^3. H, 15v4 PRIMORSKI DNEVNIK i« začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tlaka! v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi 'j -i ! :$ > SeSerKT" Cena 500 lir - Leto XL št. 45 (11.768) Trst, četrtek, 23. februarja 191 Brzojavka enotne delegacije Craxiju Enotna delegacija Slovencev v Italiji je naslovila predsedniku vlade naslednjo brzojavko s podpisi vseh strank, organizacij in ustanov, ki jo sestavljajo: Poslanec BETTINO CRAXI predsednik ministrskega sveta RIM Glede na pripravo vladnega zakonskega osnutka o zaščiti Slovencev v Italiji potrjujemo, da za našo manjšino vsako razločevanje med pravicami Slovencev iz, tržaške in goriške pokrajine in tistimi iz videmske Pokrajine nesprejemljivo — E-notna delegacija, ki predstavlja slovensko manjšino, zahteva, da se zasliši za mnenje pred izdelavo dokončnega besedila vlad-nega zakonskega osnutka, da lahko izrazi svoje pripombe in zahteve. V tem smislu ponavljamo našo željo, da bi nas lahko osebno sprejel čimprej — S spoštovanjem Slovenska kulturna društva videmske pokrajine - Italijanska komunistična stranka - Italijanska socialistična stranka - Slovenska kulturno - gospodarska zveza - Slovenska skupnost -Svet slovenskih organizacij Vlada premostila prvo oviro na poli dekreta o draginjski :>Postavite se končno po robu desnici, odprite uto boja proti konservativnim silam v vladi in iz-en nje.« oce jasna in obenem bolj razvejana je bila sgVna tajnika KPI o bojih in manifestacijah, ki pretresi" »Gibanje v teh dneh je veliko in mno- je ?0,<'.06 rojeva se po ukazu partije in CGIL, temveč . ogicna reakcija delavcev na krivične sklepe. Obenem P° Berlinguerjevih besedah v tem gibanju prisotna politična nadarjenost tovarniških svetov, ki lahko pozitivno vplivajo na demokratično preobnovo sindikalnega gibanja. Tajnik KPI pa je vseeno pozval delavce v javnih prevozih in v drugih življenjsko pomembnih službah, naj si ne nakopajo srda javnega mnenja. Napovedal je boj partije proti vladnemu od’oku o okrnitvi draginjske doklade in razširitev sedanje fronte nasprotovanja. Glede najbolj perečega vprašanja, glede usode Craxijeve vlade je Berlinguer poudaril, da KPI nima vezanih rok in da bo v svojih pobudah vpletla vse tiste družbene sile, ki imajo ista ali vsaj podobna stališča kot komunisti, ki se zavedajo, da ni uresničljiv gospodarski vzpon v vzdušju družbenega zaostrovanja. Za sedaj bo partija dosledno odigrala svojo opozicijsko vlogo predvsem ob vprašanju vladnega odloka o draginjski dokladi, ob vprašanju spremembe kurza, brez katere se zastavlja problem obstoja sedanje vlade. Če teh sprememb ne bo, bo partija sprejela vse potrebne ukrepe. Vsekakor pa je Berlinguer odpravil namigovanja na možno paktiranje s KD, ko je navedel, da bo gav-ni meter ob vprašanju sprememb v vladi pdnos političnih sil do delavskega gibanja in gospodarske politike. R. G. Saudsko-sirski sporazum o rešitvi libanonske krize BEJRUT — Sirija in Saudska Arabija imata skupen načrt za prekinitev spopadov v Libanonu in za začetek ženevskih pogajanj o nacionalni spravi. To je včeraj v Damasku napovedal saudski prestolonaslednik Abdalah Bin Abdel Aziz po dvodnevnih pogovorih s sirskim predsedni kom Hafezom el Asadom. Skupni načrt predvideva imenovanje novega libanonskega premiera, brezpogojno uradno razveljavitev libanonsko -izraelskega sporazuma, sklic konference o nacionalni spravi v ene-rence o nacionalni spravi v Žene-nonsko državljansko vojno, sestavo vlade narodne enotnosti, v kateri bi bile zastopane vse libanonske verske in ideološke skupine ter razpravo v Arabski ligi o umiku sirskih čet iz Libanona, seveda po izraelskem umiku. Temelji za končno pomiritev v Libanonu so torej postavljeni. S tem pa še ni rečeno, da bodo lahko na njih zgradili stavbo nacionalne sprave. Sinoči je v Bejrut že prispel saudski posrednik Hariri z novim skupnim saudsko - sirskim predlogom. Džema jel je kot kaže pripravljen razveljaviti sporazum z Izraelom, prav tako ne nasprotuje drugim koncesijam zmagujočim muslimanskim silam, a je že naletel na odločen odpor njemu do sedaj zvestih konservativnih krščanskih sil, ki se nočejo odreči privilegijem, obenem pa trmasto vztrajajo na sporazumu s Tel Avivom. Precejšnja neznanka je tudi zadržanje druzov in šiitov, ki so do nedavnega odločno zahtevali tudi Džemajelov odstop. Vsekakor pa v Bejrutu že preveva umirjen optimizem, ki ga le delno kalijo pomisleki o notranjih razprtijah. Ključ za rešitev libanonske krize je namreč po mnenju večine v Damasku in če je Sirija predložila NADALJEVANJE NA 2. STRANI N Tržaški CGIL potrdil notranjo enotnost proti vladnim ukrepom nas kot v notranjosti države na ulicah in trgih ter na skupščinah tovarniških svetov izreklo proti omenjenemu vladnemu odloku, z druge strani pa polemizira s sindikatom CISL, ki je očital sindikalistom CGIL, da izkoriščajo dobro vero delavcev. Resolucija naglaša, da je vladno ukrepanje nesprejemljivo, priznava pa različnost pogledov tudi med članstvom CGIL in navaja potrebo po notranji dialektiki. Takšno demokra tično soočanje pa bi se moralo razviti tudi na ravni sindikalne zveze, in to s skupnimi delavskimi srečanji, ki naj pripomorejo k trezni obravnavi problemov in ponovnemu tkanju vezi med delavci in sindikalisti ne glede na njihovo pripadnost v zasledovanju enotnih ciljev. NA 4. STRANI Ža$|f„_zas'^anju glavnega sveta tr-sPreiru^ sindikata CGIL so soglasno * sindiuI?S-°lucijo' ki Poudari da Idjub Kat se aaproj trden in enoten ta 0 sP°rom okrog vladnega dekre-t>xlt)i!?reT'iučni lestvici. CGIL odločno a delavstvo, ki se je tako pri Jr"1:. Prourejeval n1r„,0nski centrali ii 5**u Prihaja v z do r/,Klil1 Prekini, njih^V Pri sprejel ldjCrr-Za ncij kl»nriu!. ’.-kl 86 bodo’ opr,J 6 V Prihodn sS m° Čitatc,j‘‘n llhtSm in y "simo za razu Craxi in Andreotti v Bonn BONN — Predsednik italijanske vlade Craxi in zunanji minister An dreotti prispeta danes na dvodnevni obisk v Zvezno republiko Nemčijo. Po vsem sodeč bodo italijansko-nemški pogovori, ki spadajo v že obvezno šestmesečno posvetovanje, težili r?a vprašanjih evropske integracije v pričakovanju prihodnjega »vrha« v Bruslju, ki bi moral odpraviti ali vsaj orni liti neuspeh atenskega vrha. Zahodnonemški zvezni kancler Kohl je s tem v zvezi včeraj predsedoval sestanku ožje skupine ministrov, ki so neposredno odgovorni za evropska vprašanja. Po premostitvi čeri o evroizstrelkih in izboljšavi odnosov z ZDA je za Kohla postala sedaj Evropa glavno prizorišče bodoče nemške zunanje politike. Dolar navzdol, nemška marka navzgor RIM — Ogromen proračunski primanjkljaj ZDA, ki ga povzroča Reaga nova politika večanja vojaških izdatkov, sli finančne špekulante, da umikajo svoje kapitale iz ameriških bank in jih spet vlagajo v evropske, zlasti nemške. Zaradi tega se je tečaj dolarja včeraj ponovno znižal na letošnjo naj nižjo raven 1.653 lir, medtem ko zahodnonemška marka sili k rekordnim kotacijam: včeraj je veljala 619,23 lire. Italijanska lira je v tem vrvežu ohranila do ostalih valut EGS v bistvu nespremenjen tečaj. Italijanski nogometni pokal Žico zapečatil usodo Triestine Triestini ni uspel veliki podvig v Vidmu, da bi se uvrstila v četrtfinale italijanskega nogometnega pokala. Tržačani, ki so v prvi tekmi doma izenačili brez zadetkov, pa so morali sinoči priznati premoč Udi-neseja, ki je zmagal z 2:0. V videmskih vrstah je bil tudi včeraj odločilen doprinos slavnega Žica, ki je že v uvodnih minutah dosegel oba zadetka za domačo ekipo, in tekme je bilo tako že po 21. minuti praktično konec. Za največje presenečenje pa je poskrbel Bari, ki je igral neodločeno (2:2) z Juventusom. Nogometaši Barija, ki so v prvem srečanju v Turinu slavili z 2:1, so tako izločili Pla-tinija in tovariše ter tako tudi poskrbeli za izreden podvig. Več o italijanskem pokalu na 10. strani. • Libanon Nadaljuje se protest proti vladnemu zakonskemu odloku NADALJEVANJE S L STRANI skupaj s Saudsko Arabijo načrt za prekinitev ognja, so izgledi obetavni. Tega mnenja so tudi vsi krščanski in muslimanski verski voditelji, ki so se včeraj prvič po mnogih letih sestali na skupnem sestanku v vzhodnem, krščanskem Bejrutu. Bejrutskega optimizma ne kali niti rohnenje Tel Aviva, saj so politiki prepričani, da si je Izrael pričakoval tak razplet. V skrbeh sta le falanga in najbolj reakcionarne krščanske sile, ki še vedno upajo v izraelsko podporo in ne bodo bržkone prostovoljno pristale na razveljavitev lanskoletnega sporazuma z Izraelom. Tel Aviv pa je kot kaže že napravil križ nad Džemajelom in njegovo falango ter že išče stike z druži, ki so bili v preteklosti dobro razpoloženi do izraelske države. V Libanonu prihaja torej do bistve-. nih premikov, med katere je treba uvrstiti tudi Džumblatovo napoved, da bo aprila obiskal ZDA. Seja ZIS spet o vprašanju cen BEOGRAD — Na včerajšnji seji zveznega izvršnega sveta so proučili poročilo o izvajanju sklepov zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ z dne 31. januarja 1984. V poročilu zveznega sekretariata za tržišče in splošne gospodarske posle o izvajanju sklepov zbora republik in pokrajin piše, da so od skupaj 225 odobrenih cenikov v obdobju od 20. do 23. decembra lani podjetja vrnila cene na predpisano raven v 198 cenikih, za 27 cenikov pa so sprejeli rešitve, ki prepovedujejo uporabo spornih cenikov. ZIS je ocenil, da v nekaterih organizacijah cen še niso vrnili na raven 19. decembra 1983. Proces vračanja cen v teh organizacijah teče počasneje, zaradi česar je, kot menijo, nujno odločno nadaljevati začeto dejavnost. ZIS bo odvisno od rezultatov ukrepov, ki jih je treba sprejeti, ocenil, ali bo predlagal skupščini SF RJ poseben intervencijski zakon. ZIS je opozoril, da do zdaj niso sprožili nobenega postopka za ugotavljanje odgovornosti, čeprav so znani primeri zavračanja ali zavlačevanja vrnitve cen. Zato je menil, da bi morali pravosodni organi in banke pospešiti postopek za sprejem u-krepov po prijavah Na včerajšnji seji se je ZIS seznanil tudi z dosedanjimi rezultati pogajanj z misijo Mednarodnega denarnega sklada, ki je te dni v Beogradu v zvezi s pripravo novega finančnega dogovora med Jugoslavijo in skladom, (dd) Množična manifestacija v Rimu za obrambo draginjske doklade in sindikalne enotnosti 'RIM — Delavski protest proti vladnim ukrepom o draginjski dokladi se nadaljuje po vsej državi, največja manifestacija pa je bila včeraj v Rimu, kjer se je zbrala na poziv 70 tovarniških svetov prestolnice in dežele Lacij ogromna množica, ki se je z več sprevodov zlila na Trg S. Giovanni. Delavcem in uradnikom vseh strok, kj so se odzvali splošni stavki, so se pridružili upokojenci, študentje in brezposelni, ki so za zastavami in transparenti tovarniških svetov vzklikali »proti gospodarjem in gospodarski politiki vlade, za zaposlovanje in razvoj, za takojšnjo umaknitev dekreta«, ki je bilo glavno geslo protestne manifestacije, poleg poziva k obnovitvi sindikalne enotnosti. Koliko je bilo točno demonstrantov je seveda nemogoče navesti, saj se je spontani sindikalni shod že zaključeval, ko so se na trg še zgrinjale kolone delavcev, ki so obšle v sprevodih mestno središče. Prireditelji in komunistična komponenta OG1L, ki je pristopila k manifestaciji, jih ocenjujejo na okrog 200 tisoč, medtem ko navajajo CISL, UIL in socialistična komponenta CG IL, ki so nasprotovali splošni stavki, mnogo manj, samo 30.000 in zatrjujejo, da protest ni uspel. Dejstvo pa je, da je bilo videti s televizijskih ekranov res veliko množico, ki se je sproti zgostila pod govorniškim odrom, s katerega je spregovoril tudi delegat kovinarjev CISL Silvio Battistini. Prav tako je gotovo, da je bila udeležba mnogo večja v tovarnah, manj pa je bilo stavkajočih v javnih uradih in ministrstvih, kar je sicer običaj. Stav-\ ka, kateri so se pridružili tudi gasilci z letališča Fiumicino, je močno ohromila letalski promet, saj so morali odpovedati 35 prihodov in odhodov na notranjih, po 22 pa na mednarodnih progah. Zaradi stavke železničarjev je odpadla približno polovica vlakov, ki so vozili v Rim ali iz njega, prišlo je pa tudi do večjih zamud na daljših progah. Vrsta stavk in protestnih demonstracij je bila tudi v Neaplju, Fog-gii. Lecce ju, v Cagliariju so se zbrali na protestni shod delavci z vse Sardinije, po nekaj deset tisoč demonstrantov je bilo tudi v Mode-rii, Parmi, Piacenzi in Ravenni in v Vadu Ligure. Za danes so pa oklicali splošno stavko tovarniški sveti z območja Benetk. Ob demonstracijah prihaja v več krajih do spontanih stavk železničarjev ali do blokad, ki spravljajo v velike težave promet. Zato je važno zabeležiti, da se je včeraj zbralo tajništvo e-notne zveze CGIL - CISL - UIL za osebje prevozov, ki je sklenilo po; trditi veljavnost pravil o stavkah pri javnih prevozih in dosledno takoj ukrepati proti »divjim« prekinitvam dela. Pertini prispel v Veliko Britanijo LONDON — »Fenomen v Italiji«, tako označuje Financial Times lik italijanskega predsednika Sandra Pertini ja, ki je prišel včeraj zjutraj na uradni obisk v Veliko Britanijo. Per-tinija spremlja italijanski minister Andreotti, ki se bo s predsednikomx zadržal v Veliki Britaniji do petka, ko je predviden povratek v Italijo. Sandra Pertini ja je na londonskem letališču sprejela predsednica angleške vlade Margaret Thatcher, s katero je imel italijanski predsednik takoj pogovore, ki so zadevali obrambo miru, odnose med Zahodom in Vzhodom, položaj v Libanonu ter evropsko deseterico. Prav tako se je Andreotti sestal s svojim angleškim kolegom Howom. Danes pa bo Pertini na sprejemu pri kraljici Elizabeti in princu Filipu v Buckingham Palaceu. Na sliki (Telefoto AP): Thatcherjeva in Pertini na londonskem letališču. Albanija in Bolgarija kvarita odnose na Balkanu SKOPJE — Delegati makedonskega Sobranja so včeraj na ločenih sejah obravnavali aktualna vprašanja odnosov in sodelovanja Jugoslavije s sosedami. V razpravi so menili, da uradna stališča nekaterih sosednjih držav, na primer Albanije in Bolgarije, povzročajo dodatne negativne elemente, ki omejujejo in poslabšujejo stanje tako v dvostranskih odnosih kot tudi na Balkanu v celoti. Izrazili so tudi zaskrbljenost v zvezi s škodljivostjo protijugoslovanskega in protimakedon-skega obnašanja v Bolgariji, kar vpliva na celotne odnose med državama. (dd) Odločilne ure za vojno med Irakom in Iranom? TEHERAN, BAGDAD — Vojna med Iranom in Irakom se je spet razplamtela z izredno močjo in zna imeti tudi še hujše posledice. Sam Luški predsednik Husein je včeraj izjavil, da se bo ofenziva, ki jo je Iran začel prejšnjo noč, najbrž sprevrgla v odločilno fazo vojne, ki traja že 41 mesecev. Iranska nova ofenziva, ki so jo poimenovali »zarja 6«, se je začela v noči od torka na sredo na južni fronti, ki so jo iranski vojaki pomaknili še kakih sto kilometrov proti iraškemu mestu Ali Al G barbi. Kaže, da je bilo samo v nekaj urah ubitih več kot 4 tisoč vojakov. Naklepi Irana so jasni: pretrgati povezave med Bagdadom in jugom države, kjer je po- membno naftno in industrijsko središče. Novemu napadu je Irak takoj odgovoril z grožnjo, da bo ponovno bombardiral iranska naselja. V naslednjih urah je pričakovati, da bo Homeini pozval celotno prebivalstvo, naj se zbere z orožjem v roki in naj pristopi k »sveti vojni«, da zada smrtonosni udarec režimu Sadn-ma Huseina. Vse kaže tudi, da se enote ameriške in angleške vojne mornarice približujejo Perzijskemu zalivu, da bi preprečile Homeinijevo grožnjo, da bo popolnoma zaprl Ormuško ožino, s čimer bi onemogočil tankerjem, da vozijo nafto iz arabskih držav proti Zahodu. Bela stavka italijanskih carinikov prizadela avstrijsko gospodarstvo DUNAJ — Odločitev italijanskih carinikov na obmejnih prehodih z Avstrijo pred nekaj dnevi, da bodo opravljali svojo službo »samo še po predpisih«, ima že katastrofalne posledice. Na mejnih prehodih Brenner, Sillian, Reschenpass na Tirolskem in Thoerl-Maglern na Koroškem so kolone čakajočih tovornjakov ponekod dolge tudi po štirideset kilometrov. Italijanski cariniki opravljajo svoje delo — pregled tovorov — samo še od osme ure zjutraj do dveh popoldne. To je njihov protest zoper neredno plačevanje nadurnega dela, ki se včasih zavleče tudi po šest mesecev iz njihove centrale v Rimu. Včeraj je samo na Brenner ju čakalo več kot 1600 