Fiitaina plačana v gotovimi.
DEMOKRACIJA
Leto II. * Štev. 27
Gorica - Trst, 2. julija 1948
Spedist. in abb. post. II. gr.
Uredništvo in uprava: 3orica - Riva Piazzutta 18 Cona: Posamezna štev. L. 15.— MaroCnina : Mesečna L. 6S.— Za inozemstvo mesečno L. 95.—
Poti. <5«k. ra«. *t. B-18137
Izhaja vsak petek
NAŠA BESEDA Izobfienje KPJ
Ob izobčenju Tita in jugo- slaviji. Moskovski in beograj-slovanske komunistične parti- ski komunizem sta lahko v
je iz svetovne rdeče skupnosti javnost nepotrpežljivo pričakuje, kakšno stališče bodo do teh dogodkov zavzeli svobod-in
družinskem sporu, toda za nas j sta isto. Nam ie vseeno, če se- j de v Jugoslaviji pri krmilni bolj ali manj zvesti in za-!
hi in demokratični Slovenci, j nesljivi sovjetski hlapci-katerih edino glasilo je naš j v usodi) ki So jo Sovjeti [n Jist. lo stališče ie hitro pove- j {(omjnforra pripravili jugoslo-
vanski partiji, pa vidimo prvi odločilni udarec Titovi totalitarni in krvavi diktaturi. Danes še ni mogoče niti približno oceniti daljnosežnosti zadnjih dogodkov in posledic, ki jih bodo rodili pri zatiranih narodih Jugoslavije. Tem je zdaj jasno, da za Titom ne stoji več Moskva. Strah pred Titom in komunizmom je izgubil svojo največjo in najbolj stvarno podlago. Premagati strah pred nekom je prvi korak do zmage nad njim. Vsa, stavba jugoslovanskega ko-;sf^? naslednje zaključke: Vod'
munističnega totalitarizma se\^o jugoslovanske komun,st,ene
je te dni v temeljih zamujala.! ^je v zadnjem casu v te.
meljnih zadevah zunanje in not ra.
Pred dnevi ie svetovna javnost z presenečenjem zvedela za daleko-sežne sklepe tailnstveneoa zase' dania Kominforma, ki se ie vršilo v Bukarešti. Po zasedanju ie bilo obiavljeno poročilo, ki z vso ostrino obsoja delovanie do tedai oboževanega maršala Tita in njegove nezmotljive partiie. Zaradi velike važnosti objavljamo v izvlečku glavne točke tega zgodovinskega dokumenta.
Poročilo pravi med drugim:
»Kominform je sprejel na znanje, da se predstavniki jugoslovanske komunistične partije niso hoteli udeležiti sestanka in je soglasno
Dejstvo, da se v Jugoslaviji udejstvuje v političnem življenju le ljudska fronta, medtem ko se komunistična partija ne pokaže pred ljudstvom pod svojim last. nim imenom, je partiji kot neod. vi sni politični sili le v škodo. Ju. goslo\anski voditelji ponavljajo iste napake, kot so jih delali že ruski menjševiki. Informacijski urad. to je Kominform, je mne. n ja, da ta i>olitika spravlja v ne*
Jugoslovanski komunistični vo. ■ čilo	jugoslovanski	voditelji	,	varnost	obstoj komunistične par.
ditelji — nadaljuje Kominform -	■	izrazili svojo ljubezen in zvestobo j fije /n bi znala končno dovesti do
Najvišji komunistični svet je izrekel obsodbo ' Učenci in učitelji med seboj " Kdo je pravoveren ?
dano.
Za nas kakor za ves demokratični svet, je sedanji režim v Sloveniji in Jugoslaviji komunističen, totalitaren, samo-$ilniški in protidemokratičen, pa naj bo Sovjetom po godu in z njimi tesneje ali rahleje povezan — ali ne. — Prav zadnji dogodki v Kominfor-mu so dokazali, da je Titov sistem celo bolj brezobzirno komunističen, kakor pa bi bilo njegovim gospodarjem v Moskvi zaradi njihove trenutne taktike všeč.
Te resnice nič ne spreminja 'prehodni položaj, v katerega so Tito in njegovi zabredli
prav zaradi prehude komuni-j usodnejši pomen Titovega iz - utiko, kar predstavlja prekršitev stične vneme. Zato se tudi na-1 občenja.	marksizma.leninizma. Kominform
še stališče do Tita ne inorei Sovjetski nastop proti jugo- zato odobrava sklep centralnega spremeniti in se ne bo spre-1 ,s]0v^anskemu komunizmu | komiteja komunistične partije menilo, tudi če bi sedanja vla-, dalje kričeče potrdil resnico, Sovjetske zveze, katera je dala dajoča klika v Jugoslaviji po- ^ j0 s tega mesta že dol- pobudo, da bi obelodanili zgreše-skusila kar koli in sc zvezala neutrudljivo oznanjamo — no politiko centralnega komiteja S komur koli. Vse, kar bo sto- resnico da vidijo sovjetski jugoslovanske komunistične parti. rila. bo storila, da reši sebe in; oblastniki pri vsem šarjenju z,ie in še prav posebno zgrešeno se ohrani na oblasti. Na obla-i	revolucionarnostjo	iz-\ kompromisno politiko partije s
sti pa lahko ostane samo, če j^]jučijo le svoje sebične kori- kapitalističnimi državami. bo Jugoslavija še naprej poli- sti_ Zaradi teh koristi so pri-1 cijska diktatura s ^prisilnim! pravljeni žrtvovati vsak tre-komunističnim političnim, so-	v^nko	partijo	in	vsake-*	Vodstvo jugoslovanske komu=
cialnim in gospodarskim ie- svoi?ga podložnika, tudi če ! ni stične partije vodi sovražno po> dom.	j SO ga Še včeraj dali povzdigo- i iitiko do Sovjetske zveze in do
Čc bi bila Titovo izobčenje j vati v nebo, kakor je to bilo s sovjetske komunistične partije. V povzročila volja, da se Jugo- j Titom. Pri tein jih nič ne ovi-slavija iztrga Jz rdečega tota-j rajo kakršni koli oziri .na in-|
so se ustrašili groženj zahodnih imperialistov ter mislijo, da si! bodo pridobili njihovo naklonje. | nost s popuščanjem in da bodo lahko sklenili z zahodnimi imperialisti sporazum za neodvisnost Jugoslavije, čemur bi sledil pre. j okret Jugoslavie proti zahodu.
Žujevič in Hebrang
do Sovjetske zveze, četudi je bilo vsem zadosti znano, da so ,vodili do zdaj sovražno politiko proti Sovjetski zvezi.
Smešne Kardeljeve izjave
A to ne zadostuje. Pred krat: kim so jugoslovanski voditelji
degeneraci je jugoslovanske ljud. ske republike.
Birokratski režim v< stranki sa. mi je škodljiv .in naravnost uni. čujoč za življenje in razvoj parti* je. V jugoslovanski komunistični partiji ni nikake demokracije, ka. kor tudi ni nikake kritike ali av. tokritike. Niti ni sestankov. Če pa : naznanili, da bodo izvedli politiko se vrše tajno, kar ne more d:
Poročilo Kominforma obsoja iz; likvidacije kapitalizma v Jugosla. ključite\> iz partije in aretacijo \ vi ji. Dne 25. aprila je Kardelj v članov centralnega komiteja to\ a: zbornici izjavil: »V naši državi so rišev Zujeviča in Hebranga, ker j šteti dnevi vsakega ostanka izrab* sta se drznila kritizirati protisov. j Ijanje človeka s strani človeka«. jetsko miselnost voditeljev jugo. I V položaju, v kakršnem je danes slovanske komunistične partije in , Jugoslavija, so te besede navadno ker sta se izrekla za prijateljstvo j širokoustenje in popolnoma nič med Jugoslavijo in Sovjetsko zve. marksistične. Cilji, ki jih je na.
V tem je največji in naj-! nje politike vodilo nepravilno po. z0- Takega nesramnega teroristič. \ vedel Kardelj, niso izvedljivi, do,
*	-	W	•	i	•	i	v	f	v	•	  7.7....	 C,..	.	■	a	■■	,	..	t,	4
nega turškega režima — pravi po: ročilo dobesedno — ni mogoče i več nadalje prenašali.
Poročilo pravi nadalje, da so
jugoslovanski komunistični prva. ki tako strašno častihlepni in mi: sli jo. da so tako veliki, da niso hoteli poslušati nobenih kritik
ter so nadaljevali s svojo politiko. \ Por0iils ° svo>em kovanju, po. Ko jim na kritike ni bilo mogoče i meni' da si >e ^slovanska ko*
munistična partija hotela ušiva.
vesti do drugega kot do zmanjša n ja vpliva partije na maso. Orga. nizacija jugoslovanske komuni. stične partije temelji na istih na. čelih, kot je slonel trockizem.
Na te obtožbe K.P.J. ni odgovorila ne z vdajo, ne z opravičevanjem. Njegov odgovor je poln protiobtožb. Tito je ostal na oblasti in je s tem kler je v državi priznano zasebno ' dokazal, da je z uspehom obiskoval kmetijsko gospodarstvo in dokler moskovsko šolo, Svet z nestrpnostjo niso pripravljeni potrebni pogoji pričakuje nadaljnjega razvoja, ki so za podržavljanje kmetijstva.	mu dosedanji dogodki samo začetek.
Vsekakor pa pri tem obe strani raz-Glavni krivci	galjujeta svoje zločinsko delovanje,
Dejstvo, da Jugoslovani niso ki J« obema v enako sramoto. Uii-hoteii dati informacijskemu uradu le!Jl s° našli vredne “čence-iVOjem delovanju
Sovražno zadržanje
Jugoslaviji so omalovaževan ja
odgovoriti, so jih kratkomalo za* tajili pred komunistično partijo, kakor so tudi zatajili resnične vzroke, zaradi katerih so obraču. navali s tovarišema Zujevičem in flebrangom. Pred kratkim so sku; šali izdali celo vrsto odredb leviš dovolili politiko , čarskega značaja. I' največji na-sovjetskih voja. glici so izdali nove zakone za po.
litarizma ter prej ali slej po- terese jll cilje svetovnega ko-jšfci7i Strokovnjakov ter podcenjen državljenje male industrije in tr. Stane demokratična država, I tnunizma. Kakor SO pustili na | vanju sovjetske armade. Sovjetski' govine na drobno. Zaradi ne pri > bi moral prvi Titov korak biti cedilu Tita in jugoslovansko ; civilni strokovnjaki so bili podvr. pravljenosti in naglice je ta zakon
uresničenje osnovnih člove- i partijo, tako bodo izdali koških in političnih svoboščin vjgar koli, kadar jim bo to ka-državi. Toda videli smo, da jej zalo. Nam je ta stvar jasna
tik pred udarcem iz Moskve j kakor nam je bila vedno; od
ženi v Jugoslaviji posebnemu re> žimu, na podlagi katerega so bili vsi pod nadzorstvom državne varnostne policije ter zasledovani.
postal politični teror v Jugo-j	dogodkov v	Jugoslaviji na	naj	Tudi predstavnik sovjetske komiu
slavi ji še hujši ko prej in pre-!	se česa nauče komunisti.	Se-	nistične partije pri informacij*
ganjanje sleherne sence opo-|	veda naj ne	mislijo, da ie	za-	skem uradu tovariš Judin in šte-
zicije še brezobzirnejše.	■	radi tega,	ker so jih sovjeti j vilni drugi uradni predstavniki
vpHn — in mi nnv I Žrtvovali SVOjim koristim, nji- | Sovjetske zveze v Jugoslaviji so toL-n Hnhivi vpmn - Hn hi hi-i hova krivda in odgovornosti bili podvrženi podobnemu nadzor.
c	kaj manjša. Bliža se ura konč- j stvu. Ta in druga podobna dej.
le otežkočil dobavo nuj potrebne j šega blaga jugoslovanskemu ljudi stvu. 7. isto naglico so izdali za.
riti v informacijskem uradu privi. legiran položaj.
