiš, mi ne preostaja druzega kot smrt!"
Glas ji je zastal. Slišalo se je le Franceljnov porogljivi smeh.
"Tako, zato si čakala celi dan na priložnost? No, neumna nisi. Na moj denar si imela oko in si še celo domi-šljuješ, postati gospodinja pri “Belem volu". Ne, tak bedak ni Francelj. Govoriš mi o svojem dobrem imenu, in da sem Te oropal časti! *Kar je bilo vredno Tvoje dobro ime in čast, dobiš Zofi, a ne vinarja več!"
Posegel je v žep in takoj nato je zdrsnil srebrnjak v pesek pred Zofijo.
Revica se je tresla na celem životu. Hotela mu je nekaj ugovarjati, a v tem trenotku se je pokazala pri oknu Fran-celjnova mati. Videti je bil njen jezni obraz, prisluškovati je morala celemu pogovoru. Vedela ni, odkod ima njen sin toliko denarja, a to razmerje ji je bilo že od nekdaj trn v peti. No, še tega se manjka, da bo dajal tej dekli denar!
"Francelj, kaj delaš? Pozno je že!"
On je pogledal ostro dekleta.
“Že grem!"
Trenotek potem pa je zaškripal ključ v velikih vežnih vratih in Zofi je ostala sama. S težkim srcem in bolestnim pogledom je strmela na vrata.
V	sobi se je vnel prepir med sinom in materjo.
Zofi^ je jeze vila svoje rujave roke. otela je ‘oditi, kar zagleda pri mesečini v pesku srebrnjak. Hotela ga je pahniti z nogo od sebe, a domislila se je nekaj. Obšla jo je želja po maščevanju. Hitro se je sklonila, pobrala goldinar in izginila v temi.
Vse naokrog je po»t;ilo tiho in mirno. Mesec je bil že pri zatonu. Rastline ob cesti so šumele pri nočnem vetru in v zvoniku je bilo ura dve.
VI. poglavje.
V	mladih letih je bila Bronela — vaška potovka — lepo dekle. Sedaj, ko je imela že šestdeset, je bila upognjena starica. Njen obraz je bil podoben ovenelemu jabolku. Guba pri gubi in globoke poteze so zarezala
ostale še živahne. Njene prazne če-justi so se vedno premikale, kadar j«, mislila kaj posebnega. Kdor jo je poznal, je uganil takoj, da ve starica kaj ažnega.
Danes pa se je moralo zgoditi nekaj reš čudnega, ker pregibale so se njene ustnice venomer.
“Tri dni so iskali Zofijo zastonj in šele danes so jo našli. Ravno na o-nem mestu je ležala, ko njena mati, ki je padla pred dvema letoma v prepad.
Moj Bog. strašno je bilo videti, ko so jo z vrvjo izvlekli. V roki je držala listek, na kojem je bilo napisano, da je šla iz sramote v smrt. Kleinlercher-jev Francelj j<j je onečastil in ta lump je vsega kriv. V listku je bil tudi goldinar, ki ji ga je dal Francelj, kakor je napisala in prosila, naj se bere sveta maša* za njeno ubogo dušo. Papir kakor tudi denar je vzel župan ter menil, da maša ne bo veliko pomagala samomorilkini duši. V peklu se bo pekla a tudi na blagoslovljena tla je ne bodo pokopali.”
Tu se je starica nekoliko oddahnila in je nadaljevala:
“Ravno tako je bilo, jaz sama sem to čula iz Janezovih ust; ta jo je našel, ko je plezal v prepad za divjo kozo.”
"Uboga Zofi!" je vzdihnila Enemo-serjeva Liza, ki je pomagala materi izločevati iz koša reči, katere je ravnokar prinesla Bronela iz mesta.
“'Kaj, ali sem slišala dobro," je vprašala potovka, “gospodična Liza še pomiluje to lahkomiselno dekle?”	\ Drugam ne kot k Mat štefaniču čez
"Bronela. Bronela!" se je oglasila treko Tam dobim dobro pivo. žga gospa Rezi. "Kako moreš biti tako ne- nje. smodke in izvrstno domače vino krščanska? Li nisi sama preje rekla, da ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo. Zofi ni šla v smrt prostovoljno?" j Pridite tudi drugi vsi. in prepričajte "Seveda ne prostovoljno," se je raz- se sami/— Na svidenje pri jezila potovka. "Saj poznam dobro
Vina na prodaj
Ustanovljena ia;i
Ot Joliet. Illinois.
'rejema raznovrstne denarne Klog« ter pošilja denar na vse dele sveta
Kapital in preostanek $300.000.1
Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal., reesling po 35c ga! Vino od leta 1908 črno in muškotel P' 40c gal., reesling 45c gal. Staro bel vino po SOc gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posod* dam zastonj.
"Hill Girt Vineyard’
BOX 77.
Stefan Jakše, prop.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Ana Vogrin
Izkušena babica
302 Ruby St„ N. W. 1727, Jolift, III
Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA Crockett. Cal . 309 Granite St.	Joliet. Ills
Kam pa greš Jože?
Vedno so hodili za njo in ker je bila dolga leta v njeno obličje. Le oči so
tak izgovor. Tudi" jaz sem bila en-1 krat živahna in brhka punca, a sem ohranila, hvala Bogu, do danes svoj venec. No. onemu fantu bi se godilo slabo, ki bi se drznil Bronelo nadlegovati. Zakaj pa je vzela goldinar od Franceljna? He, seveda, kakor človek živi, tako umrje in star pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od jablane. Je bila pač take krvi!Kakor mati, tako hči!”
“Sramuj se, Bronela!" Lizin glas se je tresel jeze. “Mar ne veš, da je bila Zofi vedno marljivo in pošteno dekle, dočim je Francelj — — In je sploh nekrščansko, slabo govoriti o mrtvih? Če tudi pred sodnijo nič ne velja, mislim pa. da smemo besedam umirajočega verjeti.”
Obrnila se je na stran, da ne bi opazila potovka solze v njenih očeh.
Ko je Bronela videla, kaj je povzročila s svojim hudobnim jezikom, ji je bilo odkrito žal. Bila je sicer dobra ženica, le svojega jezika ni znala krotiti.
“Nisem mislila tako slabo, gospodična Liza," se je hitela opravičevati. "Klepetala sem kar brez pomisleka to, kar govore vsi ljudje. Prosim Vas, ne vzemite mi za slabo!"
Izpila je kavo, katero je postavila gospa Rezi pred njo, si obrisala usta s predpasnikom, vzela koš na ramo ter zapustila hišo s hvaležnim ‘Bog povrni!'