tovornih vozil za prehod državne meje, cariniki pa so začeli z delom ob osmih in ga nameravajo zaključiti natanko ob štirinajstih. Situacija se bo po napovedih sodeč še zaostrila, ker je noč od torka na sredo tista v tednu, ko pripeljejo na ta avstrijsko - italijanski mejni prehod še tovornjaki iz vse severne Evrope. Poleg tega napovedujejo za *1 nes obupani šoferji na avstrijski strani popolno bloka ^ avtoceste proti italijanski meji, se pravi da tudi ose na vozila ne bodo mogla več prodreti v Italijo- Zvezna avstrijska gospodarska zbornica na naju se je predvčerajšnjim s teleksi preko svojih stavništev v Zvezni republiki Nemčiji, na NizozemsK ’ v Danski in Belgiji, obrnila na komisijo Evropske 6 spodarske skupnosti v Bruslju in med drugim obra žila, da je zaradi stavke italijanskih carinikov j® prizadet tudi promet blaga med državami članic EGS. ori. Poleg tega grozi Tirolski tudi pomanjkanje, na p mer, kurilnega olja, ker tudi tovornjaki, ki ga v iz italijanskih luk, ne morejo v domovino. ,.R BARBARA GORICA» Za zapahi gen. Galtieri poraženec na Falklandih BUENOS AIRES — Na ukaz vrhovnega vojaškega sodišča so aretirali gen. Leopolda Galtierija, ki je bil argentinski predsednik za kratek čas, od leta 1981 do naslednjega leta, ko se je odigrala falklandska tragedija. Bivšega predsednika so aretirali predvčerajšnjim, potem ko so ga na dolgo zasliševali na vrhovnem vojaškem sodišču. Galtierija obtožujejo številnih napak, političnih in vojaških, pri operacijah na Falklandih ter zaradi preganjanja politične opozicije v Argentini. Preiskovalno komisijo na vrhovnem vojaškem sodišču, sestavljajo razni visoki častniki v pokoju, ki se niso umazali s krvavo pustolovščino na Falklandskih otokih, oziroma v represiji v domovini. V zaporu so že gen. Bignone, ki je skušal reševati hunto po porazu na Falklandih in razni drugi visoki častniki. Sedaj je bil aretiran tudi admiral Anaya, zapor pa preti tudi gen. Lami Doze ju, poveljniku letalstva. • Predsednica ZIS Planinc MISURATA — Predsednica ZIS Milka Planinc je vrgla kamen v morje na kraju, kjer bodo pristajale ladje in s tem simbolično označila začetek gradnje druge faze velikega pristanišča- v mestu Misurata v Libiji, ki ga gradi podjetje »Ivan Milutinovič« iz Beograda. Delavci tega podjetja bodo zgradili drugo fazo pristanišča z valobranom. (dd) Predsednik SFRJ Špiljak gre kmalu v oba Jemena BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak bo na uradnem in prijateljskem obisku v Arabski republiki Jemen 27. in 28. februarja letos na vabilo predsednika Alija Abdulaha Salerna. Od 28. februarja do 2. marca letos pa bo na uradnem in prijateljskem obisku v LDR Jemen, kamor ga je povabil predsednik Ali Naser Mohamed, (dd) Vodja CSU so vmešava v zunanjo politiko Strauss zavrača kritike zaradi obiska v Damasku BONN — Glasilo bavarske CSU »Bayemkurier« je objavilo včeraj izjavo Franza Josefa Straussa, voditelja stranke, ki je dejal, da je bila njegova pot v Sirijo pot miru, in je zavrnil vse kritike, ki so v zvezi z njegovo potjo letele dz Bonna. V isti številki glasila CSU je urednik lista objavil članek, v katerem ostro napada zunanje ministrstvo in se sprašuje, ali se imajo zahodnonemški veleposlaniki, ki so podrejeni zunanjemu ministru Genscherju, za vojaško enoto, ki se bojuje proti Straussu. Strauss v svoji izjavi ponovno trdi, da je bilo zunanje ministrstvo obveščeno o njegovem obisku v Siriji, preden je odpotoval tja. Več mu ni ^L* j-cd-ba storiti, ker si ministrski P nik bavarske deželne vlade in l'()nn sednik CSU ne dovoli, da bi m q. predpisoval, kdaj lahko P? g0 vse benem je Strauss ponovil, da 0\p, informacije, ki jih ima, na vendar — »na ustrezni ravni«- aUSs Vsi so pričakovali, da bo .gj-ju že predvčerajšnjim poročal Kohlu o svojih pogovorih v toku. Toda četudi je bil Strauss ^ rek v Bonnu — navzoč je h ki stanku voditeljev vladne koa “ na so obravnavali reformo na , , s osebni dohodek — se m Kohlom. BOŽIDAR sestal PAHOR Deželna SSk predstavila Longu svoja stališča do važnih vprašanj GORICA — Tajnik PSDI in minister za proračun Pietro Longo je včeraj sprejel delegacijo deželne Slovenske skupnosti, ki so jo sestavljali Andrej Bratuš, Vladimir Gradnik, Drago Štoka, Marjan Terpin, Damjan Paulin in Hadrijan Koršič. Delegacija je tajnika PSDI v enournem pogovoru seznanila z aktualnimi problemi slovenske manjšine v Ituaji in mu posebej orisala svoje poglede na zakonsko zaščito. Obenem je delegacija SSk zaprosila voditelja PSDI za podporo njegove stranke v prizadevanjih za dosego globalne zaščite Slovencev v Italiji, Predlagala" je tudi srečanje z ministrom za deželna vprašanja posl. Romito, ki je tudi č’an PSDI. Tajnik Longo je v odgovoru dejal, da dobro pozna probleme Slovencev v Italiji, in podčrtal pomembno prisotnost slovenske manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini in sicer v tržaški, goriš ki in videmski pokrajini. Nadalje je Longo poudaril, da je res Potrebna ustrezna zakonodaja za manjšino, v tem okviru je še pri pom nil, da je zaščita, povezana z gostovanjem posameznih jezikov in kultur, čisto naravna. Osebno bo 'oakoj — je dejal — o vsem tem zainteresiral mi nistra za dežele poslanca Romito, ki se je že v vladi zavzel za hitro reševanje tega problema. Pogovor med predstavniki PSDI in Slovenske skupnosti je potekal v zares prisrčnem vzdušju. Slovenska skupnost je vsedržavnemu tajniku PSDI poklonila spominsko knjigo o slovenski zemlji. Na deželi razprava o gozdnih cestah in varstvu narave TRST - Predsednik Saro (PSI) je sklical včeraj drugo stalno komisijo deželnega sveta. Seje se je udeležil tudi deželni odbornik Vespasiano. Na dnevnem redu sta bila dva zakonska osnutka, ki sta zadevala gozdne cestne povezave in zaščito narave. Deželni odbor je predložil zakonski osnutek, ki zadeva nekatere norme glede načrtovanja in izvedbe načrtov službene za gozdne cestne povezave. Pripomniti je treba, da je CIPE odobril skoraj 19 milijard lir za te investicije. Na razpravi so govorili Car-penedo (KD), Puppini (MF), Casule (MSI-DN), Ciriani (PRI) in Andrian (KPI). Sporazumno sta predsednik Sar0 in odbornik Vespasiano odložila razpravo v tej zvezi, ker bi bilo treba poiskati ustreznejše rešitve za U-porabo teh sredstev. Glede deželnega zakonskega načrta o zaščiti narave pa so sklenili osnovati ožji odbor, v katerem bodo Saro, poročevalec Braida ter svetovalca Puppini in Magrini (KPI). Odbor je seveda odprt tudi drugim udeležencem, da bodo izpopolnili načrt. □ Na videmski Trgovinski zbornici bo v torek, 28. februarja, občni zbor deželnega konzorcija za pospeševanje zunanjetrgovinskih poslov Friulgiulia. Zaenkrat sta na ravni deželne uprave svojo udeležbo na skupščini zagotovila predsednik odbora Comelli ter odbornik za industrijo in obrt Fran-cescutto. Občni zbor se bo pričel cb 16.45. Vecchie to ve grafike v sežanski galeriji Medtem ko se v Kosovelovi knjižnici zaključuje razstava Andreja Jemca, je še do konca meseca v Mali galeriji na ogled Vecchietova razstava. Sežanskemu občinstvu ni nepoznana likovna ustvarjalnost Franka Vecchie-ta, saj se je s svojimi grafikami že pred leti predstavil v Kosovelovi knjižnici, lansko leto pa je imel svojo razstavo tudi v divaški knjižnici, ki je opremljena z njegovimi grafikami. Tokrat je na ogled petnajst grafičnih listov večjega formata, s katerimi nas Vecchiet takoj prepriča, da ostaja na avantgardnih likovnih pozicijah, la mu jih je v temelju dala Černigojeva šola. S svojimi do potankosti preštudiranimi geometričnimi liki in črtami nadaljuje Vecchiet smer abstraktne umetnosti, ki se zdi, da je preprostemu gledalcu morda odmaknjena. Toda Vecchietove abstraktne črte nosijo v sebi polno liričnosti in poetičnost in obogatene z sivimi, piovimi in rdečimi barvnimi torni vzpostavijo dialog tudi z najbolj preprostim človekom. Zato ni čudno, da so mnoge njegove grafike našle svoje stalno mest v prenekaterem kraškem domu. Prav ta liričnost, ki umetnika preveva, kljub povsem geometričnim formam, je gotovo ena izmed najizrazitejših značilnosti, zaradi katerih ga kritiki uvrščajo med izrazite slovenske ustvarjalce. Poetični odnos do sveta ne ostaja pri Vecchietu prikrit niti pri najnovejših grafičnih listih, kjer se srečujemo s čisto novimi barvnimi kompozicijami, vgrajenimi v stroge geometrične linije, pri katerih se poznavalcu Vecchietove umetnosti zdi, da napoveduje novo obdobje svojega izražanja, morda z novimi materiali, ki bodo pogojevali tudi novo tehniko. Vsekakor, če smo mu priznali grafični vrh, smemo pričakovati nove likovne dosežke, katerih smer je že nakazal z lesenimi kompozicijami in tudi z lepljenkami. A. N. Pogovor Mirošiča s prefektom Vidma o sodelovanju Nočni poleti na Krku REKA — Reka in kvamerskoistrsko območje imata svoje letališče na otoku Krku. Odkar so z izgradnjo mogočnega Titovega mostu otok povezali s kopnim, je letališče postato »bliže« Reki in turističnim krajem v tej regiji, pomanjkljivost, ki jo je letališče imelo, ker ni bilo usposobljeno za nočne pole te’ bodo odpravili s tem, da bodo namestili žaromete in vse za nočno letenje Potrebne naprave. S takšnimi izboljšavami se bo promet na njem, ki je Posobno poeti zelo gost, izboljšal in pomnožil, pa tudi storitve se bodo kakovostno popravile. Kakor poroča ANSA, je izvršni odbor razpravljal o namestitvi naprav za J^oo letenje in določil znesek 350 milijonov lir v našem denarju : 51-odstotkov tega zneska bo prispevala občina Reka, ostalih 49-odstotkov pa Opatija, Crikve-1Ca in Krk, ki so člani skupne letališke uprave. Reseda je tekla tudi o sanaciji podjetja, ki je zašlo v finančne težave. Veneto pomaga kmetijstvu BENETKE — Dežela Veneto bo letos namenila 3,5 milijarde lir za razvoj družinsko vodenih kmetij, ki so osnova kmečkega gospodarstva. S tem hoče pomagati vinogradnikom in vsem tistim, ki bi svoje pridelke lahko pošiljali na evropski trg. Nove oblike organizacije in novi pridelki, to so v Venetu zapisali v svoj letošnji strateški program razvoja kmetijstva, ki je prešibko, da bi samo prišlo na zeleno vejo. Poslovni stiki z LR Kitajsko Ne samo v Huminu in v Posočju Orkanski veter pustošil tudi v Reziji Poškodoval je streho zvonika na Ravanci Rokovem Zastoj tovornega prometa „ TRBIŽ — Pred dnevi smo poro-. * 0 prometnem infarktu, ki je za-Je' Francijo in tudi mejne prehode ^ed Francijo in Italijo. Če so v ranciji stavkali kamionisti zaradi Sv°jih razlogov, so zastoje v tovor-Ja'm prometu na mejnih postajah Povzročile stavke italijanskih carin-s uslužbencev. Ne samo na tej in na oni strani fedora pod Mont Bianche m, tudi f.a. Trbižu je stavka italijanskih causi °V 0bromila carinjenje blaga in n- Var*la posebno na avstrijski stra-kol meincga prehoda Kokovo dolge Ur r *ovomjakov. V dopoldanskih 1Q atl Se je stanje nekoliko izboljša-slah« popoldanskih urah pa se je po al°' ker cariniki niso oprav-Jal1 nadur. REZIJA —- Ne samo v Huminu na italijanski strani in v Posočju na jugoslovanski strani, tudi v Reziji je 9. in 10. februarja pihal močan veter s hitrostjo 200 km na uro in povzročil občutno škodo. O ujmi, ki je domačinom pognala strah v kosti, poročamo nekoliko z zamudo, zaradi tega pa dogodek ne izgublja na aktual nosti, ker je razkril tudi nekaj dokumentov, ki govorijo o obnavljanju cerkvenega zvonika na Ravanci v prejšnjem stoletju in ob obratu stoletja. Poglejmo, kako tisti skoraj sodni dan v deželici pod Kaninom popisuje naš dobri znanec Luigi Paletti, sicer prizadevni vodja rezijanske folklorne skupine. Včeraj je obiskal Francesco La Rosa prefekt iz Vidma generalnega kcn-zula SFRJ v Trstu Draga Mirošiča. La Rosa in Mirošič sta se ob tej priložnosti pogovarjala o nekaterih aktualnih vprašanjih vzajemno koristnega sodelovanja med videmsko pokrajino in sosednjimi jugoslovanskimi območji. Mrzel veter s severa — piše Paletti — je prizadejal škodo ljudem in jih tudi prestrašil, ker je razmetaval kor-ce na strehah in ruval drevesa. Škoda, ki je nastala zaradi uničenih kritin, dimnikov, žlebov in televizijskih anten, je občutna, kakor je ogromna tudi škoda, ki jo je veter povzročil v gozdovih na območju krajev Laški kolk, Čema peč, Počualce, Sàrtna Rauna, Berginj in Učeja. Veter je odpihnil z vrha zvonika cerkve Marije Vnebovzete na Ravanci pločevinasto kroglo, ki je padla na tla ob cerkvi in se razbila. Na njej sta bili pritrjeni zastavica in križ. Simbole v velikosti 5 metrov, je pobral in shranil bivši rezijanski župan VIDEM —- Furlansko - kitajski gospodarski odnosi, ki so predmet nekajdnevnih pogovorov, so postali danes zanimivejši in konkretnejši, ker je kitajska stran predstavila 21 pro- cav. Enzo IvOttig, ki so mu pomagali prostovoljni gasilci. Ker se je krogla poškodovala, so mogli ugotoviti, da so v njej dve pločevinasti škatli, v katere so shranili spominske listine ob poprejšnjih restavracijskih delih na cerkvi. Čeprav sta bili škatli zacinjeni, je vlaga vseeno nekoliko poškodovala listine in zato besedila ni mogoče vsega prebrati. V večji škatli so listine, ki pripadajo trem različnim obdobjem. Prva listina govori o popravilu, ki so ga na zvoniku prvič opravili leta 1824. Župnik Odorico Buttolo iz Sol vice v Reziji je v latinščini podrobno opisal potek in značaj del. O popravilih v letih 1847 in 1902 pa so pismeni do- jektov, s katerimi bi na recipročnih koristih kitajski trg odprli furlanski tehnologiji. Kitajska delegacija je te dni obiskala več furlanskih tovarn. kument podpisali (v italijanščini) duhovnik Francesco Gallizia doma iz Mušca, namestnik župana Antonio Giusti, svetovalec in podjetnika Giobatta Negro in Valentino Saria, domači župnik Giovanni Rucchini, rojen v Ti-pani, in kaplana Stefano Valente iz Bile in Giovanni Guion iz Špetra Slo-venov. V manjši škatli pa je 19-letni Giovanni Negro zapustil sporočilo, da je tudi on sodeloval pri popravilu zvonika. Njegov oče Giobatta Negro, podjetnik, ki je popravljal zvonik, je hotel bodočim rodovom Rezije sporočiti, da je pri popravljanju zvonika kot klepar sodeloval tudi njegov sin. LUIGI PALETTI Poročevalec v komisiji je senator Fortuna Razprava o osnutku zakona za enakost jezikovnih pravic sestaj^Not smo včeraj že poročali, se je v torek sly zbo J- !x^*x>r komisije ža ustavna vprašanja v poslan člar)omr'''trL na seji je poročevalec Loris Fortuna izročil kovnih °° ,ra besedi o osnutka zakona za »enakost jezi-ščito -(pravie«. Gre b bistvu za določila, ki zadevajo za-So v .prhlih jezikovnih skupnosti v vsej Italiji in ki b^edlože ■ s‘nteza šestih zakonskih osnutkov, ki so bili delo k m v. tej zakonodajni dobi, upoštevajo pa tudi dobj’ ®a ie komisija opravka v prejšnji zakonodajni vic02S0a uyodoma navaja, katere manjšine imajo prane v0,jaZa5čitn‘b določil in pri tem poudarja, da zakon •hanjšinn v,a nemško, francosko, ladinsko in slovensko '-a njjh , ’ kl, Pu se tta lahko poslužujejo, če so ta določila nav^^lša od določil drugih zakonov. Besedilo danti/; kater"i so manjšinski jeziki v Italiji, in s na- sicer ?ti>anskj,"'’v ‘vaLcrl 50 manjšinski jeziki v itauji, m sicer (.ansiti > jonski. francoski, frankoprovansa/ski, fur-*ki, siow(S vi ^udinski, provansalski, sardinski, srbohrva-Jajo n®®. nemški in jezik Romov. Pravice se izva-^devno t/"a |b‘vo zainteresiranih državljanov, ki morajo n.