Kot glavne krivce obtožuje Ko. mihform maršala lita, namestiti■-ka ministrskega predsednika Kar. del ja, člana centralnega komiteja komunistične partije Djilasa ter notranjega ministra in šefa OZNE Rankoviča.
Poročilo Kominforma potrjuje \ esti, ki so že prej krožile, o ver. jetni obsodbi ljudske fronte in ju. ,goslovanske komunistične partije, ker je ta z ustvaritvijo ljudske
kon o obdavčenju žita, kar bo do. \ fronte zapustila marksistično.le:
bavo žita le desorganiziralo. Konč. no so v popolnoma nepričakovani in nesramni objavi — pravi poro.
ninistični nauk, po katerem mora biti komunistična partija temelj, na vodilna sila v državi.
la usoda sedanjega jugoslovanskega režima zapečatena tisti trenutek, ko bi zavladala tam vsaj približna politična svoboda. Vsaj približno svobodne in tajne volitve bi pomedle s sedanjim nasilniškitn redom in njegovimi nosilci. Z usodo režima je pa zvezana seveda tudi osebna usoda današnjih jugoslovanskih samodržcev in njihovimi oprienikov. Gre jim torej za življenje, zakaj ljudstvo se ob spremembi ne bo zadovolilo le z zamenjavo sistema in oblastnikov, marveč bo terjalo od vseh krivcev osebni odgovor za vse strahote, kri, trpljenje in suženjstvo, ki so mu ga naložili.
Vse, kar bi torej ti ljudje v bodoče storili, bodo storili, da rešijo sebe. Ce bi se zdaj, ko jim vsai trenutno manjka zaslomba Moskve, začeli približevati drugemu taboru, si bodo skušali najprej zagotoviti poroštvo za svoj politični in človeški obstanek. Česa so nasilniki sposobni tedaj, ko jim gre ne le za oblast, marveč tudi za glavo, smo videli ob zatonu nacizma v Evropi.
I nega obračuna-	j	Stva dokazujejo, da so voditelji
O tem naj 93 ne delajo no- i inoslovanske komunistične parti.
ŠVICA 0 TRSTU
je zavzeli stališče, ki je nevredno Vodilni švicarski dnevnik »Neue komunistov, in so podpirali zuna. Ziiricher Zeatung« je napisal čla» njo politiko imperialističnih dr. j nek v katerem ugotavl ja, da Trst žav ter se obnašili do Sovjetske danes ne stoji.več v ospredju po» zveze enako kot do buržujskih: (Stičnega dogajanja. Pravi, da po* držav. Na podlagi navodil, ki jih j samezni državniki sem pa tja še je izdal centralni komite jugo. omenjajo, Ja je potrebno Trst vr* slovanske komunistične partije, so niti Italiji, toda to so vedno holj razvili propagando, izposojeno od j le besede. Italijanski politični kro* protirevolucionarnega trockizma, gi v Trstu upajo, da bodo zahod*
ne države obdržale v tržaškem vprašanju še naprej iniciativo. Po
benili utvar različni oportunisti, ki zdaj beže — in bodo vedno v večjem številu bežali — v tujino ter se delali žrtve sistema, ki so ga sami zvesto držali na nogah, dokler jim je jamčil korita in osebne koristi.
Tretja stvar o kateri moralno spričo teh dogodkov izreči svojo besedo, je pa dejstvo,; ki govori o degeneraciji Sovjetske
so
da so Sovjeti in Kominform . zveze. o jugoslovanskem režimu in1	Poziv
njegovih nosilcih povedali ti- ,,*dra ; emu jedru“ Sto, kar so lljgovi nasprotniki Poročilo Kominforma obtožuje trdili Že od začetka: namreč, nadalje jugoslovanske komunistič. da je ta režim diktatorski, na- j ne voditelje, da so se v notranji si In iški, policijski, krvav in da i politiki odpovedali marksističnim SO Tito, Kardelj, Rankovič in j naukom. Posledica tega je, da se drugi nevarni škodljivci, ki jih I v Jugoslaviji vedno bolj zaostru. V njihovem delu in njihovih j ie razredni boj v prehodu od ka. prizadevanjih ne vodi niti sen- pHalizma do socializma. ca kakega idealizma, marveč Kominform poziva tako imeno. izključno le brezmejno osebno j vono »zdravo jedro« jugoslovan. stremuštvo, slavohlepje in do-! ske komunistične partije, noj se bičkaželjnost. Resnica O jugo- ; dvigne proti svojim voditeljem in slovanski diktaturi in dikta - i nai J"” dokaže zmotnost njihovei torjih je dobila nepričakova-i g« sistema.
Kominform obtožuje jugoslo vansko komunistično partijo, du je zapustila internacionalne tradi. cije komunizma. Objavlja celo obtožbo, da je jugoslovanska ko.
110, a za to tem bolj veljavno obtožbo tam, kjer bi se bilo najmanj zdelo. To dragoceno ! potrdilo naj nam bo novo ! orožje v našem boju proti rde-Zato gre	naš	boj	in boj vse- , čemu nasilju, ki se je pričelo j	munistična	partija delovala	po	na.
ga	našega	naroda	naprej,	naj j rušiti. To je naša beseda ob |	čelu<	da	tako	imenovane	kapital,.
zavezniške vojaške vlade, ki poprej morali potrditi vsak sklep mestnega in področnega sveta, spremenili v nov nadzorstveni urad, ki te sklepe zdaj naknadno kotrolira in odobri. Danes se ka že, kako je bilo pravilno stališče, tržaških vodilnih političnih kro' gov tedaj, ko so zahodne drža* ve prvič spremenile misel o vrni« tvi Trsta Italiji. Bilo je namreč od prvega trenutka jasno, da Trs mišljenju lista bi naredile politič' i sta za zdaj ne bi bilo moči vrniti
Italiji niti dejansko, niti na papir*
Od srede •  do srede
ju, ker je treba pričakovati, da se bo temu z vetom uprla Sovjetska zveza.
Do tu švicarski list. Njegovo rjuje pra* vilnost našega naziranja, katerega
se zgodi, kar hoče do konca, to je, do uničenja rdeče diktature v Sloveniji in Jugo-
sedanjem začetku razkola v	driave	predstavljajo	manj.
komunistični hiši - in tej be- '	nevarnost za Jugoslavijo kakor
sedi nimamo česa'dodati. 1	Sovjetska zveza.
no napako, če bi to zadevo pustile, spet zaspati. Italijanski krogi nam* reč sodijo, da bi zavezniška volja za v rnitev Tr.sta Italiji morala do« biti svoj prvi izraz v tem, da bi
se civilna uprava mesta čim bolj j	....	...
.,	...	1	...	mišljenje v marsičem potrjuje pra
prilagodila upravi italijanskih	;1_ ^	t
mest. Nekaj časa je res kazalo, kot
da hočeta ameriška in angleška smo P01'ovno iziakli ° ra2nih 115
vlada glede tega storiti kak odlo«! pravnih reformah. Nobena od teh
čilen korak. To je bilo 12. aprila, reform namreč do sedaj še ni od*
ko so sporočili, da bo zavezniška pravila upravičenega občutka za*
vojaška vlada prepustila civilno I postavi jenosti, katerega čuti slo*
upravo tržaškim italijanskim kro* , venski dol prebivalstva STO*ja, ki
gom, sama pa si bo pridržala le1 ni zastopan v nobenem višjem
skrb za red in varnost. Dejansko | upravnem organu STO»ja. Dokler
pa je »novi red«, vsaj za zdaj, j bodo tržaški občinski svet in pro«
samo v tem, da »o z mostne hiše j vincijalni svet zasedali brez slo*
sneli angleško in ameriško zasta*! venskih zastopnikov, do tedaj po*
vo, kar je bilo pač simbolično de* j meni vsako razširjanje njihovega
janje. Poleg tega so tiste urade delokroga istočasno enostransko
podpiranje interesov samo ene od
dveh enakopravno priznanih na*
rodnostnih skupin tržaškega o*
/emlja.
ŠIRITE „ DEMOKRACIJO'4
24. JUNIJA: V Varšavi so za. čeli zasedati korhuntstični gon Idi. terji iz Sovjetske zveze, njenih satelitskih držav ter Francije in lialije. Američani so objavili, da bodo verjetno kmalu pristopili
obrambnemu sistemu zahodne Evrope.	Ameriški poveljnik v Nem-
čiji, general Clay, se je razgovar* jal z dragimi visokimi poveljniki v Heidelbergu in izjavil, da bi mogli sovjeti pognali zaveznike iz Berlina samo z \-ojno. — An. gleška vlada stalno zaseda zaradi napetega položaja v Berlinu. — Objavili so podpis pogodbe o medsebojni pomoči med Britanijo-in USA. — Anglija in USA sta pozvali sovjetske■ satelitske vlade naj vrnejo otroke, ki so jih od. peljali komunistični roparji iz Gr. čije, da jih prevzgojijo v janičar. J’e.	*
25. JUNIJA :	Nekje za želez. nim zastorom se vrši poseben se. stanek Kominforma. — P red sed. nik Truman je podpisal zakon o obvezni vojaški službi v USA. — V Londonu so začeli pristaniški delavci s stavko. Menijo, da je stavka le člen v verigi komuni, stičnih sabotažnih akcij, kajti stavko vodijo komunisti, čeprav je njihovo število med angleškimi delavci le okoli JO0/« — Madžarski poslanik na Švedskem je odstopil v znak protesta proti sedanji po. litiki madžarske vlade. — Pred. sednik Truman je podpisal zakon o vselitvi 205 tisoč razseljenih oseb iz Evrope v USA.
