glasilo Skupine Droga
Kakovost in "fr#. Informatika v * >r deželi Trolsov
'i	.
Prvo Drogino zdravilo
DROGA
nas glas
Organizacijska klima in LOP
Osrednja knjižnica Srečka Vilharha Brolo 1
6000 Koper
Poštnina plačana pri pošti 6310 IZOLA-ISOLA
fjp@šgjpš(sM	sUsMm
M mm trn to	ffi
smm M smsMIb M&gaMIb
Ju MM j
Kazalo
Uvodnik
april ~ 2003
Ne živi z zategnjeno zavoro!
(H.Jackson Brown jr.)
Poslovne vesti
Skupina Droga uspešna
stran 4 - 7
/7' T-/ k
Kakovost in informatika na Švedskem
stran 9 - 12
Naši dosežki
Prvo Drogino zdravilo
stran 13-14
Marketinške aktivnosti
Podelitev sredstev za lokalno
pokroviteljstvo in donatorstvo
stran 18
Svet delavcev
O marčni seji
stran 20
Delo in zdravje
Zdrav bolnemu ne verjame
stran 21 - 22
Vsako leto, ko potegnejo aprilske sape, je svet zopet lep in mlad. Poletja še niti ne slutimo, jesen je neskončno daleč, zima neresnična.Ta večni ciklus pomlajevanja nas zavija v dobrodejno iluzijo vračanja na začetek stvari, ko so cilji še daleč in je še vse pred nami, podobno mešanici sanj in reničnosti. Kajti začetki nam vlijejo moči, da sploh lahko stopimo na pot in krenemo dalje. Začetki so preizkušnja odločnosti; včasih so bolj vznemirljivi kot sta pot in cilj. Ljudje tu in tam v življenju potrebujemo nove in nove začetke, da se iz njih napajata naša želja po ugodni spremembi in volja do dela, brez katerega ni sprememb. Začetki nečesa novega dajejo našemu obstoju smisel in pomen, zavest, da iščemo (ker smo zdravo radovedni), da lahko izbiramo in zrelo ukrepamo.
Prisotnost v procesu dela nam nudi dosti priložnosti za zmeraj nove odločitve in izbire. Ni nujno, da razburkajo vse okrog nas, dovolj je, ako jih začutimo v sebi in jim kasneje s svojim obnašanjem damo zunanjo obliko; tudi ta ni zmeraj vidna na daleč; da le dahne v okolico rahel odtenek nešesa dobrega, zdravega. Kajti okolica pričakuje od nas dobre odločitve in spremembe; sploh ni pomembno, če gre pri tem za dolgoročen ukrep ali pa samo za nasmešek ob jutranjem pozdravu. V današnjem svetu elektronskih komunikacij, ko si tudi dokumente in poslovne podatke izmenjavamo preko računalniških povezav, smo namreč ljudje bolj kot kdaj prej
(zavestno ali nevede) željni prijaznosti v delovnem okolju, kjer preživimo občuten del dneva. Naše dobro počutje je odvisno od kakovosti vsake spremembe in novosti v tem okolju.
Žal sodobna tehnologija ne pozna naprave, kjer bi lahko s pomočjo gumba vklopili prijetno vzdušje; skrb zanj še zmeraj ostaja naša - stvar naših odlik ali pomanjkljivosti, naših sposobnosti ali nemoči, da je vse, kar ukrenemo ali ustvarimo novega, boljše od prejšnjega ali vsaj zelo dobro. Istočasno ostajamo še naprej najbolj občutljiv in najbolj neverjeten mehanizem sodobnega sveta: odporni na težke pritiske in nemočni v aprilskem
vetru...
Sonja Požar
Naslovnica Jadran Rusjan Pogled i’ mirno preteklost
Skupina Droga je v letu 2002 poslovala uspešno
"Skupina Droga je poslovanje v letu 2002 sklenila skladno s pričakovanji. Nerevidirani konsolidirani podatki kažejo na povečanje prihodkov od prodaje za 15 odstotkov, povečanje dobička iz poslovanja za 31 odstotkov in povečanje čistega dobička za 31 odstotkov v primerjavi z letom 2001. Od celotne realizacije v višini 21.630 mio
Tako je zapisal predsednik uprave Matjaž Čačovič v uvodu borzne objave povzetka nerevidi-ranega konsolidiranega letnega poročila.
Skupino Droga je konec leta 2002 predstavljalo matično podjetje in 12 podjetij v skupini.
V letu 2002 smo zabeležili v Skupini Droga dve novi pridobitvi. Droga Buje je prevzela
navano leto je presegel načrtovanega za dva odstotka. Ugodni finančni rezultati v letu 2002 so bili odraz stalne rasti podjetja in uspešne prodaje.
Čisti prihodki od prodaje so se povečali za 15 odstotkov glede na leto 2001 in so znašali 21,6 milijard tolarjev. Na domačem -slovenskem trgu so čisti prihodki od prodaje v letu 2002 za 3
	DRUŽBA	SEDEŽ	DELEŽ DROGE d.d.
1.	Droga d.o.o. Buje	Hrvaška	78,87%
2.	Lasago d.o.o. Buje	Hrvaška	51% delež Droge d.o.o. Buje
3.	Droga d.o.o. Sarajevo	Bosna in Hercegovina	86,67%
4.	Konzum Sarajevo	Bosna in Hercegovina	76,64% delež Droge d.o.o. Sarajevo
5.	Droga Livsmedel AB, Goteborg	Švedska	52%
6.	Droga d.o.o. Skopje	Makedonija	51%
7.	Droga d.o.o. Beograd	Srbija in Črna gora	51%
8.	Droga d.o.o. Priština	Srbija in Črna gora	51%
9.	Agro-Impeks Droga dooeo, Skopje	Makedonija	100%
10.	Sandri S.p.a. Nervesa della Battaglia	Italija	51%
11.	Vivo d.o.o. Vinica	Slovenija	51%
	Pridruženo podjetje:		
12.	Slovita d.o.o. Moskva	Rusija	25%
tolarjev, je 60 odstotkov prodaje proizvodov doseženih na slovenskem trgu, 40 odstotkov pa na tujih trgih. V primerjavi s poslovnim načrtom je bila prodaja na slovenskem trgu skladna s planirano, na tujih trgih pa je bila nekoliko pod planirano. Najboljše rezultate je v letu 2002 dosegal izvoz kokošje paštete; v preteklem letu se je povečal za 28 odstotkov. Na slovenskem trgu ohranjamo večinske deleže pri kavi, čajih, čistih začimbah in soli. Ohranjena je visoka čista dobičkonosnost kapitala -10,4 odstotke, dobro poslovanje pa se je odrazilo tudi skozi izboljšano gospodarnost poslovanja."
večinski delež podjetja Lasago d.o.o. Buje, katerega osnovni cilj je proizvodnja izdelkov Barcaffe za hrvaški trg. V novembru je postala Droga d.d. večinski lastnik podjetja Vivo d.o.o. Vinica, ki velja za enega najpomembnejših ponudnikov cateringa v Sloveniji.
Ker se je v letu 2002 spremenil sedež podjetja, se je Droga d.o.o. Sombor preimenovala v Drogo d.o.o. Beograd. V Beograd se je preselila uprava podjetja in vse glavne funkcije. V Somborju pa je ostala pražarna kave.
Čisti dobiček skupine za leto 2002 je izkazan v višini 1.519 milijonov tolarjev, kar je 31 odstotkov več kakor v letu 2001. Dosežen čisti dobiček za obrav-
odstotke presegli čiste prihodke od prodaje iz leta 2001 in so znašali 10,78 milijarde tolarjev. Prodaja na tujih trgih je znašala 10,85 milijarde tolarjev oziroma 31 odstotkov več kakor v preteklem letu.
Na račun višje prodaje na tujih trgih, je dosežena v letu 2002 rast celotne prodaje v skladu s cilji podjetja. Delež izvoza v celotni prodaji Skupine Droga je znašal 40 odstotkov. Na trgih nekdanje Jugoslavije, ki so bili v letu 2002 najpomembnejši izvozni trgi, je ustvarjen največji del celotne prodaje na tujih trgih. Največ smo prodali v Bosno in Hercegovino, sledijo Kosovo, Srbija in Črna Gora, ■>
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v tisočih SIT	SKUPINA	DROGA
		2002	2001	indeks
1.	ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE	21.629.591	18.814.652	115
a.	Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu	10.780.705	10.501.592	103
b.	Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu	10.848.886	8.313.061	131
2.	SPREMEMBA VRED.ZALOG PROIZV.IN NEDOKONČANE PROIZV.	326.429	20.265	1611
3.	USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE	47.017	200.366	23
4.	POSLOVNI PRIHODKI	463.455	459.316	101
5.	STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV	14.828.047	13.447.322	110
a.	Nabavna vrednost prodanega balga in materiala ter stroški porabljenega materiala	11.184.519	10.282.276	109
al.	Nabavna vrednost prodanega blaga	3.826.726	2.498.065	153
a2.	Stroški materiala	7.357.793	7.784.211	95
b.	Stroški storitev	3.643.528	3.165.046	115
6.	STROŠKI DELA	3.553.510	2.937.044	121
a.	Plače	2.533.369	2.155.031	118
b.	Stroški socialnih zavarovanj	553.828	377.756	147
bi.	Stroški socialnih zavarovanj	488.281	377.756	129
b2.	Stroški pokojninskih zavarovanj	65.547	0	-
c.	Drugi stroški dela	466.314	404.258	115
7.	ODPISI VREDNOSTI	1.815.760	1.425.255	127
a.	Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih			
	dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih	1.679.739	1.340.517	125
al.	Amortizacija	1.615.385	1.313.905	123
a2.	Prevrednotevalni poslovnih odhodki	64.354	26.612	242
b.	Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih	136.021	84.738	161
8.	DRUGI POSLOVNI ODHODKI	231.519	127.806	181
	POSLOVNI IZID POSLOVANJA	2.037.657	1.557.171	131
9.	FINANČNI PRIHODKI IZ DELEŽEV	194.658	76.681	254
10.	FINANČNI PRIHODKI IZ DOLGOROČNIH TERJATEV	6.944	0	-
11.	FINANČNI PRIHODKI IZ KRATKOROČNIH TERJATEV	284.732	253.202	112
12.	FINANČNI ODHODKI ZA ODPISE DOLG. IN KRATKOR. FINANČNIH NALOŽB 202.891		7.082	2865
13.	FINANČNI ODHODKI ZA OBRESTI IN IZ DRUGIH OBVEZNOSTI	580.722	640.252	91
15.	ČISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA	1.740.378	1.239.719	140
16.	IZREDNI PRIHODKI	116.725	183.231	64
17.	IZREDNI ODHODKI	44.489	119.551	37
18.	POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA	72.236	63.680	113
19.	DAVEK IZ DOBIČKA	402.278	146.938	274
20.	DRUGI DAVKI, KI NISO IZKAZANI V DRUGIH POSTAVKAH	0	0	•
21.	ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA	1.410.336	1.156.461	122
	ČISTI POSLOVNI IZID ZA MANJŠINSKE LASTNIKE	-109.090	-4.291	2543
	ČISTI POSLOVNI IZID ZA VEČINSKE LASTNIKE	1.519.426	1.160.752	131
<• Hrvaška in Makedonija. Manjši delež smo izvozili v države Evropske unije, v vzhodno
Evropo in na druge trge. Kljub temu je bila prodaja na tuje trge nekoliko pod načrtovanim
obsegom. Vzrok za to je predvsem nižja prodaja trgovskega blaga, na kar je deloma vplivala >■
Čisti prihodki od prodaje po podjetjih Skupine Droga (v tisočih SIT)
Podjetje	2002	2001	indeks
Droga d.d.	17.401.580	16.088.732	108
Droga d.o.o. Sarajevo	2.346.463	1.579.364	149
Droga d.o.o. Buje	1.735.705	1.671.060	104
Lasago d.o.o. Buje	37.848	0	-
Droga d.o.o. Priština	1.180.091	591.322	200
Agro-Impeks Droga dooeo, Skopje	959.396	583.535	164
Droga d.o.o. Skopje	889.380	717.814	124
Droga Livsmedei AB	887.352	769.211	115
Sandri S.p.a.	866.609	9.388	9231
Konzum d.d. Sarajevo	823.068	0	-
Droga d.o.o. Beograd	568.547	654.181	87
Vivo d.o.o. Vinica	197.676	0	-
Struktura prihodkov od prodaje Skupine Droga in podjetij v skupini po programih v letu 2002
	SKUPINA DROGA	Droga d.o.o., Buje	Droga d.o.o., Sarajevo	Droga d.o.o., Skopje	Droga d.o.o., Priština	Droga d.o.o., Beograd	Droga d.o.o., Livsmedei AB Goteborg
Program kava	29 %	22 %	2 %	-	6 %	16 %	4 %
Mesni program	26 %	9 %	55 %	97 %	88 %	12 %	33 %
Program čaji	8 %	10 %	3 %	-	1 %	-	2 %
Zelenjavni program	6 %	30 %	3 %	-	1 %	-	2 %
Program sol	5 %	1 %	1 %	-	-	1 %	-
Program žitarice	5 %	15 %	6 %	-	1 %	-	.
Program začimbe	4 %	4 %	2 %	2 %	1 %	1 %	5 %
Program ostalo	1 %	1 %	-	-	-	-	-
Ostalo blago	16 %	8 %	28 %	1 %	2 %	70 %	54 %
	Sandri S.p.a.	Agro-Impeks
	Nervesa della Battaglia	d.o.o.e.o. Skopje
Surovine	86 %	
Storitve	14 %	
Kava drugih BZ		90 %
Kava Barcaffe		10 %
-<■ tudi poslovna odločitev dobavitelja Nestle o spremembi pristopa na trge bivše Jugoslavije.
Najpomembnejši izvozni program je bil v letu 2002 mesni program, izvoz je bil za 28 odstotkov višji kot predhodno
leto. Nosilni izvozni izdelek v letu 2002 je bila kokošja pašteta Argeta. Na slovenskem trgu je bila najpomembnejša kava Barcaffe, s katero smo dosegli 74-odstotni vrednostni tržni delež.
Donosnost kapitala za leto
2002 je znašala 10,4 odstotkov, medtem ko je v preteklem letu znašala 8,8 odstotkov. 60,2 odstotni delež kapitala v virih financiranja, zagotavlja Skupini Droga kapitalsko ustreznost, finančno moč in varnost.