° štev'1 Prosni° nasloviti na župana. Potrebno je določe-^ifiah dn°-xw^^)*sov’ 'n sicer 10 odstotkov volivcev v ob-°bčinah ^ Rsoč prebivalcev in manjši odstotki v večjih S^fneznjf,(1j' zakona zadeva pravico — na zahtevo po-c*h ter v ,y. do pouka materinega jezika v otroških vrt Remijih ^snovnih in srednjih šolah. Na narodno mešanih ^blematik ° v u^na program vsekakor vključili tudi K° ovrednotenja zgodovinsko kulturnega boga- stva domačega kraja in okolja. Določila o pouku materinega jezika veljajo tudi za druge šole, celo za deželne izobraževalne tečaje in za večerne šole. V nadaljevanju zakonsko besedilo določa pravico do rabe materinega jezika v izvoljenih svetih, dovoljuje občinam, da objavljajo uradne akte dvojezično, dovoljuje državljanom rabo materinega jezika v odnosu z oblastmi, dovoljuje dvojezične oznake krajev in smerokaze ter predvideva vključitev v redne radiotelevizijske programe oddaj v jeziku manjšine. Zadnji del zakona obvezuje dežele, da v svoji zakonodaji upoštevajo ta državna določila, zagotavlja občinam 75-odstotno kritje teh stroškov iz državnega proračuna ter določa, da morajo deželne uprave ustanoviti, v okviru zakonodaje za zaščito kulturnih vrednot, inštitute za zaščito jezikovnih in kulturnih tradicij zaščitenih skupnostih. Besedito je torej zelo natančno, pa čeprav ne povzema vseh zahtev posameznih skupnosti, predvsem Furlanov in Sardincev, ki so v zadnjem času zelo aktivni. Verjetno bo komisija vnesla še marsikatero spremembo, vsekakor pa gre za osnutek, ki v glavnem odraža potrebe in želje jezikovnih skupnosti. Problematično je seveda vprašanje »pristopa do pravic«, kajti zbiranje podpisov, ki je svojevrstno preštevanje, lahko sproži protireakcije, ki nikakor ne pripomorejo k miroljubnemu sožitju in bi bilo treba torej to vprašanje kako drugače rešiti. BOJAN BREZIGAR Posodobitev magistralne železniške proge v SFRJ LUKSEMBURG — Iz Luksemburga prihajajo nove vesti o višini in namenu posojila, ki ga je evropska banka za naložbe dala Jugoslaviji za posodobitev železnic. Gre za obvezo, ki jo je Evropska gospodarska skupnost sprejela do Jugoslavije s pogodbo EGS - Jugoslavija in ki predvideva finansiranje v celokupni višini 200 milijonov plačilnih enot ECU. Ob tej priložnosti bodo Jugoslaviji posodili 66,3 milijona ECU. Sredstva bodo potrošili za posodobitev železniške proge vzdolž Jugoslavije, po kateri se EGS in srednja Evropa povezujeta z Grčijo, Turčijo in Bližnjim vzhodom. Ta 1.350 km dolga proga je dvotirna v dolžini 1.070 km in elektrificirana v dolžini 1.140 km. Načrt predvideva odpravo nekaterih ozkih grl, povečanje forzine in nosilnosti. Polovica tovornega prometa na tej progi (okoli 10 milijonov ton na leto) ga prepeljejo v evropsko skupnost, potnikov pa okoli en milijon. Kredit, ki ga bodo odplačevali 20 let po 10,75%, je razdeljen med republike Slovenija, Hrvaška, Srbija, Makedonija in avtonomna pokrajina Vojvodina. Z njim bodo plačali polovico stroškov, dela pa bodo sklenili leta 1986. Priprave na srečanje z vodstvom IRI Deželni odbor je včeraj nadaljeval posvetovanja s krajevnimi ustanovami in sindikati v pričakovanju pogovorov z voditelji IRI — ti bodo 6. marca v Rimu — o vlogi in perspektivah državnih udeležb v tržaški in goriški pokrajini. Delegacija deželnega odbora, ki so jo poleg predsednika Comelli ja in podpredsednika Zanfagninija sestavljali še odborniki Rinaldi, Francescutto in Brancati, se je najprej sestala s predsednikoma tržaške in goriške pokrajine Claricijem in Cumpeto ter župani Trsta Richettijem, Gorice Scaranom, Tržiča Saccavinijem in Doline Švabom, nato pa še z delegacijo sindikalne federacije pod vodstvom deželnih tajnikov Padovana, Brava in Trebbi ja. CGIL: »Naš sindikat je trden in enoten!« Kritične ocene organizacij CISL in UIL Sindikat CGIL je eden sam in enoten in zna reševati svoje probleme z notranjo dialektiko brez zunanje pomoči. Tako piše v dolgi resoluciji, ki jo je glavni svet tega sindikata soglasno odobril na torkovem deseturnem zasedanju po uvodnem poročilu komprenzorijskega tajnika Roberta Treua in poglobljeni, kritični debati. Glavni svet — je rečeno v resoluciji — je docela na strani delavcev, ko kažejo hudo zaskrbljenost nad načinom in vsebino vladnega ukrepanja glede problemov zaposlenosti in cene dela; nasprotovanje takim metodam in takšni politiki je na tisoče delavcev dokazalo na ulicah in trgih ter na skupščinah tovarniških svetov. Kljub različnosti ocen o tako imenovanem »protiinflacijskem manevru« — nadaljuje resolucija — je prišlo do izraza čisto novo dejstvo: prvič se je namreč zgodilo, da je neka vlada z lastnim operativnim predlo gom posegla v pogajanja okrog med konfederalnega sporazuma, ki so ga sindikalne organizacije svobodno pod- pisale in ga lahko potemtakem samo one obnovijo, spremenijo, potrdijo ali zavrnejo. Resolucija zatem obsoja sindikat CISL, da politično izkorišča nastale razmere, ker je s svojim letakom dal razumeti javnosti, da je del članov CGIL prešel pod njegovo okrilje, kar je očitno izkrivljanje dejstev ; CGIL je v resnici trden in še naprej enoten. Sindikat bo še okrepil elemente debate in soočanja v sklopu enotne sindikalne zveze in skušal poiskati nove načine, kako prebroditi sedanji kočljiv in težak moment ter nanovo stkati čim tesnejše vezi z delavci, tovarniškimi sveti in vmesnimi strukturami, ki so po mnenju CGIL nenadomestljiva sredstva za izgradnjo in razvoj modernega in resnično demokratičnega sindikata. Kdor hoče drugačen sindikat — pravi resolucija — naj se nikar ne obrne po. zaslombo na CGIL, niti ne na en sam njegov del. In še; CISL je v svojem letaku dal delavstvu povsem napačne informacije, zato bo CGIL poskrbel, da se vsi delavci točno seznanijo z vse bino in nameni vladnega odloka, kajti dolgotrajnega in trdega boja delavstva za pogodbe ne gre izbrisati z enim samim zamahom krpice. Glavni svet CGIL poziva CISL in UIL k sklicevanju skupnih, enotnih delavskih skupščin, torej k obnavljanju vzajemnosti na novih temeljih, in to seveda začenši z zahtevami glede gospodarskega preporoda tržaške in go-riške pokrajine. Vsekakor — je še rečeno v resoluciji — sindikat CGIL za nobeno ceno ne bo popustil v boju za nadaljevanje pogajanj o vsedržavnih delovnih pogodbah, in to razčlenjenih pogajanj, ne pa centraliziranih; in tudi pogajatna moč sindikata kot taka ne sme biti osredotočena zgolj na vsedržavno vodstvo CGIL, CISL in UIL. Sindikat CGIL je na vsedržavni ravni predlagal, da se o vladnem odloku o premični lestvici izvede referendum med delavci. Odločno stališče proti temu je zavzelo včeraj tukajšnje pokrajinsko vodstvo CISL z utemeljitvijo, dà bi takšen refe- rendum — v velikih tovarnah — onemogočil, da bi do besede prišli široki sloji delavstva pa tudi mladi, brezposelni ter upokojenci. CISL ravno tako nasprotuje enotnim delavskim skupščinam, kot jih predlaga CGIL, pač pa poziva svoje člane k prirejanju organizacijskih skupščin, ki naj bi potekale brez vsakršnega sektaštva. Kaj pa UIL? Njegova kovinarska organizacija UILM soglaša s pristankom matičnega sindikata in sindikata CISL na »protiinflacijski pakt«, o katerem sodi, da lahko prinese nove možnosti gotove in trajne zaposlitve. Kdor paktu nasprotuje — so dejali na skupščini kovinarjev UIL — in streže po njem, ta ne brani delavskih mezd in ne ščiti delovnih mest. Oglasil se je tudi tovarniški svet Traškega arzenala — Sv. Marka, ki ostro odklanja vladni odlok o dra-ginjski dokladi kot protiustaven in kot atentat na delavsko pravico do pogajanj, (dg) Tudi v zgoniški občini samoupravni referendum za mir in razorožitev V torek se je v Zgoniku sestal na prvi seji enotni občinski odbor za izvedbo samoupravnega referenduma za mir in razorožitev, ki je bil ustanovljen na zadnjem zasedanju zgoni-škega občinskega sveta. Sestanka so se poleg občinskih odbornikov in svetovalcev udeležili tudi župnik, predstavniki KPI, PSI in Slovenske skupnosti, krajevne sekcije VZPI - ANPI, ŠK Kras in KD Rdeča zvezda. Po poglobljeni razpravi so izdelali enotna stališča, kar je izredno pomembno pri tako važnem vprašanju. Samoupravni referendum bo na sporedu v nedeljo, 11. marca, ko bodo v vseh večjih vaseh zgoniške občine za nekaj ur odprta volišča. Zamudniki pa bodo imeli na razpolago še* nekaj dni, da oddajo glasovnice na občinskem sedežu. Pred tem datumom bodo po hišah kapilarno razdelili vsem volilnim upravičencem priložnostno spremno pismo z volilnico, ki bo vsebovala tri vprašanja o namestitvi jedrskih raket v Italiji, o pravici ljudstva do soodločanja z referendumom in o potrebi po uničenju vsega jedrskega orožja tako na Vzhodu kot na Zahodu. B. S. Alpinist Franček Knez drevi v Trstu Prvenstvena, sedaj imenovana Slovenska smer, na mitični gori Fitz Roy v daljni Patagoniji, bo drevi v veliki dvorani Pomorske postaje v Trstu oživela v besedi in sliki 28-letnega vrhunskega slovenskega alpinista Frančka Kneza, Izbira kraja Pomorske postaje je padla na željo italijanskih someščanov, ki so si zaželeli ogledati diapozitive alpinista, ki je plezal že po vseh kontinentih sveta ter ima za sabo kakih 1.400 vzponov, od katerih 350 prvenstvenih. Predavanje se začne ob 20.30, za obnavljanje Knezovih izvajanj v italijanščino pa bo poskrbel prof. Peter Suhadolc. Uslužbencem v industriji se je draginjska doklada 1. februarja zvišala za 13.600 lir V smislu člena 3 državnega zakonskega odloka štev. 10 z dne 15. t.m., ki je bil objavljen v Uradnem vestniku republike štev. 47 naslednjega dne, se je 1. februarja draginjska doklada za uslužbence v industriji povišala za dve točki, to je za 13.600 lir. Globalno znaša sedaj doklada 568.589 lir. Kot javlja tržaško združenje industrijcev, je novi dokladi treba prišteti 6.800 lir začasne dodatne doklade. Za dve točki se je zvišala tudi draginjska doklada za državne nameščence, ki se uradno sicer naziva »posebna dopolnilna doklada«. Po novem znaša 665.541 lir na mesec. Navodila 1NPS glede invalidske pokojnine Osrednje vodstvo državnega skrbstvenega zavoda INPS je izdalo okrožnico z dodatnimi navodili glede izplačevanja invalidske pokojnine. Pravico do invalidnine imajo samo tisti, katerih letni dohodek lani ni presegel 10.765.950 lir, oziroma oni, ki letos ne bodo imeli več kot 12.487.800 lir dohodka. Pri izračunavanju letnega dohodka odpravnina in sorodni prejemki ne pridejo v poštev, pač pa je poleg drugega treba upoštevati tudi denar iz dopolnilne blagajne, prejemke, ki jih dotični dobiva med bolezenskim dopustom pa še tiste, ki pri tiče jo ob porodniškem dopustu. • Ob priliki ustanovitve deželne sekcije »Družbe za mednarodni razvoj« bo danes ob 18. uri na sedežu Časnikarskega krožka prof. Roberto Vacca govoril o »tekoči razpravi o vlogi znanosti in tehnologije za razvoj«. Predsedoval bo dr. Roberto Vanore, asistent glavnega ravnatelja »Society for International Devefopment«. Protestantski pojem svobode in Slovenci Zanemarljivo majhna pozornost, s katero smo Slovenci kot narod obšli lansko petstoletnico rojstva ustanovitelja protestantizma Martina Luthra, je zunanji izraz brezbrižnosti, s katero negujemo svoj zgodovinski spomin, hkrati pa tudi dokaz nerešenih protislovij pri opredeljevanju posamične in narodne svobode. To je zelo posplošeno izhodišče literarnega eseja, ki ga je v krogu Slovenskega kluba in Kulturnega združenja Most v torek podal pisatelj Marjan Rožanc. Vladimir Vremec je gosta predstavil kot pripadnika tiste slovenske generacije, ki se je intenzivno in brezkompromisno lotila razčiščevanja odnosa med svobodo in nesvobodo, med razmišljajočim človekom in oblastjo. Opozoril je, da praktično ni področja, ki se ga Rožančeva iskalna narava ne bi lotila, v zadnje obdobje njegovega zanimanja pa sodi tudi protestantizem in njegova vloga v oblikovanju razmerja Slovencev do ontološke svobode. Rožanc je uvodoma opozoril, da njegov esej ni znanstvena študija in da torej nima ničesar opraviti s pozitivizmom, težišče svojega izvajanja pa je naslonil na iskanje posledic protestantizma na Slovenskem, s katerim je sredi šestnajstega stoletja zvezan nastanek našega naroda. Spraševal se je zato, kaj je uspelo preživeti močno protireformacijo, ki ni segla le na religiozno področje in na področje duha, ampak so se vanjo vključile tudi vse politične in družbene sile. Odtod Rožančeva ugotovitev, da smo Slovenci vse do danes ostali nesvobodni, da nismo polno osvojili protestantskega pojma človekove svobode in dostojanstva. Poslužili, da smo se le njegovih postranskih proizvodov, ne pa religioznega bistva, ki je revolucionarno spremenilo odnos človeka do absolutnega. Postranski proizvod je Rožanc na primer iskal tudi v slovenskem tradicionalno občudujočdn odnosu do zahodne Evrope, oziroma do vrednot, kot so moč, uspešnost in učinkovitost in ki nas postavljajo na mesto najrazvitejšega med južnoslovanskimi narodi. Na ključno vprašanje, ali smo Slovenci dokonč- no zamudili zgodovinsko priložnost, da si v polni meri prilastimo človekovo svobodo in dostojanstvo, pa Je odgovoril s prepričanjem, da nam J® ta svoboda še vedno dosegljiva, saj ne gre le za zgodovinsko kategorijo, temveč za stanje duha, ki je zU' naj časa in konkretnih družbenih raz- V obsežni in mestoma polemični razpravi je Rožanc natančneje opredelil nekatera svoja stališča, z . o razmerju med protestantizmom * katolicizmom, med individualizmom in kolektivizmom, o pojmovanju vno-rale in zlasti razmerja človeka d absolutnega, na katerem temelji vs njegovo razmišljanje. Pogovor s predsednico KD Kraški dom Na Repentabru se spet prebuja zanimanje za prosvetno delo Zahtevali so odstranitev načelnika tržaške carine Špediterji, avtoprevozniki in vsi drugi, ki imajo opraviti vsak dan s carinsko službo v pristanišču in na mejnih prehodih — posebno še na tovornem postajališču pri Fernetičih, so že pred časom protestirali pri zadolženih organih zaradi počasnosti carinjenja tovornih pošiljk v uvozu ali izvozu. Ker protest ni zalegel, so se zdaj obrnili na vladnega komisarja za deželo Furlani jo-Julijsko krajino in obenem tržaškega prefekta in ga pozvali, naj posreduje za odpravo ozkega grla, ki ga za blagovni promet dejansko pomeni »prestrogo in birokratsko tolmačenje carinskih predpisov iz leta 1982«. V pismenem protestu, ki so ga prizadeti poslali vladnemu komisarju, je rečeno, da takšno ravnanje nasprotuje duhu in črki zakona o prostih lukah in da ne povzroča škode samo koristnikom carinske službe, ampak tudi santi funkcionalnosti tržaškega pristanišča, kjer so na primer 2. februarja tovorni vlaki zaradi prepočasnih carinskih formalnosti vozili iz luke oziroma vanjo z zajetno zamudo. Zainteresirani menijo, da je za takšne razmere neposredno odgovoren načelnik tržaškega carinskega okrožja dr. Rodda in zahtevajo njegovo odstranitev. • Na spomladanskem velesejmu v Leipzigu, ki bo od 11. do 17. marca bo sodelovala tudi tržaška družba Stock. Pred par meseci je med širšo jav nostjo zaskrbljeno odjeknila vest iz repentabrske občine, da spričo naraščajočega nezanimanja postopoma izumira kulturno udejstvovanje, ki je bilo še pred nekaj leti dokaj živahno. Odbor Kulturnega društva Kraški dom je prav preko našega dnevnika naslovil na repentabrske občane odprto pismo, v katerem je opozoril na obstoječo nevarnost, s pozivom, naj ljubitelji kulture pristopijo in se spet vključijo v društveno delovanje. Obrnili smo se do predsednice Kul turnega društva Kraški dom Sonje Lazar por. Kralj, da bi izvedeli, če je ta poskus kaj zalegel in kakšno je trenutno stanje. »Po tistem pismu smo imeli širši sestanek. Prišlo je nekaj več ljudi, tako starih kot mladih, ni pa jih bilo prav veliko. Stanje je sedaj malo boljše in je zaznati nekaj več zanimanja«. Kateri mislite, da so bili vzroki za tako popuščanje? »Pojavila se je določena utrujenost, kar je lahko tudi razumljivo, saj so vsepovsod angažirani vedno eni in isti ljudje. Tako je bilo lansko leto zelo naporno, saj so člani našega društva nosili glavno breme pri organizaciji velikih prireditev, kot sta občinska razstava vin in Kraška ohcet, jeseni pa je bila tudi otvoritev spomenika vsem žrtvam fašizma na Colu.« Je kaka novost pri društvenem delovanju? »Delamo na tem, da obnovimo mladinski pevski zbor. Devet deklet vadi pod vodstvom Vesne Guštin por. Grilanc in nastopile bodo na občinskem dnevu žena.« Kaj pa Prešernova proslava? »Organizirali jo bomo v nedeljo, 26. t.m., v mali dvorani telovadnice v Repnu. Predvajali bomo diapozitive o prej omenjenih kulturnih dogodkih v občini, na sporedu pa bodo tudi recitacije, nastop dveh domačih kitaristov in dekliškega zbora iz Devina.