Komaj je dobro odšla, je vstopil Enemoser. Tudi on je že slišal o nesreči. Lizina sočutnost do uboge Zofi ga je ganila in obsojal je brezsrčno govorjenje vaške potovke.
“Vsi so jednaki. Iz same pobožnosti delajo huje kot Židje."
“Lojze, ne pregreši se čez našo sveto vero," ga je opomnila gospodinja.
Enemoser se je nasmehnil.
“Čez našo sveto vero? Klepetaš, kakor razumeš. Krščanstvo in vera je že dofcro. le kristjani se mi ne dopa-dejo. Pa kaj, ali so to kristjani? Naš Zveličar je prešestnici odpustil grehe a ljudstvo noče odpustiti dekletu, ki je šlo v smrt vsled bede in srčne rane, ki je bilo zapeljano po ničvrednežu. Mar ni Kristus rekel: "Kdor je med Vami brez greha, naj vrže prvi kamen na njo?" Radoveden sem, če je to ljudstvo res tako čisto. Tudi gospod župnik ne ravna prav, ker je tej revici odrekel krščanski pogreb!”
Govoril je te besede z vedno večjo razburjenostjo in meril sobo z velikimi koraki.
“Pri vsem tem so sami največji grešniki. Ali mar niso?1 Kdo je kriv Zofine smrti? Francelj! Radi tega potepuha bi dekle še danes lahko živelo, a zbalo se je hudih jezikov in šlo v smrt. To so morilci! Od teh bo zahteval Sodnik ooslednji dan njeno dušo. Takrat bodo prosili usmiljenja, a kako ga doseči, če ga sami niso imeli z drugimi! Ljubi Bog se gotovo ne bo oziral na prošnje tacih kristjanov, ki delajo dobro le zato, ker se boje hudiča a ne Boga!”
Gospa Rezi se je prekrižala a IJne-moser je nadaljeval še bolj razbutjeno:
“Res, dobro je, da ima On nad nami več usmiljenja, nego ljudstvo na zemlji. On ne sodi po tem, kakor je pisano, ampak kakor je mišljeno. Na svetu pa človeku ugaja jftsebno to, kar je prepovedano. Če bi prišel Kristus še enkrat na svet, bi tudi ne smel storiti kar bi hotel. Po eni strani Ti prepoveduje orožnik, po drugi župnik. Nič ne rečem, postava mora biti, krivica se mora kaznovati, a da bi se dobrim ljudem štelo vse to v greh, kar slabim, je preostro. Bog je dal vsakemu svojega sodnika in to je vest. ki mu veleva, kaj sme in kaj ne storiti. In dokler mi moja vest ničesar ne očita, se čutim prostega in zasmehujem paragrafe!”
Vse to je govoril Enemoser jezno, vstal in šel iz sobe. ne da bi čakal na ženin ali hčerin odgovor,
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street	Joliet.. Tlls
Geo. Laich
GOSTILNIČAR.
3501 — 95 Street, So. Chicago. 111
Tel. So. Chicago 5844.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BEEWEKV izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTE* POSEBNOST JI PALE WIENER BF*"
Pošilja denar že več let v staro do movino, a še ni bilo slišati nikake pritožbe.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesiiica
Tel. 101	Juliet, 111.
J. J. KUKAR
Cor. Lade k Utica Sts. Phone 18*2. W Al KEGAN, 1LL.
' ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnlžjetn dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. dom. Postrežba točna.
Razvažam pivo na
Prodajam tudi trdi in mehki premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
Zmagali smo! Vlada Združenih Držav je potrdila natanko način naših izdelkov ir. dovolila prodajati iste brez vladne licence. Spoznali so kot zdravila priznane vrednosti. Ta zmaga napravi zopet
job a ra tbikhbb

IlOiltIRIft
❖
❖
❖
❖
Trinerjevo Zdravilno grenko vino.
prvim zdravilom te vrste. Ni se štedilo stroškov niti časa, da je to zdravilno vino nadkriKlo vsa druga in napravilo popolnoma čisto in vspešno družinsko pomoč.
V vsaki bolezni, v kateri opazite kak nered v želodcu ali izgubo moči in prave volje, to zdravilo najsigurneje pomaga. To je lek največ je vrednosti zoper
izgubo tele«, slabost,
nervoznost,
izgubo pr« ve volje, izgubo moći,
slabo liri,
k« prti jo,
iz.j»*ti.l>o v teži.
**	a
in vse druge bolezni želodca in droba. Sestavljena je le iz rastlin in rdečega vina, znanstveno prirejeno tako, da donese gotov vspeh.
blede i> bolestim: ženske
dobe veliko pomoč, če vživajo ta fini in ukusni izdelek, v katerem ni kake i	škodljive tvarine. Vsaka doza deluje jako dobro na Človeško telo. Vzemite
vsakokrat po eno dozo, kadar se počutite nerazpoloženim in takoj bodete čutili pomoč
Spominjajte se, da TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO yiNO JE EDINO GRENKO VINO, katero je priznano KOT ZDRAVILO. Varujte se brezvrednih ponaredb. Dobiva se v lekarnah.

1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO. ILL.
Trinerjeva Angelica Grenka Tonika je najboljša Želodčna Grenčica na svetu.

\
HiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiuMniiHHiiiMiiiiiiiRiiiiu
Za popolno varno vlogo spojeno z absolutno varnostjo in hitrim “ ter velikanskim dobičkom
The Grand
Arizona Copper Company
Douglas, Arizona	?
ponuja najlepšo stvar onim, Ifi žele Svoj denar dobro vložiti. Ta drtiž- g ba lastaje 37 zemljišč, ali okoli 784 ©ralov zemlje "(vsa popolnoma pte- ¡2 čana), blizu mesta Douglas, Arizona, ki je velikansko topilniško (siittl- g ter) mesto v Arizoni, okoli 4 mil je 'od najbližje-železnice, ter je le nsalo S oddaljeno od mesta Bisbee, Arizona, koje je ’-irajvečja in najbogatejša g rudarska naselbina na svetu. Postavljena sta že dva parna stroja za K vlečenje, štiri konjske moči stroj na gazcKn in dve veliki stesalki g (ptimps) «a zemljišče. Glavni šaht je že 328 čevljev globok v Bakreni S Rudi. Dete se hitro nadaljuje 'in «rudarji jemljejo za plačo debiice, le p toliko denarja se jim izplača,'da ga imajo «za vsakdanje potrebe.	S
brez, da bi se bali kontradikcije, da je to najbolja stvar te vrste, ki se *• prodaja dandanes »e oziraje se na ceno. Mnogi so že naredili ogrom- S ne dobičke ker so kupili delnice bakrenih rudnikov. Zakaj bi vi ne? « Da se'omogoči nadaljno dete na tem zemljišču in se rudnik popolnoma g odpre, je ravnateljstvo sklenilo prodajati blagajniške defeice po 70	5
centov. Menj bot 50 delnic se ne proda. Ne opustite te prilike tem- S več nemudoma pišite na:	•	»
O.	E.	PETTERSEN	&	CO.	S
213-14	First	National	Bank	Building,	DULUTH, MINN.	“
Urad podružnice: 734 State Mutual Bldg., Worcester, Mass.	S
Ako vas to zanima nam pošljite 'dopisnico in naš agent vas ob- g išče, če le ni	predaleč.	S
Rabimo dobrih in zanesljivih agentov, ki se skažejo z najboljšimi »j priporočili.	“
aiiimimiiiiiMiiiiiHiiiiiimiissBiimiiiiiiiimitiiiiiiimiiiiiiiiiR
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regal ije, znake, kape, pečate in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
KERZE CO.