26. JUNIJA : Ameriška republi. kanska stranka je izvolila za kan. didata na predsedniško mesto Združenih držrn• newyorškega gu. vemerja Thomasa Deweya. Ob tej priliki je imel De\vey govor, v katerem je poudaril, da je dolž. nost Združenih držav poskrbeti za pravičen mir na svetu in rešili številne narode iz prepada noči in trpljenja. — Churchill je imet pred množico ljudstva pomemben go. vor, v katerem je poudaril, da lahko samo odločno in neuklonlji* vo stališče proti sovjetom prepre. či tretjo svetovno vojno. — Po britanskih časopisnih vesteh je nastal spor med Titom in Sovjeti.
Od srede ____________do	srede
27. JUNIJA : Združene države bodo poslale v Nemčijo večje šte* vilo letal na vojaške vežbe. — lia; lijanska in britanska vlada sta se sporazumeli o vprašanju it ali jan: skih dolgov britanskim upnikom ter o vrnitvi italijanskih kapitan lov, ki jih je med vojno zaplenila Velika Britanija kot sovražnižni-kovo last. — Angleško javno mneje zahteva uvedbo gospodar* skih sankcij proti sovjetom. — V Solunu so komunisti vrgli bombo v Agrarno banko ter ubili enega pešca in dva težko ranili. — V začetku julija bodo na Finskem splošne volitve. Predvidevajo, da bo filosovjetska ljudskasdemot kratska stranka izgubila precej glasov. — Britanski vojni mini> ster Shinwell je izjavil, da je brii tanska armada od dneva do dneva bolj močna in popolna. — Grof Bernardotte, posredovalec Združenih narodov za Palestino, je izdela! predloge za rešitev pate: stinskega vprašanja.
28. JUNIJA :	Združene	države
bodo poslale v Nemčijo 39 štiri; motornih transportnih letal za prevoz med Berlinom in zahodnim področjem. — Britanski vojaški guverner v Berlinu je odpotoval k danskemu zunanjemu ministru, da bi mu predložil, naj Danska spravi krizo v Berlinu pred or ga* niz.acijo Združenih narodov. — V Franciji je pristalo letalo s štirimi češkoslovaškimi državljani. — V Londonu so se sestali na izredne razgovore britanski zunanji minister Bevin s svojimi svetovalci, ameriški ve* leposlanik v Londonu Lewis Dou= glas in ameriški podtajnik za obo; rožene sile Draper. Razgovarjali so se o nevarnem položaju, ki je nastal v nemški prestolici. — Ita: lija in Irska sta podpisali dvo; stranski sporazum z Združenimi državami o evropskem obnovitve* nem načrtu. — Na Japonskem je bil močan potres, ki je trajal pol ure in je povzročil ogromno ško* do in številne žrtve,
29. JUNIJA : Amerika je deblo* kiralu 50 milijonov dolarjev jugo* slovanskega zlata, ki ga bo izro* čila Titu čim plača zahtevano od* škodnino za L 1945 sestreljena le■* tal a nad Bledom in ameriško na* cionalizirano imovino. — A meri* ški veleposlanik v Beogradu je od--potoval v Wash:ngton na poročat nje. — Vodstvo KPJ. ostro odgo* varja obosodbi od strani Komin-forma. Zapadne sile dovažajo z letali živila berlinskemu prebivalstvu, medtem ko dajo razumeti razgovori med Sokolovskim in Clayem na popuščanje napetosti.
Moskovska »Pravda« je prvič po zadnji vojni sprožilu prof iver: sko kampanijo.
30. JUNIJA :	Londonska in Washingtonska vlada pazljivo zasledujeta razvoj dogodkov v Ju* g oslaviji in nisi a o stvari izdali še nobenega uradnega poročila. — Italijanski zunanji minister Sforza je prejel poročila iz Jugoslavije, po katerih Tito popolnoma obvlada položaj. — Berlinski mestni svet je. uradno zaprosil dansko vlado naj posreduje pri Združenih narodih zaradi nevdržnega polo; žaja v Berlinu. — Angleški zuna nji minister Bevin je izjavil, da se zapadne sile ne umaknejo iz Ben lina pod nobenim pogojem. An. gleški tisk soglasno odobrava nje govo izjavo.
Vzroki in ozadje nesoglasij
Uspehi in neuspehi revolucije - Druga plat „planskega“ gospodarstva -Upor proti slepi pokorščini in težnja za lastnim uveljavljanjem
Dober mesec zatem, ko jo Tito v Beogradu po naročeni štafeti vdanostnih čestitk iz vseh krajev FLRJ s parvenijskim sijajem, a ob izostanku pozdravnih brzojavk z običajnimi željami za »dolgo in modro vodstvo« s strani Stalina, Molotova in Dimitrova praznoval svoj 54. rojstni dan, je v Bukarešti na sestanku Kominforma počila bomba, ki znači politični konec »heroja« Josipa Broza * Tita. Mo* skva je ponovno dokazala, da ne trpi stranpotov, da je smrti zapi* san vsakdo, kdor se slepo ne po* kori liniji njene ideološke (lenini* stično * stalinistične), ekonomske in zunanje politike.
Dramatični udarec, ki .ga pred* stavlja osem točk vsebujoča, so*: glasno sprejeta resolucija Komin* forma (nazvanega : Informac jski urad), ni »propaganda«, kot je z. običajno komunistično frazo hotel. zadevo odpraviti zastopnik FRLJ pri Združenih narodih, znani Jože 1 Vilfan, marveč smrtna obsodba ministrskega predsednika in ob* rambnega ministra Tita, notranje* ga ministra Rankoviča, dejanske* ga zunanjega ministra in velikega ideologa Kardelja ter črnogorske*! ga voditelja Djilosa, ki so jo pod* pisali za ZSSR: Andrej Zdanov, Malenkov in šef sovjetske propa* gande Suslov, za Bolgarijo: Kostov in Červenkov, za Romunijo: Geor* ge * Georgiu * Dej, Vasilij Luka in Ana Paukcr, za Madžarsko:
rialom Rdeče armade je ta položaj j Tita Se ojačil.
Zahodni zavezniki so se v Titu sicer usodno zmotili, a izvršeno1 dejstvo je bilo nepreklicno. Le* gendarni junak’ ki ni nikoli poza* bil s spretno propagando ustvar* jati svojega mita, je svoje napore v tem praveu še ojačil. Njegove ambicije so rasle.
»Maršal Tito« je postal v ko* j munističnem svetu pojem juna*; štva, nekompromisne ideološke iz* j grajenosti ter borbenosti, lik le* j ninistično * stalinističnega ideala.'
Dejstvo, da Moskva ni mogla. kontrolirati obširnih področij, ki jih je pridobila v drugi sve* j tovni vojni je igralo pri j nadaljnih načrtih Tita' in njegovih; pristašev odločilno vlogo. Iz dne*; va v dan sc je javljala pri njem i večja samozavest. Ideoloških raz* lik med Moskvo in njim ni bilo, j a javljala se je želja po političnem ; blestenju. Njegov ideal je postal, združen komunistični Balkan pod i njegovo taktirko. Praktična reali*; zacija tega načrta so bile prijatelj* ske pogodbe med balkanskimi ko*! munističnimi državami, s čimer, naj bi bil ustvarjen v obsegu sovjetskega kroga še poseben pod*; krog z relativno samostojnostjo odločanja v političnih in taktično* političnih vprašanjih. Tito ni ho* tel več podrejenosti, marveč več
usoda kremeljskih vlastodržcev, a tudi prestiž in usoda svetovnega komunizma so postajali problema* tični. Moskva se je odločila, da »napravi red«. Red za vsako ceno.
Revolucija in socializem
Ko je leta 1917. po ruski revo* luciji Lenin pristopil k i-zvajanju marksizma v Sovjetski zvezi, so bile zaradi ugodnih socialnih in gospodarskih razmer izza časa carskega režima podani za poiz* kus prilagojanja marksistične teo* rije v prakso naravnost idealni po* goji. Ljudstvo, ki ni poznalo ni* česar razen bede in životarjenja, neizmerne zaloge človeškega ma* teriala in neizmerna področja so dovoljevala brezobzirno izvajanje te pustolovščine. Leninu in kasne* je Stalinu je bilo vseeno, če se je 90°/d poizkusov ponesrečilo ali če je pri tem poginilo od 20 * 40 mi* lijonov ljudi. Toda kljub vsemu je bil potreben umor Trockija ter desettisočev drugih, da je prišlo do spoznanja, da je potreben kom* promis med teorijo in praktičnim življenjem, ki se danes po 30. letih imenuje stalinizem,' a ki še vedno znova zahteva na tisoče žrtev — tako imenovanih trockistov - ki morajo plačevati s svojim ž iv 1 j e* njem Stalinove napake.
Tako imenovana »revolucija« in uvajanje »socializma« v državi,
sporazuma, zaenkrat res ni prine* I slo nikakih posebnih presenečenj,; pa je vendarle pomembnejše, koti se to mogoče danes zdi. Treba se je namreč zavedati, da je na njem sodelovalo približno 1000 ljudi, kar gotovo ne bi bilo potrebno zgolj za odvračanje pozornosti ko* minformskega sestanka. Obe zase* danji — varšavska in bukareška ' — imata globlji in širši pomen. | Oglejmo si nekoliko priprave tega, j kar sta rodila ta dva sestanka že ! danes in kar ima še priti.
Od začetka tega leta, ko so se J vedno bolj kazale razpoke v sov*! jetskem krogu, so se v Moskvi v zunanjem ministrsitvu vršili j tajni razgovori, katerih na* j men je bila popolna reorganizacija sovjetske zunanje politike z ozi* j /oni na novo nastali položaj v ! svetu,, ki .se je pojavil potem, ko so zahodne velesile zavzele odloč* no stališče^ do sovjetskih načrtov.
Omenjeni razgovori so nato do* segli višek, kot poročajo nekateri! viri, v Berlinu koncem maja, ko j so se v vili zastopnika sovjetskega ! zunanjega ministrstva generala Ždanova vršili tajni razgovori z I zastopniki komunističnih strank j Bolgarije. Češkoslovaške, Poljske, Romunije in Madžarske. Poslopje, ki je bilo izredno zastraženo, je i sprejemalo pooblaščence, ki so vo*: tlili razgovore o novi politiki s ka=i tero je Moskva spet prevzela v j
jetske zveze, kar bi značilo dolo* čeno smer, v katero se giblje poli* tika Sovjetske zveze. Glavni stan nove organizacije, ki bi verjetno do neke vere tudi nadomestila, kominform, naj bi bil po še ne* potrjenih poročilih Albanija.