V	letu 2002 je bilo za naložbe v Drogi d.d. namenjenih 1.471 milijonov tolarjev, kar je predstavljalo 53 odstotkov načrtovanih investicijskih vlaganj v tem letu. Največji delež naložb je bil namenjen za tehnološke posodobitve proizvodnje. >•
BILANCA STANJA V tisočih SIT A STALNA SREDSTVA
I. NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA
II. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
III. DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE B GIBIJIVA SREDSTVA
I. ZALOGE
II. POSLOVNE TERJATVE
Dolgoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve III KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE
IV. DOBROIMETJE PRI BANKAH, ČEKI IN GOTOVINA C AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
SREDSTVA
Zunajbilančna sredstva A KAPITAL A/l Večinski kapital
I. VPOKLICANI KAPITAL
II. KAPITALSKE REZERVE
III. REZERVE IZ DOBIČKA
IV. PRENESENI ČISTI POSLOVNI IZID
V. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA
VI. PREVREDNOTOVALNI POPRAVKI KAPITALA a/2 Manjšinski kapital
B REZERVACUE
C FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI
I. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
1. Dolgoročne finančne obveznosti
2. Dolgoročne poslovne obveznosti II. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
1. Kratkoročne finančne obveznosti
2. Kratkoročne poslovne obveznosti Č PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Zunajbilančna sredstva
SKUPINA DROGA
31.12.2002	31.12.2001	indeks
13.768.836	13011.642	106
1.878.735	1.499.867	125
11.853.958	10.763.239	110
36.143	748.536	5
12.760.650	10.976.830	116
4.102.603	3.463.803	118
4.755.091	4.840.245	98
16.649	7.023	237
4.738.442	4.833.222	98
3.661.858	2.288.790	160
241.098	383.992	63
54.194	20.389	266
26.583.680	24.008.861	111
2.248.632	2.546.341	88
15.963.721	14.707.652	109
15.653.114	14.468.361	108
2.827.680	2.827.680	100
574.730	0	-
6.807.725	1.725.410	395
7.903	3.237.228	0
1.519.426	1.160.752	131
3.915.650	5.517.291	71
310.608	239.291	130
139.808	95.109	147
10.337.328	9.125.577	113
2.285.705	1.858.099	123
2.277.714	1.854.254	123
7.991	3.844	208
8.051.623	7.267.478	111
4.952.201	4.412.212	112
3.099.421	2.855.267	109
142.823	80.523	177
26.583.680	24.008.861	111
2.248.632	2.546.341	88
<■ Večja realizirana naložba v podjetjih v skupini je bila posodobitev proizvodnje kave na Hrvaškem, ki se nadaljuje še v letu 2003.
V	letu 2003 bo Droga namenila za naložbe približno dve milijardi tolarjev, od tega največ v povečanje zmogljivosti za proizvodnjo paštet in za zamenja-
vo linij za proizvodnjo čajev. Z nakupom podjetja Vivo d.o.o. Droga načrtuje, da bo postala tudi prvi ponudnik cateringa (oskrbe s hrano) v Sloveniji.
V	letu 2003 bodo glavne aktivnosti Skupine Droga namenjene predvsem:
-	udejanjanju koncernske usmeritve Droge,
- tržnemu prodoru paštet na trge Bližnjega vzhoda,
- uvedbi sistema uravnoteženih kazalnikov.
Povzetek iz letnega poročila in povzetek objave v skladu s Pravili borze na SEO netu je pripravila Lilijana Hrvatin. 0
Borzni komentar
Irak se poslavlja z dnevnega reda borz
Nataša Klarič, univ.dipLekon. Primorski skladi d. d.
Marec nam bo ostal v spominu predvsem zaradi političnih dogodkov, ki so vplivali tudi na dogajanje na borzi. Začela se je vojna v Iraku, ki je vsaj kratkoročno dvignila tečaje, in zgodil se je atentat na predsednika srbske vlade Zorana Dindiča. Oba dogodka sta pustila svoj pečat na borzi. Borznike je od začetka vojne v Iraku usmerjala vojna. Ameriški dolar je rasel in padal glede na uspehe na bojišču. Slovenski kapitalski trg, ki smo ga do nedavnega označevali kot dokaj zaprtega in precej neodvisnega od dogajanj v tujini, pa se je v tem obdobju pomanjkanja informacij na domačem trgu kar precej odzival na dogajanje na tujih trgih. Kot kaže trenutna situacija, se Irak poslavlja z dnevnega reda borz. Posnetki, kako se Bagdadčani na mestnih ulicah znašajo nad podobami predsednika Huseina, ki so preplavili televizijske postaje, niso spodbudili vlagateljev na evropskih borzah k nakupom delnic. Misli vlagateljev se počasi preusmerjajo od Iraka k četrtletnim poslovnim rezultatom podjetij.
Pivovarska vojna med Pivovarno Laško in belgijskim pivovarskim velikanom Interbewjem za prevlado v Pivovarni Union vsaj zaenkrat še ni končana. Žogico si podajajo odvetniki obeh strani, Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in sodišča, na Uradu za varstvo konkurence pa so si vzeli še nekaj časa za razmislek, saj jim je
Pivovarna Laško sama predlagala dodatne pogoje, ob katerih bi jim Urad odobril dokončen prevzem Pivovarne Union.
Sava je v preteklem mesecu postala 15,3 - odstotna lastnica sežanskega Mitola, skoraj sočasno pa je Nacionalna finančna družba (NFD) kupila dobrih 13 odstotkov Heliosa. Že prej je bila NFD solastnik Belinke in Save, Sava pa je ena od pomembnejših lastnic pidov NFD. Prav to navzkrižno lastništvo med Savo in NFD bi lahko odigralo pomembno vlogo pri uresničitvi Savinih dolgoletnih načrtov o združitvi slovenske kemične industrije.
Prvi korak je bil Savin nakup Colorja, v Belinko in Helios pa takrat Sava ni kapitalsko vstopila zaradi previsoke cene. Ob vsem tem dogajanju pa je zdaj morda spet pričakovati zasuk, saj ne bi bilo nikaršno presenečenje, če bi Sava oživila staro strategijo.
Glede na to, da se približujejo datumi skupščin in izplačil dividend, lahko pričakujemo, da se bo na delnicah, kot so Luka Koper, Intereuropa, Belinka... skratka pri vseh, kjer je pričakovati izplačilo višje dividende,
povpraševanje okrepilo. Cene teh delnic bi lahko zrasle, to pa bi lahko pozitivno vplivalo tudi na ostale delnice.
Drogina dividenda za leto 2002 bo znašala 1.900 tolarjev bruto na delnico, če bo ta predlog uprave seveda potrdila skupščina.Tekoča dividendna donosnost znaša 2,18 odstotka in predstavlja povprečno dividendno donosnost med domačimi družbami v borzni kotaciji. Delnica Droge se je dobro odrezala v obdobju splošnega padanja vrednosti delnic, saj je njena vrednost padla za manj, kot je znašal povprečni padec vrednosti delnic družb iz borzne kotacije, ki ga merimo z indeksom SBI 20. Dejstvo gre pripisati zlasti dokaj skoncentriranemu lastništvu, lojalnosti delničarjev, v določeni meri pa tudi manjši likvidnosti te delnice. 0
	11. feb.	11. mar.	11. apr. apr./feb. %	
Luka Koper	4.500,07	4.550,03	4.619,27	2,65
Kolinska	5.248,00	5.124,02	5.295,53	0,91
Gorenje	4.248,93	4.087,75	4.253,57	0,11
Intereuropa	5.233,66	5.055,80	5.210,00	-0,45
Krka	41.269,80	39.147,53	40.875,82	-0,95
Mercator	23.646,31	23.048,75	23.150,13	-2,10
DROGA	88.010,00	86.101,63	86.020,00	-2,26
PIX	2.747,22	2.582,62	2.644,73	-3,73
SBI 20	3.313,05	3.141,63	3-183,98	-3,90
Petrol	41.177,28	38.353,10	39.120,46	-5,00
Istrabenz	7.258,57	6.476,70	6.561,62	-9,60
Pivovarna Laško	6.765,89	6.249,64	6.094,01	-9,93
Kakovost in informatika v deželi trolsov
Vasja Rebec
Poslovna pravila skupine DROGA predvidevajo vzpostavitev sistema vodenja kakovosti v skladu z ISO 9001:2000 in ustrezno poenotenje informacijske podpore v vseh povezanih podjetjih.
S skrbnikom informacijskih tokov Nelsonom Šorgom sva obiskala naše najsevernejše povezano podjetje Droga Livsmedel AB (pogovorno Droga Švedska). Namen obiska je bil priprava plana nadaljnjega dela na omenjenih področjih, predstavitev poslovnih pravil Skupine DROGA ter poglobitev sodelovanja na področju informatike. Uspešno sva uskladila strokovne podrobnosti, ki so za bralce internega glasila morda manj zanimive kot najina opažanja ob obisku podjetja in Švedske nasploh, zato bom v nadaljevanju predstavil predvsem slednje.
Droga Livsmedel AB je v zadnjih nekaj mesecih povečala število zaposlenih z 8 na 13 in
tudi sama prepoznala potrebo po večji sistematičnosti poslovanja in povezanosti. Vodstvo podjetja sestavljajo direktor Mats Lindqvist ter Igor Božič in soproga Anika Wickstrom Božič, ki so tudi solastniki. Sedež podjetja je v industrijski coni Goteborga, le nekaj kilometrov od centra mesta.
Že ob vstopu skozi glavni vhod v stavbo podjetja nas je na levi strani presenetila prava, sicer nekoliko improvizirana, domača kuhinja, ki služi predvsem za
odmore ob kavi in neformalne sestanke. Na desni strani je pisarna ge. Božič, ki je delovni prostor in vratarnica, saj noben obiskovalec ne more mimo, ne da bi ga ona opazila. Vhodni prostor se nadaljuje v hodnik, ki mimo pisarn komercialistov pelje v zgledno urejeno sejno sobo. Pisarni g. Lindqvista in g. Božiča sta v prvem nadstropju in se lahko pohvalita s pogledom na skladišče.
Majhnost podjetja ter visok nivo splošne kulture in nenazadnje delovni prostori dajejo podjetju izrazito neformaliziran značaj. Ob vstopu v podjetje bi težko prepoznali pisarno vodstva in bi morda celo pomislili, da smo slučajno zašli v dnevno sobo kakšnega od zaposlenih. Vse pisarne so namreč obarvane v svetle barve ter domiselno in hkrati racionalno opremljene. Komunikacija je bila videti precej neformalna, kar je za majhna podjetja običajno in praviloma primerno. Kljub majhnosti pa ga. Božič pripravlja zanimivo mesečno obvestilo zaposlenim,>•
Vhod v tovarno
Annikini psarni nič ne zbeži
Med posvetom
kjer so predstavljeni vsi pomembni dogodki preteklega obdobja ter kakšna duhovitost.
Droga Švedska res živi z Drogo Portorož, saj so bile vse razpoložljive površine polepljene z Droginimi napisi. Majčke, kra-vatne, igle in podobne dodatke zaposlenih je vedno spremljal tudi Drogin logotip.
Glede na presenetljivo urejenost pa je bilo dokumentiranih postopkov malo, kar je oteževalo moje delo.
Nobena od pisarn ni od skladišča oddaljena več kot 20 metrov. Poleg naših izdelkov Droga Švedska trži tudi izdelke drugih slovenskih in tujih proizvajalcev, tako da je bilo skladišče nekoliko pestrejše, kot smo pričakovali. Kjub majhnemu številu zaposlenih (ob konicah si pomagajo s študenti) in odsotnosti dokumentiranih navodil (ločeno zbiranje odpadkov je praksa) je bilo skladišče zgledno urejeno.
Da bi članek ne izzvenel pohvalno, moram povedati, da je potrebno še veliko dela tako na
področju sistema vodenja kot tudi informacijske povezanosti in da si tudi ne domišljava, da sva lahko v nekaj urah dobila realno sliko podjetja. Pripravljenost na sodelovanje in prvi vtisi so vsekakor dobri.
Ker ni vsak dan priložnost za obisk tako oddaljene dežele, je morda prav, da nekaj besed povemo tudi o Goteborgu.
Da bi izkoristila ugodne vikend letalske karte sva se v Goteborg podala že v soboto. Nedelja je tudi na Švedskem dela
prost dan tako, da sva ga lahko izkoristila za ogled mesta. Vreme nama ni bilo naklonjeno, saj je vseskozi rahlo rosilo in sonce je v štirih dneh le za kakšno uro pogledalo izza sivine oblakov. Naša pričakovanja, da bodo ulice tega velemesta polne orjaških Vikingov, s katerimi se ni modro sporeči, ter seveda že pregovornih svetlolasih skandinavskih lepotic, so se hitro razblinila. Goteborg je moderno multina-cionalno evropsko mesto, kjer lahko na ulicah srečamo pisano paleto svetovnih narodov. Ko sva si ogledala shod Kurdov, ki so protestirali proti vključevanju Turčije v iraško vojno, in se sprehodila mimo 6 Mc Donaldsov, tekstilnih in športnih trgovin, ki se popolnoma nič ne razlikujejo od naših, ter nekaj 10 tajskih, indijskih, kitajskih, afriških, srbskih in hrvaških gostiln, sva končno pristala v pristnem švedskem souvenir shopu, kjer so bili vsi tipični skandinavski spominki od trolsov do plišastih jelenov opremljeni z napisom Made in China. ■>
Skladišče je vzorno urejeno
Pri Božičevih je tudi kuhinjkso delo sistematično.
<■ Kljub pestrosti narodov in globalizaciji, ki se ji center mesta očitno ni uspel izogniti, pa v Goteborgu vidno izstopa visok nivo splošne kulture, ki je opazen predvsem v urejenosti, čistosti in zaupanju ljudi. Presenetilo naju je, da v samopostrežni restavraciji, kjer se ne glede na količino hrane, ki si jo privoščimo, plača le pavšal, ni bilo opaziti nikogar, ki bi pretirano natovarjal svoj krožnik ali pa bi šel večkrat v vrsto. Ločeno zbiranje odpadkov je na Švedskem normalna praksa že 20 let. Znanje angleščine je prej pravilo kot izjema. Že prej omenjeni shod Kurdov (cca. 2000 ljudi) je spremljalo zelo malo policistov, za sabo pa niso pustili niti papirčka.
O visokem standardu in karakteristično visoki švedski socialni varnosti bi bilo po nekajurnem sprehodu po mestu neresno soditi, opazili pa smo, da je treba za kapučino odšteti cca.
500 SIT, da je vsaj vsak drugi avto Volvo, ki ni starejši od nekaj let. Nekoliko nepričakovano smo opazili tudi nekaj klošarjev in
uličnih umetnikov. Zakaj in kako se seveda nismo spraševali.