2616 S. Inúndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
(JE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR 5>
Iranilnih ulog je:
38 milijonov kron.
Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron.
ISESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4% odstotka. Rentni davek plačujte bnilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh mio g jmci njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, -fia ulagatelji 't morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoztiava država s posebnim akonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev * v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, prrp'larno varen denarni zjvod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno var-
za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državdh je že več let naš «rojak
THANK SAKSEE
1 Courtland Street, New York, in njegova bančna
podružnica 6104 St. Clair Ave., N. 32., Cleveland, O.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Čim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, IH.
Telefoni Chi. 8275 N. W.48P, ob nedeljah N, W. 344
i
HONET
jN'X^KR0JAČ>yvN^
lrn--Popravljam. in gladim obleke N- Chicago St., Joliet.
Salun—AMERICAN HOUSE—Hotel Alfonz Weiblingcr, lastnik,
1022 Ohio St.,	Allegheny, Pa.
Bell Phone 9571-R. Cedar.
Se priporoča Slovencem v poset. Najboljše pivo, vina in žganja; okusne jedi in prigrizek.
(Nadaljevanje š '6. strani.)
Liza je zrla ža ftjjfrn. Rada bi se Vfr šilila njegove ša-ift'ozavesti in odebttt» Vala očetove nabore, a ni mogla.. V prsih jo je nekaj tiščalo in nek duden strah se je je polastil. Očetovo «obnašanje jo je vznemirjalo že par «dni.
Gospa Reri ga je bolje umrla, ako-prav ji ni povedal ničesar o pogovoru s Kleinlencherjevim Franceljnom. Skle pala je iz njegovih besedi, da se oživlja
v	njem preteklost. Globoko je vzdihnila in si otrla solze. Vse to je delala skrivoma, da ne bi hčerka opazila njene boli. Želela je, da ne kali Lizine steče s tem, kar prežene njej tolikokrat potrebni spanec.
foi zakaj bi vznemirjala gospa Rezi po nepotrebnem svojega otroka? Kar teži njeno srce, ne sme razkriti vendar «ikomur. Še s svojim možem ni mo-igla o tem govoriti. Postal je čuden in ¡boji se naravnost njegovih pogledov. Parkrat ga je še hotela vprašati, kaj je govoril s tujcem, a pogledal jo .je proseče, če-š, -rte poizvedasj. Tvoja vprašanja me ranijo globoko.
Toda to ni bilo vse, kar je žene oropalo mirnu. Težje kako-r «možev molk jo je botóla ta tajnost pred svetom Pa skrivnost ni bila od včeraj, ne «otl danes, 'a 'vendar je bilo «prej vse mirmo — pozabljeno. Sedaj .pa je .preteklost oživela. Ni je vzbudil prihod izgob-1 j enega— ta je; pač rekel, da .¡gre in se ne v rne nikoli več — ampak sreča, ta velika sreča, v kateri me misli človek samo na pribodsiost, ampak tudi na preteklost. Pri teh .«.islih se je ¡gospa Rezi stresla kakor kak «stavbenik, -ki «postavlja na hišo .novo nadstropje bo-i ječ -se, da s« :znuši ,pad to težo vse, ker je zgrajena ura slabih -tleh.
■in, ali se ¡nahajajo «nezanesljivejša lita, kot ji ¡laž?
In to vse je .morala «nositi sama; no-tbenemu mi smela .potoniti 'in -si'táfco colajšati težko breme!
Bala se je, da ji ne 4>i braSi vaščani to skrivnost ;že :«?. obraza in najraje bi kričala in ¡povedala vsem, želeč si« olajšati svejo vest. -Skriven.prestopek boli in peče, «dokler se -ne .prestane- kazni ali da milje odpuščen.
In tako je .trpela «gospa Rezón emo, ker je bil izvirek n jetre - sreče kazv iv. —
Ko j.e ¡nastal večer, so .pokopali Zofijo — žrtev nesrečne .ljubezni. ..¿Le ne-kaj radescednežev in Liza se jopogre-ba udeležilo.
K© je bilo vse ¡končano in so se ljudje razšli, je vsadila Liza > nekaj« cvetlic na sveži ¡grob.
"Uboga Zofi!” =si. je mislilai-pri temj ‘‘Če tiuli .so -te .pokopali .vnebfegoslov-ljena Ala .in ni duhovnik «opravi! zadnje molitve .pri Tvoji .rakvi, bo ljubi- Bog vendar .pustil .rast ic veti ice. na tvoji gomili, .solnce jih bo « obsevalo ain ptički bodo prepevali čez tvoj, kakor čez vsak drugi grob.;’---------
Drugo urede) vo, ko. so 'šli Tj udje iz cerkve, je šla zopet -druga .novica od ust -do ust. .Eri "Rečem veki” so se selili.
■Zofijina smnt je -Franceljnu veliko škodovala. Vse .se-g.a. je izogibalo in še melo .prijatelji, katere si ..je ..pridobil pri ‘'Ribi'!, so ..ga .zapustila Nihče se ni čudil .govorkanju.ryegave.ma tere,da je Francelj sit ljudi, ker .ga gledajo postrani .radi malovredne ženske, posebno ga. sedaj,, ko .mu je.bilarsreča mila v loteriji. Šel da .,bo čez veliko lužo že jutri, kamor mulo ona .potem sledila, ko proda posestvo in plača dolgove. V Ameriki - si misli kupiti novo posestvo ali pa začefi kako .drugo. obrt.
O tej novici so zvedeli tudLEnemo-serjevi.
Gospodarja je .to .posebno .razveselilo, a bite mu je .nerazumljivo, kaj je privedlo Franceljna do tega .koraka.