« To bo tudi priložnost, da ljudje iz repentabrske občine izpričajo svojo navezanost na naše kulturno izročilo in se strnejo okoli KD Kraški dom. B. S. • V nedeljo ob 15. uri bodo na Šentjakobskem trgu 13 slovesno predali namenu stanovanjsko stavbo »Shenvood«, ki so jo s prispevkom države zgradi’i delavci papirniške industrije iz Štivana, združeni v gradbeno zadrugo. • Po sklepu štev. 3717/83, ki ga je sprejela Evropska skupnost za premog in jeklo, morajo italijanski operaterji pri izvozu železarskih izdelkov v druge države članice EGS oziroma pri uvozu teh izdelkov iz držav, ki niso članice EGS, uporabiti zadevno spremno listino. Ker izvirnih obrazcev te listine ni še dovolj, so podjetniki dolžni rabiti ustrezne fotokopije, te pa lahko dvignejo v zunanjetrgovinskem uradu pri tržaški trgovinski zbornici na Borznem trgu 14. Barkovljanski osnovnošolci obiskali judovske vrstnike V ponedeljek so otroci barkovljan-ske šole Finžgar obiskali judovsko osnovno šolo v Trstu. Ravnateljica šole g. Schreiber, tržaški rabin, učiteljice in otroci so sprejeli goste v telovadnici poslopja. Ravnateljica je Barkovljane lepo pozdravila in poudarila, da so taka srečanja zelo pozitivna, ker je prav, da tudi otroci vedo, da živijo v našem mestu tudi državljani drugih veroizpovedi in etničnih manjšin. Vsi pa imajo pravico do obstoja. Barkovljani so nato poklonili ravnateljici šopek cvetja, za šolo pa so darovali brošuro o Barkovljah, leseno skrinjico z narodnimi okraski in fotografije barkovljanskih noš. Potem pa se je začel živahen razgovor. Otroci so postavljali vprašanja, na katera sta odgovarjala ra™,n in ravnateljica, judovski malčki pa so spraševali o Barkovljah in so tako zvedeli o kalužah, o nekdanjih pericah, o zgodovini šole in še in še. Vprašanj ni bilo konca, a zanimanje je bilo veliko, otroci pa zelo sproščeni. Nato so Judje goste lepo postregli z raznimi dobrotami in s pijačo. Po zakuski so otroci stekli na dvorišče, kjer so igrali nogomet in košarko. Predno so Barkovljani odšli, so si ogledali tudi učilnice. Naj omenimo, da so na šoli štirje razredi, ker sta drugi in tretji združena. V posebni učilnici pa se otroci učijo hebrejščine. Za poučevanje tega jezika imajo posebno učiteljico. Pouk v razredih pa poteka v italijanščini. Po ogledu učilnic so se Barkovlja°‘ poslovili. . . Naj omenimo še to, da je šola g ar prva slovenska šola, ki j® w skala judovsko osnovno šolo v 3rs Zafred in Furlani drevi v KD I. Grbec Kulturno društvo Ivan Grbe , Skednja prireja drevi ob 20. ur ^a. prt je likovne razstave Stojanu ^ freda iz Divače, ki mu bo sj? lani noto dodal domačin Pavel f ve. s klavirsko interpretacijo Chopn ■ ; ga Valčka in Poloneze. Društv , k čim številnejši udeležbi vse JJ gg. ,lje umetnosti in sporoča, da fredova razstava na ogled do l- 0b ca, ob delavnikih od 18. do 20. praznikih pa od 10. do 12. ur Pojasnilo y V zvezi s člankom, °^aV^T »N®" torek, 21. februarja, z nas^ov?^j.eiih<' verjeten dogodek v domu os aV. nas je nabrežinski občinski jg nik dr. Dušan Gruden opozo yeS je bil v nedeljo, 19- februarja^ dan dežuren na svojem (^0II?U’(jrugit1 izvršil preglede trupel ° os ta' okoliščinah, da ga pa v gj-udeo relih nihče ni poklical. D1"- -n bd je torej dežural vso nede J na razpolago. uredništv° Štafeta bratstva in enotnosti prispela v zgoniško občino Potem ko je prenočila v Nabrežini je mladinska štafeta bratstva in e-notnosti sinoči prispela v zgoniško občino. Nabrežinski mladinci so se najprej ustavili pred spomenikom padlim v Šempolaju in Praprotu, nato Pa so pred partizanskim obeležjem v Samatorci predali štafetno palico mladim predstavnikom športnega društva Kras, kulturnega društva Rdeča zvezda in zgoniške sekcije tabornikov Rodu modrega vala, ki so se nato poklonili spominu padlih borcev pred spomeniki v Samatorci, Gabrovcu, Zgoniku in Saležu, kjer so položili šopke cvetja. Zvečer je bilo v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu srečanje s predstavniki tržaškega odbora za mir, ti so prisotnim orisali programirale pobude za krepitev miru, sožitja in sodelovanja. Danes ob 19. uri je predviden odhod štafete iz Saleža mimo občinskega spomenika v Zgoniku vse do nepentabrske občine, kjer bodo nosilci štafete počastili spominska obe |®žja v Repnu in v Colu. Ob 20.30 bo v repentabrski občinski telovadnici folklorni večer, na katerem bosta sodelovali slovenska folklorna skupi-P4 KD Rdeča zvezda iz Saleža in italijanska skupina »Sotto la pergola« lz Skednja. ® Sindikalna organizacija prevoznega sektorja prireja danes ob 16. uri 'na sedežu ARCI na Trgu Duca degli Abbruzzi 3 skupščino za obravnavo zakona 230. Srečanje sindikatov pri Tržaškem Lloydu Delegacija enotne sindikalne zveze, v kateri so bili Degrassi (CISL), Treu (CGIL), in Di Turo (UIL), se je včeraj sestala s pooblaščenim upraviteljem Tržaškega Lloyda dr. Colo- nellom, da bi poizvedela, kakšna naj bo usoda te družbe po načrtu Firmare o spojitvi treh poldržavnih plovnih podjetij. Sindikalisti so zahtevali, naj ostane vloga Tržaškega Lloyda, na katerega odpade 23 odstotkov trgovskega ladjevja v tržaški luki, neokrnjena in da vlada tudi sicer ne sprejme nobenega sklepa, ne da bi se posvetovala s sindikati. Dr. Colo-nello je dejal, da ni bila za enkrat v tej zvezi sprejeta še nobena dokončna odločitev. OBČINSKA AKCIJA ZA ČIŠČENJE KRASA Tržaška občina je priredila sinoči operativni sestanek s predstavniki vseh društev, organizacij in skupin, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z varstvom okolja^ ekologijo in naravo sploh, da bi se skupno pogovorili o možnosti konkretnih akcij o čiščenju Krasa in posegih proti stalnemu onesnaževanju bližnje tržaške okolice. Tržaško občino sta predstavljala odbornika Arnaldo Rossi in Rocco D’Alessandro, ki sta prisotnim predstavnikom, med katerimi je bilo mnogo Slovencev iz okoliških vasi, predstavila kratko- ter srednjeročne načrte o možnosti po »Sožitje glavni pogoj za vzpostavitev miru« Kot smo že poročali, je v torek prispela v devinsko-nabrežinsko občino mednarodna mladinska štafeta bratstva in enotnosti. Sprejemu štafete je sledila na sedežu KPI v Nabrežini razprava o temi: »Sožitje, prvenstveni pogoj za vzpostavitev miru«, pri kateri je sodelovalo zadovoljivo število ljudi, zlasti mladih. Debato je odprl devinsko-nabrežinski župan poslanec Albin Škerk, ki je uvodoma zelo pohvalil pobudo in požrtvovalnost zamejskega pripravljalnega odbora, ki si je prizadeval za sprejem štafete. V svojem uvodnem posegu se je škerk navezal zlasti na boj naše manjšine za dosego globalnega in pravičnega zaščitnega zakona, poleg tega pa se je tudi spomnil 40-letnice požiga nekaterih vasi te občine. Sledila so poročila raznih predstavnikov mladinskih in drugih organizacij, ki so se odzvale vabilu priprav- ljalnega odbora. Pokrajinski tajnik Zveze komunistične mladine Cumani je skušal v svojem posegu analizirati vzroke, zakaj so odnosi med italijanskimi in slovenskimi študenti v Trstu tako slabi. Predsednik mladinskega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze Rado Race pa je govoril o sodelovanju med obema narodoma in o potrebi, da sožitje zadobi pravi vsebinski prizvok in da ne izzveni zgolj kot geslo, prisotna samo v raznih resolucijah. Občinski odbornik prof. Depangher pa je govoril zlasti o vprašanju miru in o postavitvi jedrskih raket »na Siciliji. Govoril je nato o delu novoustanovljenega enotnega občinskega odbora za mir, kateremu naj bi se sedaj pridružile še druge krajevne, politične in kulturne organizacije. Razprava je torej zadela v živo, čeprav, kot so ugotovili člani pripravljalnega odbora se niso vabilu za sodelovanje odzvale nekatere krajevne, športne, kulturne in politične organizacije. (DB) segov v okolje, ki naj bi se med drugim množično naslanjali na prostovoljno delo tistih, ki jim je problem ekologije najbolj pri srcu. V okviru pristojnih odbomištev so namreč pred kratkim začeli s sistematičnim pregledovanjem tržaškega Krasa, izsledki teh pregledov pa so z ekološkega stališča naravnost po razni. Na področju od Bazovice do Banov je nič koliko nedovoljenih smetišč, praktično vse kraške steze na tem področju pa so preplavljene z raznovrstnimi odpadki. Ta dejstva so predstavniki občine dokumentirali z barvnimi diapozitivi, predstavniki prisotnih društev pa so prikazali vso dobro voljo, da se začne s korenito akcijo čiščenja, medtem ko so se občinski upravniki s svoje strani obvezali za takojšnje posege na administrativnem področju. Prva konkretna akcija bo že prve dni letošnje pomladi, ko bodo organizirali prve »ekološke« skupine, ki bodo začele s čiščenjem. Tem bo občina dala na razpolago vsa sredstva, ki jih pač premore, njeni tehniki pa bodo pripravili točne mape, v katere bodo vrisali vsa področja, ki potrebujejo nujnih posegov, sicer so obsojena na ekološki propad. • Sklad »Grego, Ziliotto e riunite« razpisuje za šolsko leto 1983/84 tri štipendije za tržaške dijake višjih srednjih šol po 400 tisoč lir vsaka. Rok za predložitev prošenj zapade 20. marca. Po včerajšnjem dopoldanskem naletavanju Sneg ni povzročil večjih težav Po daljšem sušnem obdobju so se v naših krajih spet pojavile pada-ine. Temperatura pa je še dokaj nizka in zato je bilo preuranjeno pričakovati, da bo šlo le za blagodejen predpomladanski dež. In dejansko ° se včeraj dopoldne pojavile v mestu in drugod na obrežju med dežni-1 kapljami tudi snežinke, na kraški planoti pa je kar pošteno naletavalo, saj je ponekod nastala kakih 10 cm debela snežna odeja. . Kot po navadi je sneg povzročil največ težav cestnemu prometu. V jutranjih urah je prišlo tudi do večjih zastojev, zlasti na strminah, resnej-!. incidentov pa le ni bilo. Gasilci so nam povedali, da so v dopoldan-/J1 urah posegli le dvakrat, in sicer enkrat v gornjih Miljah, drugič pa edaleč od križišča pri Opčinah. V obeh primerih je šlo za vozili, ki sta a radi spolzkosti zdrknili s cestišča. Cestarji pa so medtem že hiteli s plu-fih so^j° iu peskom, da odpravijo spolzko snežno plast zlasti na nevarnej-■ n odsekih tržaškega cestnega omrežja. Po podatkih prometne policije se Promet na važnejših cestah normalno odvijal že v zgodnjem popoldnevu. s, /čerajšnji dopoldanski sneg torej ni povzročil resnejših ali hujših po-j... C- Upravičeno pa domnevamo, da je marsikomu pripravil veselje, zla-1 otrokom, ki so se po dolgem času lahko spet kepali ali drugače s egom pozabavali kar na domačih ulicah in igriščih. Med običajnimi žaljivkami tudi grožnja poslancu Cuffaru Agenti Digosa prijeli mlada neofašista med mazaško akcijo v središču mesta Množijo se primeri nizkotnega izkazovanja nestrpnosti v našem mestu, ko se strup in sovraštvo do naše narodnostne skupnosti, do sosednje Jugoslavije in tudi do italijanske demokratične javnosti, največkrat in najpreprosteje prelijeta v črne napise po zidovih. Ti potem še nekaj časa opo zarjajo na stopnjo kulture, ki so si jo tako ali drugače uspeli prisvojiti njihovi avtorji. Naš posnetek je še sveža priča najnovejšega mazaškega pohoda po središčnih mestnih ulicah, posneli pa smo na ga zidu slovenske osnovne šole Dragotin Kette na Ul. sv. Frančiška. Nimamo sicer dokazov, a domnevamo, da njegovih avtorjev ne kaže iskati predaleč od brloga, iz katerega sta dva mlada »junaka« raa-zaških podvigov iz pretekle noči. O-sebju političnega oddelka tržaške kvesture, ki ga vodi dr. D’Agostino, ju je namreč uspelo zalotiti pri delu, ko sta pisala po zidovih Terezijanske četrti. To sta seveda pripadnika neofašistične Fronte della Gioventù, 19-letni Paolo Dorci in 17-letni A. Z. Agenti so jima naložili globo in ju prijavili, ko pa so potem sledili nju- nim še svežim črnim napisom po številnih središčnih ulicah, so v Ul. Trento naleteli na skrajno žaljivo grožnjo, naslovljeno na komunističnega parlamentarca Cuffara. Prijavi zaradi nedovoljenega mazanja se je tako pridružila še obdolžitev hude grožnje. Po tolikokrat brezuspešnem terjanju odkritja in pravične kazni za po- dle mazače protislovenskih in žaljivih gesel, ki smo ga neštetokrat ponovili tudi na naših straneh, tokrat z zadovoljstvom beležimo uspeh preiskovalcev Digosa. K temu pa naj dodamo še upanje v pravično kazen, ki naj mlada storilca v prihodnje odvrne od dejanj, za katera odgovornosti sicer gotovo ne nosita le onadva sama. Ob 40. obletnici pesnikove smrti Gropa jsko-pad riški šolarji počastili spomin pesnika Karla Destovnika-Kajuha so v gropajsko-so jo pred 12 leti Paril®1?1'* opoldan SSla šoU' ki s Kaim?10vali P° Karlu Destovniku sn1jJ1uRP°^as'-ili 40-letnico pesnikove nti . ’ je to prisrčna proslava, kot t-T1"1 J6 Kajuhovo ime odjeknilo stranidna vez med Slovenci z obeh Vez , kot vez na tradicijo in v l"® skupne ideale, ki kažejo luč rej, °cnost. Preprosta proslava to-P°lna srca. S pesmimi, reci šol? v ln Pk*si so nastopili učenci so jih na nastop lepo pri- troški učiteljice. Zapel je tudi o-f>rimn^VSki z*x>r kulturnih društev *^'diia s’’ /*k)van ki Lipa, ki ga vodi Vorji riblvlc; Na proslavi je sprego-Svoiem°ma^al Aleksander Možina. V vlogo k fVoru. je poudaril Kajuhovo govoril • P^mka in partizana, spreta danni® 0 P°menu kulture, včeraj hia s ln naglasil pomen, ki ga i-saj je ,Ves naš narod skrb za jezik, vesti in V?13 '^med osnov naše zaje .... “'J1- Ob zaključku proslave nUartinelrJ r» V-v GP— min mladinski zbor. Znane mla-m otroške pesmi so prisrčno mi vrele iz otroških grl v čast Kajuhu in njegovemu delu. Številni vaščani, ki so prisostvovali proslavi so vse izvajalce pozdravili s toplim aplavzom. Odložitev razprave v deželnem svetu V dvorani deželne skupščine se je včeraj ponovilo tisto, kar žal ni več tako redek pojav v najbolj pomembnem izvoljenem telesu naše dežele. Zaradi pomanjkanja legalnega števi la svetovalcev in zaradi postopkovnih razlogov je bila skupščina prisiljena odložiti na današnjo sejo razpravo in glasovanje o zakonu, ki zadeva ustanavljanje socialnih centrov. Načrt za spodbujanje dejavnosti na morju Zadruga »Posto delle fragole« dokončuje v teh dneh izdelavo zanimivega načrta za spodbujanje športnih in drugih dejavnosti na morju, ki ga Tržačani vsemu navkljub površno poznamo. Svojemu načrtu je zadruga dala ime »Žig Zag« in ga bo predstavila prihodnji ponedeljek, 27. t.m., na tiskovni konferenci v tržaškem Časnikarskem krožku ob 11. uri. Konferenco zadruga prireja v sodelovanju z ravnateljstvom oddelka za umsko higieno in zdravje pri KZE »Triestina« in z Zdravstvenim centrom za socialno skrbstvo, na njej pa bosta med drugimi spregovorila tudi krmar »Azzurre« Mauro Pela-schier in predsednik Tržaške pristaniške ustanove dr. Michele Zanetti. • Jutri, 24. februarja, ob 21. uri se bo začel brezplačni tečaj gnostične antropologije. Predavanja in razgovori bodo vsak petek ob 21. uri in vsako soboto ob 16. uri v Ul. S. Lazzaro 7. • Jutri ob 18.30 bo v prostorih šole pri Fonderiji javna skupščina, ki jo prireja miljska občinska uprava o problemih, ki so nastali ob gradnji nove ceste. Nadaljevanje proračunske razprave v občinskem in pokrajinskem svetu Tako v pokrajinskem kot v tržaškem občinskem svetu se bo drevi nadaljevala razprava o proračunih obeh krajevnih ustanov. Po sklepu skupščine članov Liste za Trst, da omogočijo odobritev proračunov, je sicer razprava veliko zgubila na zanimivosti, ko pa je končni rezultat v bistvu že znan. Prav zato bo bolj zanimivo videti, kako se bo izteklo glasovanje o resoluciji svetovalca Parovela (Tržaško gibanje), s katero naj bi občinski svet vzel na znanje pripravljenost na ponovna pogajanja o nekaterih spornih točkah gospodarskega dela osimskega sporazuma, ki je prišla do izr£iza na nedavnem obisku zunanjega ministra Andreottija v Beogradu. Resolucija je bila sicer že odobrena na prejšnji seji občinskega sveta, ko pa ni bilo v dvorani zadostnega števila svetovalcev, prav zato jo bo župan dal danes spet na dnevni red. Odstop Gambassinija Gianfranco Gambassini, najvidnejši predstavnik tako imenovane »trde« ali desničarske struje Liste za Trst, ki si je za bojno geslo skovala boj proti dvojezičnosti, ni več politični podtajnik stranke. Včeraj je namreč s pismom upravnemu svetu stranke sporočil, da odstopa s podtajndškega mesta. To odločitev je narekoval i-zid nedeljske skupščine LpT, na kateri je prevladala težnja po obnovitvi pogajanj z vladnimi strankami. Iz istih razlogov je že predvčerajšnjim dal ostavko s svojega mesta u-rednik listarskega glasila La voce libera. Medtem so iz tržaških političnih krogov sporočili, da bo že danes prvo srečanje med predstavniki LpT ter KD in laično socialističnih strank. Neokrnjen urnik v tovarni Stock Na sestanku s predstavniki CGIL, CISL in UIL je včeraj vodstvo tovarne Stock obljubilo, da za sedaj ne bo okrnilo delovnega umika u-službencev, ki so zaposleni v skladišču te družbe v industrijski coni. Ker cariniki ne opravljajo nadur — je omenilo vodstvo družbe — naše osebje po 14. uri nima več dela, zato ga bomo vpisali za ta čas v dopolnilno blagajno. Sindikalistom je uspelo to preprečiti za teden dni, kolikor časa naj bi bilo potrebnega za rešitev problema v domembi s carinskim osebjem. Zborovski večer okrepil vezi med Šempasom in Domjom Stiki naših kulturnih društev z umetniškimi skupinami onstran meje so vedno dobrodošli in potrjujejo skupno slovensko korenino in težnjo po utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. Prijateljstvo, ki se je na eni izmed revij Primorska poje spletlo med KUD Lipa iz Šempasa pri Novi Gorici in KD Venturini od Dom ja, je eden takšnih primerov iskanja skupnih ciljev, po glabljanja poznanstev in volje po krojenju skupne kulturno umetniške usode. Na zborovskem večeru, ki je bil v nedeljo v Družbenem središču An ton Ukmar - Miro pri Domju, sta si bila predsednika obeh društev Miran štrukelj in Boris Kocjan edi na v zgornjih mislih, v svojem po zdravnem nagovoru pa je župan občine Dolina Edvin Švab dodal še misel o skrbi za svetovni mir, ki ga jedrske konice z vzhoda in zahoda vsak dan bolj ogrožajo. Ko je zvenela pesem tako zbora Fran Venturini pod vodstvom Ivana Tavčarja kot mešanega zbora Lipa, ki ga vodi mladi in tempera mentni Miran Rustja, smo imeli vtis, da je atomska nevarnost absurdna utesnjenost, ki nam jo vsiljuje sedanji trenutek v nemirnem svetu. In potem ob družabnosti, ko je Mirko Maver potegnil meh svoje »jrajtonarce«, je bilo moč iz polnega uživati toplo občutje prijateljstva med gostitelji in gosti iz Šempasa, s katerimi so bili tudi predsednik krajevne skupnosti Venceslav Peršič, predsednik krajevne skupno sti Osjek Dušan Cingerlo in pred 'sednik krajevne skupnosti Brje Ajdovščina Stanko Rustja; iz Kopra pa je prišel predstavnik Zveze kulturnih organizacij Berto Primožič. Za Z SKD je bil prisoten Ignacij Ota. (ris) Na sliki zbor Lipa iz Šempasa med pozdravom Edvina Švaba. SLOVENSKO ‘ p,STALNO ^. ^GLEDALIŠČE V TRSTU Dušan Kovačevič RADOVAN TRETJI V soboto, 25. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU J. in W. Grimm: RDEČA KAPICA. V soboto, 25. februarja, ob 9.30 v osnovni šoli v Bazovici in ob 11. uri v osnovni šoli v Gropadi. ROSSETTI Danes, 23. t.m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti gostovalo Venetoteatro z delom G. Farquharja »Lo stratagemma dei bellimbusti«. Režija: Gianfranco De Bosio. V abonmaju odrezek št. 6. AVDITORIJ Od danes, 23. februarja, do 25. februarja ob 9.15 bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine uprizorilo za šole Goldonijevo delo »II mondo della luna«. VERDI V soboto, 25. t.m., ob 17. uri zadnja predstava opere »Giro di vite«, red S, dirigent E. Gracis, režiser V. Puecher. CANKARJEV DOM - Ljubljana Srednja dvorana Danes, 23. t.m., ob 19.30: Glasbeno baletni večer - J. Brahms. Mala dvorana Danes, 23. februarja, ob 20. uri: Izbor filmov Andrea Zdravica. Sprejemna dvorana Do 3. marca razstava: 16. stoletje, burno obdobje slovenske prebuje. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 23. t.m., ob 16. uri S. I. Wit kiewitz: »Čevljarji«, predstava za Srednjo družboslovno ekonomsko šolo v gledališki dvorani v Solkanu. Kino La Cappella Underground 18.00, 20.00, 22.00 »Atomic Caf è«. Režija Rafferty. J. Loader. Maxivideo: 18.30 »The Ploughman's Lounch«. Režija Richard Eyre. Ariston 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »La casa del tappeto giallo«. Režija Carlo Lizzani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 17.30, 19.50, 22.15 »Sotto tiro«. J. L. Trintignant. Fenice 17.30 — 22.15 »II giorno dopo (The day after)«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Marylin l’insaziabile, Marylin l’ingorda«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 »Las Vegas girls«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.30 — 22.15 »II console onorario«. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Lo squalo 3«. Mignon 16.30 — 22.15 »Klass«. Jacque-line Bisset, Rob Lowe. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 17.00, 19.20, 21.45 »II ritorno dello Vedi«. Aurora 16.15, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Sexi club«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 17.30, 19.50, 22.00 »James Bond 007 Octopussy operazione piovra«. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Orgasmo non stop«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 — 22.00 »Madonna, che silenzio c'è stasserà«. Radio 15.30 — 21.30 »La vergine viziosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.10 »Scomparso - Mis-sing«. Jack Lemmon. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel 225-596, Nabrežina: tel. 200-121. Sesljan: tel. 209-197. MENJALNICA vseh tujih valut ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. A FC Primorje čestita odborniku Darju Kanteju in ženi Rosani ob rojstvu ALEKSANDRA Novorojenčku želi obilo sreče v življenju. A Danes praznuje 50 let VINKO VODOPIVEC Ob tem lepem življenjskem jubileju mu želijo mnogo sreče in zdravja vsi domači. 22. 2. 84 Ameriški dular . . 1.645.- Kanadski dolar , . 1.320.- Švicarski frank . . 751.— Danska krona . . . 167,— Norveška krona . . 214- švedska krona . . . 206.- Holandski fiorini 547 — Francoski frank . . 198.— Beigusto frank , . . 27,— Funt Sterline . . 2.390,— Irski Sterline 1.890 — Nemška marka 617 — Avstrijski Šiling . . 87.- Portugalski eskudo . . . 11.75 Spansaa peze ta . . 10.— Japonski jen , . 6.— Avstralski dolar . . 1.425,- GrSka drahma Debeli dinar 14,— 11.50 Mali dinar . 11,— BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI 10 - 61-4*36 GLASBENA MATICA TRST Sezona 83-84 6.A abonmajski koncert DANES, 23. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu CEMBALO ENSEMBLE Gabriella D’Agostino Cavo, cembalo; Angelo Vattimo, violina ; Nereo Gasparini, violončelo. Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 23. februarja MARTA Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 17.42 — Dolžina dneva 10.47 — Luna vzide ob 0.43 in zatone ob 10.23. Jutri, PETEK, 24. februarja MATIJA Vreme včeraj:' temperatura zraka 3 stopinje, zračni tlak 1021,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, zjutraj je padlo 4,6 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 6,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessandra Dusconi, Marinella Vidotto, Daniele Tomasello, Christian Cavaliere. UMRLI SO: 71-letna Andreina Loigo, 76-letna Maria Immacolata Menon por. Goia, 78-letna Dorotea Penco vd. Po-masan, 57-letna Eleonora Fisco por. Seffiro, 81-letna Paolina Scamperle vd. Goni, 78-letna Cristina Možina, 74-letna Clelia Filippi, 75-letna Adelma Rossoni por. De Stark, 61-letni Mario Maran, 88-letna Gisella Rencel por. Bilek, 63-letni Elvino Bonfatti, 83-letna Luigia Calligaris vd. Mosetti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec in Milje (Lungomare Venezia 3) (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). Razna obvestila SPDT prireja ob priliki tradicionalnega množičnega pohoda na Stol izlet z osebnimi avtomobili. Vpisovanje in vse informacije pri odborniku društva Mariu Miliču (tel. 229-258) drevi od 20. do 21. ure. Vabljeni! Skupnost partizanskih učiteljev Primorske - Ajdovščina vabi na slovesno odkritje spominskega obeležja v vasi Gaberje na Vipavskem. Spominsko obeležje postavljajo ob 40-letnici nemškega letalskega napada na vas Gaberje, ki je preprečil prvo konferenco partizanskih učiteljev vipavskega okrožja. Odkritje bo v nedeljo, 26. t.m., ob 14. uri. Krajevni odbor za mir vabi vse vaščane Gročane, Peska in Drage na sestanek o samoupravnem referendumu za mir, ki bo jutri, 24. t.m., ob 20. uri v srenjski hiši v Gročani. Govoril bo župan Edvin Švab. Dolinska sekcija SSk vabi vse člane, somišljenike in občane, da se udeležijo samoupravnega referenduma za mir in razorožitev, ki bo v soboto, 25., in v nedeljo, 26. t.m. Polnoštevilna udeležba bo ponovni dokaz naše enotnosti in prisotnosti v trenutkih samoodločanja in budnosti za preprečitev katerihkoli vojnih avantur. Vabljeni! Sekcija združenja partizanov s Proseka-Kontovela prireja občni zbor v soboto, 25. t.m., ob 20. uri v dvorani »Soščeve hiše« na Proseku. Vabljeni vsi bivši borci, aktivisti OF in prijatelji. Izročene bodo članske izkaznice za leto 1984 in sprejemanje novih članov. Alpinistični odsek SPDT prireja danes. 23. februarja, v tržaški pomorski postaji predavanje znanega slovenskega alpinista Frančka Kneza, ki bo ob barvnih diapozitivih onisal vzpon na mitični vrh Fitz Rov v Patagoniji. Predavanje začne ob 20.30. vabljeni pa so vsi! Razstave V foyerju Doma A. Sirka je odprta razstava Borisa Zuljana. Občinstvo si jo lahko ogleda danes, 22. t.m., mrd 19.00 in 20.30 in v petek, 24. t.m., med 20. in 22. uro. V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20, 10 kiparjev razstavlja skulpture malega formata v bronu. Koncerti Prihodnji nedeljski koncert, ki bo v nedeljo, 26. t.m., ob 11. uri v mali dvorani gledališča Verdi, bo posvečen slavnim valčkom Johanna Straussa mlajšega. Isti program bodo izvajali za ciklus koncertov, namenjen šolam in sicer danes, 23. t.m., ob 9. uri v mali dvorani. Vstopnice pri blagajni gledališča (tel. 631 948). Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij ŠD Polet vabi na tradicionalni pustni ples, ki bo na pustni torek, 6. marca, ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma. na Opčinah. Vabila in rezervacije miz v železnini Unussi na Proseški ulici na Opčinah. PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi v soboto, 25. t.m., ob 20. uri na koncert mešanega pevskega zbora ŽKUD Tine Rožanc iz Ljubljane. Zbor bo predstavila dramska igralka Alenka Svetel. KD I. Cankar obvešča, da bo seja odbora jutri, 24. februarja, ob 19. uri v društvenih prostorih. Obveščamo pevce mladinskega pevskega zbora Glasbene matice, da bo jutri, 24. februarja, ob 17. uri snemanje na radiu - Ul. F. Severo 7. KD Venturini priredi Proslavo dneva slovenske kulture jutri, 24. t.m., ' v 20. uri v Kulturnem centru A. Ukma’ • Miro. Sodeluje osnovna šola Mara Sl*.-sa - Domjo. KD Kraški dom priredi v nedeljo, 26. t.m., ob 17. uri v občinski telovadnici v Repnu »Dan slovenske kulture«. Program: dekliški pevski zbor iz Devina pod vodstvom Hermana Antoniča, kitarista Franko Guštin in Marko Feri ter diapozitivi o kraških motivih z recitacijami. Vabljeni! KD Kraški dom priredi v četrtek, 1. marca, od 20.30 dalje pustni ples z ansamblom Aries. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago od danes, 22. t.m., do 29. t.m., v občinski telovadnici v Repnu od 19. do 20. ure. Vabljeni! KD Vesna in ZSKD priredita »Gib v ritmu«, večer sodobnega plesa. Nastopajo: skupina Terpsihora in Vlahovič ter trio Ad libitum iz Zagreba. V Domu A. Sirk v Križu jutri, 24. februarja, ob 20.30. SKD I. Grbec - Skedenj vabi ob priliki praznovanja slovenske kulture na otvoritev razstave Stojana Zafreda, ki bo danes, 23. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih. Pri klavirju Pavel Furlani. Razstava bo odprta od 23. t.m. do 1. marca. Urnik: delavniki od 18. do 20. ure. prazniki od 10. do 12. ure. KD Jože Rapotec vabi na prireditev ob dnevu slovenske kulture v duhu Prešernove misli »Ne vrag, le sosed bo mejak« v Prebenegu jutri, 24. februarja, ob 20. uri. Nastopili bodo domači recitatorji in mešani pevski zbor KD Primorsko iz Mačkolj. Vljudno vabljeni! BEsaaee Ob pogrebu Branka Žerjala darujejo pevci 100.000 lir za KD F. Prešeren. Namesto cvetja na grob Branka Žerjala darujejo družine Glavina in Žerjal 20.000 lir za KD F. Prešeren. V spomin na dragega očeta Branka Žerjala darujeta Vanda in Pino Grdina 50.000 lir za KD F. Prešeren, 50.000 lir za ŠD Breg, 50.000 lir za Zvezo borcev Boljunec in 50.000 lir za Mladinski dom Boljunec. Ob pogrebu Katerine Knez darujejo pevci 50.000 lir za KD F. Prešeren. V spomin np Branka Žerjala daruje Toberio Maver 10.000 lir za KD F. Prešeren. V spomin na Branka Žerjala daruje Milan Kuret 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. V spomin na Pepija Metliko daruje Fabjan Bonano 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. V spomin na Slavico Bidovec - Skibin daruje Ernesta 10.000 lir za Dijaški dom. V počastitev spomina Slavice Bidovec daruje Olga Ban 10.000 lir za Tržaški oktet. V spomin na Tiberija Rukina darujeta Silva in Elena 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob rojstnem dnevu padlega borca Guerina - Vojka Sedmaka, padlega dne 30. 3. 1945 v Cerknem (Orehovec) daruje brat Karmelo z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Pepija Ugrina daruje hči Nadja 10.000 lir za osnovno šolo F. Venturini v Bol juncu. V spomin na Gigetto - Slavico Bidovec - Skibin daruj. ta Mariuccia in Vittorio Tenze 10.000 lir za Slovenski dijaški dom. V spomin na Marijo Ukmar - Ban darujejo družina Kalc 15.000 lir, Boža in Pepi 20.000 lir, Anica in Darko 20.000 lir, Liči in Lojzi 10.000 lir ter Marija in Vasilij 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Mali oglasi tel. (040) 775275 od 8. do 13. ure UVOZNO - IZVOZNO podjetje v Gorici išče izkušenega trgovskega potnika z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in italijanščine. Ponudbe poslati na u-pravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24 maggio 1. V GORICI iščem v najem mini stanovanje po možnosti opremljeno. Telefonirati od 19. do 20. ure na štev. 0481/882281. KARLO VISINTIN v Ronkah toči belo in črno vino. PRODAM stanovanjc z mansardo v okolici mesta. Podrobnejše informacije na tel. št. 040/828-866 v večernih urah. IŠČEM kmetijski traktor v dobrem stanju. Tel. 040/231-887. RIVIERA prodaja v Gradežu opremljeno trisobno komfortno stanovanje v 4. nadstropju: v Devinu 90 km v stanovanje z vsemi udobnostmi : pri Sv. Jakobu dvosobno v 5. nadstropju za 28 milijonov (po dogovoru), tel. 040/ 224426. FIAT 127 ali Panda odlično ohranjeno kupim v gotovini.. Tel. 040/522-77 ob urah obedov. PRODAM povsem nov in nerabljen krznen plašč (ruska nutrija - castorino naturale), ženska mera št. 48. Telefon 040/812-353. KROJAČNICA KOŠUTA ima na razprodaji po znižani ceni blago za plašče, obleke, hlače, suknjiče. Drevored D’Annunzio 11. V DEVINU prodam skoraj novo stanovanje: 3 sobe, 2 kopalnici, ku- hinja, dnevna soba, terasa in lep razgled na morje. Telefonirati med 13. in 17. uro na štev. 208251. PRODAM seno v balah in zajce za zakol in rejo. Telefon 0481/882179. PRODAM FIAT 128 coupé 1300. Grilanc Jožko, Salež 15. Za zaščito vaših zgradb podjetje ZANUSS0 SILVANO Castelfranco Veneto izvaja plastične zidne obloge, pleskanje, izolacije teras in poppavia. Garancija 15 let. Možnost ogleda že opravljenih del na Krasu. Telefonirajte ob večernih urah na 0423/492 386. KRZNA — JOPE — NAŠITKI Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše nakupe. RESTAVRACIJA »LA POSTA« BAZOVICA ENOGASTRONOMSKI FURLANSKI TEDEN od 22. do 27. februarja Glasba — igre prenesečenja — običajne cene. INFORMACIJE telefon 226-125 LILI BONTEMPO Združenje Union Podlonjer - Sv. 1 ^ vabi na enodnevna izleta v ne, e-j ’ in marca, ob dnevu žena v FurJ?n_1"1 0b v nedeljo, 11. marca, v Ljubljano priliki manifestacije dneva miru-sovanje v Ulici Valdirivo 30 vsak . razen ob sobotah, od 17. do 19. ure, 644-59 ali 732-858. NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984 CELOLETNA POLLETNA MESEČNA . 75.500 lir 54.500 lir 10.