Droga Švedska je naše najbolj oddaljeno povezano podjetje in medsebojno sodelovanje večkrat otežujejo razdalja, jezik, razlike v zakonodaji in običajih. Za razvoj modernega mednarodnega koncerna bo potrebno še veliko truda. Dejstvo pa je, da bo s 1.5.2004 "razdalja", ki nas trenutno ločuje, bistveno manjša.
Translation:
Quality and Information Technology in the Land of Trols
According to the Droga Group Rules, an application of quality management system based on ISO 9001:2000 and an appropri-ate uniforming of the informa-tion processing support in each associated company are planned.
In order to check both the si-tuation and the preparation of the further work plan concern-ing the two above mentioned activities and in order to make a
presentation of the Droga Group Rules to escalate the cooperation in the future, the information manager Nelson Šorgo and me visited our northernmost situated Company. Our visit has been absolutely successful. Nevertheless, I think that the readers would prefer a couple of interesting news about Livsmedel AB people and Sweden to the dull technical details about our business meetings.
So I am going to speak about our impressions. In the last few months Droga Livsmedel AB (in the further text Droga Sweden) has increased the staff from 8 to 13 and realized that more sys-tematic interfacing and general tie-up are necessary.The Company is managed by Mr. Mats Lindqvist, director, by Mr. Igor Božič and his wife, Mrs.Annika Wickstrom Božič.They are also the co-owners of Droga Sweden. The head office is located in the Goteborg enterprise zone, just a few kilometers from the city center.
When we had entered, we were given a pleasant surprise by a very homelike kitchen on the left side of the company main entrance.This plače is ment for coffee break and short staff meetings when necessary. On the right side there is the Mrs. Wickstrom Božič's office which is not only her workplace but also a kind of porter's lodge as nobody can pass by without the lady's knowing it. From the entrance hali we entered the pas-sage leading to the offices and a well equipped conference room, set up with taste. ■>
Prijetno opremljena direktorjeva pisarna.
The small-scale of the compa-ny, the high general culture level and the nice workplaces picture give to the whole enterprise an explicit, informal characteristic. The members of the manage-ment team make you feel like entering their own home not just the offices. Namely, the offices are painted by bright colours and economically furnitured.The communication seems to be rather informal - quite regular and suitable in small companies. Hovvever, Mrs. Wickstrom Božič uses to write an everymonth let-ter addressed to the staff, men-tioning ali important and inter-esting events of last weeks.
It is obvious that Droga Sweden lives with Droga Portorož as ali the surfaces avail-able are covered by Droga's products. Even the T shirts, tie pins and other staff s clothes are decorated by Droga's logo.
Although I found just a few company labour processes recorded, my work could be more diffieult; in fact, the exist-ing documentation was in per-fect order.The offices and the
warehouse are in the same build-ing, so no workplace is distant from the warehouse more that 20 meters. Besides Droga's products, Droga Sweden sells also other producers' items, so the stock is much more varied than we have imagined.The staff num-ber is Iow (durign the busiest periods they hire students) and the recorded instructions are not complete (an assorting of waste materials is however an every-day, good practice) but ali the same we found the warehouse in an exemplary order.
To establish the correspon-ding management system as well as the interfacing possibilities, a lot of further efforts will be required. Nelson and me do not close our eyes to the fact that we could not capture a complete picture of the company during a short visit (although the first impression was excellent!), but we nodoubtly found a very strong intention to cooperate.
(An author's picturesque, agreeable description of a nice weekend in Goteborg follows.A short summary of dozens of impressions: the city is clean and ordered, the culture level high and the people kind and trust-worthy.) 0
(Translated by S.P.)
Goteborg: vse je čisto, urejeno in na svojem mestu
Naši dosežki
Prvo Drogino zdravilo iz Droge
Ljubica Nagy
Po večletni odsotnosti se na slovenski trg ponovno vrača Drogin odvajalni čaj. Zaradi zdravilnih rastlin, ki jih vsebuje, in zaradi učinka, ki ga imajo le-te na organizem, je bil uvrščen med zdravilne čaje, ti pa med zdravila. Ker je torej Odvajalni čaj Droga zdravilo, bo na voljo le v lekarnah in specializiranih prodajalnah in sicer brez recepta. Enaka usoda je doletela tudi ledvični in pomirjevalni čaj, kateri trenutno ne izdelujemo.
Potem ko smo v letu 2001 od Urada za zdravila RS pridobili dovoljenje za izdelavo zdravil, smo konec lanskega leta pri tem uradu registrirali prvi zdravilni čaj oziroma pridobili dovoljenje za promet z zdravilom Odvajalni čaj Droga.
Zgodba o Droginih začetkih z zdravili je dolga skoraj 15 let. Sedanje zdravilne čaje smo takrat imenovali namenski čaji in po takratni zakonodaji so se le-ti uvrščali v skupino pomožnih zdravilnih sredstev. Leta 1988 smo pridobili odločbo za izdelavo teh čajev ter dovoljenje za promet s štirimi čaji: prsnim, pomirjevalnim in odvajalnim čajem ter s čajem za ledvice in mehur. Po izteku veljavnosti te odločbe nismo več mogli pridobiti podaljšanja za izdelavo in posledično čajev na našem trgu tudi nismo mogli več prodajati. Z novo zakonodajo o zdravilih iz leta 1996, nato pa še z novim Zakonom o zdravilih in medicinskih pripomočkih iz leta 1999, ki
v celoti prevzema evropsko zakonodajo, so se zahteve za izdelavo zdravil, vključno z zdravilnimi čaji, dvignile na raven farmacevtske industrije. Sočasno so inšpekcijske službe pospešeno pregledovale trgovine z živili in striktno odstranjevale vse škatlice namenskih čajev s polic, kamor če bi se resnično držali zakonodaje, tudi že prej niso sodile.
Sedaj moramo proizvajalci pri izdelavi zdravil uporabljati veljavne postopke in upoštevati načela dobre proizvodne prakse. Ta načela je potrebno upoštevati že pri zgradbi in ureditvi proizvodnih in skladiščnih prostorov ter laboratorijev Prav tako nova zakonodaja predvideva, da
sta v proizvodnji zdravil obvezno zaposlena vsaj dva farmacevta. Po preselitvi v Izolo in po uspešnem zagonu linije filter čajev v PC Nova tovarna smo se, tudi kadrovsko okrepljeni, pospešeno lotili zagotavljanja pogojev za proizvodnjo zdravilnih čajev. Tako smo jeseni 2001 pripravljeni pričakali prihod komisije in pridobili težko pričakovano dovoljenje za izdelavo zdravilnih čajev. Toda to je bila komaj prva stopinja na poti do prvega zdravilnega čaja iz Droge.
Največjo oviro, ki smo jo oziroma jo še moramo premagati, predstavlja zahteva po ločenosti živilskega in farmacevtskega dela proizvodnje ter zagotavljanje mikroklimatskih pogojev. Za >•
Naši dosežki
dosego teh ciljev smo v letu 2002 uredili ločeni skladišči za surovine in izdelke zdravilnih čajev, v okviru projekta posodabljanja linije filter čajev, ki je v teku, pa bo eden od novih strojev, tako imenovani "pharma" pakirni stroj s pripadajočim vsipom za surovine, fizično ločen od ostale proizvodnje čajev.
Trenutno imamo za seboj proizvodnjo nulte serije prvega zdravilnega čaja, Odvajalnega čaja Droga.Ta je potekala 14. in 15. marca ob sočasnem mirovanju proizvodnje ostalih čajev. Na prvo proizvodnjo smo se temeljito pripravili.Teden pred tem smo z vsemi neposrednimi izvajalci še enkrat skupno natančno pregledali vse predpisane postopke in navodila. Dobra priprava na delo pomeni že polovico opravljenega dela. To se je po soglasni oceni vseh, ki so prišli delat tisto sončno soboto v marcu, izkazalo tudi tokrat.
Po že omenjenem zakonu iz leta 1999 so se namenski čaji, po novem zdravilni čaji, znašli v skupini zdravil rastlinskega izvora. Za vsako zdravilo oziroma zdravilni čaj pa je po zakonodaji potrebno pridobiti dovoljenje za promet z zdravilom.
Postopek pridobitve tega dovoljenja predpisuje za vsak izdelek pripravo obsežne dokumentacije, ki je sestavljena iz več delov. V farmacevtsko -kemičnem, biološkem in mikrobiološkem delu smo zbrali vse podatke o kakovosti zdravila, ki se nanašajo na sestavo, postopek
izdelave, kontrolo in vsa preskušanja, vključno s preskusnimi metodami ter stabilnostno študijo. Poleg podatkov iz tujih člankov in literature smo navedli rezultate preskušanj za vse vhodne materiale - surovine in embalažo- polizdelek in izdelek naših in zunanjih laboratorijev ter z njimi ustrezno utemeljili kakovost odvajalnega čaja. Farmakološko-toksikološki del je sestavljen iz podatkov iz literature in strokovnih člankov o varnosti zdravila. V kliničnem delu dokumentacije smo zbrali klinične izkušnje z rastlinskimi odvajali in dokazila o učinkovitosti. Za vsakega od navedenih delov smo izdelali tudi ekspertno poročilo, v katerem smo utemeljili, kako zbrani podatki dokazujejo opisane lastnosti našega zdravila, to je Odvajalnega čaja Droga. Dokumentacija za odvajalni čaj je bila oddana septembra 2002, konec leta nam je Urad za zdravila RS izdal dovoljenje za promet.
Pri oblikovanju izdelka smo morali upoštevati Pravilnik o označevanju zdravil, ki natančno predpisuje, katere so ustrezne informacije, ki morajo biti na izdelku in so koristne za uporabnika ter strokovno osebje. Zato je Odvajalni čaj Droga s tem, ko je postal zdravilo, tudi nekoliko spremenil svoj videz. Pakiran je v filter in kot novost - dodatno še v papirnate ovojne vrečke, ki se razlikujejo od ostalih Droginih čajev, pakiranih na ta način, tako da ga tudi potem, ko ga že vzamete iz škatlice, ni mogoče zamenjati s kakšnim drugim
čajem. Prav tako je na ovojni vrečki še enkrat napisano navodilo za pripravo. Predno uporabite Odvajalni čaj Droga, pa obvezno preberite navodilo na škatlici. Na vseh njenih straneh boste našli besedilo, ki vas bo poučilo o vseh lastnostih zdravila: kako deluje, za kaj se uporablja, koliko časa ga smete uživati in podobno. Listi sene in skorja navadne krhlike, ki sta učinkovini, na katerih sloni delovanje odvajalnega čaja, sta sicer poznani tradicionalni odvajali rastlinskega izvora, vendar je koristno, da se poučite tudi o možnih stranskih in neželenih učinkih. Na škatlici boste našli tudi opozorila in informacije o možnih interakcijah z drugimi zdravili, ki jih morda sočasno uživate.
Odvajalni čaj Droga se torej vrača na prodajne police. V Drogi smo poskrbeli, da izpolnjuje tri glavne zahteve za moderna zdravila: da je kakovosten, učinkovit in varen za uporabnika. %
Ožji tim, ki dela na zdravilnih čajih, sestavljajo Asja Petretič, Peter Metlika, Jana Kolenc in Ljubica Nagy, v delo na tem programu pa je vključenih še najmanj 70 sodelavcev iz Tehnološko-razvojne službe, Kakovosti, Tehnične službe, Proizvodnje in Logostike.
Novosti sa tržišta BIH
Jasmin Zulčič
Edina Dilberovič
❖ Od januara do juna 2003, u toku je do sada največa nagradna igra na našem tržištu
-	"NAGRADUJEMO POVJEREN-JE". Organizirana je za sve brandove programa DROGA, a koncipirana je tako da svaki učesnik koji pošalje bar-kodove iz jedne grupe proizvoda (7 kodova, a za Argetu - 2 koda s ambalaže 3+1), sigurno dobija praktičnu nagradu (novčanik, kapa, šolja za čaj, ...)• Svakog 10.-og u mjesecu obavlja se mjesečno izvlačenje nagrada (5 x ruksak pun proizvoda i 1 x vikend paket u Neumu), a 15.06. od svih pristiglih pošiljki bit če izvučena glavna nagrada -automobil GOLF IV. Dosadašnji odziv kupaca je u stalnom porastu, tako da smo do sada dobili 1.000 - 1.500 koverata.
Osim materijala direktno vezanih za prodajna mjesta (plakati, brošure), nagradna igra je podržana i oglašavan-jem u štampi (dnevni i sedmični listovi), na radio stanicama u cijeloj BiH (6 radio stanica).
❖ U prvom kvartalu ove godine takoder smo organizirali i broj-ne prezentacije, degustacije i promocije artikala našeg asor-timana na prodajnim mjestima (Barcaffe, Maestro,...) tokom kojih promoviramo i navede-nu nagradnu igru (pojašnjenje pravila kupcima, distribucija materijala,...), a zapaženi su i pozitivni efekti na prodaju. U prilogu možete pogledati
Od januara 2003. do juna 2003
NAGRADUJEMO
^POVJERENJE
fotografiju sa jedne od takvih promocija u TC Mercator Sarajevo.
❖ U proteklom periodu (februar - mart) , uz još nekoliko renomiranih kuča, učestvovali smo u kampanji "U društvu
Argeta v družbi najboljših
[»©A
najboljih - Ime otkriva kvalite-tu” sa brandom ARGETA. Kampanja je bila organizirana u štampi, na TV i na jumbo plakatima. Koncept kampanje (puzzle) je bio vrlo interesan-tan i neobičan, tako da je >■
fMACSTftO’
Mostar 2003
zapaženost na navedenim medijima - nosiocima oglašavanja bila vrlo velika.
❖ Kako je več postalo tradicionalno, u mjesecu martu je i ove godine održan Sajam privrede "Mostar 2003". Skupa sa našim distributerom za područje Hercegovine, zajed-nički smo uzeli aktivno učešče na navedenoj privrednoj manifestaciji. Naši proizvodi su bili veoma uočljivi i kvalitetno pozicionirani i to na jednom od najljepše uredenih izložbenih prostora. Na ovakvim dogadajima - smotra-ma privrede vjerovatno cemo učestvovati i ubuduce.
❖ Nedavno je za potrebe službe logistike nabavljeno i dodatno dostavno vozilo. Kao što je i potrebno za vozila koja su cesto u pokretu - uradeno je i "oslikavanje" tih vozila logotip-ima naših brandova kako bi u kretanju gradom vozila bila još uočljivija.
Novosti s trga BIH (Prevod)
❖ Od januarja do junija poteka na našem trgu doslej največja nagradna igra "NAGRAJUJEMO ZAUPANJE" (op.p.:o tem smo v januarskem glasilu že poročali). Organizirana je za vse Drogine blagovne znamke. Glavna nagrada - avtomobil GOLF IV - bo izžrebana 15. junija. Odziv kupcev se iz dneva v dan veča; do sedaj smo prejeli od 1000 - 1500 pisemskih ovojnic. Igra je podprta s promocijskim materialom, ki se deli na prodajnih mestih (plakati, brošure), z oglaševanjem v tisku (dnevni časopisi in tedniki) in na šestih radijskih postajah.