Pop.oludne .so dobili Enemaserjevi obisk. G. Spenger.er je prišel preje, kakor so ga pričakovali. Zjutraj je dobil brzojav od s.vQjega očeta. ..Stari gospod je odlašal pot od dne ,do dne in konečno naznanil, da pride še isti večer. Zato je prišel Lovrenc .tudi preje, kakor je obljubil, da zatnorte. pozneje k vlaku.po .očeta.
Vest, da pride stari gospod .Sp.enge-rer, je povečala veselje v Enein.os.erje-
vi	hiši Že navadna, kadar je prišel Lovrenc, je bilo vse zelo živahno, a danes še posebno. Da pač, še gospa; Rezi se je potolažila.
1
Pripravila je kavo, pogrnila miz® sv¡ vrtni utici in trenotek pozneje je bila „cela družina v veselem .pogovoru.
Toda gospodinja je postala na'enkrsdj aeinirna in raztrešena.
“.Ne vem, kaj mi je, skoro sni zaostaja .v prsih,’’ je konečno spregovorila.. “Gb nedeljah je navadno vse živo, a danes vse tako tiho in miatfto. Niti duše -se ne vidi. Ob tem času se že čuje'kegljanje pri “Ribi” in ve«.le glasove plesalcev, a danes pa je vse kot izumrlo. Čutim, kakor bi se Mižala kaka .nesreča.”
Tudi gospodarju se je zdelo izvanredno mirno. Pot med vasjo in njegovim posestvom je bila ob nedeljah polna ljudi, a danes čisto prazna. To pa Enemoserja dalje ni razburjalo.
Še manj se je brigal za to malenkost zaljubljeni par. Kar so govorili sta-riši, sta slišala le na pol.
Liza je prijela svojega zaročenca za roko in mu zašepetala: “Kaj potem, če se ne bom dopadla Tvojemu očetu?”
Lovrenc se je nasmehnil: “Poročim Te vsejedno!”
Med tem pogovorom se je dvignila družba in odšla na sprehod.
Blizu gradiča so srečali nekaj fantov iz vasi, katere je Enemoser takoj nagovoril.
“He Andrej, Janez, kaj pa se je zgodilo danes v vasi, ker je vse tako tiho?”
Fantje so ga pozdravili in pristopili
bližje. Tudi gospa Rezi, Liza in Lovrenc so se hitro približali.
“Gospod Enemoser, ali še ne veste?” ga je vprašal Andrej ponosno, veseleč se, da mu bo prinesel prvi novico. “Že nekaj ur govori vsa vas o nekem mrtvecu, katerega so našli v gozdu blizu vasi. Otroci so iskali jagode in našli truplo, ki je bilo pokfito.z listjem. Le eno roko je bilo videti. Skoro gotovo jo je izgrebla kaka žival. Župan Se je podal takoj na lice mesta z drugimi možmi in odredil, da se prenese mrtveca v mrtvašnic®. Grozen je bil ta pogled! Nesrečnik je oni starec, ki so ga videli ljudje pred tednom tu okrog hoditi. Ustreljen je bil v prša !”
'“Jezrs, Marija!” je vzkliknila gospa Rezi, strahu s« tresoča >*a celem živ«-tu. Postala j>e bleda kot smrt in zrfta z divjim pogledom na-svojega moža.
Tudi on je prebledel in ko je zapazil ■ženin očitajoč pogled, so jeze žarele njegove oči.
'“ifft .porem — kaj «dalje?” je viprašal «s čudnim glasom.
“Naznanila se je cela stvar «orožnikom. Jeden teh je odjezdil V mesto, odkodsir -se. je vrnilipred jpol ¡tfre s sodnij s kitni gospodi.”
Kat je pripovedoval 'farft dalje, ni Enemoser več slišal. Stal je kakor okaa'nenel in v ušesih ra jjce grozno šu-meio. Pozabil je na svojjce krog sebe.
JNjegova žena. je jokala in vila roke talko, da so se fantje čudili, kako more briti 'gospa tako prizadeta po-tujčevi smrti.
Lovrenc se ni čudil Lizini sočutnosti, «ker. pOzrtal jo je, da ima mehko srce. Tej rahločufcnsKsti je tudi pripisoval osuplost in solze v njenih očeh.
Enemoser se je «predramil iz svoje zamišljenosti šele tedaj, ko so končali fantje pripovedovanje in odšli z TBog Vas: p0zdtavi”'Sv©ijB. pot.
"Rezi, videti ga moram! — Ako hočeš, Lovrenc, greš lahko z menoj!”
Nato sta se odpravila oba v vas.
Na koncu vrtne ograje se je «obrnil Enemoser še enkrat.
"Z Bogom! Kmalu se vrneva. Ne razburjajte se medtem ponepotrebnem in — — r
Pri' tem je pogledal svojo ženo pomembno ter «odšel z gospodovi Spen-gererjem.
■ Žena ga je ¡razumela. Hotel ji je reči, da naj bo mirna in naj ne pove Lizi ničesar, ker še ni vse izgubljeno.
Stari MueTter, vaški župan,-si je bil svest svoje dolžnosti. Nihče se ni smel dotakniti mrliča razun mož, ki so ga prinesli v va-s. Mrtvašnico 'je zaklenil in ključ obdržal sam do prihoda sodnij ske komisije.
Ljudstva-se je zbralo polno in nihče ni mislil'na ples ali kegljanje. Ako-prav niso videli druzega, ’kot zaprto mrtvašnico, vendar se niso .¡premaknili z «mesta. Kakor okamendl: so zrli v vrata, za ’kurjimi je 1 trial umorjeni. Gnim, ki so; prišli pozneje, so pravili znova, kako «so ga 'našlii rr, kakšen je fcil.
Naij&oij sornadlegovaTi ©tonete. Ona je bila edina, ki hi sam® videla umorjenca živega, temveč tudi «govorila ž njim. Vedno znova je pripovedovala, kako jjar «tiijei popraševaiigpo vaščanih in se zanimal posebno za Enemoser-jjseve.
Janez — 'Enemoserj«ev «pastir — bi medel tudi ndt aj povedari, ;a ga ni bilo tu, ker je pasel krave na planinah Kleinlercherjtv Francelj pa je imel te&Sine rezrokeszamolčati, «da’ je govoril «s tujcem tudi on.
Ljudje «niso ;• samo p<a^luša:i, ampak tudi govorili o umorjencu ,ei ugibali, fcd® bi raagellfciti.
ta kdo je «merilec? Iz «vaši — o tem M3 iili prepričauii — skoro gotovo ne.
Konečno je ¡prišla sofaijška komisija. Ključ je «zaškripal, «vrata so se odprla in .gasjpodje. pod vodstvom župa-no«viia, so vstopiti.
Govorjenje je-tntihnilo in «se je napeto ^aašlušiio.