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir ki obravnava ljubljansko poko-p, šče Žale, ki ga je načrtoval Jože fečnifc. Tudi v tej številki, ki pričela 28-letnik Mladike, beremo več °vic iz kulturnega življenja in več Polemičnih zapisov. No, ker smo že pri polemiki, naj ^denu, misel urednika, da je Mla-vst *0dprta vsaki razsodni misli, akemu žlahtnemu pričevanju, vsaki odri oceni in komentarju«, p e] misli moramo pridati izjavo foQnca Biikviča (Izposojeni intervju), y med drugim pravi o svojem no-romanu »Vojna in revolucija«, da bi mladina v matični domovini odprla ob branju knjige oči in sprožila nič manj kot »kontrarevolucijo«. Uredništvo se do nekaterih in podobnih izjav sicer distancira, vendar intervju, ki mu ne manjka protijugoslovanskega strupa, objavlja. Pa še to: Bukvičeve izjave se nam ne zdijo ne razsodne in ne modre, kar je v nasprotju z uredniško usmeritvijo Mladike. Malokje pač lahko beremo izjave pisateljev, ki trdijo, da bodo z enim romanom sprožili kontrarevolucijo. Gre očitno za pretirano domislijo in domišljavost (da o strupu ne govorimo...), (am) V Nemčiji uspeh Itala Sveva Nemška televizija je v neki svoji anketi ugotovila, da je v Nemčiji trenutno najbolj priljubljena leposlovna knjiga tista, ki prinaša izbor novel Itala Sveva. Svevo je tako prehitel roman Um-berta Eca »In nome della rosa«, ki je doživel v Nemčiji izjemen uspeh. Svevove novele je izdala založniška hiša »Rovvohl«, gre pa za prvo knjigo del Itala Sveva izmed desetih, ki jih bo zeložba izdala. ,Trst sicer že zelo dolgo ne zvabi ja tujih umetnikov, da bi se v njem naselili in likovno izživljali, pa čeprav hkrati zelo ‘velikodušno sprejema de la tujih mojstrov. In vendar imamo tudi v tem nekaj izjem. Ena teh je slikar John Corbidge, ki je sicer doma na škotskem, kjer je preživel mlada leta in se strokovno izšolal, vtem ko je mlajša leta preživel na Bližnjem vzhodu, v glavnem na Cipru, odkoder je po spopadu med Turki in Grki pribežal v Trst. Tu pri nas se je Corbidge lepo znašel in se vživel v našo vsakdanjost, nikakor pa se ni mogel povsem vključiti v tržaško umetniško realnost, kot sam pravi, ker da mu Trst ni nudil nič izrednega. In vendar je Corbidge v Trstu ustvaril razmeroma veliko, med drugim tudi ciklus »staro mesto«, veliko je posnemal na našem Krasu, da ne govorimo o njegovih delih v dveh tržaških cerkvah. S tem pa se je nekako zaključilo obdobje, ki je skupno s prejšnjimi deli obsegalo tako imenovani ciklus »Grenko sonce«. Za vse to obdobje velja skoraj iz ključna značilnost temnih ali bolje povedano mrakobnih barv. Hkrati pa tudi zelo velika izpovednost ali bolje pripovednost njegovih slikarij, njego- vih »collagejev«, njegovih kompozicij, njegovih temper, v katerih je tudi kak redek svetlejši preblisk ostal zamračen, ali je kvečjemu še poudaril mračne barve. Razstava, ki jo je v soboto, 18. t.m., Corbidge odprl v tržaški središčni galeriji »Il Tribbio« pa začenja novo dobo v njegovi ustvarjalnosti, ali bolje je to njegova vrnitev na staro, kot sam zatrjuje, seveda z ustreznimi dodatki, ki so povezani s slikarjevim vmesnim dozorovanjem in razvojem. V galeriji »II Tribbio« je sedaj na ogled zelo lepo število njegovih najnovejših del, ki se razlikujejo od prejšnjih po izredno živih in svetlih bar vah in seveda tudi po motiviki. Mojster daje svoji sedanji razstavi in vsej svoji sedanji likovni ustvarjalnosti skupen naslov »Kipi«, kar pa ne pomeni, da gre za tridimenzionalne stvaritve ali kaj podobnega, pač pa skoraj vsako njegovo delo, rekli bi raje vsaka njegova kompozicija vsebuje tudi kak element, ki ji daje svojo značilnost in ki močno spominja na skulpturo, kot bi dejansko bil del neke tridimenzionalne kompozicije. (fre) Novost na knjižni polici Kardelj o SZDL Pred nami je zajetna knjiga člankov in govorov Edvarda Kardelja z naslovom Socialistična zveza delovnega 'judstva. Knjigo so izdali sozaložniki Državna založba Slovenije, Agencija Borba v Beogradu in Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja s sedežem v Ljubljani. V letošnjem letu se pripravlja posvetovanje o socialistični zvezi delovnega ljudstva v razvoju socialistične samoupravne družbe, obenem pa teko tudi priprave za izdajo izbranega dela Edvarda Kardelja. Kljub temu pa je prav v zvezi z omenjenim posvetovanjem prišlo do odločitve, da se v posebni izdaji ne glede na bodoče zbrano delo izda gradivo, v katerem Kardelj govori o socialistični zvezi kot obliki za najširše demokratično izražanje pubud in mnenj samoupravne demokracije. Tako je izšla zajetna knjiga s 600 stranmi, ki sta jo uredila Marina Hadžič in Boris Tbačik, uredil pa uredniški odbor, ki so ga sestavljali Marjan Rožič, Bogdan Trifunovič in Boris Tkačik. Knjiga obsega vrsto govorov in člankov od leta 1937 pa preko vojnih časov do leta 1970! Ti vsebujejo vrsto teoretičnih avtorjevih razpravljanj, pa tudi vrsto idej in praktičnih napotkov za delovanje Socialistične zveze, med katerimi so tudi še neobjavljeni članki. Sl. Ru. TONE SVETINA Med nebom in peK/om ---------------72. _________________ s» ■ ^ai"lu je bilo, kot bi se ves svet zrušil nanj. Oče sob6 stran, da Italijani ne bi videli njegovih nji n* °či. Mati pa je bila toliko trdna, da se je pred in L zadržala. Samo gledala jih je z zaničevanjem n obup0m v očeh. vn, ^or°čnik Zanni, ki je imel nalogo vas spraviti na ena. je rekel: čak “bJe skrbite! Ne bo preveč kaznovan! Najprej ga ga m voiaško sodišče, potem bo služil vojaški rok, kot 0ra vsak italijanski državljan!« čan^? So karabinjerji s Karlom odšli, se je pri Be-je Vla vnel prepir. Oče je raziskoval, kdo od otrok lah^Ustil odprta dvoriščna vrata, da so karabinjerji kijui® Prioli neopaženo v hlev. Najraje bi bil snel s Hi e v hiši vojaški pas in pretepel vse po vrsti. Pa °Sel. Preveč je bil žalosten in obupan... Pry ahavo karabinjersko poslopje v mestu je bila v sanv°Staia Karlovega križevega pota. Vrgli so ga P°čaW 1?°’ kier nai bi ob rezini kruha in lončku vode Prvič • n& zaslišanje. Prvič je bil zaprt v pravi ječi, °pa2 ]e Padel v roke tistih, ki so že dolgo nevidno je skl-3 Bučanovo hišo in njene obiskovalce. Karlo in nreiì^’ ba se bo zakrknil. Marsikaj je že skusil Ujeti fT’ Pa bo tudi to. Jezilo ga je, da se je dal hodil upomladanski zajec. Dokler je bil dan, je hi vet?° Cebci sem in tja kakor zver, ki se zave, da svobodna. Kar naprej se je odpiralo okence v debelih vratih, in videl je oko, ki ga je opazovalo. Hodili so ga gledat, verjetno so ga cenili mnogo bolj, kot se je sam. Vso noč se je premetaval po slamnjači, iz katere so lezle stenice. Spraševal se je, kdo naj bi ga bil izdal. Kdo ga je videl? Nemogoče, da bi karabinjerji prišli tako visoko v vas samo po naključju. Sam si je kriv, preveč se je počutil varnega. Navsezadnje Italijani le niso tako neumni, za kakršne jih imajo. Res so jih Avstrijci in Nemci potolkli pri Kobaridu in Soči, res so jih gnali do Piave, toda zdaj imajo vse v rokah... Zaspal je šele proti jutru. Sredi dopoldneva so ga poklicali na zaslišanje. Namesto poveljnika karabinjerjev je v pisarni sedel varnostni komisar Losanna. »Sedite, mladi Bečan!« je velel strogi civilist z rimskim obrazom in oholim vedenjem. Srečala sta se z očmi. Ukresalo se je, kot bi trčila vkup dva bajoneta. »Karlo Maslo! Preden se bova karkoli pregovarjala, naj vam razložim vaš položaj, ki ni niti najmanj rožnat. Obtožujejo vas za dezerterstvo pred vojaško obveznostjo, protiitalijansko obnašanje v domači vasi in dva ilegalna prehoda meje. Verjetno ste na oni strani tudi izdali naše tajne. Najprej me zanima, zakaj ste pobegnili čez mejo.« Karlo se je boril sam s seboj. Kakšno igro naj igra s tem prebrisanim tipom? »Moram priznati, da sem se zbal vojne v Afriki. Upiralo se mi‘je, da bi ubijal črnce, ker se rfli smilijo. Ko smo bili otroci, nam je učitelj pravil o bednih in lačnih zamorčkih. Napasti te goloroke reveže z mitraljezi, tanki in letali — to mi ni bilo po duši...« Losanna se je prizanesljivo nasmehnil: »Ne utegnem vas poučevati o vaših zmotnih pogledih na svet. Olajševalna okoliščina je, da so krivi drugi. Ljudje, ki so hodili k vašemu očetu v gostilno, so bili prepojeni s sovraštvom do nas. Se morda spominjate koga od vaših gostov, ki nam je posebno nenaklonjen?« »Nikogar. Oče ni želel, da bi mi otroci posedali v gostilni, ker smo imeli dovolj drugega dela. Zlasti pa se nismo smeli vtikati v pogovore odraslih.« »Poznate koga, ki pripada organizaciji TIGR?« »Nikoli me niso zanimale organizacije. Še na koru nisem pel in tudi v vaškem pevskem zboru nisem bil...« »Verjetno se boste spomnili, kdo vas je peljal čez mejo, kje ste se sestali, koliko vas je bilo in tudi, kako ste se vrnili?« » Moram vas razočarati. Ne poznam nobenih imen, ki bi bila v to vpletena. Spodaj na cesti ob mostu sem čakal, da je prišla kolona in me pobrala. Vodji, ki je bil maskiran, smo morali plačati vsak po sto lir. Na jugoslovanski strani smo se javili žandarme-riji in dobili prepustnice. Dve leti sem delal kot kmetski delavec pri posestniku...« »So vas po prihodu v Jugoslavijo zasliševali? Kje in kako?« »Niso! Bili smo sami kmetje, ki ničesar ne vemo.« »Nam lahko poveste imena tistih slovenskih primorskih prebežnikov, ki so se tam zaposlili pri žan-darmeriji, kot pazniki v zaporih ali pa kje drugje pri državni upravi?« »Ne poznam nikogar. Tja me ni nihče vabil.« »Spretno lažete, Karlo Maslo, toda s tem si delate slabo uslugo. Od tega, kar bomo mi napisali o vas, bo odvisna vaša usoda pred vojaškim sodiščem. Zanima me, ali so tudi vas poslali nazaj z določeno nalogo. Bi morali odkrivati naše vojaške skrivnosti? Utrdbeno črto? Tovarne in objekte v obmejnem pasu?« »Sploh ne razumem, kam merite, gospod komisar. Nihče me ni nikamor poslal. Bil sem samo doma in javil bi se bil sam, če me ne bi prišli iskat.« »Tega vam ne bo nihče verjel. Niste edini, ki je osumljen, da je prišel sèm opravljat naloge, ki jih štejemo za veleizdajo in kaznujemo s smrtjo. Povejte nam, kdo vas je poslal! Zanima nas tudi, kje in kako ste se usposabljali v teh dveh letih.« V ostalih pokalnih tekmah JUVENTUS IZLOČEN Sinoči v osmini finala italijanskega pokala Žico usoden tudi za Triestino Že v uvodnih minutah je dosegel oba gola za Udinese Udinese — Triestina 2:0 (2:0) STRELEC : v 10. in 21. min. Žico UDINESE: Brini, Galparoli, Cattaneo, Dominissini (od 86. min. Sesso), Edinho, Pancheri (od 73. min. Dane-lutti), Causio, Marchetti, Mauro (od 55. min. Pradella), Zito, Virdis. TRIESTINA: Zinetti, Stimpfl, Bra-ghin (od 79. min. Costantini), Vailati, Mascheroni, Chiarenza, De Falco, Dal Pra, Perrone, Romano, Raffini (od 59. min. De GiorgLs). SODNIK: Vitali iz Bologne GLEDALCEV: 15.000 Verjetno so samo »sanjači« ali pa nepoboljšljivi optimisti upali v zmago Triestine (ali v remi 1:1, s katerim bi se uvrstili v naslednje kolo) v povratnem derbiju z Udinese jem, veljavnem za italijanski nogometni pokal. Udinese je v Trstu le ustavljal neprepričljive napade Tržačanov ter odnesel domov dragocen remi z 0:0, sinoči pa je takoj pokazal svojo pravo moč ter v dobrih dvajsetih minutah pokopal vse upe Tržačanov. »Šestmi-lijardnemu« Zicu je namreč v uvodnih potezah igre uspelo dvakrat premagati presenečenega Zinettija, vsi napori Triestine pa so bili v nadaljnjem teku igre zaman, da bi dose gla vsaj častni zadetek. Resnica je le ta, da je med obema ekipama pravi prepad in da si obe ekipi zaslužita mesto na lestvici (in ligi), ki jo trenutno zasedata. Udinese je v odločilnih trenutkih pritisnil na plin, nato pa tekmo spremenil v napornejši trening. Na tekmi smo videli tudi nekaj »očarljivih« potez videmskih asov, med katerimi bi orne n ili drugi Zicov gol iz prostega strela, ki je bil spet pravo presenečenje za vse, saj ni nihče pričakoval žoge po tleh na desno od vratarja tik ob vratnici, ter še nekatere »brazilske« posege barona (?) Causia, preigravanja Maura ter še drugo. Igralci Triestine so se trudili ter ustvarili nekaj zrelih priložnosti za zadetek, vendar pa so De Falco, Romano in De Giorgis dokazali, da i-majo malo skupnega z navedenimi igralci videmskega moštva- (D.J.) Stecca svetovni prvak MILAN — Z zmago proti Dominikancu Leonardu Cruzu je Italijan Loris Stecca sinoči osvojil svetovni naslov v superpetelinji kategoriji (W BA). Poleg srečanja v Vidmu so včeraj' odigrali še ostale tekme osmine finala italijanskega pokala. Za izredno presenečenje je poskrbel Bari, ki je izločil kar nespornega favorita za osvojitev državnega prvenstva, moštvo Juventusa. Bari — Juventus 2:2 (1:0) BARI — Tretjeligaš Bari, ki je v prvi tekmi v Turinu zmagal z 2:1, je izločil moštvo Juventusa, s tem da je včeraj doma izenačil z 2:2. Domača ekipa je prva povedla z Messine iz enajstmetrovke v 22. min., za goste je stanje izenačil Platini v 54. min., da bi Tardelli povedel v 82. min. Nato je Bari stanje izenačil minuto pred koncem z enajstmetrovko, ki jo je izvedel Lopez. Ascoli — Sampdoria 2:2 (0:2) STRELCI: v 12. min. Renica (S), v 30. min. Zanone (S), v 46. min. Juary (A), v 74. min. De Vecchi (A) iz enajstmetrovke. V prvi tekmi Sampdoria - Ascoli 1:0. Kvalificirana: SAMPDORIA. Fiorentina — Cesena 1:0 (0:0) STRELEC: v 56. min. Pillici. V prvi tekmi: Cesena - Fiorentina 1:1. Kvalificirana: FIORENTINA. Torino — Varese 3:0 (0:0) STRELCI: v 49. in 59. min. Schach-ner, v 76. min. Selvaggi. V prvi tekmi: Varese - Torino 1:0. Kvalificiran: TORINO. Verona - Avellino 3:0 (1:0, 1:0) STRELCI: v 37. min. Iorio (V), v 112. min. Di Gennaro, v 120. min. Iorio (iz enajstmetrovke). V prvi tekmi: Avellino - Verona 1:0. Kvalificirana: VERONA. Milan — Vicenza 2:1 (1:0) STRELCI: v 43. min. Blisset, v 65. min. Baresi (iz enajstmetrovke), v 76. min. Grop (V). V prvi tekmi: Vicenza - Milan 1:0. Kvalificiran : MILAN. Reggiana — Roma 0:1 (0:1) STRELEC: v 37. min. Cerezo. V prvj tekmi: Roma - Reggiana 2:0. Kvalificirana : ROMA. Milutinovič ostane CIUDAD MEXICO — Jugoslovan Bora Milutinovič bo ostal pri vodstvu mehiške državne nogometne reprezentance. Tako so včeraj sklenili predsedniki mehiških prvoligaških društev. Po porazu proti Italiji (Mehika je zgubila kar s 5:0) je namreč marsikdo zahteval Milutinovičev odhod. Devet predsednikov se je izreklo za jugoslovanskega trenerja, sedem jih je bilo proti, štirje pa so se vzdržali. e KLJUB PORAZU PROTI BRAZILIJI (3:2) v zadnjem kolu južnoameriškega kvalifikacijskega nogometnega turnirja, se je Čile uvrstil na o-limpijske igre v Los Angeles. Brazilija si je uvrstitev zagotovila že pred to tekmo. Danes v osmem kolu finalne skupine košarkarskega pokala prvakov Jollycolombaniju ali Bancoromi odločilni derbi? Za današnje srečanje (začetek ob 20.30) osmega kola košarkarskega pokala prvakov v Cantuju med doma čim Jollycolombanijem in rimsko Bancoromo vlada izredno zanimanje. Tekma bo bržkone odločilnega pomena za obe ekipi, predvsem pa za Bancoromo, ki bi bila v primeru poraza izločena iz superimela. Po drugi strani pa bodo košarkarji iz Cantuja gotovo skušali izkoristiti prednost domačega igrišča in se tako uvrstiti v superfinale. Marzorati in tovariši so v pokalnih sre čanjih doma skoraj nepremagljivi, saj niso izgubili tekme pred svojim CA| Zaraaoza _ Crvena zvezd, občinstvom že od leta 1976. in « «i ?