❖ Nagradno igro smo promovirali na predstavitvah in degustacijah naših izdelkov (Barcaffe, Maestro,...), ki smo jih v prvem četrtletju letos organizirali na številnih prodajnih mestih. V prodaji smo že opazili pozitivne učinke.
❖ V februarju in marcu smo z blagovno znamko Argeta sode-
lovali v akciji"V družbi najboljših - Ime odkriva kakovost" , ki je bila organizirana skupaj z nekaterimi uglednimi prodajnimi podjetji. Sledili smo ji lahko v tisku, po televiziji in na jumbo plakatih. Zasnova akcije (puzzle) je bila zelo zanimiva in neobičajna, zato je bila tudi njena zaznavnost večja.
❖	V marcu je potekal že tradicionalni gospodarski sejem "Mostar 2003". Sejma smo se aktivno udeležili skupaj z našim distributerjem za področje Hercegovine.Naši izdelki so bili zelo opazni, saj so bili predstavljeni na enem od najlepše urejenih razstavnih mest.
❖	V logistiki so dobili novo dostavno vozilo. Kot vsa taka vozila je tudi naše poslikano z logotipi Droginih blagovnih znamk. 0
(Prevod Majda Vlačič)
Droga za najboljše v letu 2003
Katja in Boris s Primožem Ulago, direktorjem slovenske nordijske reprezentance. Droga d.d. je njena zlata pokroviteljica.
Zabava se je v Planici pričela že v četrtek; Droga je bila generalna pokroviteljica otroške zabave Z glavo na zabavo. Zabave v VIP-šotoru (v šotoru za zelo pomembne ljudi) se je udeležilo približno 3000 otrok. Nič čudnega. Gosta zabave sta bili skupini BEPOP in GAME OVER.
V	Planici smo si ogledali ekipno tekmo v petek, 21. marca. Obisk gledalcev je bil že ta dan množičen in gneča okoli ciljne ravnine nam je onemogočala, da bi v objektiv ujeli vse. Kljub temu nam je to uspelo veliko bolje, kot bi nam v soboto ali nedeljo, ko je bila pod Policami taka gneča, da mnogi niso prispeli pravočasno do cilja. 0
Koliko kave bi lahko bilo v tem 'balonastem' zavitku? Verjetno toliko, da bi s skodelico te opojne pijače počastili kar nekaj milijonov ljudi, saj njegov volumen meri 49 m3.
lf KRW?>vlP KRK*. l[«KRKk KRKK
gambit trade
i.«• .	In	t	11	«
Visoko 'pozicionirana' Droga d.d.: tako in drugače.
Prejemniki sredstev Droginega sklada za lokalno pokroviteljstvo
Droga d.d. v letu 2003 namenja lokalni skupnosti 15 milijonov tolarjev pokroviteljskih in donatorskih sredstev.
V	Drogi smo letos ustanovili Sklad za lokalno pokroviteljstvo in donatorstvo. Letošnja sredstva v višini 15 milijonov tolarjev smo namenili sponzoriranju in doniranju projektov, ki bodo izpeljani v občinah Izola, Piran, Koper in Hrpelje-Kozina. Rok za oddajo vlog je bil 28. marec. Prejeli smo preko 270 vlog, ki smo jih posredovali v obravnavo tričlanski komisiji v sestavi:
• ge. Alenke Kolarič (predsednica komisije in poslovna sekretarka Droge d.d.)
• dr. prof. Antona Gosarja, (član komisije) in
• g. Marjana Starca (član komisije)
Komisija se je strinjala, da se sredstva razdeli med štiri področja, in sicer za šport, kulturo, humanitarne akcije po 4 milijone tolarjev, za izobraževanje in ostalo pa 3 milijone tolarjev.
Komisija je obravnavala le vloge, ki so izpolnjevale vse razpisne pogoje. Prosilci so bili o izboru obveščeni tudi po pošti.
"Izbranim prosilcem iskreno čestitamo, vsem sodelujočim pa se zahvaljujemo za sodelovanje in jim želimo obilo uspehov.
D
UPRAVA
Na podlagi 5. točke Pravilnika o ustanovitvi sklada za lokalno sponzorstvo in donatorstvo družbe DROGA d.d. je komisija sklada na seji dnel4.4. sprejela
SKLEP
o podelitvi sredstev sledečim prosilcem:
KULTURNO DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV LIK IZOLA ALPE ADRIA PRIMORSKI ULIČNI FESTIVAL BALINARSKI KLUB KORTE BALINARSKI KLUB SUDEST GRADIŠČE BALINARSKO DRUŠTVO JAGODJE-DOBRAVA CENTER ZA KOERKCIJO SLUHA IN GOVORA PORTOROŽ CENTER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA CENTER ZA SOCIALNO DELO KOPER
CENTER ZA SOCIALNO DELO KOPER, CENTER ZA POMOČ NA DOMU CENTER ZA USPOSABLJANJE ELVIRA VATOVEC STRUNJAN DRUŠTVO PRIJATELJEV ZMERNEGA NAPREDKA KOPER DRUŠTVO ZA DOBROBIT ŽIVALI
DRUŠTVO ZA KULTURO, ŠPORT IN RAZVOJ VASI CETORE
ELEKTROTEHNIŠKO DRUŠTVO KOPER
G. ČELHAR FRANCI
G. MARJAN KRALJ
G. PIJO KMET
GA. INGRID KNEZ
GA. NELDA ŠTOK - VOJSKA
GA.TUJUANA KRIŽMAN
GIMNASTIČNO DRUŠTVO KOPER
GIMNAZIJA ANTONIO SEMA PIRAN
GIMNAZIJA KOPER, PROJEKT SEMEP
GLEDALIŠČE KOPER
INTERNATIONAL TENNIS POOL
KD MLADINSKI PIHALNI ORKESTER
KOLESARSKI KLUB PORTOROŽ
KRAJEVNA SKUPNOST SVETI PETER
KUD MEDITERAN FESTIVAL
KULTURNO DRUŠTVO MAREZIGE
MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA
OBALNO DRUŠTVO PROTI MUČENJU ŽIVALI
OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO KOPER
OŠ CIRILA KOSMAČA PIRAN
OŠ LIVADE IZOLA
OŠ VOJKE ŠMUC IZOLA
PLAVALNI KLUB KOPER
DlŠofeA
PORTOROŠKI ZBOR PRIMORSKI FESTIVAL
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO IZOLA PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SEČOVLJE SREDNJA GOSTINSKA IN TURISTIČNA ŠOLA IZOLA STRELSKO DRUŠTVO PORTOROŽ ŠPORTNO DRUŠTVO KOŠ TURISTIČNO DRUŠTVO ANKARAN TURISTIČNO DRUŠTVO SOLINAR
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KOPER, ODDELEK ZA SOCIALNO MEDICINO
ZDRAVSTVENI DOM KOPER
ZDRAVSTVENI DOM PIRAN
ZDRUŽENJE MULTIPLE SKLEROZE SLOVENIJE
ZRS KOPER
SKUPAJ SIT	15.000.000,00
Izola, 15.4.2003 •
Nagradna igra “Dragocena zrna Zlatega polja”
Anamarija Stančič
Nagradna igra, s katero želimo pospešiti prodajo "najdragocenejših zrn Zlatega polja" vakuumskih rižev in kaš, poteka od 4.aprila do 30.maja 2003 po Sloveniji. Sodelujejo lahko vsi, ki nam bodo do 30.maja 2003 skupaj s kuponom (izrežejo ga lahko iz oglasa v revijah) poslali dva vrhnja dela embalaže (dva pokrova) naslikanih artiklov na naš naslov: "Dragocena zrna zlatega polja", Droga d.d., p.p.140,6310 Izola.
V	nagradni igri lahko sodelujejo tudi tisti, ki bodo pravilno odgovorili na zastavljeno nagradno vprašanje.
Oglasi s kuponi bodo objavljeni v časopisih in na spletnih straneh www.droga.si.
Večje število kuponov v obliki
razglednic smo pripravili tudi za razdeljevanje ob degustacijah v Mercatorjevih in Sparovih hipermarketih.
Javno žrebanje bo potekalo 5.junija 2003 na sedežu družbe
Droga d.d. v Izoli. Nagrajenci bodo o nagradi pisno obveščeni. Rezultati žrebanja bodo objavljeni na naših spletnih straneh.
Vabljeni k sodelovanju in obilo sreče pri žrebu! %
Nagradna igra
Dragocena zrna Zlatega polja n "
Poiljite nam dva pokrovčka embalaže spodaj naslikanih vakuumskih rižev ali kaš Zlato polje
Nagrade 3 AMC vrhunske posode za kuhanje 100 merilnikov časa kuhanja
500 knjig receptov jedi Kuhinja Zlatega polja - kaše
Izpolnite priloženi kupon in ga skupaj z dvema pokrovčkoma spodaj prikazanih izdelkov pošljite do 30 maja na naslov:
Dragocena zrna Zlatega polja. Droga d. d., p.p. 140, 6310 Izola.
V nagradni igri lahko sodelujete tudi tako, da pravilno odgovorite na nagradno vprašanje "Katera je glavna prednost kaš Zlato polje?"
a.) vsebujejo C vitamin
b.) ne potrebujejo predhodnega namakanja	HffL.
c.) so vakuumsko pakirane	-V,,.
m
Pravilen odgovor |e Ime in priimek Naslov / pošta Telefon Podpis
&
Davdna številka
K« JO n pogo) M todMo»«y »Mg«dn* tft po«*i od 4 vnbdo )0	J003	n* obmof|o it S«*«* i*ro bo b |un*}00Jot 10 un n* wd».*u CVog* d d
JI v .-rturfu toOK.+f, ** Krt#' odrt** #o M nup 200) •**?*«< tiodr o ntgnH pvn tHtVtn	H&V	Bodo	Oti*** nt wwwdt09*u hjg«*:	mogofe	«
DROGA
DROCA
Svet delavcev
Vsak konflikt je priložnost za boljše sožitje
nujne, pogovore med zaposlenimi v PC Zlato polje, kjer že nekaj časa ni tako, kot bi si vsi skupaj želeli.
Ob tem moramo poudariti, da je SD že lani opozarjal na nujnost posredovanja zaradi slabih medsebojnih odnosov pri delu, vendar je bilo vse zaman.Težave pa ne bodo nič manjše, če si pred njimi zapiramo oči in ušesa.
Svet delavcev je ob tej priložnosti sprejel sklep, s katerim poziva vse zaposlene v PC ZP, da se potrudijo in s skupnimi močmi presežejo in odpravijo slabe medsebojne odnose pri delu.
Slednje je izrednega pomena za posameznika in njegovo dobro počutje na delu in doma, nenazadnje pa vpliva tudi na kakovost njegovega dela.
Še posebno pozivamo vodstvo PC ZLATO POLJE, zaupnike sindikata in članice v SD, naj pomagajo pri reševanju nastale situacije..
Svet delavcev je obravnaval in soglašal s spremembami v organizaciji in sistemizaciji delovnih
Svet delavcev se je v marcu sestal na 33- redni seji. V štiriletnem mandatnem obdobju, ki se izteka junija letos, smo imeli le eno izredno in zgolj eno korespondenčno sejo.
Na marčni seji je SD sklenil, da bodo volitve v novi svet v maju, natančno 20.5.2003, o čemer ste zaposleni že obveščeni. Ob branju teh vrstic pa boste na oglasnih deskah že prebirali, kdo vse so kandidati za člane SD v mandatnem obdobju 2003-2007.
Na zadnji seji smo bili člani sveta zadovoljni, ker nam je član uprave, Robert Ferko, ki je obenem zadolžen za predstavljanje in zastopanje interesov zaposlenih v upravi družbe, povedal, da je obiskal profitne centre in se sestal tudi s predstavniki zaposlenih v SD in sindikatih.
Predvsem je svet delavcev izrazil zadovoljstvo nad tem, da je član uprave začel tudi zahtevne, a
mest (objavljeno v zapisnikih SD) in izrazil mnenje, da so tudi pogoste spremembe, čeprav dobronamerne oziroma potrebne, lahko slabši sopotnik produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. Pogoste spremembe v organizaciji in sistemizaciji DM so zadnja leta najbolj doživljali zaposleni v marketingu, informatiki in v računovodstvu, ki se odslej imenuje upravljalsko računovodstvo.
Spoštovani sodelavci! Pred nami so lepi pomladni dnevi in kar nekaj praznikov.
Želimo vam, da vse preživite čimbolj veselo in prešerno, osrednjemu -PRAZNIKU DELA, 1. MAJU, pa posvetite največ dobrih misli. Ne drži namreč, da se svet vrti okoli denarja, pošteno priznajmo, da se vrti okoli dela! %
Predsednica SD Dragica Mekiš
Delo in zdravje
Zdrav bolnemu ne verjame
Tekst Dragica Mekiš Grafi Maja Stanojevič
Pred kratkim sem v Nedeljskem dnevniku prebrala članek z naslovom: DOST’ MAM’ ŠEFA, GREM NA BOLNIŠKO! V tem pisanju se novinarka Zlatka Strgar sklicuje na podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer menijo, da bi en sam dan brez bolniških bil enak krepkemu dobitku na lotu, saj bi v enem samem dnevu, ko ne bi bilo treba izplačevati denarja za bolniške, lahko posodobili skoraj vso zastarelo opremo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Zapisano je tudi, da uporabljamo trideset (30!) dejavnikov, zaradi katerih se odločamo za bolniško! In še: tudi delovno okolje vpliva na to, koliko je bolniških, saj da so ordinacije polne zaradi razmer v podjetjih.
Vse to pravzaprav ni nič novega. O tem se je že pisalo. Zanima pa nas, kaj je res, in predvsem, kako je to v naši družbi. V vseh profitnih centrih so se delovni pogoji bistveno spremenili na boljše. Fizičnih naporov je manj, več pa je psihičnih. Več je izobraževanja. Učimo se tudi kulturnih in prijaznih odnosov med sodelavci.
Zaščitna sredstva so pomembna, niso pa dovolj
"Strokovnjaki pravijo, da na bolniško vpliva kar 30 dejavnikov, vse bolj pa prevladuje spoznanje, da nanjo predvsem močno vplivajo razmere v delovnem okolju.