Oni, ki s® staS zadaj, so stegovali vratove in . nstperjali oči, da tbi vsaj malo videli v uapel temno mrtvašnico. Prednji pa so s«e ¡pomikali za uradniki tako daleč, da jim «niso branili «orožniki.
Sottoajbki gofpo.fje so se medtem uredili in prižgali Inč.
Poleg preiskovalnega sodnika žn državnega pravdnika je bilo še nekaj kriminalnih uradnikov in« sodnijski pisar.
Predno je začel sodnik svojo nalogo, je opozoril okoli stoječe«, da morajo o vsem, kar bodo videli in slišali, strogo •.molčati.
Državni pravdnik je bil dolg, suh mož, koščenega obraza Sn njegove male rujave oči so se sk®ro skrile pod ©žfisnimi gubami. Redke, že osivele brke so visele zanemarjeno na širokih us Janca h.
O.atro je .zapovedal odpreti majhno okence, ker je bil zrak v mrtvašnici moreč.
Ko je bilo vse urejeno, so s«e obrnili gospodje k velikemu košu v kotu, v katerem je ležal mrtvec.
Edino šumenje, katero se je moglo slišati, je ¡bilo stokanje kriminalnih u-radnikov, ki so vzdigovali truplo, škripanje koša j n tuinta.t» napol zadušen vzklik studa,
Najpreje je bilo treba mrtveca identificirati.
To ni bilo težko. Pri preiskavi njegove obleke so našli zašito v suknji veliko listnico, v kateri se je nahajal, razun dveh zavitkov stodolarskih bankovcev, amerikanski potni list na ime “Anton Oberhofer, Brooklyn, N. Y.,
U.	S. A.” Dalje so našli pri njem prazno denarnico in v levem žepu telovnika srebrno uro z verižico.
(Dalje prih.)
Pozor — farme!
Zemlja je ravna in rodovitna za vsrko stvar, nedaleč od mesta. Nek-aj zemlje je obdelane, drugo še vsak sam uredi ko se naseli, da bo imel lepo kmetijo ter živel s svojo obiteljo v miru in zadovoljstvu. Sedaj je tu že o-kolo 200 družin poljskih, slovenskih in čeških. Zemljišča so 4 do 5 milj od cerkve in šole, šele so vsake 2 milji. Cene so jako nizke. Kdor kupi farmo od nas lahko isto plača tekom deset let. Za pojasnila pišite danes na:	^J
ČEŠKO-AMERIKANSKA DRUŽBA,
John Schauer, agent.
Phillips, Wise. B.
I Sli
Pooblaščeni Agent od vsib
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, IH * le en blok od naše cerkve.
Popolnoma varno naložen denar
-JE PRI-
i u niici u Kiiiuiiiii ii
REG. E AH RUGA Z NEGUEJENO ZAVEZO.
Za varnost denarja j«a«mči «poleg rezervnega zaklada čez 2200 'zadružnikov z: vsem svojim premoženjem.
Hranilne vlog-e se ¡sprejemajo od. vsacega če je njen. «d ali ne, ter se «obrestujejo po
4:
3
4
O
na letev brez odbitka rentnega davka,, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem: Hranilnica in 'posojilnica ima svoj lastna “Dom” v, Kandiji pri Novem mestu.
Naslov:
m
l
t
<§*
4*
S
4*
4*
4*
4i>
4*
4*
4*
4*
4i 4*
4b
S HRANILNICA IN POSJILNICA
^	v Kameliji, Kranjsko, Avstrija.
Oomupagnije ^ Generale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA JEsatAa zveza * Avstrijo, Ogrsko« iu Hrvatsko.
«LA PBOVENCE 30.000 H. «P SLA SAVOIE oz,soc H. P.
SLA LORRAINE 2s,ooo H. «P.
LA TGURAiNE «1.5,000 H. «P.
«C3IIOA.GO (Newt) -S5U0 H. IS».
Potniki tretjega razreda dobivajo j feiseeplaŽEO hrano na parnikih dražb*.
Snažne postelje, vino, «dobro hrano fe runa mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak Četrtek.
Tier «5^ .Norih ’River foot Kith St.,
Skew 'Yarik City.
«Glavni zastop na 19 State St., N. iY.
Maurice Kcrmmski, glavni east. 5p nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago, Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Mve., S<o. Chicago, IH. A. C. Jamrovn.». agent; iS27 Arcfcer Ave^ Chicaga, Lil-Paul Starič, agent, 110 South 17th, St^ St. Louis, Mo.,
TROST&KRET2
— izdelovalci —
HAVANA m DOMAČIH S M OM
Posebnost so nase
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” Sr
Na drobno se prodajajo povsod, na debele pa na
108 Jefferson Street
Joliet lil
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno, 'PK;
kjer se toči vedno sveže pivo, žgaa; ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Skioff
N.	W. Phone 609.
¡137 N. Hickory St.	JoUet
FARME!
«Cenj. rojaki, Slovenci in Hrvati! Tu je «en farmar, ki ima več zemljišč naprodaj v okolici White River in Krain City. Cena $13 za aker. Ima tudi en par zemljišč s hišami in obdelano zemljo, koja se proda po $20 aker.
Kdor si želi kupiti farmo tu, ima sedaj dobro priliko. Natančneja pojasnila daje:	Jak. Štrucel, Box 109,
Holton, Mich.	9-15
ANGLEŠČINA brez učitelja! Slovensko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V.	J. KUBELKA,
538 W. 145 St, New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik!
Emil Bachman
1719 South Center Avenue, CHICAGO, ILL.
Slovanski tvomičar društvenih o! znakov (badges). regalij, kap band* in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebuj H« kaj za društvo. Pišite slovensko. K« talog na zahtevanje zastonj.
Naznanjam rojakom v Ameriki,
da sem v zvezi z avstrijskimi konzulati v Združ. državah in Kanadi, za to lahko izdelam notarske listine ne glede kje se stranke nahajajo. Izdelujem vse listine na kojih se zahteva notarski in konzulatni podpis in pečat.
JOSIP KLEPEC, javni notar, 1006 N. Chicago St.	Joliet, 111.

PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnik. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)l Ti rajj kadar pridete k njemu prinesite jedno ma hno flaško vaše vode, katero bode on pregled* kemično in mikroskopično za natančno diagni so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem labor* toriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnog ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otrošk bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo c zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je t sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznosi kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gal) stones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mr žlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih mehurju, grlu, nosu. glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ah pridite k njemu, in or Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET	JOLIET, ILLINOIS
(Nadaljevanje z 2. strani.) dock-parku. In nesreča je hotela, da je isto zgorelo, pri čemer je tudi zgorela 5 letna hči Matilda. Škoda znaša okoli 1,500 dol., zavarovan je bil samo za $500. Tukaj je umrl tudi eden, kateri je bil preje član našega društva. Vsled zanemarjanja dolžnosti do društva je bil suspendovan m zdaj? Ostala je vdova in otrok brez pomoči.
