kazalo.p65

21 Zlata pri pisalni mizi Ko se danes spominjam Zlatinih začetkov v Narodni in univerzitetni knjižnici, vidim pred seboj visoko dekle, črnih, kratko pristriženih las, velikih zvedavih oči in širokega nasmeha. Takrat si seveda nisem predstavljala, da si bova sedeli nasproti skoraj dvajset let, da bova šli skupaj skozi vihre abecednega imenskega kataloga, predvsem pa ne, da se bo najino sodelovanje in prijateljevanje končalo tako zgodaj in na tako krut način. Diplomirala je jeseni 1982 na takratni Pedagoški akademiji v Ljubljani, smer knjižničarstvo. Svojega prvega delovnega mesta na Zavodu za raziskave materi- ala in konstrukcij v Ljubljani, kjer je v času nadomeščanja z navdušenjem in zavzetostjo opravljala vsa knjižničarska dela, se je vedno z veseljem spominja- la. S takratnimi kolegicami se je zelo rada srečevala tudi kasneje in skupaj z nji- mi se ji je porodila marsikatera misel, ki jo je uporabila pri svojem delu. Na svoje začetke v knjižničarstvu je bila zelo ponosna in trdno prepričana, da bi vsak knjižničar moral začeti v manjši knjižnici in biti vsaj do opravljenega stroko- vnega izpita »deklica za vse«, kajti le tako knjižničar dodobra spozna vsa knjižničarska opravila in postopke v obdelavi, s temi spoznanji pa potem lažje predvidi tudi posledice tistih sprememb, ki bi jih želeli na hitro vpeljati. Leto dni kasneje, po že opravljenem strokovnem izpitu za višjega knjižničarja, se je zaposlila v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer je ostala vse do svoje prezgodnje smrti. Opravljala je dela in naloge katalogizatorja in urednika katal- ogov v Abecednem imenskem katalogu. To so bili še časi klasične obdelave gradi- va, ko so po tipkah pisalnih strojev udarjali vsaj trije katalogizatorji hkrati, vodi- li smo listkovne kataloge in signaturno knjigo. Do tistega časa smo imeli zapos- lenega samo enega urednika katalogov, še pred njenim prihodom pa smo želeli monotono delo urednika malo popestriti, kar smo dosegli tako, da smo delo ure- dnika in delo enega katalogizatorja združili in potem razdelili vsakemu nekaj. Taka delitev dela je veljala nekaj let. Prva večja naloga, s katero sta se poleg red- nega dela morali spopasti obe urednici katalogov, je bila preureditev javnega kataloga. Do takrat je bil javni katalog urejen po pravilih za razvrščanje, kot jih je predvideval pravilnik za katalogizacijo iz leta 1967 v vseh svojih členih. Zara- di vedno večjega števila katalogiziranega gradiva in tako tudi vedno večjega šte- vila listkov v javnem katalogu, vedno večjega števila uporabnikov, ki so pri iskan- ju v katalogu potrebovali knjižničarjevo pomoč, sta obe urednici proučili domačo in tujo strokovno literaturo o razvrščanju v katalog in prišli do zaključka, da bo opustitev enega člena pravilnika za katalogizacijo uporabniku olajšala samosto- KANIČ, Alenka: Zlata at her desk. Knjižnica, Ljubljana, 46(2002)3, 21-28