Delavci preživimo domala polovico dneva na delu in zato je delovno okolje enkratna priložnost za širjenje in sprejemanje sporočil o zdravju. Delodajalci bi morali torej bolj pogumno spregovoriti o temah, kakrše so alkohol, kajenje, telesna dejavnost in zdrav način prehranjevanja (v DROGI smo na tem področju kar nekaj že storili, op.p.)." Vsi, delodajalci in delojemalci, imamo zmotno prepričanje, da je naše zdravje
Delodajalci se jezijo na zdravnike
V	istem članku še beremo, da je bilo v socializmu težje dobiti bolniško ter da so zdravniki boljše sodelovali z delodajalci, ker smo imeli tovarniške ambulante. Osebno menim, da smo pred zdravnikom vsi bolni, ne glede na družbeni sistem, ki nam vlada. Najbolj je pomembno, kaj nas do zdravnika pripelje - ali je to fizična bolezen, ali pa - slabo počutje zaradi slabih odnosov na delu, kar pa je prav
Začasna zadržanost od dela zaraid bolezni po regijah Slovenije - od leta 1997 do 2002, v % - ure odsotnosti/delovne ure
Območje	1997	1998	1999	2000	2001	2002
CELJE	5,9	5,6	5,2	4,9	5,2	5,0
NOVA GORICA	3,8	3,7	3,9	3,8	3,8	3,5
KOPER	4,0	3,9	3,7	4,1	4,5	4,4
KRANJ	4,2	3,9	4,1	4,0	4,2	4,3
LJUBLJANA	4,9	5,0	4,8	4,7	4,9	5,0
MARIBOR	4,4	4,1	4,4	4,2	4,4	4,4
MURSKA SOB.	5, 6	4,7	4,6	4,4	4,5	4,4
NOVO MESTO	5,2	4,1	4,7	4,7	4,7	4,5
RAVNE	5,5	5,0	4,9	5,1	5,1	5,1
KRŠKO	5,6	5,1	4,4	4,6	4,6	4,4
SLOVENIJA	4,9	4,6	4,5	4,5	4,7	4,7
dovolj zavarovano zgolj z zaščitno opremo... in sodobnimi stroji. V Sloveniji se je beg v bolniško še povečal po letu 1990, ko so se mnoga podjetja znašla v finančnih težavah in reorganizacijah ter so delavcem prinašala negotovost.
Čez noč so se spremenili tudi odnosi med šefi in delavci, saj so prvi nenadoma začeli zahtevati večjo storilnost za isto ali celo manjšo plačo. In v zdravniških čakalnicah je vse večkrat slišati: "Zadosti jih imam, grem na bolniško!”
tako bolezen. Marsikdaj še bolj boleča.Težko je torej trditi, da je nekdo bolan, drugi pa ne.Tega še zdravnik ne sme. In vendar je včasih zaznati, da smo "malce jezni" na tiste, ki gredo pogosto na bolniško...
Ne splača se biti priden in delaven
Med nami pa so tudi taki, ki ne gredo na bolniško, četudi bi bilo to nujno potrebno. Menijo, da je narobe, da tisti, ki so tri mesece na bolniški, dobijo solidarnostno pomoč. Oni, ki pridno delajo in se trudijo, pa ne dobijo nobene nagrade. >■
Delo in zdravje
Začasna zadržanost od dela zaradi bolezni do 30 dni in nad 30 dni v Drogi d.d. po mesecih v letu 2002 (v%)
9%
8%
7%
6%
5%
4%
3%
2%
1%
0%
januar
februar
april maj junij % Bolezni do 30 dni
julij avgust september oktober november december % Bolezen nad 30 dni
10%
9%
7%
6%
5%
4%
3%
2%
1%
0%
Začasna zadržanost od dela zaradi bolezni v Drogi d.d. od leta 1995 do 2002 (v%)
1995
1996
1997
1998	1999
leto
2000
2001
2002
Po novem zakonu o delovnih razmerjih (začel veljati 1.1.2003) veljajo naslednje spremembe:
•	delodajalec bo še naprej plačeval bolniške do 30 dni, vendar v enem koledarskem letu le 120 delovnih dni, ostalo pa bo šlo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Ko bo to izčrpano, nas bo osebni zdravnik poslal k imenovanemu zdravniku (do sedaj je to bila zdravniška komisija) in ta bo določil, ali nam bolniška še pripada.
Delodajalci so se doslej nemalokdaj jezili, ker so zdravniki bolnike po 28 dneh poslali delat, češ naj malo poizkusijo, nato pa naj se vrneja na bolniško, tako da je vse plačal delodajalec. V prihodnosti tega ne bo več. Spreminja se tudi višina nadomestil, vendar o tem kdaj drugič.
Obravnavani članek je predstavil razmere v celotni republiki Sloveniji. Ker pa je Droga sestavni del Slovenije, je velika verjetnost, da gremo tudi mi kdaj na bolniško, ker imamo vseh zadosti.
O tem bi morali razmisliti vsi, šefi in delavci. Zgornji preglednici o tem, kakšna je bila odsotnost z dela zaradi bolezni v Drogi, lahko primerjamo s preglednico o zadržanosti od dela v posameznih slovenskih regijah.
Zaključimo z besedami, s katerimi se boste prav gotovo strinjali, tudi če se z vsem zapisanim niste: NAJLEPŠE JE BITI ZDRAV! 0
Mi med seboj
Organizacijska klima in letni osebni pogovori 2003
Silvija Benčič
V	marcu in aprilu smo bili na Drogi kar precej aktivni glede vključevanja v različna usposabljanja in ocenjevanja.
Po dveh letih smo letos ponovno sodelovali v slovenski raziskavi SiOK 2003, kjer se meri organizacijsko klimo in stopnjo zadovoljstva zaposlenih v slovenskih podjetjih. Za razliko od slovenske raziskave, ki deluje na podlagi vzorca ljudi, smo se v Drogi odločili pridobiti mnenje vseh zaposlenih. Konec marca smo tako organizirali dve skupini vodij, ki so na enodnevni delavnici opravili kar nekaj nalog: izpolnili anketo za merjenje organizacijske klime, izpolnili obrazec za ocenjevanje svojega nadrejenega in po istem obrazcu ocenili tudi sebe. Vsi ostali zaposleni so ta ocenjevanja izpolnili v začetku aprila na izolski lokaciji, V PC Sol, PC Zlato polje, PC Gosad in v Ljubljani. Udeležba je bila, tako kot pred dvema letoma, zelo številna (cca. 80% zaposlenih), kar kaže na željo zaposlenih po sodelovanju in vplivanju na spremembe v podjetju.
Rezultati raziskave bodo znani v maju in jih bomo tudi predstavili v eni izmed prihodnjih številk Našega glasa.
Druga tema pa je bila vezana na otvoritev sezone Letnih osebnih pogovorov (LOP-ov) 2003, za katere potrebujemo ocene vseh vodij s strani nadrejenih, podrejenih in njih samih.
Letos bodo LOP-i potekali od maja pa do konca avgusta. Struktura LOP-a ostaja bolj ali
manj enaka. Za razliko od drugih let, ko smo zbirali podatke o načrtovanih usposabljanjih za prihodnje leto v LOP-u in kasneje tudi z anketo o načrtu novih sodelavcev, bomo letos podatke za plan usposabljanj 2004 črpali izključno iz LOP-ov. Zato je zelo pomembno, da LOP-e opravite z vsemi sodelavci in iz kataloga usposabljanj določite vse potrebne vsebine za vsakega posameznika.
Vsak vodja opravi LOP-e s svojimi sodelavci šele takrat, ko ga je sam opravil s svojim nadrejenim (razen v izjemnih primerih) in od njega pridobil potrebne informacije o ciljih, načinu delovanja in prioritetah podjetja za prihodnje obdobje. Zato bomo, tako kot vsako leto, vsakemu vodji posebej poslali obvestilo o začetku LOP-ov v njegovi enoti in potrebno gradivo.
Za vse dodatne informacije in pomoč pred, med ali po LOP-u se lahko obrnete na našo strokovno službo. %
Krvodajalstvo - izplačilo nadomestila plače
Skladno z 18.členom PKP, so prostovoljni krvodajalci upravičeni ob vsakem darovanju krvi do dveh zaporednih dni odsotnosti z dela in z nadomestilom plače.
Dne 1.1.2003 je pričel veljati novi Zakon o delovnih razmerjih.
V	breme Zavoda preide skladno z 2.odstavkom 169.člena zakona tudi izplačilo nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi, in sicer za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri.
Za nadomestilo se uporabi l.ali-nea 2.odstavka 31.člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, torej 100% osnove. Zato je vsak krvodajalec dolžan, da v čim krajšem času dostavi Upravljalnemu računovodstvu - obračun plač Potrdilo o darovanju krvi, katero skupaj s posebnim Potrdilom delodajalca, delodajalec predloži Zavodu ob vložitvi refundacij-skega zahtevka. 0
Alenka Kubik
Predstavljamo vam
Pozdravljen med nami!
Majda Vlačič
Alen Mitrovič, univ. dipl. ing. elektrotehnike, se je po petih letih dela v Hermes Softlabu odločil, da sprejme nov izziv, ki ga predstavlja delovno mesto direktorja informatike v Drogi d.d.
V	Drogi je od 17. marca. Živi v Postojni in je srečen očka skoraj dva meseca stare deklice.
Poudaril je, da ima starše na Obali. V Hermes Softlabu je kot softwearski inženir opravljal različna dela; bil je vodja tima za testiranje produkta ter projektni vodja manjših in večjih projektov, predvsem za naročnika multinacionalko Hewelett Packard. Opravljal je tudi funkcijo vodje sistema kakovosti.
Zakaj ste se odločili za
Drogo d.d.?
Prišel sem zaradi dobrih poslovnih rezultatov Droge, zato ker menim, da je splošno vodenje v podjetju dobro (o čemer pričajo dobri poslovni rezultati)
in zaradi delovnega razpoloženja, ki sem ga zaznal med pogovori.
Zakaj je potrebna reorganizacija v informatiki?
Z odhodom g. Škrabe, člana uprave, ki je vodil informatiko, je nastala organizacijska praznina. V obdobju do mojega prihoda je to področje pokrival predsednik uprave. Z reorganizacijo sta informatika in upravljalno računovodstvo organizacijsko neposredno pod upravo.Tako jima je posvečena večja pozornost in od njiju zahtevana večja odgovornost.
Menim, da odločitev uprave o reorganizaciji informatike in njeni vlogi temelji na organiziranju Droge kot skupine.
Ali lahko predstavite organizacijo informatike? Organizacija OE informatika je še taka, kot je bila.Tu sem šele četrti teden in o postavitvi službe še ne bi govoril. Za reorganizacijo sem si določil nekaj časa, najprej bi rad spoznal delovno okolje.Trenutno rešujemo le
kritične zadeve s preusmerjanjem dela in ljudi. Bomo pa skupaj z upravo v doglednem času poskušali postaviti tako organizacijo, ki bo imela trajnejši učinek.
Lahko nakažem glavne usmeritve informatike; njen največji izziv je povezati vsa povezana podjetja in proizvodne centre oz. podatke, ki jih Uprava nujno potrebuje pri odločanju, ter podpreti procese, ki bodo omogočili, da se uresničijo Drogini cilji, zapisani v poslovnih načrtih. Drugi največji izziv pa je zagotovo zadovoljstvo uporabnikov z informacijskimi sistemi znotraj hiše.
V	informatiki moramo torej z novo organizacijo podpreti informacijske sisteme, ki omogočajo doseganje ciljev delovnega načrta 2003 in strategije do leta 2005.
Ostajajo vaši vtisi o podjetju oz. zaposlenih v četrtem tednu vaše zaposlitve v Drogi enaki?
Da! S sodelavci sem zadovoljen. Obstajajo pa določeni izzivi, ki jih bom s svojimi izkušnjami pomagal rešiti. 0
Prišel sem zaradi dobrih poslovnih rezultatov Droge, zato, ker menim, da je splošno vodenje v podjetju dobro (o čemer pričajo dobri poslovni rezultati) in zaradi delovnega razpoloženja, ki sem ga zaznal med pogovori.
Novice iz kadrovske službe
ZAPOSLENOST V MARCU 2003
V matičnem podjetju je bilo na dan 31.03.2003 zaposlenih 629 delavcev, od tega 302 moških in 327 žensk.
Prihodi delavcev:
V marcu smo sprejeli 2 sodelavca za določen čas ter 1 sodelavca za nedoločen čas.
Odhodi delavcev:
Delovno razmerje je v marcu prenehalo 19 sodelavcem.
Razloga prenehanja sta bila potek delovnega razmerja za določen čas ter sporazumno prenehanje delovnega razmerja.
V Droginih povezanih podjetjih
je bilo na dan 31.03.2003 zaposlenih 367 delavcev in sicer:
DROGA d.o.o. BUJE
- 27 zaposlenih
DROGA d.o.o. LASAGO
- 8 zaposlenih
DROGA d.o.o. SARAJEVO
- 9 zaposlenih
DROGA d.o.o. SKOPJE
- 58 zaposlenih
DROGA d.o.o. PRIŠTINA
- 25 zaposlenih
DROGA d.o.o. BEOGRAD
- 30 zaposlenih
DROGA IiVSMEDEL AB ŠVEDSKA- 13 zaposlenih
SANDRI S.p.A. ITALIJA
- 34 zaposlenih
KONZUM D.D. SARAJEVO
- 152 zaposlenih
VIVO d.o.o. IJUBIJANA	Marija	Vuk	z	družino
- 11 zaposlenih
V APRILU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE
30- letniki
Vesna KOHEK iz OE Nabava Tanja POSAVAC iz OE Splošna služba
NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU!
Jubilejne nagrade se izplačujejo na podlagi 2. točke 44. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. O
(NBC)
Zahvala
Življenje je kot knjiga: za listom list, za dnevom dan!
Nihče ne ve, kdaj bo roman življenja našega dokončan. Kdaj bo zapisana zadnja stran?
Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem kolektivu Droge, vsem sodelavkam in sodelavcem za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče; ter vsem skupaj in vsakemu posebej HVALA!