In prej ko končam, Vam še sporočam, da smo imeli več parad v krat kem času. Omenjam samo parado društev pri blagoslovu vogelnega kamna grško iztočne cerkve na Rankinu. Cerkveni obred je bil sijajen, v navzočnosti 13 raznih društev in osem godb. In ravno pri tej paradi se je pokazalo pravo bratovstvo; celo Mažari so bili vmes, m sicer z godbo.
Konečno pozdrav uredništvu in vsem rojakom.	Jos. Kerstolič.
ej naj se vsaki potrudi, da bode go-:ovo na seji ta dan.
Kar se dela tiče, ga je pa sedaj prav zadosti, akoravno smo morali dolgo :akati. Pozdravljam vse druge.
John Peterneli.
JOS. BOZICH
SLOVENSKA GOSTILNA 101 Indiana Street	JOLIET, ILL.
Priporočam se rojakom, da me obiščejo ko se mudite v našem mestu. V moji lepourejeni gostilni točim najboljše pivo, fina domača in kalifornijska vina in najboljše žganje, ter tržim dišeče smodke. Imam tudi prenočišče
Postrežba izborna.	Vsi dobrodošli!
N. W. telefon 384.
Polovico dela s perilom
si prihranite, če rabite dober stroj. Mi jih imamo. Oglejte si jih!
“1900”, $12.00.
One Minute, $10.00.
Boss, $7.50 in $8.50.
Winner, $7.50.
Sunshine, $10.00.
Wonder, $7.50.
Ocean Wave, $7.50.
Western, $3.75 in $4.00. American, $7.75.
Barrett Hardware Co.
N. Ottawa St Joliet, Illinois
FINO PIVO
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.
JOL.ICT.UX.
V STEKLENICAH
St. Paul Seminary, Minn., 1. okt. — C-r-r-r-ing! “Halo, to je pa že zope! oni Kranjec iz Bošta,” tako ste gotovo mislili, gosp. urednik, ko sem “po-ringov”, toda zmotili ste se. Frštecih, Kranjec sem, ali z Bošta pa ne več. Veste, svet se vedno suče in mi ž njim. Jaz sem se držal “Bošta” kakor klop ovce, toda slednjič sem vendarle odletel in padel kar sredi dveh velikih mest, namreč v St. Paulsko semenišče, starodavni zavod slovenskih dijakov. Tudi letos se nas je naletela četvorica, obstoječa iz dveh amerikanskih in dveh evropskih Slovencev. Da smo se kmalu sešli in spoznali, tega vam ni treba praviti. Slovenec Slovenca naj-Rock Springs, Wyo., 27. sept. - Da de^ ko jjj ga mora] pocj vodo iskati, človeka vse zapusti ob zadnji uri, bi,yze]j smo skozi Vse ceremonije naših dobro vedel povedati rojak John Ma- predhodnikov ter se zavezali, da hoče-sar (ali Maeser ali Mason), ki je bil mo zopet oživiti že skoraj zamrlega pripeljan, napol mrtev, zadnji petek slovenskega <juha v St. Pavelskem se-zvečer v tukajšnjo bolnišnico in je raenjgeU Napeli smo torej svoje stru-drugo jutro, previden s sv. zakramenti ne in hajdi na -Kranjski grič”. Toda za umirajoče, po mukopolnih boleči- to -]e ]ožje rečeno kot pa je bilo nare-nah izdihnil svojo dušo. Prišel je men- jeno/Hodili smo po gozdu iskajoč, ah da ž njim v Rock Springs nek prijatelj, vge zaman Videli smo griče, videl ki je naznanil, da je pripeljal bolnika ¿olirte, le “Kranjskega griča” ni bilo iz Diamondville, )Vyo. toda vkljub j^e po večdnevnem trudu, povpraševa vsemu poizvedovanju se po smrti ni nju in lazenju po gozdu posrečilo se moglo zvedeti niti za prijatelja in ne nam je 0(j daleč zapaziti staro debelo ničesar o pokojniku samem, kateri je ¡¡p0) ki še dandanes, kakor v preteklo-že nezavesten pripovedoval o Zagorju sti> kraljuje vrhu “Kranjskega griča’’ na Štajarskem kot s\ojem domu, o ne- jer modro in pozorno zre po svojih kem prijatelju ali celo bratu, ki baje podl0žnih v dolino navzdol. Šli smo živi nekje v Iowi. V društvu ni bil na bližnjico ter kmalu opazili, da se nobenem. Da se reveža niso usmilili nismo varali pDd lipo in okrog sto-rojaki: George Šubic, Anton Fortuna, je -e ostank{ \z kolcev narejenih sede-John Mrak, Frank Burnik in Martin zev> ki so bili izdelani od kranjskih Šlebir za kar jim bodi na tem me- mojstrov in po kranjski arhitekturi. In stu izrečena presrčna zahvala ležalo: pa jam ¡eze §e {Udi ostanki druzih na-bi njegovo truplo še danes pri pogreb- I redjj jn okolu vsega pa so zasajena
niku. Tako se je pa zapuščenemu rojaku preskrbel dostojen krščansk pogreb. — Prav bi bilo, da bi se obvestil kdo izmed sorodnikov o njegovej smrti. Za to prijavljam teh par vrstic s prošnjo, da se oglasi oni, ki ve kaj o pokojniku, do:
Rev. Anton Schiffrer,
L. B.: 432, Rock Springs, Wyo.
Both Telephones 26.
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš Iles.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Na j več j e in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
Joliet Steam Dye House
(Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illino/j. Oba telefona 488.
Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren St?.
Rock Springs, Wyo., 2. okt. — Čeprav nisem spravil nobenega para skupaj in ne nobenega samca odrešil, dosegel sem nekaj vseeno z mojim zadnjim dopisom. Zvedel sem namreč — kar popreje ni smelo priti na dan — da bomo kmalu zopet plesali. Hej! pečlarji le na noge! Ohcet bomo imeli! Zopet bo en dan za nas! — In še nekaj! Tista Urbanetova krava ali pa koza je menda tudi prišla v zamero, odkar se je zvedelo, kakšne zgage dela fantom. Polonca je rekla, da mora od hiše — pa bo konec besedi. Jaz tudi mislim, da bo to najboljše.