Moskva je torej že izvedla svo* jo reorganizacijo. Prvi in glarni zunanji udarec je zadel ob Balka*, oz. Jugoslavijo, ki jo karakterijti* rata dve značilnosti:
1. da je najzahi dnejša satelit* ska država vzhodnega bloka, ki neposredno meji na zahodno Ev* ropo,
2. da je za Sovjetsko zvezo tre* nutno edina država, iz katere je mogoč dostop do Sredozemlja, ča upoštevamo, da predstavlja Alba«* nija le privesek Jugoslavije, t. j. satelita satelita.
Uabllo na zborovanje
Po 30 letih bo prvo slovensko javno politično zborovanje za nabrežinski okraj v Mavhinjah v nedeljo 4. julija ob 4 uri pupoldne.
Ker so najnovejši dogodki v mednarodni politiki ogromnega pomena tudi za Svobodno tržaško ozemlje, vabimo vse Slovence nekomuniste, da se zborovanja udeleže, ker je to njihova narodna in demokratska dolžnost.
 __________ —_________________________________________ Slov.	demokratska	zveza
Zadnji vlak za zborovanje odhaja	e	T	{])
iz Trsta v Vižovlje (Sesljan) ob	w
14,45; Iz Vižovelj v Trst pa ob 20,4
SLOVENSKA PRIREDITEV NA TRAVNIKU
V nedeljo 11. julija ob 10 uri predpoldne bo v kino Vittoria na Travniku prireditev goriških slovenskih srednješolskih dijakov. Prireditev ima namen proslaviti zaključek šolskega leta.
Naša šolska mladina vabi vse Slovence in Slovenke, da se polnoštevilno udeležijo te njene prireditve.
Vstop prost, vstopnina po volji za šolski sklad.
Matija Rakoszi, Farka in Gero, j za Poljsko: Berman in Zavadzkv,1 za Francijo: Jaeque Duclos in Fa* jon, za Češkoslovaško :	Rudolf
Slansky,. Široky in Geminder ter za Italijo: Togliatti in Secchia.
„Mali Stalin na Balkanu"
Z bukareško resolucijo Komin* forma se tragikomično paševanje ambicioznega, 100 °/0*nega komu* nista, ki je zvesto služil Kremlju vso dotlej, dokler ga ni prevzel občutek namišljene veličine. Lah* ko rečemo, da je bila dana sreča v senci Moskve zvesta spremijo* valka Tita vse dotlej, dokler ni oblekel maršalske uniforme ter se po njej in svojom bistvu navzel navad svojega zgodovinskega dvoj* nika Goeringa.
Odkar je bil Josip Broz po do* bro opravljeni misiji v času špan« ske državljanske vojne poslan v Jugoslavijo, da izvede združitev in konsolidacijo ideološko heteroge* nih komunističnih skupin KP Slo* venije, Hrvaško in Srbije, je' nje* gova zvezda stalno rastla. Po na* padu Nemčije na Sovjetsko zvezo v juniju 1941, ko se je tudi za ko* muniste v Jugoslaviji začela osvo* bodilna borba, je postal nosilec borbenega odpora za vsako ceno in za vsako žrtev. Uspelo diplo* matske predpriprave Moskve v Teheranu, na Jalti in drugje so uspele dvigniti sicer problematični pomen partizanskih odredov pod vodstvom Tita in tudi njegov o* sebni pomen do višine, ki je po* stajalu že skoraj legendarna. Ko* nec vojne ter prevzem oblasti v Jugoslaviji z diplomatsko pomoč* jo Molotova ter človeškim mate*
ali manj partnerstvo / Moskvo, s Stalinom.
Moskva bdi
Nekonsolidiranost sovjetskega vplivnostnega kroga, ki jo je Mo*! skva zaradi težkih notranjepoli* j političnih pritiskov proti zapadu v prvem času več ali manj toleri* la, je pa postala kmalu predmet zaskrbljenosti kremeljskih vlasto* držcev. Odločnost 'Zahoda, ki je kmalu spoznal načrte Moskve, je postala s Trumanovo doktrino in Marshallovim načrtom ter iz teh dveh osnovnih političnih potez sledečih dogodkov predmet bojaz* ni Moskve za njen bodoči položaj. Moskva je morala na delo, in sicer takoj. Političnim udarom v Ro* muniji in Madžarski .ter kasneje Češkoslovaški sc je kot prvi po* skus osnovne ideološke konsolida* cije pridružila ustanovitev Komin* forma. Politični udari st) uspeli. Kominform pa, kateremu je bil določen kot sedež Beograd, je od* povedal. Ostal je v povojih kot teoriona diskusija tribun a marksistične dialektike ter kan* ferenone analitike. Praktičnih rc* zultatov v smeri strnitve in enot* nega nastopa komunističnega ta* bora ni vodil. Poedinc državne ko* munistične stranke so zaradi no* tranjih težav nujno hodile svoja pota, vsemu na čelu ,pa država, v kateri se je tiskalo glasilo Komin* forma, FLRJ pod vodstvom ambi* cioznoga Tita.
Nekonsolidiranost sovjetskega kroga ter neuspehi komunizma v Franciji, Italiji in drugod, po dru* gi strani pa jačanje zahodnega bloka so Kremelj prisilili, da iz* vede odločne ukrepe Prestiž n
kakršno je predstavljala in jo še vedno predstavlja Jugoslavija, je seveda popolnoma drugo vpraša* nje. Država, ki je do komunistič* nega prihoda na oblast poznala v primeri z današnjim stanjem na* ravnost ogromno blaginjo,- ko je imela urejeno gospodarstvo in bila socialno napredna, je nujno mora* la pokazati neuspeh pri uvajanju »socializma« moskovskega kova. Svetu ni ostalo skrito, kaj se do* gaja v Jugoslaviji, kjer je gospo* darstvo iz dneva v dan propadalo, kjer je že v samem početku pro* padla petletka, katere namen naj bi bil, da ga ,dvigne in kjer je mo* rala država pred mesecem dni raz* pisati 3,5 milijardno notranje po* sojilo. Pri takem položaju ni trpe* lo samo izmozgano prebivalstvo, ampak tudi ugled doktrine svetov* nega komunizma. Jugoslavija ,ie bila namreč prva država sovjetske vzhodne Evrope, ki sc je lotila tako imenovane socializacije.
Treba je bilo torej zaščititi ugled stalinističnega socializma, treba je bilo najti krivice za po* lom, najti »sistem je dober, slabi so le ljudje', ki ga izvajajo«.
Moskva na delu
Titovo »staliniziranje« na Bal* kanu ter ogroženi prestiž stalini* stične ideološke in gospodarske teorije sta torej glavna notranja razlaga udarca, ki ga je »oče n aro j dov« s pomočjo kominforma zadal Titu ter njegovi precej kompaktni okolici. Varšavsko zasedanje zuna* njih ministrov, ki je bilo po neka* terih virih označeno zgol/j kot ka* muflaž,a za zasedanje kominforma in ki po svojem komunikeju razen izpadov tičočih se potsdamskega
roke vajeti, kii so ji že tako nevar* j no splezale iz rok.
Te predpriprave, ki so nas do* vedle do Varšave in Bukarešte, so pa dovedle še do nečesa tretjega, o čemer je prvič sporočil svojemu listu berlinski dopisnik švicarske* I ga lista »Weltwoche« Curt Raess, i namreč do ustvaritve tako imeno* vanega »zahodnega poveljstva«, nove politične ali morda vojaško* politične organizacije Moskve v borbi proti (zahodu
Na podlagi vesti, ki so prispele iz Češkoslovaške, gre pri tem za novo organizacijo, ki se ne bi o* pirala niti na sedanje politične voditelje v vzhodni Evropi niti na poedinc komunistične partije, am* pak bi bila relativno majhen, a gi* bek aparat zaupnih ljudi, ki bi bil razdel-jen na tri glavne odseke:
1.	odsek za načrtnost, 2. odsek za operacije in 3. nadzor. Tem trem odsekom bi bilo podrejenih 26 pododhekov, ki bi bili v državah, ki bi bile vključene v »zahodno po* veljstvo«. Središča ne bi bila v glavnih mestih, ampak v industrij* skih, oziroma kulturnih središčih poedinih držav, Z vključitvijo eiie levičarske, ene sredinske in ene desničarske stranke, ki bi sc stri* njala moskovski politiki, hoče Kremelj zajeti vse plasti v teh državah. Organizacija bo podre* jena Narkomindjelu, t.j. Moloto* \u, ni pa še točno, kdo naj bi po* stal šef organizacije. Dva doseda* nja kandidata sta propadla: An* drej Ždanov.ter Malinovski, tre* nutno pa je izbira padla na mar* šala Budjenija, ki bi utegnilo ka* zati na to, da gre pri tem morda tudi za ustanovitev skupnega glavnega stana vseh satelitov Sov*
Na »trockističnem1* prangerju
Kratek pogled na obtožnico vo* ditcljev komunistične stranke Ju* goslavije nam pokaže, da jim ni bilo prištedeno ničesar. Vse, kar premore strokovnjaško sestavljen? komunistični besednjak, je zapo* padeno v teh osmih obtožilnih poglavjih: jugoslovanski komuni* stični voditelji so stopili v pogle* du zunanje in notranje'politike na ant:*leninistično pot. vodili so po* litiko, ki je nasprotna politiki Sov* jetske zveze ter sovjetske komu* nistične stranke, omalovaževali in celo nadzirali so sovjetske »spe* cialiste« Rdeče armade v Jugosla* viji, ■ kar je »nevredno komuni* atov«, začeli so postavljati Sovjet* sko zvezo na isto raven kot ostal« imperialistične velesile, s čemer sc si po zatrjevanju Kominforma nadali pečat trockizma, v notra* nji politiki so opustili ključne po* N stojanke delavskega razreda ter napačno tolmačili pojmovanje raz* redne borbe ter vlogo kmeta, ki ga niso dovolj uničili, ne prizna* vajo napak svojega pojmovanja komunistične stranke, ki so jo po* stavili na drugo mesto za Ljudsko fronto, kar zmanjšuje ugled ko* munistične stranke ter predstavlja nevarnost za obstoj stranke in re* pubbke Jugoslavije, da so zgradili birokratičen režim, ki utegne biti poguben za stranko, da so se prt* grešili nad komunizmom, ko so pospravili s Hebrangom in žujo* vičem, ki sta se upala kritizirati protisovjetsko koncepcijo komuni* stične stranke Jugoslavije, da so postali nekako nacionalistični itd., itd., vse gornje prepleteno s krop« kitni besedami, ki jih že dobro poznamo. Ob koncu so pa pozvali še tako imenovano »zdravo jedro« komunistične stranke Jugoslavije, naj naredi red v stranki, to se pra* vi: pozvali so na upor proti seda* njemu vodstvu stranke ter držav* ne uprave.