Slika Maruška Lenarčič
Energetsko učinkovit(o)	2003
PROJEKT
izpolnjevati izvoznih kvot. Minister Petrov je menil, da bi bilo zgrešeno, če bi Makedonija svoje kvote v bodoče zmanjševala. Ravno nasprotno, podprl bo vse projekte in naložbe slovenskih podjetij v makedonska in si prizadeval za še boljše in bolj odprto sodelovanje med državama. Po besedah g. Petrova naj bi bila Slovenija po letu 2004 most med Makedonijo in Evropsko unijo. (M.V.) 0
Podelitev priznanj za energetsko učinkovito podjetje/projekt 2003
Revija Gospodarski vestnik in Agencija RS za učinkovito rabo energije (AURE) sta letos že sedmič podelili priznanje za energetsko učinkovito podjetje in tretjič priznanje za energetsko učinkovit projekt. Na letošnji razpis je prispelo skupaj 25 prijav - za 12 podjetij in 13 projektov. Energetsko učinkovito podjetje 2003 je podjetje Livar, nagrado za energetsko učinkovit projekt 2003 je dobilo podjetje Inženirski biro Januš.
d.d., in Anton Jančič iz Uniorja, d.d. - program turizem. 0
Obiskal nas je kmetijski minister Republike Makedonije g. Slavko Petrov
G. Slavko Petrov, kmetijski minister Republike Makedonije, je ob obisku v Sloveniji konec marca obiskal tudi Drogo d.d. Spremljala ga je delegacija, ki jo je vodil g. Vladimir Čeligoj, državni podsekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. V Drogi je ministra sprejel g. Robert Ferko, član uprave in namestnik predsednika uprave. Pogovarjala sta se o Droginem podjetju Agroimpeks, o morebitnih naložbah Droge v nekatera makedonska podjetja (razširitev dejavnosti vlaganja povrtnin) ter o pravočasnosti obveščanja o trgovskih kvotah. Po razgovorih je bil predviden ogled nove tovarne, zaradi časovne stiske (program obiskov je bil zelo nasičen) pa si g. Petrov tovarne ni ogledal. Vodja delegacije g. Čeligoj je pojasnil, da je to prvi
obisk makedonskega kmetijskega ministra v Sloveniji in da bo ob tej priliki obiskal vsa večja slovenska prehrambena podjetja, ki že trgujejo s podjetji v Makedoniji.
G. Petrov je povedal, da je bila odločitev za obisk Slovenije in njenih večjih prehranskih firm zasnovana na tradicionalnem prijateljevanju med obema državama. Tudi srečanje s slovenskim ministrom za kmetijstvo je potekalo v prijateljskem in delovnem vzdušju. Izkušnje Slovenije, ki jih je le-ta pridobila s pripravo paketa predpisov, sklenjenih z EU, bodo Makedoncem dragocena pomoč na poti v Evropsko unijo. V okviru te pomoči bo organizirano tudi izobraževanje skupine Makedoncev, ki bodo gostovali v Sloveniji. V zadnjih treh letih je v ekonomskem sodelovanju med državama prišlo do zastoja zaradi trgovinskega primanjkljaja Makedonije, saj le-ta ni mogla
Priznanje za prispevek k energetski učinkovitosti podjetja so dobili Darko Cafuta iz Tovarne papirja Medvode, d.d., Robert Ferko iz Droge Portorož,
Ferko
Droga Portoro*. d.d. jffijj
za prispevek
učinkovitosti podil
podeljujeta
priznanje.
DlS&A
^V/\7
■V:'.
c°>i>. Danilo Koiijcvii, huk]
direktor Droge
J* najvetflhii 2002.
❖	Zavod za poslovna istraži-vanja u Zagrebu na temelju provedenih istraživanja ost-varenih poslovnih rezultata uvrstio je direktora g. Danila Konjeviča, odnosno poduzeče DROGU d.o.o. Buje u prvih 1% največih i najboljih poduzeča u odnosu na sva druga aktivna poduzeca u Republici Hrvatskoj. Uspješnost se mjerila prema tri osnovna kriterija: ukupnim pri-hodima, ostvarenoj dobiti i produktivnosti.
Direktoru je uručeno priznanje Zavoda - PRVA HRVATSKA KUNA - zlatna medalja za izvrsnost poslovanja. Kako bi
uspjeh bio trajno zabilježen, živ-otopis uspješnih poduzetnika, u našem slučaju g. Konjeviča, objavljen je u najnovijem izdan-ju Zlatne knjige najuspješnijih poduzetnika. (Vesna Tomac)
Prevod: Direktorja Droge d.o.o. Buje Danila Konjeviča ter podjetje samo je Zavod za poslovne raziskave v Zagrebu uvrstil med 1. odstotek najboljših v Hrvaški. G. Konjevič je prejel priznanje Prva hrvatska kuna, vpisan pa je tudi v Zlato knjigo najuspešnejših podjetnikov. (V.T.) %
Akcija "CVETKE BREZ SMETKE" tudi letos z našo pomočjo
Vsakoletne čistilne akcije, ki jo prireja Mladinski odsek pri Obalnem planinskem društvu Koper pod naslovom "CVETKE BREZ SMETKE" se je letos udeležilo okoli 200 mladih planincev iz nekaterih obalnih osnovnih šol in vrtcev.
Ker je po planinskih poteh, na veselje ljubiteljev narave, vedno
manj smeti, je bila letošnja akcija namenjena čiščenju obale od Lazareta do Strunjana. Mladi planinci so nabrali kar za 100 vreč smeti. Po končani akciji pa so se s svojimi mentoricami zbrali na zaključnem srečanju v Simonovem zalivu, kjer so si postregli s čajem in piškoti "1001 cvet" ter se posladkali s čokoladicami Barcaffe.
V	zahvalo so nam poslali posnetek z akcije. (M.L.) %
28. tradicionalni zimski pohod na SNEŽNIK (1796 m) 8. in 9. marca
Kot že vrsto let so tudi tokrat bistriški planinci udeležence priljubljenega zimskega pohoda na vrhu SNEŽNIKA postregli s čajem "1001 cvet". V dveh prelepih sončnih dneh je prišlo na vrh kar 3000 ljubiteljev tega vršaca. Prišli so iz Slovenije, zamejstva in sosednje Hrvaške
ter uživali v čudovitem pogledu na morje in zasnežene Alpe. Organizacija takih pohodov je zahtevna in draga, saj je potrebno udeležencem zagotoviti varno hojo in poskrbeti za vse morebitne nevšečnosti. Zato je dobrodošla vsakršna pomoč in Droga se do zdaj še ni izneverila, za kar se nam je Planinsko društvo Snežnik posebej zahvalilo. (M.L.) 0
Zanimivosti PC Gosad
• V PC Gosad so se sredi marca poslovile sodelavke, ki so delale kot sezonske delavke. Vse bi najraje kar ostale pri nas do začetka nove sezone predelave sveže zelenjave.
• Pravzaprav se na novo sezono že pripravljamo, saj v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje Ormož že potekajo tečaji za higienski minimum.
Sedma sezona šolske košarkaške lige je mimo
16. in 17. aprila so se v Rdeči dvorani v Velenju odvile zaključne tekme ŠKL, na katerih so se med seboj pomerile najboljše košarkašice in
• Izobraževanje v PC Gosad teče po začrtanem programu. Tudi dela za posodobitev proizvodnje se
zaključujejo.Adaptirani proizvodni prostori so svetli in lepi.
• Ob dnevu žena je vsaka zaposlena v PC Gosad dobila lončnico. Prva znanilka pomladi nam je še polepšala praznovanje. (D.K.)#
košarkaši osnovnih in srednjih šol. Tekme so popestrili nastopi plesnih in navijaških skupin ter druge aktivnosti, ki smo jih za otroke in njihove mentorje pripravili sponzorji. Droga je kot generalni sponzor za ravnatelje
❖	Vito Šaruga je letošnjega aprila uspešno diplomiral, z najvišjo oceno, na Višji strokovni šoli za komercialiste v Brežicah in si pridobil VI. stopnjo strokovne izobrazbe.
Vito dela kot terenski komercialist v trženju.
Mnogi ga poznamo tudi kot slikarja. Njegova "specialiteta" so akti. Teh je naslikal kar lepo število. Riše pa tudi karikature, nekatere so bile objavljene tudi v Našem glasu.
Vito ima z ženo Ireno hčerko, srednješolko Nino, in sina, osmošolca Maxima. Živijo v Novem mestu.
S	to kratko biografijo smo vas morebiti malce animirali, da ste spoznali, da je nemogoče pravzaprav mogoče....!
❖	Gordana Maher je pred kratkim (konec februarja) zaključila izobraževanje na Visoki upravni šoli v Sežani in si pridobila VII. stopnjo izobrazbe kot diplomirana upravna organizatorka.
Iskrene čestitke!
Sodelavci in prijatelji
Čestitamo tudi vsem tistim, o katerih študijskih uspehih nas njihovi sodelavci in kadrovska služba, žal, ne obveščajo pravočasno!
D^ofeA
in mentorje krožkov organizirala pogostitev, otroke pa smo razveselili s promocijskimi aktivnostmi v zunanjih prostorih. Več o tekmah si lahko preberete na spletni strani www.skl-zavod.si (JK). 0
Vitu pa naše iskrene čestitke!
Sodelavci in prijatelji
Informatika
NFORMATIKA
Pozdravljeni v prilogi Informatika!
PRAVILA UPORABE ELEKTRONSKE POŠTE
Pri elektronski komunikaciji veljajo enaka pravila kot v vsakdanjem življenju, predvsem je treba spoštovati tista, ki jih narekuje osnovna mera vljudnosti. Pomembno je poudariti, da se pri elektronski pošti seveda ne prenaša govorica telesa ali ton glasu, zato se je treba temu ustrezno prilagoditi.
Vprašanja zasebnosti in lastništva
• Spoštujte avtorske pravice tvorca besedila, ki ga razpošiljate.
• Pri posredovanju sporočila (angl. "forwarding") ne spreminjajte vsebine. Če gre za osebno sporočilo in ga posredujete skupini uporabnikov, prosite prej za dovoljenje. Sporočilo lahko citirate ali skrajšate, poskrbite pa, da bo razvidno, kdo je avtor.
Zlorabe in motenje drugih uporabnikov
• Nikoli ne pošiljajte oglasov po elektronski pošti uporabnikom, ki se niso predhodno strinjali, da jih boste o čem obveščali. Takšna sporočila se
lahko štejejo za t.im. spam pošto.
• Nikoli ne pošiljajte verižnih pisem! Ta so na internetu prepovedana (v nekaterih državah je pošiljanje takih pisem tudi kaznivo, npr. v ZDA). Verižna pisma zlahka prepoznate po prošnji, da pošljite kopijo na čimveč naslovov. Zaradi tega lahko izgubite dostop do interneta.
• Ne pošiljajte oglasov in obvestil vsem uporabnikom kar povprek (t.i. "spam mail" oz. "junk mail").
• Ne pošiljajte pisemskih bomb! Na internetu pomeni ta izraz nekaj drugega kot pri običajni pošti - gre za avtomatsko pošiljanje velike količine podatkov z namenom zapolnitve naslovnikovega poštnega predala.Tak napad bo imel za posledico odvzem dostopa.
• Lažno predstavljanje ni dovoljeno. Ne smete se predstavljati v imenu druge osebe z namenom zavajanja.
Pravila pri naslavljanju pisem
• Pazite na to, ali pošto pošiljate posamezniku ali pa gre za poštni (distribucijski) seznam, ki ga bere več ljudi. Čeprav včasih to ni razvidno iz samega naslova, se prej pozanimajte, kdo je naslovnik.
• Bodite pozorni na polje "Cc:" (angl. "Carbon Copy") - komu vse pošiljate kopijo sporočila.
• Kadar želite dobiti odgovore na določena vprašanja, prej preverite, da sporočilo res pošiljate na pravi naslov. Včasih boste morali na odgovor čakati dalj časa, odvisno
pač od trenutnega "prometa" na naslovu, kamor ste vprašanje poslali.
Vljudnost in strpnost
• Ne pišite vsega z velikimi črkami. ČE PIŠETE SAMO Z VELIKIMI ČRKAMI, IZGLEDA KOT DA VPIJETE.
• Uporabljajte simbole pri poudarkih: mišljen je *tak* način.
• Če pošiljate priloge oz. priponke (angl. "attach-ments"), se prej pozanimajte, ali jih naslovnik zna pravilno uporabiti
• Vsako pismo naj vsebuje primerno glavo "Subject:" (ali "Zadeva:"), ki odraža vsebino sporočila.
Zavedajte se, da je internet zelo raznolik. Če uporabljate določen program za pošiljanje pošte, ki omogoča razna kodiranja, označbe teksta ipd., prej pomislite na to, da lahko naslovnik uporablja popolnoma drug program na nekem čisto drugačnem operacijskem sistemu, ki se drži drugačnih metod. O
Vaši informatiki Nelson ŠORGO Sandi KOSMINA Leon MAKOVEC
Dobro je vedeti
Priprava praktičnih smernic za varno delo s kemičnimi snovmi
Alenka Kubik
Zagotavljanje kemijske varnosti oziroma zagotavljanje varnega ravnanja z nevarnimi snovmi je zahtevno in kompleksno. Pri tem morajo sodelovati posamezni resorji in strokovne institucije s tega področja ter nevladne organizacije, med katere spadajo tudi sindikati. Konfederacija sindikatov 90 Slovenija me je imeno-vanala za članico komisije, ta pa za članico delovne skupine za varno delo s kemičnimi snovmi pod okriljem Urada RS za varnost in zdravje pri delu.
Da bi v Sloveniji ustrezno reševali problematiko kemijske varnosti, je bila 1996 ustanovljena medresorska komisija za nevarne snovi (MKRNS) z dvema poglavitnima nalogama:
• da usklajuje pristojnosti ministrstev na področju nevarnih snovi in
• da pripravi nacionalne smernice za ravnanje z nevarnimi snovmi.
V	okviru aktivnosti MKRNS je bila organizirana delavnica za določitev nacionalnih prioritet za kemijsko varnost. Eno izmed področij je tudi zdravje in varstvo pri delu s kemikalijami. Za to področje je bila ustanovljena delovna skupina za varno delo s kemičnimi snovmi.Ta skupina naj bi pospešila medresorsko sodelovanje za izdelavo in sprejetje praktičnih smernic za varno delo s kemičnimi snovmi.
Praktične smernice so nova oblika navodil, ki izhajajo iz direktive EU 98/24/EC, na podlagi katere je izdelan tudi osnutek pravilnika o varovanju delavcev
pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu. Osnutek je bil pripravljen na Uradu za varnost in zdravje pri delu. V skupino so bili vabljeni strokovnjaki, ki se vsakodnevno v praksi srečujejo s problemi na področju varnega dela s kemičnimi snovmi.
Kaj so nevarne kemične snovi ?
"Kemične snovi" so kemični elementi in njihove spojine v naravnem stanju ali pridobljene v proizvodnem procesu, vključno z dodatki, ki so potrebni za njihovo stabilnost, ter z nečistočami, ki jih vsebujejo zaradi uporabljenega postopka pridobivanja. Pojem "kemične snovi" vključuje polimerne snovi in raztopine snovi, pri katerih bi odstranitev topila povzročila kemično spremembo snovi ali vplivala na njeno obstojnost.