Dobro so se postavili naši igralci in igralke pri zadnji predstavi. Kedo je boljše igral, res ne vem. Moški pravijo, da ženske; ženske pa kujejo moške nekam gor nad zvezde. Bog naj zastopi te čudne ljudi, jaz jih ne morem! “Kolikor glav toliko misli,” je rekel menda Ribničan — saj veste ke-daj. Jaz le toliko znam, da naša Mica — ta je tiča. Zato je pa tudi izved la svojo ulogo kot se spodobi pravi gorenjski korenini. Da Fani ni hotela zaostajati, zanjo se samo ob sebi razume. “Kaj pa me druge — ali smo me od muh?” — poreče gotovo gospa Svetlin s svojo hčerko Teklo in prija teljico g. Solnce. Odgovoril bom z besedami poslušalcev: “Kdo bi si mislil, da bodo tako dobro napravile! Človek bi skoro ne vrjel, da vztrajnost toliko premore.” Da je “strgani dohtar" hotel dobro prevariti kmeta in da sta nazadnje kmeta ^e boljše prevarila njega, mora vsakdo priznati, kdor je bil navzoč. Le tako naprej, dokler je še vetra kej!
Seveda se vse to še niti primerjati ne more z igro: “Tri sestre”, katero bo predstavljalo društvo sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. J. dne 15. oktobra na našem odru. Že igra sama bi ime la privabiti dosti gledalcev in še tem bolj, ker se vrši predstava v prid društvene blagajne. Ni dovolj za člana kterekolisibodi slovenske jednote samo: plačevati mesečnino, korakati ob pogrebih po mestnih ulicah kot “strelci mladi golobradi, ropotniki in top-niki, vozataji in strežaji, zemljerovi konjekovi”; temveč tudi zanimati se treba za napredek in blagor svojega naroda. Zaradi tega mora pomagati jedno društvo drugemu, ne oziraje se na to, ali spada v isto jednoto kot ti in jaz, ali ne. To — upam — tudi vsak Rockspringovec ve in zato sem prepričan, da se ne bo nikogar pogrešalo. Da bo vsak dobrodošel in še boljše postrežen, bo že preskrbelo vodstvo — saj vendar vsakdo ve, kako so naše ženske postrežljive in prijazne!
Mr. John Kržišnik se je mudil med nami pretečeni teden. Prišel je obiskat tukajšnje svoje sorodnike ter upam, da je nesel najlepše spomine nazaj v Pennsylvanijo. Le žal, da nas je tako hitro zapustil. John — povem vam — takih gostov mi vedno pogrešamo in zato jim kličemo v slovo, da naj se zopet kmalu oglase.
Pozdrav! Dohtar za vsako bolezen.
vsakovrstna sadna grmičja, ki kažejo, da so imeli naši predhodniki glave ravno med ušesi ter gledali na “nuc-nost” kakor na lepoto.
Pogled na vse to navdušil nas je, da smo stopili tudi mi pod senčnato lipo ter ponosno in krepko zapeli lepo pesem "Slovenec sem”, da se je razlegalo po dolinah navzdol in se nam ,ie grmičje začudeno priklanjalo ter šepetalo med seboj kakor da ume besede, ki so jih gotovo tudi naši vrli predhodniki peli na “Kranjskem griču”. Še celo mogočna lipa se je zazibala ter spustila nekaj svojih največjih in najlepše barvanih listov nam pred noge na tla.
Tako smo napravili mi naš debut na 'Kranjskem griču” ter se spominjali tudi onih, ki so pred nami hodili tam in po St. Paulskem semenišču. Da so se vedli kot pravi slovenski poštenjaki, to je razvidno iz tega, da njih spomin še vedno živi med dijaki in duhovni drugih narodnosti in govorijo ti o njih le najboljše.
Omeniti pa moram tudi, da nas je obiskal kardinal Vannutelli pred kratkim časom ter bil tako navdušeno spre jet od vseh strani, da se je starček kar zavzel. Ni se mogel zadosti zahvaliti za ta izkaz velike naklonjenosti Ame-rikancev proti sv. Očetu, katerega je on reprezentirah O priliki se je zbralo veliko število prelatov in duhovnikov iz St. Paulske in drugih sosednih škofij, da se udeležijo banketa, ki je bil prirejen v čas visokemu gostu. Med častitimi banketirji opazil je pisatelj teh vrstic tudi več Slovencev, ki so se, kakor tudi drugi, prav izvrstno zabavali. Banketu je sledilo več nagovo-vorov, kakor tudi nekaj navdušenih
pomagajo do večjega uspeha in končnega dobička te veselice v korist slovenske šole.
S pozdravom!	M. Jereb.
Radoviča, Dolenjsko, 20. sept. — Cenj. g. urednik “A. S.”!
V našo faro zahaja precej lepo število izvodov Vašega lista, kojega prav pridno prebiramo, ker najdemo v njem mnogo zanimivosti iz vseh krajev.
Malokedaj se kaj čita iz naše fare v Vašem listu. Letos posebno ni veliko veselja po naših vinskih goricah, ker ne bo grozdja za mošt.
Na god Vnebovzetja prebi. D. Marije smo imeli pri nas veliko slavnost. Svojo zlato mašo je daroval ta dan č. g. Režek, ki je naše vinske gore list a njegov brat pa je isti dan obhajal svojo zlato poroko. Zlatomašnik je okoli 73 let star, a brat pa okoli 80 let. Oba sta doma iz Krašnjega vrha Na mnogaja ljeta!
Umrl je naš stari sosed g. Martin Vouk, star okoli 65 let. N. v m. p.!
Tu se sedaj bije zopet politični boj. Dne 11. sept. smo imeli v našej vasi dva shoda. Prvega je priredil g. Evg. Jarc, a drugega pa g. Eng. Gangl. Prvi je klerikalni, a drugi pa liberalni kandidat, za drž. poslanca mesto dosedanjega drž. poslanca Šukljeta. Mnogo sta govorila eden in drugi. Smelo pa rečem in resnico povem, da je bil g. Jarc veliko bolj prijazno sprejet in pozdravljen od naših kmetov nego pa g. Gangl. Obetala sta oba prav mnogo, eden to in drugi zopet to. Ker pa je bil narod po politikarjih neštetokrat preslepljen, za to ni verovati mnogo dokler se ne vidijo posledice.
Res nam bi treba železnice in vodovodov in o tem že vrabci po strehah čevkajo, a doseglo se ni še skoro nič. Bomo že videli kako se bodo besede kandidatov izpolnile. Eden bo gotovo izvoljen. Stvar nekako izgleda, da bo dobil g. Jarc večino pri volitvah. Posebno naša okolica ne zaupa mnogo liberalcem.
Upajmo na srečen izid in mnogo napredka.
Dela imamo dovolj, pa tudi nam ne manjka ničesar. Naša domovina je zdrava in prijazna dežela za one, ki imajo pridne roke. Gre nam pa vse nekako po starej navadi.