« «i V zvezda Sarajevska Bosna pa bo imela da- 108:87 (52:47) nes priložnost, da osvoji še dve toč-1'1"' ZARAGOZA — Beograjska Crvena ki v tem pokalu. Sarajevčani bodo zvezda, ki je v prvem polfinalnem namreč igrali doma proti Makabi ju srečanju doma premagala Špance s iz Tel A viva. Sploh pa so Varajič 30 točkami razlike, se je uvrstila v in tovariši v tem pokalu doslej igra-, finale Koračevega pokala, pa čeprav «li nad vsakim pričakovanjem in so zato tudi v današnjem domačem srečanju favoriti. LESTVICA PO 7. KOLU Jollycolombani 10; Barcelona, Ban-ooroma in Bosna 8; Makabi 6; Limoges 2. DANAŠNJE KOLO Jollycolombani - Bancoroma; Bosna - Makabi; Barcelona - Limoges. KORAČEV POKAL C. zvezda finalist je sinoči izgubila z 21 točkami razlike. V španskem moštvu je bil Američan Magee zopet najboljši (dosegel je 27 točk), dobro je igral tudi Ro-driguez (23). Pri Crveni zvezdi pa sta bila najuspešnejša Kovačevič (20 točk) in Karadžič (16). Beograjčani bodo v finalu igrati proti francoskemu moštvu Ortheza, ki je sinoči izgubil proti Antibesu z 69:71, v prvi tekmi pa je zmagal s 75:68. (nb) POKAL L. RONCHETTI Bata v finalu Bafa - Voždovac 68:51 (32:28) RIM — Kot je bilo pričakovati, je rimsko moštvo Bata tudi v povratnem polfinalnem srečanju za pokal L. Ronchetti premagalo beograjsko moštvo Voždovca in se uvrstilo v finale tega pokala. Italijanke, ki so v prvi tekmi zmagale kar s 26 točkami razlike, so bile tudi včeraj zanesljivo boljše. Zopet je bila izredno zanesljiva Američanka Menken, ki je bila z 22 točkami tudi najuspešnejša v tem srečanju. Dobro sta igrali še Tufanova (16 točk) in Montela tiči jeva (14). V jugoslovanskem moštvu pa je bila najboljša Peražič (20 točk). V drugi polfinalni tekmi pa je moštvo BSE iz Budimpešte premagalo pariški Racing s 77:49 (35:22) in se uvrstilo v finale. • DAL CIN DEMANTIRA. Menežer Udineseja Franco Dal Cin je včeraj demantiral vest, češ da bo s prihodnjo sezono prestopil k Interju. Italijansko atletsko prvenstvo Giuliana Salce zopet svetovna rekorderka TURIN — Med včerajšnjim italijanskim atletskim prvenstvom v Turinu je Giuliana S alce dosegla nov svetovni rekord v hoji na 3 km s časom 12’56”70. Njen prejšnji svetovni rekord je znašal 13’08”09. MINIBASKET Ricreatorio Toti — Bor B 39:24 (18:10) BOR B: Kralj 6, Grbec 2, Fosse-ga 6, I. Bajc, Rudež 3 (1:2), Vodopivec, E. Bajc 1 (1:2), Brecelj, Legi-ša 6, Bandi. Na turnirju »Zini & Rosenwasser« se je Bor B srečal s solidno ekipo Toti. »Plavi« so bili enakovredni višjim in hitrejšim nasprotnikom, le da niso imeli dovolj sreče. Pešala je nekoliko obramba, v napadu pa so naši izvedli nekaj lepih akcij. Vsi so se potrudili, omeniti pa je treba dober nastop Legiše, Possege in Kralja. (Luka) Smučanje: Alexu Giorgi]u veleslalom SANTA CATERINA VALFURVA (Sondrio) — Alex Giorgi je italijanski prvak v veleslalomu. Osvojil pa je prvo mesto le za štiri stotinke sekunde pred Riccardom Foppo. Giorgi je zelo dobro smučal v prvi vožnji, v drugi pa se mu je nekoliko zataknilo. Vseeno pa je ohranil prvo mesto. Vrstni red veleslaloma: 1. Giorgi 2’24"23; 2. Poppa 2’24”27; 3. Pramot-ton 2’24”27; 4. Tonazzi 2'25”68; 5. Corradini 2’26”16. V ženskem smuku pa je zmagala Karla Delago (1’18”68), druga je bi la Michela Marzola (1T9"54), tretja pa Irene De Florian (1’19”74). Turnir v Viareggiu: lahka zmaga Rome VIAREGGIO — V otvoritveni tekmi mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja je Roma brez večjih težav premagala romunsko moštvo Craiove s 3:1 (2:0). Za Romo je bil dvakrat uspešen Euldieri, en gol pa je dosegel Eritreo. Za goste je bil uspešen Barbaceau. Turnir se bo nadaljeval danes in na sporedu bo kar sedem srečanj. Trda roka nogometne disciplinske komisije Italijanska nogometna disciplinska komisija je ta teden imela dokaj trdo roko, in to v vseh treh profesionalnih ligah. V prvi ligi so izključeni za tri kola: Morra (Catania), za dve koi: Celestini (Napoli), Damiani (Milan) in Ferri (Liter), za eno kolo pa Faccenda (Genoa) in Pecci (Fiorentina). V drugi ligi so izključeni za eno kolo: Bencina, Vigano in Garzi Ili (Cremonese), Ca-scione, Trevisanello in Gobbo (Catanzaro), Enzo, Paciocco in Bagnato (Lecce), Pacione (Atalanta), Fanesi (Padova) in Polenta (Pescara). V tretji ligi pa je disciplinska komisija dosodila zmago Bologni z 2:0 brez borbe proti Vicenzi. Borovi mladi košarkarji Rezultati doslej sicer niso poplačali truda, kar pa Borovi košarkarski dečkov ni vzelo poguma in veselja do igre pred novimi prvenstvenim* V zaostali tekmi 2. nogometne AL Primorje praznih rok ‘V pokrajinskem delu mladinskih iger Naši smučarji so se v Sappadi izkazali Giarizzole — Primorje 2:0 (0:0) PRIMORJE : Mi car, Pertot, Antoni, Chizzo, Samese, Roiaz, Pugliese, Di Benedetto, Castriatta, Bortolotti, Caharija. OPOMBE: v 81. min. izključen Bortolotti (Primorje). V zaostalem srečanju je proseško Primorje s klasičnim izidom 2:0 izgubilo proti sicer skromni ekipi Giarizzole in tako samo še matematično »rdeče-rumenk niso obsojeni na izpad iz 2. amaterske lige. Naj takoj omenimo, da je zmaga domačinov, ki je dozorela v drugem delu srečanja, prestroga kazen za Primorje, ki je v vsem srečanju bilo enakovredno Tržačanom in v prvem polčasu celo igralo bolje kot nasprotnik. V prvem delu srečanja so Prose-čani namreč zapravili edinstveno priložnost, ko so pri stanju 0:0 zastre-ljali 11-metrovko s svojim kapetanom Samesejem. Tudi v nadaljevanju sta si bili ekipi po prikazani igri enakovredni, toda domačini so spret no izkoristili negotovosti v proseški obrambni vrsti in dosegli zmagovita zadetka. Ko je bilo stanje že 2:0 v korist Tržačanov, je Primorje imelo na razpolago še eno 11-metrovko, toda tudi tokrat je Prosečani niso znali izkoristiti in rezultat je ostal nespremenjen do konca srečanja. (H.W.) Stock — Campi Elisi 3:0 V drugi včerajšnji zaostali tekmi 2. AL je Stock visoko premagal rtio-štvo Campi Elisi ja s 3:0. • DANAŠNJE KOLESARSKE DIRKE Nica - Alassio se bodo udeležili le Francozi. • PATRIZIO OLIVA, evropski prvak v superlahki kategoriji, je sinoči v Gragnanu (Neapelj) s TKO v 3. krogu premagal Američana Char-lieja Allena. Srečanje ni veljalo za naslov. V torek je bil v Sappadi pokrajin ski del mladinskih iger v smučanju za nižje srednje šole. Tekmovanja so se udeležili tudi nekateri slovenski smučarji. Najuspešnejši so bili člani SK Devin, ki so nastopili v teku. Prvo mesto si je namreč priboril Andrej Antonič pred Ervinom lorijem. O tem tekmovanju bomo podrobneje še poročali. Uspešni so bili tudi tekmovalci v veleslalomu. Najboljša je bila Tatjana Hrovatin, ki se je v svoji kategoriji uvrstila na drugo mesto pred Jasmin Rudež, ki je bila tretja. Med fanti pa je bil v svoji kategoriji dober tretji Kristjan Zidarič, v drugi kategoriji pa je tretje mesto zasedel Aleksander Žezlina : DEČKI (kategorija A) 1. Pierluigi Zipponi 51”93; 3. Kristjan Zidarič 54”19; 5. Mauro Franza 56” 14; 8. Robert Paulina 57"29 (vsi Devin); 15. David Sosič (Levstik) 60”83; 16. Marko Rupel (Gruden) 62”03; 19. Peter Sterni 63"71; 33. Tomaž Stillini 69”74; 34. Erik Cin- gerla 69”93 (vsi Levstik) ; 38. Massimiliano Pertot 72”30; 41. Andrej Compare 73”52 (oba Erjavec). DEČKI (kategorija B) 1. Roberto Lago 62"46; 3. Aleksander Žezlina (Erjavec) 71”81 ; 10. Vasja Legiša (Gruden) 79’ '56; 15. Miran Guštin (SPDT) 85’'47; 19. Marko Prešel (Erjavec) 93”62. DEKLICE (kategorija A) 1. Katerina Stefanek 53”43; 9. Vera Kermec 66”03; 11. Maja Štoka 66”79 (obe Erjavec) ; 19. Cinzia Pernarčič (SPDT) 71”79; 24. Maja Ten-ce 74”63; 27. Patrizia Bresciani 75"36 (obe Levstik). DEKLICE (kategorija B) 1. Elena Camiolo 65"23; 2. Tatjana Hrovatin (Gruden) 67”37; 3. Jasmin Rudež (SPDT) 74”91; 10. Vaina G andini (Erjavec) 90”02; 11. Petra Šmit (SPDT) 1’02"90. C. D. elik uspeh naših ijakov smučarje^ Slovenski dijaški šport je eraj izjemen uspeh. Na P0 «,žari prvenstvu . namreč nas* Jjj trža- smučarskem višjih šol so r.— . zlasti med dekleti "Jkoli ko najboljših mest, kot lSC. ic --;lej. Tako so imele nase ve]e-zmagi Aleksandre Škerk, .yfi lomu starejših letnikov * osefti movalke v prvi peterici * jgjjrii prvi petnajsterici. Med a * ruki je zmagala rang, 0be tako še po zaslugi Picnj mesti šli našim šolam. i starejših fantih so bi v P* v tako pa je pripadlo a™ žen-našim tekmovalcem tu m in moškem teku. -e od- ako lahko rečemo, da j J^t va 28 naših tekmovalcev izkazala, (boj) V ženski namiznoteniški A ligi Kras v nedeljo v Neaplju Z zmago bi si priboril pravico do tretje tekme z Recoarom, ki bi odločala o državnem naslovu Po osmem kolu prvoligaškega prvenstva ni nič novega na vrhu. Tako Kras kot Reoaro sta brez težav premostila predzadnjo oviro in vedno bolj se uresničuje napoved, da bo za določitev novega državnega ekipnega prvaka potrebna še dodatna tekma. Južne Ti rolke so se sicer nekoliko poigravale z Vigorjem, kateremu so Prepustile dve delni zmagi, njihov končni uspeh pa ni bil nikoli pod vprašajem. še lažjo nalogo so imele kra-sovke, ki so proti nebogljenemu Cagliariju opravile le slab trening in Pospravile že šesti zaporedni piar točk. Nedeljski nastop v Neaplju pa bo za Kr asove barve odločilnega pomena. IZIDA 8. KOLA Kras - Cagliari 5:0 Recoaro - Vigor 5:2 Stetan je počival. LESTVICA Kras in Recoaro Bočen 12 točk; Stetan Neapelj 6; Vigor Terni 2; Cagliari 0. PRIHODNJE KOLO (26. t.m.) Stetan - Kras; Cagliari - Vigor; Recoaro počiva. MOŠKA C LIGA Ko je kaaalo, da so Krasovi fantje že odpisani, so pripravili prijetno presenečenje in premagali kar v gosteh vodilno Raschierò. Bole in tovariši so dokazali, da so sposobni vsakega pod viga. Ta uspeh pa jim bo gotovo vlil nove samozavesti v borbi pred izpadom. IZIDA 3. KOIA Baschiera - Kras 4:5; Adria - Ital-cantieri 5:2. LESTVICA: Baschiera Bassano in A-dria 4; Kras in Italcantieri Tržič 2. PRIHODNJE KOLO (26. t.m.): Kras -Adria; Baschiera - Italcantieri. ŽENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO V A skupini je Kras 1 doživel prvi poraz in sedaj deli prvo mesto prav z nedeljskim tekmecem Grandi Motori. V B skupini pa je Kras 2 odpravil mlajše klubske soigralce in utrdil drugo mesto. r IZID Grandi Motori - Kras »1« 5:3; Dom JG počival LESTVICA: Kras »1« in Grandi Motori 4, Dom 0. PRIHODNJE KOLO (26. t.m.): Kras »1« - Dom. B SKUPINA IZIDA Kras »2« - Kras »3« 5:0; Azzurra -Lega nazionale 5:2. LESTVICA: Azzurra Gorica 8 točk; Kras »2« 6; Lega nazionale Gorica 2; Kras »3« 0. PRIHODNJE KOLO (26. t.m.): Kras »2« - Azzurra; Kras »3« - Lega nazionale. MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO Kriški Mladini se ni posrečilo, da bi zaustavila vodilni Chiadino. Tržačani so bili objektivno boljši in so slavili s 5:2. Mladina tako ostaja pri 6 točkah, prvouvrščeni Chiadino pa jih ima 12. (B. S.) Pred nadaljevanjem v 1. jugoslovanski nogometni ligi N. Gugolj: Olimpija ima realne možnosti da si zagotovi obstanek med prvoligaši Ob sobotni prijateljski tekmi na Grezarju med Triestino in Olimpijo smo srečali tudi dolgoletnega trene-jJu ljubljanskega prvoligaša Nedeljka Gugolja. Priložnost smo takoj izkoristili in mu zastavili nekaj vprašanj. *y nedeljo se prične spomladan ski del 1, jugoslovanske zvezne li-9c. Po prvem delu je Olimpija na nokaj neugodnem mestu. Kakšne So njene možnosti v nadaljevanju bfvenstva, bo ostala v družbi prvo-»gašen?« »Prepričan sem, da ima Olimpija [calne možnosti za obstanek v ligi. Moštvo, ki mi je poverjeno, vsekakor 5,1 slabše od ostalih - nasprotno. ePrav je to sicer že običajen iz-govor poražencev, bi poudaril, da smo meli tudi precej športne smo-J' Tako bi lahko imeli v primeru, k bi nogometne tekme trajale 80 /k?»!, najmanj pet ali šest točk ^cc; kar bi se na lestvici brez dvo- danje Poznalo. Moje optimistično gle- podpira tudi dejstvo, da smo oh v lanskem prvenstvu znašli o koncu prvega* dela prvenstva v Podobni situaciji in smo nato v na-ijevanju tekmovanja zaigrali la l .solidno, da smo ob koncu za Ijjr}. dve točki zamudili uvrstitev, oi nam dopuščala sodelovanje v Pokalu UEFA.« a bi dosegli obstanek v ligi, »en seveda med premorom pr stva temeljito pripravili. Kako ocenjujete trenutno formo vašega moštva?« »S pripravljenostjo moštva sem precej zadovoljen. Žal nas je tudi med pripravami pestila smola, tako da smo na gostovanju v Gruziji, kjer smo bili gostje tamkajšnjega Dinama is Tiflisa, doživeli pravo epidemijo gripe, saj je zbolelo - kar pet standardnih igralcev: Peter in Vili Ameršek, Domadenik, Borovnica in Voljč. Zato so bili primorani prekiniti treninge, kar se trenutno precej pozna, saj smo v obrambi precej uigrani in solidni, v napadu pa nam trenutno primanjkuje kondicije in agresivnosti.« »Letos se bo prvenstvo prve zvezne lige zaključilo nekoliko prej zaradi sodelovanja jugoslovanske državne vrste na evropskem prvenstvu v Franciji. Ravno med kvalifikacijami za to tekmovanje so se v Jugoslaviji razbohotile polemike o izbirah zveznega selektorja Veselinoviča in o stanju jugoslovanskega nogometa. Kako ocenjujete trenutno stanje jugoslovanskega nogometa in možnosti na evropskem prvenstvu?« »Mislim, da položaj našega nogometa le ni tako tragičen, kot bi to zgledalo iz polemik, ki so v zvezi s tem nastale. Če se ozremo ne le na nastope članske vrste, ampak tudi na igro vseh reprezentanc Jugoslavije, ki nastopajo na mednarodnem prizorišču, od olimpijske tja do mladinske, so kljub sorazmeroma bledim nastopom vse dosegle kvalifikacijo na sklepni del svojih tekmovanj. To pa je že velik uspeh. Glede možnosti članske vrste na EP menim, da ni povsem brez mož nosti, saj ni gotovo edina, ki je imela težave s kvalifikacijo... Mnogo ekip z zvenečim imenom pa je že izločenih. Prav zato menim, da razen Francije, ki ima seveda kot gostitelj nekaj več možnosti, so vse ostale ekipe dejansko na istem nivoju.« »Ob koncu pa bi vas vprašali še za mnenje o vaših današnjih gostiteljih - Triestini.« »S Triestino se med pripravami na spomladanski del prvenstva srečujemo že tretje leto zapored in iz leta v leto se moj vtis izboljšuje. Mislim, da nam je trenutno povsem enakovredna, tudi zato, ker v kvalitetnih prvenstvih, kot je italijansko, ni bistvenih razlik med prvo in drugoligaši. Dodal bi še, da uvršča Triestina nekatere res odlične igralce. Med temi me že v tretje navdušuje De Falco. Ta bi mi prav dobro prišel pri Olimpiji...« IGOR PAVLETIČ e SOVJETSKI PLAVALEC Sergei Zabolotonov je z znamko 2’00”39 popravil evropski rekord na 200 m hrbtno. Prejšnjo znamko (2’00”42) je julija lani v Edmontonu postavil isti. msxmsMmmxmmmxmimtmtm-ztmmmfms&mmmf&mmsmmit Komentar trenerja Andreja Žagarja 1 1 Izkušenost najnevarnejše orožje moštva iz Ravenne Po tesnem porazu v Trevisu proti Stefanelu, se položaj ita prvenstveni lestvici ni bistveno spremenil, z ozirom na to, da tekme Caveja - Castelfranco niso odigrali zaradi odsotnosti sodnikov. Mi smo sicer sedaj proti Stefanelu v primeru enakega števila točk v podrejenem položaju, saj so oni osvojili obe medsebojni srečanji. Toda tudi v primeru naše zmage v Trevisu bi bil Stefanel v prednosti, saj je tekmo v Trstu dobil kar z 18 točkami razlike. Za nas bo zelo pomembno, kdaj bodo odigrali zaostalo tekmo Caveja -Castelfranco. Menim namreč, da Caveja to tekmo lahko dobi, če pa bi na koncu prvenstva Castelfranco potreboval zmago, lahko pride do kake »kuhinje«, kot temu pravimo v športnem žargonu. V nedeljo ob 10.30 se bomo v športni palači pomerili z ekipo Banca Monte Ravenna, ki smo jo na prvem srečanju v Ravenni premagali z 99:88. V tisku so sicer takrat objavili rezultat 99:87, toda v uradnem zapisniku tekme sem odkril napako v njihovo škodo, tako da se pravilen rezultat glasi 99:88. Po položaju na lestvici in rezultatih, naj bi bili gostje lahek plen, vendar opozarjam, da ni povsem tako. Moštvo iz Ravenne ima v svojih vrstah nekaj starejših košarkarjev, kar njihovi igri daje poseben ton. V napad prehajajo razmeroma počasi in z dobro pozicijsko igro zaključujejo napade. Zelo dobro, lahko rečem odlično igrajo proti conskim obrambam, saj imajo zelo izdelano igro s hitrimi podajami in vedno poiščejo prostega igralca za neoviran met na koš. Tekmo v R avenni smo zelo dobro začeli. Proti njihovi obrambi mož - moža in ob koših, ki so zelo podobni našim v repenski telovadnici (mehke table), smo že v šesti minuti vodili 19:8. Nato je Ravenna prešla na consko obrambo 3-2 in že v 11. min. se je razlika zmanjšala na 21:20 za nas. Do 17. min. se je rezultat nato spremenil z malenkostno razliko v korist enih ali drugih. Nato smo prešli na consko obrambo 1-3-1 in ob že omenjeni dobri igri Ravenne proti coni so ob polčasu domačini vodili s 46:41. V drugem polčasu smo z obrambo mož - moža do 30. min. rezultat izenačili, nato pa z uspešnimi serijami zadetkov Žerjala, Klavdija Starca in Bana uspeli zanesljivo zmagati. V tem tednu moramo ponovno izpiliti mož - moža v obrambi, ki je zdaj že nekaj časa nismo uporabljali. Ekipa iz Ravenne tudi ni najbolje fizično pripravljena. In prav agresivna obramba naj bi jih izčrpala. Istočasno pa ne bi imeli neoviranega meta na koš. Poleg tega moramo z dobrim skokom in hitro igro izdelati uspešne protinapade in nikakor ne smemo dovoliti tesnega rezultata v končnici, kjer bi njihova izkušenost utegnila biti nevarna. Če hočemo igrati v play-off, prihaja v poštev seveda samo zmaga. Poleg nehvaležnega dejstva, da ekipa Ravenne v Trstu nima kaj izgubiti, nam dodatno dela težave tudi jutranja ura, ob kateri nismo vajeni igrati. TAKO V RAVEN NI Ravenna — Jadran 88:99 (46:41) RAVENNA: Bastasini 8, Soldini 19, Castellucci 12, Bozzatoll, Fabbri 14, Casadio, Agnoletto, Terazzini 2, Patrizi 14, Bemi 8. JADRAN: Vitez 14, K. Starc 23. Ban 27, Rauber 9, Sosič 4, Žerjal 16, Vremec, Gulič 2, Hrovatin. Daneu 4. GLEDALCEV: 800. PROSTI METI: Ravenna 17:24; Jadran 15:17. OSEBNE NAPAKE: Ravenna 21; Jadran 25. PET OSEBNIH NAPAK: Castellucci (36), Rauber (37), Žerjal (38), Soldini (39), Vitez (39). Novi odbor ŠD Zarja Novoizvoljeni odborniki ŠD Zarja so si porazdelili funkcije. Za predsednika je bil izbran Aldo Franko, podpredsednik je Stojan Metlika, tajnik Mirjan Žagar, blagajnik pa Edi Grgič. Njegov pomočnik in odgovoren za arhiv je Aleksander Ražem, za člansko nogometno ekipo bosta skrbela Vojmir in Lucijan Križmančič, za mladinsko ekipo pa Boris Primožič, Renzo Počkar in Zorko Petaros. Maks Križmančič je odgovoren za balinarsko sekcijo, za društveni krožek pa bosta skrbela Stojan Križmančič in Darko Grgič. V odboru sta še Žarko Ban, ki je odgovoren za nogometno igrišče, in Ivan Brass za stike s športnimi in kulturnimi društvi. ZSŠDI obvešča, da v torek, 28. t.m., odpade plavalni tečaj v Lipici. Alpinistični odsek SPDT prireja danes, 23. t.m., v tržaški pomorski postaji predavanje znanega slovenskega alpinista Frančka Kneza, ki bo ob barvnih diapozitivih opisal vzpon na mitični vrh Fitz Roy v Patagoniji. Predavanje začne ob 20.30, vabljeni pa so vsi! Atletski odsek ŠZ Bor sporoča, da bo seja odbora danes ob 20. uri na »Prvem maju«. Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 23, februarja, ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. P|,edavanje alpinista Frančka Kneza d^Pinistični odsek SPDT prireja mor o- oIj -J® v veliki dvorani Po-vrhuu V°staje v Trstu predavanje Fra ”, 0a slovenskega alpinista dianT Fineza, ki bo ob barvnih binili--lt* (tovoril o slovenski al-jeSp„,cni Opravi, ki se je prejšnjo Amer^ v Patagonijo v Južni Filz ^10yier osvojila mitično špico vsen^aVan^e ie odprto vsem, pred-mešrnPa s.° vabljeni italijanski sobi ki so sami izrazili željo, da za , 7”* izvajanju alpinista, ki ima Prren<..i° vzponov in okoli 350 Po v,0v,nih smeri- Piezal pa je že ter kontinentih sveta. Prof. Peti ob!„ c bo v italijanščini spro-onavljal Knezove besede. Is planinskega sveta 18. zimske športne igre Sinoči se je zaključilo vpisovanje na 18. redne zimske športne igre, ki bodo v nedeljo v Ravasclettu v organizaciji SPDT. Letos bo to smučarsko tekmovanje še posebno slovesno, saj namerava smučarski odsek SPDT z njim proslaviti letošnji jubilej društva. Tradicionalnemu tekmovanju v veleslalomu bo namreč sledil še zahtevnejši veleslalom, veljaven za trofejo 80 letnice SPDT. Nadaljujejo se torej mrzlične priprave za čimboljšo izpeljavo tega tekmovanja, smučarski odsek SPDT pa bo s svojim delovanjem nada Ijeval še prihodnji mesec. Priredil bo namreč izlete turnega smučanja in če bo zanimanje, smučarski izlet v novo turistično naselje pri Sappa di, imenovano »Sappada 2000«, kjer je smuka res dobra. Občni zbor alpinističnega odseka SPDT Pred kratkim so imeli alpinisti SPDT svoj interni občni zbor, na katerem so pregledali delovanje v prejšnjih dveh letih, odkar se je odsek spet obnovil, ter načrtovali naslednjo alpinistično sezono. Iz poročila načelnika odseka P<2-„. tra Suhadolca je razvidno, da je bil odsek v teh dveh letih zelo aktiven, saj je izpeljal dva začetniška alpinistična tečaja v Glinščici, poleg tega je samo v lanskem letu zabeležil skupno 85 alpinističnih tur ter sodeloval pri slovenski odpravi na A-napurno I, Omeniti je tudi treba, da se naši alpinisti srečujejo vsaj trikrat ali štirikrat na teden. Ob torkih je namreč na sedežu društva redni sestanek, ob sredah in petkih so na stadionu »1. maj« vaje z utežmi, sobote in nedelje pa so seveda posvečene plezariji. AO SPDT šteje kakih 10 alpinistov, drugih deset pripravnikov ter še celo vrsto ljudi, ki »gravitira« okoli odseka. Najvažnejši akciji v prihodnji sezoni pa sta večdnevna alpinistična odprava v Dolino Aoste ter spomladi prihodnjega leta samostojna odprava na himalajski sedemtisočak Južna Anapurna. Alpinisti so tudi izvolili nov odbor. Peter Suhadolc je po dveh letih na-čelovanja odseka, ki sta bili najtežji, saj se je odsek komaj obnavljal, prepustil mesto Lucijanu Miliču, sam pa bo upravni tajnik. Angelo Ker-mec bo še naprej namestnik načel-_ nika in gospodar odseka, Lucijan Cergol bo odgovoren za alpinistično šolo. Davor Zupančič bo novi organizacijski tajnik, pri tem pa mu bo pomagal Lenart Vidali. Blagajnik bo Davorin Šinigoj, pri delu mu bosta pomagali Tatjana Gregori in Fausta Sisti. V odbor AO so bili izvoljeni še Igor Cej, Igor Gombač in Ivo Kafol. Tradicionalni pohod na Stol Družbenopolitične ter predvsem planinske organizacije jeseniške občine prirejajo tudi letos tradicionalni, množični in predvsem zelo priljubljeni pohod na Stol v spomin na boj Cankarjevega bataljona proti o-kupatorju med narodnoosvobodilno vojno. Tudi tokrat se bodo zamejski planinci udeležili tega pohoda, izlet SPDT z osebnimi avtomobili pa bo vodil odbornik Mario Milič, do katerega se lahko zainteresirani obrnejo za informacije in sicer drevi med 20. in 21. uro. (tel. 229258). Pohod bo 25. in 26. t.m., nekateri pa se bodo na najvišji vrh Karavank podali že v petek, 24. t.m. Po Vojkovih poteh Delegacija SPDT se je v nedeljo udeležila četrtega tradicionalnega množičnega pohoda »Po Vojkovih poteh«, ki so ga do sedaj prirejali v poletnem času. od letos naprej pa bo ta pohod zimski, in sicer zadnjo nedeljo februarja. Pohod je vsestransko uspel, saj je bila organizacija PD iz Podnanosa res dobra. U-deleženci pohoda so se zjutraj iz Podnanosa povzpeli na Abram in Nanoško planoto ter se v popoldanskih urah vrnili v izhodiščni kraj. Na sporedu je bila tudi krajša proslava in kulturni programf Slovenski alpinisti na Škotsko Jutri se bo podala na dvotedensko plezarijo na Škotsko skupina vrhunskih slovenskih alpinistov, ki bodo na pobočju Ben Nevisa vadili ledno tehniko ter opravili kak zahtevnejši vzpon. Na Škotsko se bodo na povabilo angleških alpinistov podali Bogdan Biščak, Rok Kovač, Marjan Kregar, Janko Humar, Žarko Trušnovec, ki odpravo vodi, in zamejski alpinist Igor Škamperle. Te alpiniste je izbrala komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije, omenili pa bi, da so vsi zelo izkušeni alpinisti, saj so že vsi plezali v Himalaji ali pa v okviru drugih izvenevrop-skih ekspedicij. Ben Nevis je »zibelka« plezanja po ledu, od tod pa se je razširila v ZDA in še povsod drugod.- po svetu. Zanimivo je, da so se naši »Škoti« pripravljali na Ben Nevis s plezanjem po zaledenelih slapovih širom po Sloveniji, kar je sedaj med slovenskimi alpinisti zelo v »modi«. DUŠAN JELINČIČ Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120000 lir V SFRJ številka 15,00 din, naročnino za zasebnike mesečno 180.00, letno 1 800.00 din, za organizacije in podietja mesečno 250,00, letno 2 500.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tl* 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT fèìT^ll ^len ',al'»*nske m tiska Trsf Min 'veze časopisnih založnikov FIEG 23. februarja J 91)4 Spremenljivo tudi v prihodnjih dneh RIM. TRST, BEOGRAD - Že napovedani frontalni val je včeraj zjutraj zajel alpsko gorovje. Posebno močno je snežilo nekoliko pozneje v Liguriji (gorski prelazi so prehodni samo z verigami, oziroma snežnimi gumami). Snežne padavine so se potem razširile posebno na področja vzhodnih Alp, to je v Venetu in v Furlaniji - Julijski krajini. V teh krajih je snežilo v jutranjih urah, toda sneg je bil izrazit le v višjih legah. Vremenoslovci so sedaj zelo previdni pri napovedovanju vremena. Nad severozahodno Evropo je področje nizkega zračnega pritiska. Območje visokega zračnega pritiska pa sega do Karpatov, Atlantika pa do francoske in španske obale. V teh razmerah, ko se frontalni val pomika proti jugovzhodu, je možno, da bo naše kraje zajel val hladnejšega zraka. Zelo možno je, da bo zadnji frontalni val povzročil tudi okrepljene snežne padavine v srednji Italiji, v Jugoslaviji ter na odsekih od Jadranskega morja do Srbije in sploh južne Jugoslavije. Južna Italija se bo v glavnem izognila tem nevšečnostim. V južni Jugoslaviji (Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo itd.) so še vedno precej težke razmere in pro met je oviran. Vse življenje v sterilizirani sobi HOUSTON — Kakšna zla usoda za 12-letnega dečka! David (priimka ameriške oblasti niso sporočile, da bi obvarovale družino) je vse življenje preživel v sterilizirani sobi in steriliziranem okolju, ker nima protitelesc, ki bi ga varovala pred okužbami. Sedaj pa so ga morali sprejeti v otroško bolnišnico v Houstonu, ker je njegovo stanje kritično, saj so morali zdravniki poseči, da mu »iztrgajo« tekočino, ki se je formirala okrog pljuč in srca. Davidov zdravnik William Shearer je včeraj povedal, da rtiu stalno dajejo kisik, čeprav je deček pri zavesti. Kot rečeno, njegovo telo ne more proizvajati protitelesc, poleg tega pa je imel po mnenju zdravnikov pred kratkim tudi črevesno krvavitev, kar je posledica delikatne operacije, ki jo je prestal oktobra lani, ko so mu presadili kostni mozeg. Vsa ta vrsta izredno hudih komplikacij je zdravnikom narekovala, da ga 7. t.m. osvobodijo iz posebne sobe s plastično oblogo, v kateri je preživel vse svoje življenje. S tem naj bi ga lažje negovali in tako naj bi prebolel posledice presaditve mozga. A sedaj je nastopila še tekočina... Velika zmešnjava na mejnih prehodih Protesti francoskih avtoprevoznikov proti zadnjim odločitvam vlade PARIZ — Protestna akcija francoskih avtoprevoznikov se nadaljuje., fredsinočnjim je francoska vlada nekoliko popustila v upanju, da bodo prevozniki sprejeli njene predloge. Ti pa niso zadovoljili prizadetih. Francoski avtoprevozniki so združeni v dveh organizacijah : večinska »FNTR« in manjšinska »Unostra« (ma,'a in srednja podjetja), sta se zbali, da bi jima zmanjkala podpora na bazi ter sta takoj zahtevali nadaljevanje pogajanj. Zahtevali sta, da se razpravlja o vseh spornih vprašanjih na splošni ravni ter ne samo o nekaterih, kjer je vlada že itak popustila. Ne izključujejo možnosti, da bi vlada nekoliko popustila, z asti zato, ker protestna akcija povzroča hude gospodarske motnje in hudo škodo. Akcija je zajela tudi okolico Pariza, povsod po Franciji so cestni bloki, ki hromijo vsakršen promet. Najtežji je položaj pri vhodih v predore, ki povezujejo Francijo z Italijo: Frejus in Montbranc, v zahodnih Alpah. Princesa Diana sc ne more pritoževati. Šla je na pregled v porodnišnico (septembra bo rodila drugega otroka), spremljalo pa jo .je veliko pazljivih oči (AP) Kenija v hudem precepu zaradi čaja NAIROBI — Zaradi namena lastnikov velikih čajnih plantaž, da uvedejo pri obiranju čaja stroje, ki bi svojo nalogo opravili bolje in hitreje kot ljudje, je prišlo med kenijskimi obiralci čaja do velikega preplaha. Na kenijsko vlado so naslovili poziv, naj prepreči nameravano modernizacijo na tamkajšnjih plantažah, saj bi se v nasprotnem primeru še poslabšalo že itak. težko stanje zaradi brezposelnosti v tej vzhodnoafriški deželi. Kenija se je tako znašla v hudem precepu. Po eni strani bi rada čim bolj izkoristila trenutno konjukturo na mednarodnem čajnem trgu, po drugi strani pa želi zagotoviti zaslužek vsaj delu svoje večmilijonske armade nezaposlenih. Vodja nacionalne Unije sindikata kmetijskih in. plantažnih delavcev, David Gitonga, je opozoril, da bo samo v okrožju Nandi ostalo brez dela namanj 30.000 obiralcev čaja, če se bo uresničila namera lastnikov plantaž in bodo namesto obiralcev uvedli sodobne obiralrte stroje. Neposredni povod za nabavo teh strojev je bil današnji položaj na mednarodnem tržišču, kjer cene čaja še naprej močno naraščajo in so že nekolikokrat večje, kot lani in predlanskim. Tako stanje na londonski borzi čaja je nastalo, kot trdijo, zaradi pojava Indije kot kupca, čeprav je bila ta država do pred kratkim velik izvoznik čaja. Vse to je dokaj prijalo Keniji in velikim družbam, ki v tej državi razpolagajo z največjim delom prostranih čajnih polj. Prepričani, da tak položaj ne more trajati večno, so zainteresirani, da ustvarijo zdaj čim več deviznega dohodka. Znano je, da je čaj na drugem mestu na izvoznem seznamu te države, takoj za kavo, in je po zaslugi visokih cen prišlo do dohodka, s katerim so ustvarili v začetku letošnjega leta znatne devizne rezerve. Po drugi strani pa vlada velika zaskrbljenost za usodo prebivalstva, zlasti žena in otrok, ki so jih od vedno uporabljali za trganje čajnih lističev. Njihove plače, čeprav niso dosegale niti 1.000 lir dnevno, so vsekakor zadostovale za skromno preživetje in to je bilo vsekakor bolje, kot biti brez vsake zaposlitve. Zdaj je zelo nevarno, da se zaradi brezposelnosti še bolj poslabša (če je to sploh mogoče) položaj v tej državi. Po neuradnih podatkih pride v Keniji na milijon zapo-sledih, 4,5 milijona tistih, ki nimajo nobene službe. Tem se vsako leto priključijo tisoči fantov in deklet, ki nimajo prav nobenega obeta, da bi našli delo. Zato je delovna sila razmeroma poceni in ljudje sprejmejo tudi najnižje plače, samo da ne bi propadli. Tako stanje predstavlja veliko zavoro nadaljnjemu razvoju te dežele, ker nima kakih posebnih vzrokov za uvajanje modeme tehnike, če ima armado ljudi, ki bi enako delo opravljali sicer res z rokami, vendar zelo poceni. Predsednik Kenije Daniel Arap Moi je pred kratkim osebno prepovedal uporabo električnih pisalnih strojev v šolah za strojepiske in tajnice. Čeprav se zdi tak ukrep navidez nerazumljiv, pa je vendarle v skladu s stanjem v tej deželi. Prihodnje zaposlitve mladih bodo namreč mogoče pretežno le na deželi, tam pa še ni električnega toka, zato je razumljivo, da električnih pisalnih strojev tam ne bodo mogli uvajati. Trenutno nikakor ni mogoče predvideti, kako se bo odmotal ta klopčič v zvezi z mehanizacijo za obiranje čaja. Gotovo je le to, da se bo kenijska vlada v tem primeru morala ubadati s »kvadraturo kroga« in bo morala ob interesu za devize upoštevati tudi obstanek svojih obiralcev čaja. Zagovornik cigaret TOKIO — Cigareta je dobila vpliv'-nega zagovornika. Gre za japonsKe^ ga predsednika vlade Nakasoneja, ki je zavrnil zahteve opozicije, da bi sprejel ukrepe, ki bi zredčili vrste kadilcev. »Tragično je, da naša TV dela toliko reklame tobaku!« je vzkliknil neki član opozicije in se pritožil, da je na vlakih samo en vagon namenjen nekadilcem. Nakasone pa pravi: »Kdor kadi ve, da je na vsakem cigaretnem zavojčku zapisano: pozor, prekomerno uživanje je škodljivo«. Q PEKMG — V severnozahodni Kitajski so arheologi našli ostanke kraljevskega dvorca, ki ga je baje zgradil v 11. stoletju našega štetja cesar Juanhao. Cesar je tedaj priredil velike svečanosti ob poroki svojega prestolonaslednika Ning Li°' guea, toda ko je ugledal nevesto, je sklenil, da se sam poroči z njo-Potem je zgradil dvorec na terasah ob dolini v dolžini petih kilometrov. Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella w-) Tudi Francozi se vedno bolj vračajo na podeželje PARIZ — Francozi se vračajo na vas. A ne zato. da bi pasli koze, ampak da bi se lahko tam posvetili vsem udobnostim in zadnjim dosežkom civilizacije. Fenomenu dajejo prvorazredni sociološki in gospodarski značaj, saj se je v zadnjih sedmih letih prebivalstvo v mestih zmanjšalo za 5 odstotkov. Skratka, prvič po več kot sto letih je migracija iz vasi v mesto zaustavljena: sedaj gre v obratni smeri. ; Po pravkar objavljenih podrobnih rezultatih popisa prebivalstva (opravljen je bil pred dvema letoma), ki jih strokovnjaki še analizirajo, je jasno, da je Pariz zajela moda selitve na vas ali v manjša mestna naselja. Prebivalstvo glavnega mesta, ki je pred dvajsetimi leti štelo tri milijone, je sedaj zreducirano za eno tretjino. Prevladala je želja po življenju na či stem zr^ku, daleč od strahot- urbanizacije, po lastni hišici in vrtu. Življenje v mestu je postalo nevzdržno in" to ne samo zaradi onesnaženja, predvsem pa zaradi tega, ker je zelo drago. Francija je tudi vse bolj »stara«. Danes se rodi manj Francozov kot nekdaj, a ljudje živijo veliko več ča- sa. Povprečna starost za moške J 71, za ženske pa 78 let. Zanimivo J tudi to, da če Francoz preživi svoL življenjsko družico kaj kmalu umre oj* žalosti. V enaki situaciji pa Frafl? zinja živi prav toliko časa kot tista, ki te izgube ni doživela. Med osmi”' milijoni francoskih vdov pa je v , več takih, ki so mlade ali vsaj si"60 njih let. ^ V zadnjem popisu prebivalstva £ najtežje trenutke prestala tipična ziroma klasična družina. Ta šteje mo 2,7 odstotka članov. To je se^ da v povprečju, medtem ko se v re nem življenju vsaka četrta druz , sestoji iz samo enega člana. V 1 a j zu so razlogi za to na dlani: otr^ odidejo še preden se poročijo in ')fl redkejši so primeri, da bi dedje -babice živeli pod isto streho s sY?J0j-otroki, pa tudi razporek je za "\r0k stotkov več, manjša se število P0^. in že 17 odstotkov otrok se rod* zakonskih. -ajo Francozi in Francozinje se vra ,j tja, kjer so nekoč živeli, čedalje^ stari in osamljeni, zato pa obkro ,g z vsemi sodobnimi udobnostmi. * Jtjr. na primer vsaki drugi francos10^ žavljan gospodar svoje strehe glavo.