"Nevarne kemične snovi" so
na splošno kemične snovi in pripravki, ki lahko zaradi fizikalnih, kemičnih in bioloških
značilnosti povzročijo poškodbe ali okvare zdravja. Obstaja več načinov razvrstitve nevarnih kemičnih snovi. Kljub temu je razvrstitev teh snovi vedno odvisna od njihovih lastnosti in njihovih učinkov na zdravje ljudi. Kemična snov se šteje za nevarno, če ima vsaj eno od nevarnih lastnosti ali je zanjo določena mejna vrednost.
Področje uporabe
Praktične smernice za zagotavljanje varnega dela s kemičnimi snovmi določajo minimalne zahteve za varovanje zdravja in zagotavljanje varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem pri delu. Ne glede na to, ali gre za nevarno kemično snov ali ne, je te praktične smernice potrebno upoštevati. Razlogi za to so sledeči :
•	Vse kemične snovi predstavljajo določeno tveganje za zdravje. To je odvisno od koncentracije kemičnih snovi, ki so jim delavci izpostavljeni,
2.0. PODROČJE OCENJEVANJA TVEGANJA
Ocenjevanje tveganja se je izvedlo za celo družbo Droga Portorož, živilska industrija d.d., na lokacijah:
- PC Sol
- Upravna stavba -I Izola
- PC Nova tovarna - PC Zlato polje - PC GOsad - Ljubljana odpremno skladišče - PC Nova tovarna -Predstavništvo Ljubljana
Dobro je vedeti
Pri reševanju iz zastrupljenega ozračja obvezno uporabljamo plinsko masko ali dihalni aparat	_
hitrosti in globine dihanja, pogostnosti, vrste in trajanja izpostavljenosti.
• Tudi snovi, ki jih zaradi majhne količine snovi v posamezni embalažni enoti ni možno razvrstiti kot eksplozivne, zelo strupene ali strupene, saj naj ne bi predstavljale realne nevarnosti za osebe, ki z njimi ravnajo, jih uporabljajo ali kako drugače pridejo v stik z njimi in za katere se v skladu s Pravilnikom o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi dovoli opustitev označevanja na embalaži, vsebujejo nevarne kemične snovi ali se le-te lahko iz njih sproščajo.
• Pri mnogih kemičnih snoveh še ne poznamo vseh njihovih lastnosti oziroma le-te še niso popolnoma preskušene, kar pomeni, da obstaja možnost, da so določene snovi nevarne
kemične snovi, ne glede na to, da jih glede na trenutna spoznanja danes ni možno razvrstiti med nevarne kemične snovi.
• Za veliko snovi in pripravkov, še posebno za tiste, ki imajo lastnost lahkega prehajanja skozi kožo, še ne obstaja dovolj spoznanj, da bi jih lahko označili kot nevarne.
• Premalo znanstvenih spoznanj pa je predvsem o skupnem vplivu različnih snovi. Praktične smernice so
napisane preprosto. Namenjene so delavcem in delodajalcem predvsem malih podjetij in samo zaposlenim osebam. Pri delu z nevarnimi snovmi je potrebno poleg praktičnih smernic, ki določajo le minimalne zahteve za varno delo s kemičnimi snovmi, upoštevati tudi Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu ( Uradni list RS, št. 100/01) in ostale predpise s področja zagotavljanja varnega in zdravega dela. Pri tem so pomembna poglavja, v katerih predpisi zagotavljajo višjo stopnjo varnosti kot praktične smernice, kar se določi na osnovi ocene delovnega mesta.
Smernice v prvem delu govorijo o splošnih ukrepih za varno ravnanje s kemičnimi snovmi, v drugem pa o konkretnih varnostnih ukrepih za zagotavlja-je varnega in zdravega dela s posameznimi skupinami kemičnih snovi. Smernice bodo objavljene v Uradnem listu RS in ne bodo obvezujoče, temveč bodo delavcu pomagalepri prepoznavanju nevarnih kemičnih snovi in pri delu z njimi.
Za varno delo s kemičnimi snovmi moramo imeti na voljo dovolj podatkov o njih, njihovih nevarnostih in načinih varne uporabe. Praktične smernice vam bodo pri vašem delu skušale pomagati, da boste izbrali najvarnejši način dela s kemičnimi snovmi, kar vam bo zagotovilo, da lahko kljub uporabi nevarnih kemičnih snovi ostanete zdravi. 0
POŠKODBE S KIS UNO
- Rano operemo z blago razstopino lužine
- Rano obvežemo
- Poiščemo zdravniško pomoč
DF^OCA
Mimogrede
Skupino tvorijo posamezniki
Silvija Benčič
Ker smo od januarja tudi uradno opredeljeni kot Skupina Droga, smo želeli našo skupino malo bolje spoznati. Skupina je več kot seštevek posameznih enot, ki jo sestavljajo, v njej so potrebni dobri odnosi med posameznimi deli in sinergija, ki izhaja iz prenašanja znanj in izkušenj med njimi.
Tokrat smo se nekatere predstavnice kadrovske službe iz matičnega podjetja odpravile na obisk naših povezanih podjetij. Želele smo spoznati, kako pri njih potekajo zaposlovanje,
usposabljanje, nagrajevanje in druga področja dela. Seznanile smo se z zakonodajo posameznih držav in ugotovile, da se le-ta ponekod zelo razlikuje od slovenske, saj so pravice in dolžnosti zaposlenih ter postopki delodajalca na ravni posamezne države zaenkrat še zelo ohlapno določeni. Glede na velikost in organiziranost povezanih podjetij je še marsikje prisotna delitev dela, po kateri ena oseba pokriva več strokovnih področij, oziroma morajo vsi obvladati bolj ali manj vse.
Najbolj smo bile presenečene, ker so nam skoraj povsod priz-
K nam je zima prišla kar dvakrat
Danica Kranjc
Letošnji marec je bil kmetom zelo naklonjen, saj so opravili že veliko dela na poljih in v vinogradih.
KOT STRELA Z JASNEGA NEBA PA JE PONOVNO PRIŠLA ZIMA IN TEMPERATURE SO PRISTALE POD NIČLO. Kot bi se po prvih pomladnih dneh vrnila zima.
Pogledala sem v stare knjige, da bi ugotovila, kakšno vreme so imeli nekoč. Leta 1906 so zapisali:
"Podnebje je v obče srednje. Poleti in jeseni vlečejo vetrovi od juga in jugozahoda, po zimi in spomladi pa prevladujeta sever in zdolec, ki večkrat drevje poškodujeta in delata velike
snežne zamete. Zrak je precej vlažen zaradi Drave. Spomladi je ponavadi vetrovno, pogostoma mraz uniči spomladansko cvetje in žito, v septembru pa je ajda mnogokrat v nevarnosti. Poletje je večinoma vroče in suho, zima pa, ki traja navadno od novembra do sredi marca, prinese večkrat hude viharje. Nevihte prihajajo od severozahodne strani, zato so večkrat coprnice krive, da so napravile točo na Donački gori, ko so hodile tja plesat.Redkeje prihrumi nevihta od severovzhoda, ki pokončna poljske pridelke in oklesti vinograde.Od leta 1890 ima Središče meteorološko opazovalnico, vendar natančnejših podatkov o vremenu ter o množini padle mokrote nismo mogli dobiti".
nali, da pogrešajo tesnejši stik z matičnim podjetjem, tako da so bili zelo veseli našega obiska. Na podlagi pridobljenih informacij bomo skušali oblikovati sistematičen način komuniciranja s povezanimi podjetji, da bi lahko ohranili rdečo nit vseh dogajanj in vsestranski vpogled v podjetje kot spreminjajoče se celote.
Upamo, da bomo v okviru tega procesa tudi sodelavce iz "daljav" čimprej navdušili za pisanje in tako iz prve roke prejemali članke in novičke, ki bodo govorile o dogajanjih pri njih. 0
Danes je zima vedno daljša, vremenske opazovalnice pa nimamo več, smo namreč bolj napredni in je ne potrebujemo. 0
Slika Maruška Lenarčič
Živemu se marsikaj zgodi
Tekst in slika Dragica Mekiš
V	Planico smo se odpravili polni dobre volje in pričakovanj,.
V mislih smo z občudovanjem spremljali skakalce-ptiče, ki s planiške velikanke letijo med oblake in doskočijo na tla prav pred našimi očmi!
Še pomislili nismo, da morebiti skokov ne bomo videli.
V štirih urah bomo prišli iz Kopra v Planico! Pa ni bilo tako.
Že pred Kranjem so nas po radiu obveščali o zastojih na cesti....
Da bi se pripeljali v Planico pravočasno, je bilo vse manj verjetno. Nazadnje so nas odložili že v Ratečah tako, da smo do skakalnice potrebovali še kakšnih 20 min. Najhitrejši so sicer videli skok ali dva, ostali pa nobenega.
Organizatorji skokov bi morebiti drugo serijo lahko premaknili. Kdo ve, če so vedeli, da je na stotine ljudi plačalo 2.000 SIT za gledanje skokov, ki jih ni bilo več. Zadnji je skočil ob 11.20 uri, ravno takrat ko smo drogovci prišli na prizorišče. In nismo prišli zadnji, za nami so se k planiški velikanki valile še množice.
A nismo dolgo godrnjali. Malo že, tudi na račun podpisane organizatorke. Da bi morali bolj zgodaj od doma, na primer, sredi noči... Kaj kmalu pa nas je prevzelo veselje, ki je odmevalo po prelepi dolini pod Triglavom.
Dolina je bila sicer natrpana s preštevilnimi reklamami. Med ponosinimi gorskimi vršaci pa je ljudstvo rajalo. Dobesedno. Na vsakem koraku glasba. Jedača in pijača. Vzkliki. Jodlanje.Tudi utrujeni ljudje.Teh je bilo preveč. Žal,
Vesela druščina drogovcev pri romantičnem izviru Save Dolinke
največ mladih. A to je že druga zgodba.
Mi, drogovci, smo se od Planice poslovili in odšli v druge kraje. Najprej k romantičnemu izviru Save Dolinke. Potem v sladoledni vrt v Radovljico.
Dobra volja nas je preplavila tudi zaradi glasbe pod Zdenkino taktirko. In Zaim je strokovno obdelal sprva nemi kasetnik!
Zaključek v Blagajani, na
Vrhniki. Dobra večerja in še boljša glasba. Najboljši pa smo seveda bili mi, sodelavci in prijatelji iz DROGE PORTOROŽ iz Izole. Pozno v noč smo plesali in se veselili. S polno odgovornostjo izjavljam: blagor delodajalcu, ki ima delavce, ki se znajo tako veseliti. In nenazadnje, hvala sponzorju, ki je prispeval k nepozabnemu izletu. %
Dopoldne so bili najbolj atraktivni smučarski skoki, ki jih sicer nismo videli... Nedvomno pa je bil zvečer najboljši naš Aleris, umetnik govorjene besede.
Besedilo je sproti zlagal in recitiral... Recitiral je o vsakdanjih, aktualnih dogodkih, o našem delu med stroji, plačah, družinskem življenju, politiki....
Beduini (arabsko »prebivalci puščav11) so še vedno nomadi, ki za skopo pašo potujejo po puščavi. Iskanje vode, zasledovanje živali in orientacija po zvezdah so postali del njihovega zlitja z naravo. Beduini na Sinaju pa so znali izkoristiti svoje sposobnosti in mnogi se zdaj preživljajo s turizmom. Jezditi kamele je nepozabno doživetje. Beduinski dečki na vsakem koraku čakajo na turiste.
Beduinske deklice se že od
Srečanje z beduini - samobitnimi sinovi krutih puščav
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Tekst in slike Maruška Lenarčič
Spretni tudi v pesku najdejo zakopan zaslužek.
"Puščavske ladje”morda sanjajo o nekdanjih ponosnih karavanah...
Puščava je trda vzgojiteljica.
Ali še znajo zanetiti pastirske ognje?
Lepota narave tudi na skalah... ^
...pušča sledove svojih poljubov.
Srečanje dveh samosvojih sil.
hitre vožnje. Igra narave: oblike in barve kamnin so nam pričarale pravo umetniško doživetje v t.i. Barvasti soteski (Colored canyon).
Začutiti svobodo narave: morja in puščave
Obalno morje s koralnim grebenom daje neizmerne možnosti za potapljanje in uživanje v koralnem bogastvu Rdečega morja.Tudi za deskarje je poskrbljeno, saj je vetra na pretek. Žal teh užitkov nisem preskusila, pa tudi drugi ne, ker je zmanjkalo časa. Zato pa sem doživela enkraten pogled na koralni
<■ malega učijo veščin trgovanja.
Beduinske družine so vesele obiska turistov, le mame in babice se diskretno skrijejo pod šal, moški svet pa z veseljem pokaže, kaj zna zaigrati in zaplesati.
Suhi kanjoni (soteske) ponujajo čudovite lepote
Ne podati se po eni od sotesk, ki se od naših razlikujejo po tem, da v njih ni kančka vode, bi bil pravi greh. Nepozabno doživetje je tudi sama vožnja do sotesk -domačini te tja popeljejo z džipi in uživajo ob pogledu na turiste, zelene od strahu zaradi njihove
Kako lep je svet brez utrujajoče naglice!
Beli zidovi kot bi bili naslikani na globoko modrino neba
greben z višine - stičišče morja in puščave. Življenje se odvija počasi, pozabiti moramo na urejenost in naglico urejanja stvari.... A kaj je lepšega kot posedati na toplem soncu in uživati?
Tudi tipična arhitektura nas pomirja in prispeva k sproščenemu doživljanju sveta.
Izkušnja ni tisto, kar človek doživi, ampak tisto, kar človek iz doživetja naredi. %
(A.Huxley)
Družimo prijetno s koristnim
Naš dan - junij 2003
Drogine gospodinje, gospodinjci!
&	kuhamo, pečemo, sladkamo se
-	z našimi izdelki &
LETOS ZANIMIVE NAGRADE ZA VSE!
Letos se bomo srečali prvi vikend v juniju. Naš dan si bomo polepšali s pomočjo zvestih in novih slaščičarjev, ki se bodo letos predstavili že petič zapored.
KUHAMO IN PEČEMO Z NAŠIMI IZDELKI!
ODLOČITE SE IN SODELUJTE: ZA PRISPEVEK K PRIJETNEMU VZDUŠJU, ZA POSLADKAN-JE, ZA LEPO NAGRADO!