Konečno pozdravljam vse rojake širom Amerike, a “A. S.” pa želim mnogo novih naročnikov in napredka.
Mat. Klepec.
POZOR, ROJAKI!
Spodaj podpisani uljudno naznanjam, da ako rabite dobre volnate obleke, pridite, oglejte in izberite si jih po vašem okusu, ker imam veliko novih krasnih vzorcev (samples) za obleke površnike (overcoats) po zmernih in nizkih cenah. Vse delo jamčim, ker je izdelano vse doma. Sam poskus vas bode prepričal.
Za obilen obisk se kar najtopleje priporočam.
FRANK ŽAGAR, krojač,
201 Jackson St.,	Joliet, Illinois.
Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro.
JOS. J. BENEDIK
slovenski barvar in dekorater
Chicago tel. 3891.
1820 N. Broadway, Joliet, Illinois.
% MAL
£ CTSSES'
■>.
NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t. 1., vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet.
NAPRODAJ LEPA MESNICA V Jolietu na jako finem kraju za trgovino vsake vrste. Več se poizve v uprav. Amerik. Slovenca, Joliet, 111.
NAPRODAJ 2 VELIKI IN LEPI hiši na N. Chicago cesti v Jolietu. Nizka cena. Več se pove v uprav. Am. Slovenca, ali pa pri M. H. Ne-
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene
Lyotis Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-*.=ui v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika
JOHN J. WELLNITZ,
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj«« in firnežev. Izvršujejo se vsa kar* varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
manichu.
pesmi pod vodstvom našega visoko NAPRODAJ VEČ LOT NA BROAD
Springfield, 111., 3. okt. — Prosim Vas, g. urednik A. S., da bi mi natisnili teh prstic, ker hočem naznaniti, da naj pridejo vsi tukajšnji in okoličan-ski Slovenci na sejo v nedeljo 9. okt. ob deveti uri dopoldan k Jernej Mlakarju, ker se ima več važnih reči ukreniti zavoljo cerkvenega posestva, to-
izurjenega slovenskega pevovodje, Rev. Francis Missia. ki je pozneje dobil pohvalo od kardinala samega in drugih navzočih.
Opomniti moram še to, da smo tukaj z velikim veseljem čitali novice onega “Dohtarja za vsako bolezen” iz Rock Springs, Wyoming. Upamo, da se večkrat oglasi. Za Poldeta imamo tudi mi sočutje, ki se mu je oglasila krava, ko je klical dekleta. Toda, že klenka zvonec, moram torej končati.
Pozdravljam v imenu sedanjih tukajšnjih Slovencev vse Slovence, ki so že pred nami šli skoz ta mlin ter kličem: Na zdravje! Šimnov Čan.
Thomas, W. Va., 28. sept. — Drago uredništvo! Vam pošiljam en dolar za Am. Sl. Pa sem nekoliko zaostal s predplačo, zato se Vam zahvaljujem, da mi ga niste ustavili. Radi ga bero tudi moji sosedi in si ga bodo naročili, če so pametni. Novega ni nič, kakor dela je dosti, zmirom nove jame odpirajo. Kdor nima dela, se lahko sem obrne. Z Bogom!
Lovrenc Štrekelj, Box 244.
Waukegan, 111., 2. okt. — Tukajšnje Slovensko Izobraževalno in Podporno Društvo “Ljubljanica” bode priredilo veselico v korist slovenski šoli v Wau-keganu v nedeljo večer, dne 9. okt. Začetek je točno ob pol 8. uri.
Na programu je petje, tamburanje in dve lepi šaljivi igri: “Kmet Herod” in "Zamorec”, kateri bosta vzbudili gotovo veliko smeha in zabave med občinstvom. Po igri bode šaljiva loterija z mnogimi lepimi dobitki, ter ples in prosta zabava.
Ker je ves čisti dobiček namenjen slovenski šoli, torej je upati, da se bode občinstvo v velikem številu odzvalo temu povabilu na to veselico. Kakor vsakdo ve, da vzdrževanje slovenske šole stoji mnogo denarja, torej vljudno vabimo vse rojake in rojakinje, da se udeleže te veselice in s tem
way, Center, Elizabeth in Summit Sts. v Jolietu. Prodajo se za gatov denar ali na lahke mesečne obroke. Jos. Mauser, lastnik, 200 Jackson St., Joliet, 111.
NAPRODAJ DOBRA HIŠA S 5 SO-bami, plinom, vodnjakom in strešno vodo, dobra ograja in drugo potreb no. Proda se poceni. John Koe nig, 1115 N. Center St., Joliet, 111. NAPRODAJ SALUN BLIZU KO-lodvora na dobrem prostoru z veliko dvorano ter zraven tudi stanovanje s-6 velikimi sobami. Salun se dobi po jako nizki ceni. Sedaj je tukaj dovolj dela. Dela se po vseh tovar-neh in v premogokopih, a delavcev pomanjkuje. Prodam, ker nisem pri zdravju. Prodam tudi 2 hiši po najnižji ceni z zemljiščem. Pojasnila se dobijo pri lastniku: J. Šebot, 1153 —1st St., La Salle, 111. NAPRODAJ MESARIJA IN PO-slopje s stanovanjem na istem zemljišču,' dva poslopja. Vprašaj Mrs. Mueller, 713 N. Broadway, • Joliet, 111. V sredi slovenske naselbine na “hribu”.	42-3-45
ORGANIST, VEŠČ UPRAVLJA-nja pevskih in tamb. zborov, Slovenec, če mogoče neoženjen. St. Ant Croation Church, Grand Ave. & Alpine St., Los Angeles, Cal.
V NAJEM 4 SOBE ZA $11.00. VEČ se poizve v Hibler-jevi brivnici. M Schlinsky.
A lexander haras/?
AtL Chicago tel e f. 2794 U tele. N. W. 29
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor
Tie 1. W. Flew Dri Go.
LEKARNARJI.
ir. Bluff and Exchange Street«, JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA.
Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
General Agents
2 Washington St.,	New York.
$3
POZOR, ROJAKI!
>1 otlomo gostilno
Nation«] Buffet
v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« viuo in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W Phone 825.	Joliet, m
in več stalnega dnevnega dobička jamčimo našim a-gentom z importiranimi avstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti.
A. S. Silberman,
352 Pl^asant Ave., St. Paul, Minn.
-———	1 ■■	-g.
DEČEK NAD 14 LET STAR DOBI primerno delo. Več se poizve v u-radu Amer. Slovenca.
NAPRODAJ HIŠA S 6 SOBAMI in lota 104x137. Trda in mehka voda. Vprašaž v nedeljo popoldne ah zvečer na 500 N. Bluff St.Joliet.