Vse tiste, ki so se nekoliko glob* lje zamislili v to, kar je kot prvo objavilo glasilo češkoslovaške ko* munistične stranke »Rude pravo« v Pragi (Kominform je medtem že prenesel svoj sedež iz Beograda v Bukarešto), pa so vendarle preše* netile že nekatere zunanje okoli* ščine napada, v glavnem mord« dve: 1. zakaj je Moskva iznesi« obtožbo javno in 2. zakaj se ja za to poslužila baš Kominforma. So pa seveda tudi še drugi razlogi, zaradi katerih se človek lahko za* misli, Te .si bomo ogledali še kas* noje.
Da se jo Kren?elj za napad proti Titu in njegovim tovarišem po* služil Kominforma, sita morda dva glavna razloga: 1. Kremlju je bi* lo neprijetno iznesti napad po di* plomatsko*politični poti kljub dej* stvu, da gre kot je razvidno iz teksta napada samega, tudi za po* polnoma politične trzavice, iz raz* loga, ker ni hotel s tem pokazati, da gre za nevarno razpoko v po* litični strukturi tako zvanega
(Nadaljevanje na 4. strani).
Leto II. - btev. 27
S F. M O K R A C I J A
Stran 3,
POLITIČNI OBZORNIK
nega tovariša maršala i« legendar* nega heroja«. Mesec dnii zatem je pa svojo najbolj blestečo figuro uradno zatajil tudi Kominform sam ...	,
Zanimivo zadržanje
Bivši jugoslovanski kralj Peter, ki je trenutno v New Yorku, je odklonil vsaktero
primera bolj razjasnjen.
Oglasil se je tudi voditelj Hrvatov dr. Vladimir Maček, ki je izjavil novinarjem, da kaže poteza Korninforma na-
Tliova Jugoslavija izbrisana..
Prva znamenja o tem, da Tito pri sovjetskem in mednarodnem komunizmu ni več v milosti, so se pred nekaj tedni pokazale v fran* coskem levičarskem tisku. Pariški list »Samedi Soir« prinaša o tem naslednjo zanimivost:
Pred kratkim bi bil francoski jzj:lvO glede obsodbe jllgoslo-komunistieni magazin »Regards«' vanske kompartije S Strani moral priobčiti slavilen popis Korninforma. Njegov tajnik je pravljične dežele maršala Tita. Te* v razgOVOTU Z novinarji dejal, mu se je pa odločno upri Louis j <ja ho kralj morda le podial ka-Aragon, politični komisar komu* j k0 jzjavo> Jfo bo pomen tega nistične partije za francosko kul* turo. Na seji, kjer so o tem po* pisu odločali, je Aragon dejal:
»O Titovi Jugoslaviji niti besede!
Te dežele jaz ne poznam več! Iz*
brisal sem jo z evropskega zemlje* pram Titu pomanjkanje za vida!«	j	j	ppanja Moskve glede sredstev,
Hvalnica na Titovino ni izšla, ki Se jih je poslužil jllgOSlo Da se Aragon ni postavil proti Titu iz lastne volje, marveč po nalogu francoske komunistične partije, dokazuje - dejstvo, da je vse do tedaj sam priobčeval po* dobno himno na najnovejšo deže* lo socialistične izgradnje in sicer v komunističnem dnevniku »Ce Soir«, čigar ravnatelj je. Pisala jo je pa njegova žena Elsa Triolet, tudi znana francoska komunistič* na kulturnica.
Aragon in Trioletova sta pred nekaj meseci naredila bučen ob* hod po deželah nove demokracije, in sicer kot gosta raznih rdečih gauleiterjev onstran železnega za* štora. • Posebno lepo in razkošno ju je sprejel Tito, kateremu se je Trioletova oddolžila s tem, da je v »Ce Soir« napisala vrsto repor* taž z naslovom »Sentimental* na pot«. V njih je Titov pekel prikazovala kot idilično de* želo, polno muzike in‘praznovanja, polno modernih dancingov, kjer ne kraljujejo kaki kozaški ali kir* giški stepni plesi, marveč najmo* dernejši in najpristnejši amerikan* ski svving — nič slabše, kakor v Parizu. Članki so bili polni poetič* nih izlivov, kakor na primer:
»Noč se odpira nad gradom, ki stoji ves razsvetljen na dnu črne* ga parka. Straže, razgovori, dolg drevored, široka stopnišča, luč in godba, dvorane, dame v dolgih oblekah, razgaljena ramena, uni* forme polne odlikovanj, fraki...
In iz salona, daleč na koncu, je proti nam prihajal človek v uni* formi, obrobljeni z zlatom . . . Ne človek, legenda, ki prihaja s člo* veškim korakom: Tito...«
Kominformu seveda ti skoraj versko blazni vzdihljaji neutešene komunistke niso bili po godu, češ, da dajejo povsem napačno sliko o naporih in delu jugoslovanskih ljudskih množic. Zlasti ne pred mesecem dni, ko je bil Tito v Moskvi že odžagan. Prišel je pro* test na francosko komunistično partijo iin Aragon je kot eden naj* večjih kulturnih hlapcev svetov* nega komunizma doživel "to čast, da je prvi moral zatajiti »Ljubije*
Jugoslavije čeprav je jugoslo* i di spora med Sovjetsko zvezo in vanska vojska, ki šteje 600 tisoč j zahodnimi velesilami. Po določilih mož, med najboljšimi v vseh sate* j ustanove listine organizacije Zdru* Iitskih državah.	j	Ženih narodov ima glavni tajnik
Gotovo pa je to, da je sklep j pravico, da opozori Varnostni Korninforma že sam po sebi težak svet na vsako zadevo ali dogodek,
'vanskii diktator, da bi ga narod poslušal. Maček ne izključuje možnosti, da bo poveljstvo vojske prevzel nekdo drugi, ki uživa popolno zaupanje Kremlja.
' Glas iz Prage
Kaj bo napravil Tito, se vprašu* jejo vsi. Ker Tito doma ni imel tekmecev, je malo verjetno, da bi sama izjava Korninforma strmo* glavila jugoslovanskega diktatorja. Tudi komunisti sami pravijo, da Tito ne bo obujal kesanja. Vesti iz Beograda, po katerih se bo sku* šal Tito priikup;ti zahodnim zave* znikom, so odločno zanikali. Ve* rjetno pa je, da so v Beogradu skušali navezati boljše stike z za* vezniki, vendar kakor izgleda brez
udarec sovjetskemu ugledu v sve* tu ter mednarodnemu komunistič*
! nemu programu. Trenutno še ni I jasno, ali bo izključitev jugoslo*
1 vanske komunistične partije po* menila za »železni zastor« široko in nepopravljivo vrzel ali pa sa* mo zarezo, ki jo bodo sovjeti lah* ko in hitro popravili. Tudi če bi spravili Jugoslavijo nazaj na lini* jo, bodisi s pritiskom od zunaj, bodisi z notranjo revolucijo, je vendar z obsodbo Korninforma padla kocka odpora proti sovjet* skemu gospodstvu.
Diplomati zahodnih držav zdaj pričakujejo najrazličnejše zaplet* ljaje, in to v vsakem primeru — bodisi, da so Tita že likvidirali, ali pa da je še vedno na oblasti in da je pripravljen na obrambo. Na splošno pričakujejo, da se bo Ti* to boril do kraja.
Vprašanje Berlina
Glavni tajnik organizacije Zdru* Ženih narodov Trigve Lve preuču* je možnost intervencije s strani Varnostnega sveta v Berlinu zara*
ki po njegovem mnenju lahko o* groža svetovni mir in varnost. Te* žava je samo v tem, da je predsed* nik Varnostnega sveta trenutno ukrajinski zunanji minister Ma* nuilski, čigar država jc v bistvu udeležena na spornem vprašanju.
Britanski vojaški guverner v Nemčiji, general Robertson je izjavil, da je sovjetski ukrep, ki je onemogočil oskrbovanje Berlina iz zahodnih področih, spravil v teža* ven položaj ne samo prebivalstvo Berlina in Nemčije, temveč ves kulturni svet. Dvema milijonoma Nemcev grozi vsled pomanjkanja električnega toka izguba zasluž* ka. General Robertson je pou* daril, da bo gotovo ves svet obso* dil poskus Sovjetov, da bi si pri* dobili politične prednosti s tem, da hočejo iztradati brezmočno prebivalstvo. Poudaril je tudi, da je ponašanje prebivalcev Berlina v tem težavnem položaju vsega občudovanjfa vTedno in da bodo tudi v bodoče prejeli vso pomoč, ki jim jo bodo zahodne velesile lahko nudile.
ZA DOSTOJNOST
Pripombe k tiskovnim procesom
Z velikim zanimanjem in s šel Vemo, da jim gre za kožo; nji* večjim zadoščenjem smo prebi* • hova prisotnost med nami je od* rali obe zadnji »Demokraciji«, j visna od oznovske karakteristike.
Končno se je vendarle našlo zdra* i	Če bi se nekoga dne	aktivnost
vilo proti nesramnemu obrekova* j	skrhala, se za vsakega	poklicnega
nju in proti klevetniškemu go*	priganjača neusmiljeno	zapre bla*
uspehov.	Drugi	politični opazoval* j	bezdanju poklicnih strankarskih	gajna, obenem pa odpre železna
ci pa	menijo,	da	je	bila	največja ;	trobil, ki ob popolnem pomanjka*j	zavesa, ki ga pogoltne	v konce#
napaka režima, da ni v zadostni meri podpiral državljansko vojno v Grčiji. Očitajo mu pa tudi, da ni znal podpreti italijanskih komu* nistov med volivno borbo. Iz tega razloga naj bi Markos tudi zapro* sil za premirje.
nju vsake domače in šolske vzgo*i tracijsko taborišče, ki obsega da* je, z umazano	govorico	mlatijo j	nes že -koro dve celini. Eni in
po vseh in po	vsakomer,	ki se ne	i	drugi vratarji so v zadnjem	času
pokori rdeči tiraniji. Sodna pot jc	;	zelo, zelo delovni, zato	tako
za take ljudi	edini lek.	Zal, da	j	»udarniško tekmovanje« za	čim
pravična kazen zadeva le zločin, ne pa tudi zločinca. Rdeči komu*
Kakšna bo sedaj bodoča komu* j rristični generali so še vedno zve* nistična politika? Po zadnjih na*! stj starim preizkušenim načelom
vodilh, ki jih je dal Kominform, bodi) stremljenja komunistov na* slednja:
1. Ojačenje internacionalizma in in obsodba Titovega separatizma.
2. Zapostavljanje kmetov in daja* nje prednosti industrijskim de* lavcem.	"
3. Razlastitev kmetske zemlje.
4. Popolna podreditev kompar* tijski disciplini. Politični komuni* stični eliti je dati prednost, dočim je trebi množico vpisanih komu* nistov neprestano »čistiti«. Dej* stvo, da so izjavo Korninforma objavili v Pragi, si mnogi razlagajo na ta način, da je Kremelj preselil Kominform iz Jugoslavije v Prago.