NAJBOLJ ZAŽELJENE SO SLADICE
•	RAZSTAVA JEDI • OKUŠANJE IN IZBIRA NAJBOJŠEGA IZDELKA • NAGRADE ZA VSE UDELEŽENCE •
•	DEGUSTACIJA JEDI •
Svoje dobrote prinesite v soboto, 07.06.2003, najkasneje do 16,30 ure na BONIFICO v KOPER
IN NE POZABITE:
Potrebno količino izdelkov lahko dobite v vzorčnem skladišču, tel. (05) 663 1 /995. S svojim podpisom boste potrdili udeležbo na tekmovanju KUHAJMO Z NAŠIMI IZDELKI. V kolikor želite sodelovati brez prevzema izdelkov, pa vas vljudno prosimo, da nas o tem obvestite. Vse informacije lahko dobite po tel. (05) 6631 523. #
Dragica Mekiš
Droga nekoč
in danes “ Vabilo k sodelovanju
Majda Vlačič
V	letu 2004 bo Droga d.d. praznovala svoj 40. rojstni dan. Okrogla obletnica bo ponovno priložnost za obujanje spominov iz preteklosti, za pripovedovanje zgodb, anekdot in - zakaj pa ne? -za pripravo razstave na temo Droga nekoč in danes. Poleg kadrovskih in organizacijskih sprememb, ki so zabeležene v pisnih dokumentih, zasledimo v zgodovini Droge številne druge spremembe; najočitnejše so v tehnologiji in v bogati ponudbi izdelkov, med katerimi so tudi taki, ki so kar nekajkrat menjali podobo.Menjali so se materiali embalaže, slabše so zamenjali kakovostnejši, spremenil se je način zapiranja, dizajn je
postal sodobnejši. Konkurenca je narekovala spremembe v načinu pospeševanja prodaje in nenazadnje v oglaševanju.
Zamisel o razstavi se je porodila v glavah nekaterih sodelavcev (organizacijski odbor), za izpeljavo zamisli pa bomo potrebovali veliko več. Potrebovali bomo vašo pomoč, dragi bralci glasila. Čemu in kako?
Ljudje radi shranjujemo spominke ali drobnarije, kot radi pravimo majhnim neuporabnim, pa vendar za marsikoga vrednim rečem, ki nas spominjajo na pomemben dogodek iz preteklosti ali so nas dlje časa obkrožale ali spremljale v določenem obdobju. Starejši je spominek, večja je njegova vrednost.
Takole je bilo prvo leto, junija 1999.
Za pripravo razstave potrebujemo prav te 'drobnarije', na katere ste tako navezani in bi o njih vedeli marsikaj povedati.To so lahko izdelki (brez črvičkov) ali prazne embalaže izpred dvajset in več let, razni tipični predmeti iz proizvodnje in pisarniški pripomočki, razni stari zapisi, pisma kupcem, obrazci s starim Droginim logotipom, oglasi, slogani in še vse drugo, kar bi nam razkrilo delček Drogine zgodovine. Če ste pripravljeni sodelovati, pokličite v uredništvo glasila Majdo Vlačič, tel. 05/6633582. Vaš spominek bomo označili z imenom, ga čuvali in vam ga po zaključku razstave vrnili. %
Slika Dragica Mekiš
Družimo prijetno s koristnim
Nekaj o knjigah...
Lilijana Hrvatin
April je mesec, ko praznujejo knjige. 23. april je namreč svetovni dan knjige in ta dan se knjigam zasluženo nameni več pozornosti.To je torej priložnost, da si vzamemo nekaj časa in se posvetimo brskanju po policah knjigarn in po stojnicah s knjigami. Velikokrat lahko kupimo knjige po zares ugodnih cenah.
Med knjižnimi novostmi je precej zanimivih knjig, ki se že vzpenjajo po lestvicah najbolj prodajanih in izposojenih knjig. Vse, ki imate radi Marjana Tomšiča, bo zagotovo razveselila vest, da je izšla njegova nova knjiga Grenko morje. Gre za presunljivo pripoved o pogumnih primorskih ženah in dekletih, ki so odhajale v Egipt za dojilje in služkinje. Doma so pustile svoje majhne otroke in se zato, da bi družino iztrgale revščini in bedi, podale v Egipt.Tako kot je pred leti Marjan Tomšič v svojem romanu Šavrinke postavil spomenik istrskim ženam -Šavrinkam, je zdaj tak literarni spomenik postavil Aleksandrinkam.
Tiste, ki želite vedeti kaj več o islamu in islamskem terorizmu, bosta zanimali knjigi 11. september - velika laž in Mož, ki je napovedal vojno Ameriki, in korenine islamskega terorizma. Knjigi te dni razburjata duhove, saj prinašata drugačno resnico o terorističnem napadu 11. septembra v New Yorku in razkrivata presenetljiva dejstva o dejanski vpletenosti ZDA v te dogodke.
Bolj lahkotnega žanra in primeren za sproščujoče branje
je roman Prijatelji pisateljice Maeve Binchy. Gre za pripoved o dveh prijateljicah in njunem odraščanju, prvih ljubeznih in soočenjih z bolečino, razočaranjem in izdajstvom sveta odraslih. Maeve Binchy je avtorica vrste uspešnic in izredno priljubljena pisateljica, ki v svojih romanih razgrinja zgodbe vsakdanjih ljudi in njihovih usod.
Lahkotnejšemu branju je namenjena tudi knjiga Seksualno življenje Catherine M. Delo, polno erotike, brez tabujev in zadržkov nas popelje v svet spolnosti.
Ljubiteljem zgodovinskih romanov je namenjena trilogija o Aleksandru Makedonskem z naslovom Aleksander Veliki. Izšla sta prva dva dela trilogije Sin sanj in Amonove sipine, v katerih spremljamo Aleksandrovo otroštvo, njegovo mladost in prve osvajalske pohode. Razgibana pripoved temelji na zgodovinsko
neoporečnih dejstvih, ki jih prepletajo in povezujejo mnoge izmišljene, a verjetne podrobnosti iz življenja in čustvovanja osrednjih junakov.
Seveda ne smemo pozabiti na virtuoza s kuhalnico J. Oliverja. Te dni je izšla že njegova tretja knjiga še več kuhinje do nazga ( prvi dve, Srečna kuhinja in Kuhinja do nazga, sta pravi uspešnici). Mladeniča s simpatičnim stilom kuhanja in pripravljanja jedi bi zagotovo veliko žensk vzelo za svojega.Tudi moškim se je kar prikupil, saj ugotavljajo, da je pripravljanje jedi lahko tudi zabavno. (Ženske bi si kar želele, da bi jih Jamie popolnoma prepričal, kajne? )
Naj aprila knjige zapeljejo tudi vas. Privoščite si dobro knjigo. Izkoristite bližajoče se praznike tudi za to, da se vsaj za hip umaknete v svet pisanih besed. Ne bo vam žal. 0
Meh za smeh
Naš
vsakdan
Izjave na delovnem mestu
Ni res, da prinašam v službo domače skrbi! Za mano pridejo kar same! (M.)
Gospod šef, Janez laže! Nikoli nisem rekel o vas, da ste nezmožni! Nasprotno - zmeraj sem trdil, da ste vsega zmožni! (L.)
Še najbolj bi mi ustrezalo prihajati v službo ob dvanajstih in odhajati domov opoldne! (E.)
Moje sanje: vsak drugi dan nedelja, vmes pa državni prazniki.. .(J.)
Ali zakon o prepovedi pitja alkoholnih pijač na delovnem mestu velja tudi za enologe? (K.)
Tako rad je tožaril šefu svoje sodelavce, da je v času dopustov, ko je bil dva tedna sam v pisarni, zatožil celo samega sebe. (I.)
Imamo nove prostore, najsodobnejšo tehnologijo, vse se sveti od čistoče, malica vsebuje več menujev, kavo pijemo še naprej, fizičnega dela je bore malo, vsi lahko predlagamo izboljšave in smo za to celo nagrajeni, imamo interno izpopolnjevanje in izobraževanje, seminarje za novince, svet delavcev in sindikat, imamo letne pogovore z nadrejenimi in pravilnike, kaj smemo in kaj moramo, vse certifikacije so uspele, plače so redne, hodimo na izlete, imamo poletno in novoletno srečanje z večerjo - le zakaj pri vsem tem potrebujemo anketo o zadovoljstvu zaposlenih? Ali smo morda kaj spregledali...? (S.)
Interni mali oglasi
Prenosni bife, ki se lepo prilega predalu pisalne mize, oddam za majhno odškodnino.
Šifra "Novi zakon"
Javno se opravičujem sodelavcu, ker sem širila govorice, da me je spolno nadlegoval na delovnem mestu. V resnici se je to zgodilo v njegovi spalnici. Micika X.
Kdo od mojih mladih sodelavcev bi mi bil pripravljen dati nekaj inštrukcij iz dela na računalniku? V zameno ga bom poučila o delovanju pisalnega stroja in o tem, kako bo lahko nemoteno opravljal svoje delo tudi takrat, ko bodo računalniki zatajili.
Šifra "Generacija pred penzijo"
Zaradi odhoda na drugo delovno mesto ugodno prodam rabljeno korito. Šifra "Odrinjeno prase" %
S. P
Tudi skozi razbita vrata se vidijo svetla obzorja. (Od danes dalje nov slovenski pregovor)
Uganka
Nagradna uganka
Pred nekaj dnevi smo se sodelavke v OE Kadri pogovarjale o istrskih govorih, ki jih v mestu le redko slišimo. Vsaka se je spomnila nekaj besed iz teh govorov. Ob tem smo razmišljale, da bi bilo zanimivo ugotoviti, koliko bralcev Našega glasu sploh pozna te besede.Tako smo pripravile "uganko" za naše bralce.
Naštete besede je potrebno prevesti v slovenski knjižni jezik (po vrstnem redu - tako, kot so zapisane). Pomoč pri uganki: skoraj vse besede poimenujejo predmete, ki jih lahko najdemo predvsem v stanovanju.
BESEDE: ŽBRUFADOR (ŽLAFADOR), PIKER1N, GLAŽ, KACIJOLA, MEŠKOLA (MEŠTOLO),TEČA, PIRON,TERI-NA, KAREGA, KULTRINA, ČENTRIN, ŠTRAMAC, KUŠIN, PIN-JAT, ŠPAKER, FRIŽIDER, ŠPINA, ŠKAFA, LAVANDIN, ČAPIN, ARMARON, ŠTRACA,TOVAJA, ŠKODELA, LAMPAD1NA, ŠKOVAC-ERA, PUNJAVA, KAŠETIN, ČEŠOJ, ŠPEGOJ, ŠUGAMAN, ŠKORE, ŠKOVACE, ŠTANJAK, LAMPIJON, TAKVIN,... predvsem je pomembno, da razumete besedo ŠOLDI.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel 6 čudovitih "čikarc"
1001 CVET. %
"PUPE" iz OE Kadri
Nagradna uganka iz prejšnje številke
Edini pravilni odgovor je poslala Anita Grk, Slivje 22a, 6242 Materija, glasil pa se je: Na fotografiji vidim morsko dno skozi čisto vodo.
Nagrajenki čestitamo!
Križanka
Nagradna križanka št. 4
jfifW
•**
,L3,
v vy
ETILNI J ALKOHOL I VINSKI CVET
ŠČETKA
02IP JAR
-»
ERNST
^	/	\'	*vV-	K
DROGA
SL. PEVEC --JL.
(NAREČNO)
DOLGOREPA
PAPIGA
SL. SMUČAR
NICA
MATERIAL-
NO«
(KNJI?.)
61. MELJO
Lažt.........
SOMALIJI
SESTAVIL:
JOŽE
BORKO
delčloveš
IK. llUMITth ■ ' PISAVI rf SURE (LOUIS)
KRAJA
Zenska
moda
DOLGIH
OBLAČIL
SILA,
(OST
JAKI
SLUŠATELJE CA PRVEGA LETNIKA NA UNIVERZI
SLOV.
PISATELJICA
PEROCI
AMERIŠKI
FILMSKI
VESOLJČEK
ZMIKAVT
ČLOVEKOV
ZNAČAJ
SL GRADB.
ITRO TOLUEN
SOVRAŽNICA ZELEZA
PRESLEY
HORMON EADliOVIC-NE ZLEZE
ANTON
TROST
FR.
PISATEU
(PAUL)
LANA
m
ISTEGA
h
ANTON
NANUT
ENOVALENTNI RADIKAL II
LIVARNI
DIVJE
GOVEDO
SL IGRALEC RANER
ČLOVEK KOT POSAMEZNIK, PERSdNA
(OKRAJŠ.)
ABRAHAMOV IN SARIN SIN
MESTO V MAVRETANIJI (IZ CRK ■RATA")
ALPSKA DOLINA POD TRIGLAVOM
OKRASNI
DVC&
TšJTff
ČRKA
ABECEDE
SL. REŽISER
ODSEK
NAD-
STROPJE
SODRGA,
TOLPA
KRVNA
SIROTKA
NAŠA
VALUTA
TULEC,
ETUI
Število prispelih rešitev: 25.Tričlansko komisijo so sestavljali: Marijana Škarpona, Jolanda Ahrant in Mateja Bržan. 1. nagrado - S.000 SIT - prejme Eva Sabolovič, Carja Dušana 18, l(KK) Ljubljana; 2. nagrado - 4.000 SIT - prejme Dragica Krajnc, PC Gosad; A. nagrado - 3 000 SIT - prejme Dragica Zaldnja, XXX. divizije 16,6320 Portorož. Nagrajencem čestitamo,glede realizacije nagrad pa pokličite gospo Marijo Mckiš tel. 05/66 31 995- vzorčno skladišče, da vam bo pripravila paket Droginih izdelkov po vaši izbiri. Rešitve objavljene križanke pošljite do ponedeljka, 12. maja, na naslov: Droga d.d., Marketing, Industrijska 21,6310 Izola. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo "Za nagradno križanko št.
4".
Rešitev križanke številka 3:
Geslo: Zdravo z naravo Droga
di£oga
nas
glas
6310 h
22, 52460 Buje, Buje, Dl#
(L o. o.,
Sarajevo, d. d., llalih.
1 Hercegc
limeti tj. o. o.. !/.i Amnoii Ilomni
1000 ('norije, Mtinet/onnjii. shtine, Rr. Hekumdhes p. n., line, Kosove. Droga d o. o.
Beograd, Jugoslavija. JDroga Livsmedel
Gtiteborg, Sweden. Aepo-H.unenc Jjpoea llopniopoMf tj. o. o. e..i.,Anino Caprii 37, 1000 C Konje. MtiKetpi Sandri S. p. A, Via Madonnetta Nervesa della Ballaglia, Treviso,
Čuber, glavna in odgovorna urednica: Majda Vlačič, uredniki: Sonja Požar, Manuela Ferenčič Meden, Gregor Moljk, Silvia Benčič, Lilijana Hrvatin, Vasja Rebec, Gregor Rusija, oblikovanje: Armando Tul Tisk tiskarna VeK Koper. Naklada 1400 izvodov. Glasilo dobijo zaposleni v Skupini Droga brezplačno. Tiskano na okolju prijaznem papirju.