Jugoslavija v luči. Londona
Zahodni svet zaenkrat še ne mo* re izreči točne sodbe, kakšen je položaj v Jugoslaviji. V Londonu so na splošno mnenja, da bi se Sovjetska zveza z lahkoto polastila
izza časov osvobodilne vojne, da pošiljajo v fronto ubogo gmajno, sami pa se skrivajo v varnem za* klonišču. Denarne kazni bodo zo* pet plačevali slovenski kmetje in delavci, v zaporih pa bodo premi* šljevali o komunistični socialni pravičnosti in enakopravnosti ubo* gi priskledniki, ki so za skledo leče oblekli slamnjačo. Izkušnje bodo tudi slamarje spametovale. Sodniki na našem ozemlju pa bo* do. polagoma spoznali, da so po* levičarski zadetki pač samo napol uspehi. Tako bo vsaj na našem STO*ju postopoma izginil tisti vandalizem potvorjevanja javnega mnenja, ki ga Slovenci, odkar se zavedamo svoje kulture, nismo ni* koli poznali in ki ga pri nas uve* ljavljajo včerajšnji slovenski fa* šisti, orjunci in podobni, ki se z dneva v dan trudijo, kako bi svo* jim gospodarjem na vzhodu spro* ti dokazali svojo privrženost.
ugodnejšo karakteristiko. Umika za železno zaveso pa se vsi tu* kajšnji priganjač! bolj' boje, ka* kor pa hudič križa. Saj je res ne rodno zamenjati plače z vzhod* njaškimi milodari, obilico trža* ških restavracij in trgovin s po* polno beračijo in svobodo s pri* silnim delom. Pa o tem drugič kaj več. — Priporočamo tržaškim in goriškim Slovencem, da v bodoče brez pridržkov uveljavljajo stara izročila dedov in pradedov, ki so s krepko roko in prirojeno pravi* coljubnostjo branili slovensko zemljo pred žalitvami, klevetami, lažmi in zasramovanji tujcev. Z isto odločnostjo in doslednostjo raj branijo danes svojo lastno čast in ponos svojega naroda pred lastnimi izrodki in plačanimi kle* vetniki! Le tako bomo pošteno zbrusili jezikavosti azijatskega kova in očistili naš rod nizkotnih madežev dvoriščnega tiska in feld* bebelske oblike. Pogumno naprej z jekleno hrbtenico; za čast in svobodo, za resnično demokracijo, za pravico in resnico!
Prijatelji nam pišejo :
Kaj bo, če Brdavs se ne ukroti ?
Stalin je vrgel Tita in njegovo komipartijo iz Korninforma. To je nauk iz katerega jasno sledi, da se morajo »proletarci vseh dežel« sle* po pokoravati Moskvi, sicer dobi* jo škorenj ali nagajko! Trmasti Tito se ni pokoril. Pokazal je Mo* skvi roge im oba diktatorja sta se spoprijela. Stavba mednarodnega komunizma poka na najnevarnej* šem koncu. Kaj sedaj? Ali se da razpoka še zamašiti? Kaj bo, če se Brdavs no ukroti ? To so vpra* šanja, ki vznemirjajo ves svet. Najbolj podrobno pa se o stvari razpravlja po tržaških kavarnah in krčmah, pa tudi po cestnih v o* galih.
Kakšne bodo posledice, če Tito ne odneha?
Nekateri pravijo, da sedaj ni no* bone ovire več, da so reši vpraša* nje Trsta brez Sovjetske zveze. Baje je stvar postala skrajno eno* stavna.
Tudi nitka, na kateri zadnje ča* se visi »General Markos«, se bo v kratkem pretrgala in državljanske vojne v Grčiji bo hipoma konec. Nekateri pravijo, da bo Jugosla* vija celo vrnila grške otroke.
Drugi zopet pravijo, da bo padlo vse breme »panslovanske« propa* gande na Togliattija, ki je ostal pravoveren komunist in slepo po* koren Moskvi. Položaj se je baje sedaj celo zboljšal, ker ima To* gliatti skoraj tri milijone uboglji* vih pristašev, Tito pa jih ima le 400.000 nezanesljivih.
V Trstu predvidevajo razkol ko* munistov na Beograd in Moskvo. Ker so italijanski komunisti v Tr* stu v večini, bodo pobrali v Trstu tudi večino premoženja SIAU*a. Ni izključeno, da pride celo do mnogih pravd in se obetajo odvet* nikom zlati časi, »Fratclanca« jc na povelje iz Moskve doživela ža* losten polom. Nekateri bodo od* slej gledali v Moskvo, drugi v Beograd, mnogo jih bo pa ostalo v sredi.
V sredi bodo ostali tudi vsi so* potniki, vsi koristni tepci in vse tiste tetke, ki »ljubijo domovino«.
zato ker jim mož prinese konce meseca domov trideset tisočakov za posojeno »izobrazbo«. Vsi ti bodo še naprej ostali v sredi, kot njihov bratec osel, ki se ni znal od* ločiti in je crknil od gladu in sra* mote. Ostali bodo še naprej s kr* taco v roki in čistili škornje zdaj Titu zdaj Stalinu, kaikor se bo zvezda prvega ali drugega dvigala ati padala. ■ j
Stalim jih je sicer že vrgel v smetišnico. Tito jih pa še rabi, a povedal je, da so mu le uporabno orodje brez vsakih pravic.
Uboga OF, koliko solza so raz* no kukavice morale potočiti od torka sem, ko so slišale, da so jo veliki duhovni vrgli kot neuporab* no staro baburo skozi vrata na cesto.
Nekdo jc dejal, da Sovjeti ne bodo več podpirali jugoslovanskih žalitev za Koroško, drugi pa zopet pravijo, da se bo Tito maščeval in ne bo podpisal sovjetskih zahtev, da bi postala Avstrija in Nemčija sovjetski varovanki.
Strokovnjak zu ameriška vpja* šanja je dejal, da bo med jugo*
Slovanskim življem v tujini navdu šenje za komunizem zelo padlo.
Nek zlobni jezik je pripomnil, da bodo jugoslovanski diplomati v inozemstvu opustili dosedanji ne* otesani način občevanja s pred* stavniki drugih narodov — razen seveda s predstavniki Sovjetske zveze in njenih satelitov. Nek pre* rok je celo dejal, da bo »Primor* ski dnevnik« spremenil svoje sta* lišče do Zavezniške vojaške upra* ve — ne da bi spremenil tudi svo* je osebje. O kakih pogajanjih med 'Titovim režimom in zahodnimi za* vezniki n.ikdo ničesar ne ve. Pač pa so se dvignile v Londonu del* niče jugoslovanskih rudnikov v Trebčah in drugod.
Mnogi pričakujejo velik prepih zaradi premeščen j a železnega za* štora na avstrijske, madžarske, ro* muuslke in bolgarske meje. Tem moramo baje pripisati izredno sla* bo vreme zadnjega tedna, ki je vse revmatične priklenilo na po* stelje.
Pacifisti trde, da je zaradi raz* poke v rdečem taboru vojna ne* varnost za dokaj časa odstranjena.
Sovjetska država:
Ideološka vojna
(\Valter Dmsthvck:)
VKLENJENA UMETNOST
Da si ustvarimo točnejšo sliko o totalitarni kon* troli tiska, bo koristno pogledati na obširno področje sovjetske umetnosti. Fric Nevvton je v »Nev/ York Ti* mes« z dne 19. oktobra v članku z naslovom »Umetnost z marksističnim smotrom« označil sovjetsko umetnost takole :
»Sovjetski umetnik se mora enako kot vsak drugi državljan sovjetske države točno držati ideološke li* nije. To, kar mora on slikati in način, kako mora slikati« je del določenega načrta. Tudi to, kar mora reči kritik o njegovi sliki, je določeno v istem načrtu. In vsakdo ve, da morajo načrti priti pri tej organizaciji od zgoraj, v nasprotju z naravno evolucijo, ki prihaja od spodaj.«
Lani so organi sovjetskega tiska ob priliki »volitev« za vrhovni sovjet imeli svobodno polje za razvijanje svojega novinarskega talenta. Ukazano je bilo poveli* čevati Stalina in njegove bližnje sodelavce, člane polit* biroja, kot velike prijatelje in dobrotnike mas. V smisla teh navodil je temu ukazu zadostila na primer »Litera* tumaja Gazeta« v uvodniku 11. januarja 1947:
»S tem, da glasujemo za vas, tovariš Stalin, glasu** jemo za našo slavno stranko, ki ste jo organizirali vi skupno z velikim Leninom, pod čigar zmagoslavno za* stavo napredujejo narodi Sovjetske zveze na poti ko* munizma. Milijoni ljudi so določili za kandidate za vo* litve poslancev v vrhovni sovjet najintimnejše sodelav* ce Velikega Stalina, ki se skupno z njim neutrudljivo borijo za napredek socialistične države. Izbrali so naj* odličnejše člane boljševiške stranke: V. M. Molotova, L. P. Berio, A. A. Zdanova, K. E. Vorošilova, A. I. Mi« koyana, A. A. Andrejeva, L. M. Kaganoviča, N. S. Kri« sceva, G. M. Malenkova, H. A. Voznesenskija, N. M. Svernika, A. H. Kosigina, N. A. Bulganina, A. A. Kuz* netsova, N. S. Patolisceva, G. M. POPOVA.«
Še mnogo bolj goreč pa je bil časopis »Socialistice* skoje Zemljedelje«, ki je 9. januarja objavil navdušen predlog skupine delavcev neke električne centrale, ki so prisegali, da bodo stopnjevali svoje delo do naj višje mere za dosego določenih ciljev in tako postali vredni glasovati za Stalina.
Predlog končuje tako:
»Živela mogočna Sovjetska zveza!
Živela stranka Lenina in Stalina, zasnovateljev in organizatorjev vseh naših zmag!
Živela naša modra vlada!
Živel naš voditelj, oče in mojster, narodni kandi* dat za Vrhovni sovjet, veliki Stalin!«
'Mnogokrat se znajdejo posamezniki v veliki za* dregi, če dobi ideološka linija stranke iznenada novo smer. Nekateri sovjetski državljani hočejo biti izjemno vneti in se zato preveč zaženejo, naenkrat pa razoča* rani in zaskrbljeni opazijo, da se je sovjetska propa* ganda obrnila v drugo smer in jih zapustila na cedilu, tako da se morajo izvleči iz zadrege sami, bodisi iz literarnega ali osebnega vidika. Najbolj znani primer se je dogodil verjetno kmalu po koncu vojne.
Med vojno je Stalin dal razumeti, da želi sodelo* vati z zahodnimi demokracijami za mednarodni mir. Stvar je bila dosti jasna: Stalin si je takrat hotel zago* toviti čim večjo materialno pomoč. Na nesrečo so pa nekateri pretiravali. Na ta način zavzeto stališče sov* jetskega tiska glede Zahoda je poslabšalo komunistični položaj z ideološkega vidika. Mnogo novinarjev je za* čelo pisati navdušeno o kapitalizmu.
Meščansko kulturo so opisovali tako privlačno, da so morali leta 1946. organizirati intenzivno čistko za očiščenje sovjetskega tiska in literature od »dekadent* nega vpliva Zahoda«. Časopis »Izvestija« je 5. julija 1947 priobčil sledeče besede, ki naj bi jih i-zrekel Stalin: »Zadnji državljan Sovjetske zveze, prost spon kapita* lizma, je ogromno višji kot kateri koli inozemski funk* cionar, na katerem teži jarem kapitalističnega suženj* stva.« Propaganda je takoj spremenila smer.
Istočasno so izključili iz Društva sovjetskih pisa* teljev nekatere pisatelje zaradi njihove »ideološke ne* zvestobe«, med temi predsednika samega, Mihajla Zrosčenka in Ano Akhmatovo. General Ždanov je iz* javil:
»Meščanska kultura pada vedno bolj in se pogreza v blato misticizma in amoralnosti. Naša kultura se dviga mnogo višje kot meščanska kultura, ker spoštuj® režim, ki je mnogo višji kot vsak meščanski demokra* tični režim. Naša literatura, naša umetnost in naša filo* zofija imajo pravico učiti druge novo moralo o sploš* nem človeškem pomenu. Naš narod daje zgled progre* sivnirn narodom sveta.«
Istočasno je bila ustavljena literarna revija, »Lenin* grad«, revija »Zvezda« pa je dobila ukor, češ da je priobčila članke, ki so »tuji sovjetski ideologiji« in eksperimente »protisovjetskim naziranj in misli«. Naj* bolj znano osebo sovjetske literature, Konstantina Si* monova — pisca romana »Dnevi in Noči« in pikre pro* tiameriške satire »Rusko vprašanje« — so skupaj z Ilijo Ehrenburgom in B. Gialaktionovom poslali v no* vinarski misiji v Združene države, kjer naj bi postavili na laž ugodna poročila dopisnikov, ki so se mudili v Ameriki pred njimi. Tako so tudi storili. Vendar Simo* nov ni pozabil pobrati okoli 50.000 dolarjev za avtor* ske pravice svojega v Ameriki izdanega in prevedenega romana in si tudi ni pomišljal pri odhodu vzeti s seboj treh zabojev blaga »dekadentne« Amerike.
Čistka se je nadaljevala skozi vse leto 1947, isto* časno pa so se množili strupeni napadi na ameriški
tisk. Prepovedano je bilo prirejati predstave inozein* skih ali nacionalnih gledaliških del, ki so dihali »me: Ščansko ideologijo in protisovjetske ideje«. Revija »Kultura in življenje« je šla celo tako daleč, da je ob: sodila vse ameriške drame in romane, češ da so škod* Ijivi »sistemu sovjetskega življenja«. S temi napadi ni bilo prizaneseno niti piscem, ki so bili preje v Moskvi »a višku slave, kot so to Eugene O’ Neill, Ernest He* »ingwav, John Steinbeck in Sinclair Lewis.
Danes j§ čistka skoraj končana; kampanja proti ameriškemu tisku se nadaljuje brez ovir.
V »Literarni Gazeti« z dne 20. septembra 1947 je neki Boris Garbatov obdolžil predsednika Trumana, da »hoče doseči slavo korporala iz Monakovega«. Ve* leposlanik Združenih držav v Moskvi je vložil formalen protest, toda -zunanji minister Molotov ga je takoj za* vrnil, češ da je v Sovjetski zvezi tisk svoboden in da »ato vlada ne more biti odgovorna za primere te vrste. Vseeno se pa je isti Molotov skupno z Višinskijem in Gromikom obrnil do vlade Združenih držav in zahte* val, da se prepove ameriškemu tisku »napadati miro* ljubno politiko Sovjetske zveze«.
Za sovjete, ki vidijo svoj tisk podrejen potrebam države, je praktično nemogoče razumeti svobodni in neodvisni tisk v tujini. Tako vsi časopisi Sovjetske »veze in satelitskih držav soglasno trosijo laži o za* hodnem svetu, istočasno pa 'označujejo ameriški tisk »a dekadenten in strupen.
Ni težko razumeti pravega pomena čistke in na* padov na ameriški tisk. Skozi leta je bila zaupana u* metnikom,.pisateljem, mislecem in filozofom Sovjetske »veze naloga izdelati novo vrsto človeka, »sovjetskega šloveka«. Od leta 1917. so se vršili ogromni napori za •blikovanje nove »inteligenci j e« in novih mas. Vsi ti napori so propadli in so celo povzročili težko ideološko nestalnost, ki je nasprotovala koristim režima. Sovjet* ski voditelji so ugotovili, da ne morejo dovoliti svobode mišljenja v Rusiji.
Tako se je Sovjetska zveza vrnila v svojo herme* tično Izolacijo. Potovanja v tujino in iz tujine so zelo redka in nad vse verjetno je, da bodo prej ali slej po* polnoma prenehala, da se tako onemogoči vsako težnjo proti Zahodu. Razven tega je Kremelj, da odvrne po* zornost od svojih notranjih težkoč, pojačil ideološko vojno z napadanjem vsega, kar je amerikansko. Ti po* jačeni napadi ne gredo le za tem, da bi odtrgali maso sovjetskega prebivalstva od pogubnega vpliva, ki se je pokazal kot posledica ozkih stikov z meščanskim za* hodom, temveč služijo tudi v stvarjanju strahu in mrž* nje glede Združenih držav, kar je pač nujno potreben element za dobro vodstvo vojne.
K on e c
Vzroki in ozadie nesoglasij
BREZ KOMENTARJA
1924
„ Nabiralna pola za družino vojaka milieije Jožefa Gentile 50 let stareaa, ki je bil napaden in ubit v nedeljo G. marca 1024 od komunistov v Adegliano (Videm).
Naj bode naša podpora neizbrisen znak ljubezni do našega padlega prijatelja in v zadoščenje nesrečni vdovi in štirim za-puščenim sirotam.
Tudi v tem slučaju naj bode naš izraz »eden za vse, vsi za enega *. Odbor fašja Dobrovo'Medana.
Zaporedna štev. 9; Simčič Valerio - Dobra - Lire 4.
1948
IZ »Primorskega dnevnika** štev. 934, Leto IV, od 27. junija 1948:
„Tov. Simčič Valerij nam je poslal 500 lir s sledečim pismom:
n Oče treb padlih sinov v borbi za pravico in svobodo, pričujoč pri razpravi proti uredniku našega n Primorskega dnev-nika“ branitelja tiste pravične borbe, za katero je toliko naših najboljših sinov darovalo svojo kri, da bi bili enkrat svobodni na svoji lastni zemlii, daruje za krivično denarno kazen priloženi prispevek. Simčič Valerij “.
k
c^asnaaa
Ustanovitev Slovenske kulturne matice
V sredo, dne 30. junija je bil zaključen občni zbor, na katerem je bila sklenjena ustanovitev ter so bila sprejeta pravila Slovenske kulturne matice v Trstu. Matica ima namen povezati in tudi ne* posredno organizirati kulturno iz* življanje svobodoljubnih in de* mokratičnih Slovencev na Svo* hodnem tržaškem ozemlju. K so« delovanju so vabljeni tudi pri* padniki drugih slovanskih narod* n osti na STO* ju. Slovenska kul*
{Nadaljevanje z 2. strani)
»vzhodnega bloka« (ki ga je ves vzhodni svet vedno prikazoval kot trdno in čvrsto povezano eno* to), 2. pa zaradi dejstva, ker bi moral udariti na način, ki bi svetu jasno pokazal, da je »suverenost« FRLJ (kakor tudi vseh ostalih sovjetskih satelitov) le prazno sle* pilo za tiste, ki to še hočejo ver* jeti. Te formalistične napake pa se Kremelj vedno varuje. Mnogo lažjo se je za takšno nalogo poslu* žiti Kominforma, ki sicer ni nič drugega kot pokorno orodje' kre* meljskih vlastodržeev, pri tem pa ohraniti videz, da gre le za no* tranja, strankarsko disciplinska razčiščevanja.
Poglejmo kratko še drugo vpra* šanje: zakaj je prišlo do javnega napada, ko vendar ves svet ve, da je Moskva doslej takšna vpraša* nja reševala na popolnoma drug način, kjer so nezaželjeni ljudje kratko malo izginili, zaradi česar se čez dan ali dva nihče ni več razburjal.
Razlogi za to so nadvse zanimi* vi. V teku predhodnih razglab* (janj smo že omenili kaotični po* ložaj v Sovjetski zvezi, nekonsoli* diranost sovjetskega vplivnostne* ga področja ter vrsto polomov, ki jih je v zadnjem času doživel in jih Se doživlja komunizem po vsem svetu. Ponavljamo, kar smo tudi že omenili: od teh stvari je treba odvrniti pozornost, prebival* sfvu Sovjetske zveze je treba pri* kazati, da so na svetu, da, celo v lastnih vrstah sile, ki ogrožajo leninistačno*stalinistični socializem.! zaradi česar je treba borbenosti j ter še večjih naporov, zunanjemu svetu, predvsem pa omahljivcem pa je treba z obsodbo čeprav lastnih ljudi dokazati s tisočkrat in tisočkrat ponovljeno frazo, da je »sistem dober, le ljudje, ki ga iz* vajajo, dostikrat slabi«. Zato jav* no ožigosanje, zato javna, obsod* ba, ki naj dvigne omajano moralo in spet vzbudi vero v »vedno čil* ječi in nezmotljivi komunizem«.
Kriza zaupanja
Bomba, ki je po nalogu Kremlja počila v Bukarešti »izjemoma« ni
bila propaganda iz huržujsko*ka*: kipitalistično * dolarsko * imperiali*; stičnega zahoda. Med seboj so sc j spopadli volkovi, ki so — takšen ? je bil vsaj videz — doslej le pri*, jazno ovohavali drug drugega ter pri tem nadvse prijateljsko migali z repom. Toda na nekaj ne bi smeli nikoli pozabiti: na njihovo nrav, na njih stalno lakomnost, na ] njih večno nezaupljivost. Bomba iz Bukarešte je dejansko kriza j zaupanja v sovjetskem taboru.
Brez besed ni ostal le ves svet, | ki se mu je resničnost za železno j zaveso nenadoma prikazala v pov* sem drugi luči, kot jo je predvi* deval, obnemeli so komunisti pov* sod, predvsem pa v Jugoslaviji, j med sopotništvom pa je zavladal pravcati poplah. Dilema komuni* stov je težka: ali smo, ali nismo več komunisti? Če smo: ali smo pravi, ali smo krivi? Moskva pra* vi, da nismo več. da smo trockisti, Tito zatrjuje drugače; da smo in da smo še vedno, pravi. 'Poda: kdo ima zdaj prav? Bolj praktični so pomislili še nekoliko dalje: čigava roka je daljša? Moskva poziva na upor, Tito poziva na slogo pri od* poru. Če se odločiš za Moskvo, go* rje ti od Tita, kajti še je tu in njegova moč še ni okrnjena. Če se odločiš za Tita: kaj utegne prine* sti jutrišnji dan, če mu sreča ne bo mila? Ostati v sredi? Tega v totalitarističnem sistemu ni. Tam velja samo dvoje, kot je povedal že Mussolini in osvežil nedavno na Tržaškem dr, Dekleva: kdor ni z nami, je proti nam. Težka odlo* čitev . . .
In potem sopotniki. »Tito jej naš, ini smo Titovi.« Gospodar je v nemilosti, gospodarju, kateremu ; so razni Župančiči prepevali ode, se majejo tla pod nogami. Daleč? I Zamera? Ostati poleg? Pihati še i naprej v rog? V čigav? Tvegano.:
Kontra pagatu?
Komunistična stranka Jugosla* vije zaenkrat še ni klecnila pred Kremljem. Centralni komite je izdal izjavo, v kateri pobija napad Kominforma, ki ' ga v glavnem označuje kot delo centralnega ko*
miteja vsezvezne komunistične partije boljševikov. V tej izjavi zavrača očitke, ki so izneseni v osmih poglavjih resolucije, kot lažne, netočne itd. Tito se je uprl izobčenju, Tito vztraja na dose* dan ji poti. Ni šel v defenzivo, ampak je celo v ofenzivi. Ponov* no postavlja tiste zahteve ter se postavlja na tisto stališče, zaradi katerega je bil obsojen. Tito trdi. da ima prav, zahteva balkansko zvezo, pristaja na prijateljske od* nošaje s Sovjetsko zvezo, zahteva pa prošte roke v trgovskih odno* šajih z vsem ostalim svetom in se klanja celo pred Združenimi na* rodi.
Kakšen bo bodoči razvoj tega danes skoraj osrednjega svetovne* ga vprašanja? Pri vrednotenju po* java je treba opozoriti predvsem na dve stvari: 1. kot smo že dejali, gre za izrazito prestižno vpraša* nje, pri katerem se je preko Ko* minforma ter vsezvezne komuni* stične stranke boljševikov nepo* sredno in brez pridržkov angažirala tudi Moskva. Ugled Kremlja, Sta* lina-, leninističnosstalinistične dok* .trine in političnega koncepta Sov* jetske zveze v svetovni politiki je z odporom Tita postavljen na kocko. Težko je dvomiti, da bi Moskva popustila.
2. Tito ni odstopil od komuni/.* ma. Za vsakogar ostaja z vso svo* jo okolico predstavnik totalitarne* ga sistema, čeprav se ta sistem v nekaterih podrobnostih in niansah morda razlikuje od tiste doktri* ne, kakršne izvajanje od njega da* noš zahteva Moskva. Slej kat prej ostaja uzurpator, katerega zločini nad življenjem, svobodo, spošto* vanjem človekovega dostojanstva in imovino ga kljub nemilosti Moskvo izključujejo iz sredine svobodoljubnega in demokratske* ga sveta. Tito se z nemilostjo Mo* skvi načelno nikakor ni približal demokratskemu pojmovanju druž* benega življenja, ampak je ostal še vedno na oni strani železne za* vese, ki slej ko prej deli svet v dva nepomirljiva tabora.
Položaj v Jugoslaviji je danes kljub zunanjemu videzu spokoj* nosti napet do skrajnosti. Opre* deljevanje komunističnih prista* šev v svetu se je že pričelo. Tiha, a zagrizena borba jc v polnem te* ku. Ne spuščamo se v napovedo* vanje bodočega razpleta, dvomi* mo pa, da je v tem prestižnem političnem in ideološkem sporu možna srednja pot, ki ne bi niko* gar stala glave. Nestrpni režimi in nestrpni 1 ljudje te rešitve ne poznajo.	c	k.
turna matica v Trstu bo središč* na zvezna točka za delovanje vseh na STO*ju delujočih kultur* nih društev in posameznih kultur* nih delavcev, v kolikor bodo spre* jeti nase obveze izhajajoče iz pravil in sklepov občnega zbora. Ob zaključku je bil soglasno iz*
| voljen izvršni odbor z g. dr. Jan* kotom Ježem na čelu.
Kot je znano prireja Slov. kul* j turna matica v Trstu vsako sredo | ob 20.30 v prostorih Via Machia* velJi 22/11. predavanja, na katera j ' so vabljeni vsi prijatelji in člani' društva.
Nesoglasja
Zanimivo je citati tržaško ča* i sopisje zadnjih dni. Posebno ve* j 1 ja to za njihov »progresivni« del. j Izginila je ona enoličnost, ki je -tako ubijajoče vplivala na čita* telje. Medtem ko se »Primorski dnevnik« še vedno ni -znašel in se v prvih dneh nikakor ne more i odločiti, kako bi prestavil svoje krmilo, se je pa »Lavoratore« že i precej izrazito zavzel za siklepe , Kominforma in je s tem razširil . razpoko, ki je nastala v tej enot* ni rdeči druščini tudi na našem i ozemlju.
Škoda orkestra, ki je bil tako ' enotno uglašen in je znal tako le* i po igrati posebno hvalnice. Škoda ; pa tudi za čitatelje. Prej so nam*
. reč kupili eden ali drugi časopis, i kakršen jezik jim je bil ljubši, in ! so bili podučeni o vsem. Kdor ni I imel denarja za vsak dan, si jc pa j i koncem tedna kupil [»Ljudski ted*! ; niik« in je tudi vedel vse. Z na*1 ; stalimi izpremembami je te eno*
| stav n osti konce. Izginil je čar ka* i potnikove taktirke in v prejšnjo idilično ubranost kričavo vpada* i jo prve disonance.
Na demarkacijski črti
j Policija sporoča, da je obhodni*
I ca treh policistov pregledovala ; 29. m. m. dopoldne področje ob demarkacijski črti blizu Škofij. Ko so omenjeni trije policisti pr':* šli v bližino bloka Narodne z a* ščite, jc enega izmed njih, ki sc je za trenutek odstranil, odpeljal na* rodni zaščitnik ki se mu je hipoma približal -in mu nastavil puško na prsa. Stražnikovo karabinko sta ostala dva policista pobrala in jo
odnesla s seboj.
delke, kot n. pr. nagrobne spo* menike, cvetlična korita, pisarni* ški pribor iz kamna, pepelnike in druge podobne stvari. Razstavlje* ni so bili tudi zlikani vzorci tistih vrst kamna, ki se navadno obde* lujejo v nabrežinskih kamnoseških delavnicah. Dobro bi bilo, da bi se razstavljenim vrstam kamenja oskrbelo slovenske izraze. V sploš* nem smo ugotovili, da so bili uspehi naše strokovne šole na tem področju prav dobri. Želeli bi le, da bi se ta strokovni oddelek čimbolj spopolnil in razširil tako glede učil in sploh dotacij, kakor tudi učnega programa ter nam tako pripravil kader izurjenih komnosekov, kajti mi Nabrežinci vidimo ravno v tem gospodarskem sektorju, to je v kamnarstvu, edi* no večjo možnost pridobitnih vi* rov- naše vasi iin okolice.
Na razstavi so dalje vzbudila veliko pozornost ženska ročna de* la. Razstavljeni so bili različni ročni izdelki kot namizni prti m prtiči, vzorci osebnega perila, raz* ne iz volne pletene bluze, dalje^ pletenine in ukrojene tkanine s križastim -in s popolnim vbodom v različni sestavi barv in vzorcev, pletene ročne torbe in vrvice, po* steljno perilo z vezeninami razile* nih kombinacij itd. Tudi ta del razstave je pokazal izredno zani* vnanje in nadarjenost naših učenk.
Pri prihodnji razstavi hi si želeli videti več izdelkov z našimi 'epi* mi narodnimi motivi. Ker imamo ravno mi Slovenci bogato orna* mentalno gradivo, bi bilo povsem primerno, če bi bila razstavljena tudi taka dela, katerim bi bil vtis* njen pečat naše tako pestre in značilne narodne ornamentike.
Ko ugotavljamo, ob otvoritvi te razstave, odlične uspehe naše stro* kovne šole — za kar gre zahvala in vse priznanje učnemu osebju — prosimo pristojno oblast, da bi se ta strokovna šola kot edina te vr* ste na zapadnem področju Trža« škega ozemlja razširila in dopol* nila s tretjim razredom ter tako postala soliden učni zavod z na* slovom srednje šole, ki bi bil v stanu nuditi naši mladini tist« usposobljenost in izobrazbo, bodi* si v splošnem in posebej še v stre* kovnem oziru, kot jih čas in raz* mere nujno zahtevajo.
Dobra dela so znak dobre vzgoje!
— Tržačani! -
odpirajte”'Slovensko dobrodelno društvo v Trstu, ki ima svoj sedež v ulici Machiavelli 22III.
5 ^ocisfcega
Slov. Alojzijevlšče — žrtev fašizma
Nabrežina
Dne 21. m. m. je bila otvorjena razstava ročnih del učencev in učenk slovenske strokovne šole v Nabrežini. Razstavo so počastili s svojim obiskom višji šolski nad* zornik, prof. Rubini, slov. šolski nadzornik prof. Mizerit in nadzor* nik ljudskih šol g. Benčič. Na raz* stavi je bil prisoten tudi predsed* nik nabrežinske občine g. Kralj.
Prof. Schartova, ravnateljica šole je imela otvoritveno besedo z zahvalo zastopnikom oblasti in staršem za njihovo prisotnost. Šo* larji so potem izvedli nekaj pev* skih točk, recitacijo Slomškove »Slovenske besede« in deklamacijo Župančičeve »Dume« in »Kovača«. Sledil je ogled razstave. Učenci so razstavili razne kamnarske iz*
Slov. Alojzijevišče v Gorici so I. 1895. ustanovili slov. du-j hovniki s pomočjo vseh slojev slovenskega prebivalstva \ 1 mestu in na deželi. Od ustanoviteljev je živ še msgr. dr-Andrej Pavlica.
Do prve svetovne vojne je zavod, ki je oskrboval in vzgajal llepo število slovenskih dijakov, ki so obiskovali gori-ške šole, uspešno deloval. Vojna je vse delovanje ukinila in poslopje porušila. Po vojni jej bilo »Alojzijevišče« obnovljeno, razširjeno in je svoj delokrog raztegnilo s tem, ida je j ustanovilo in vzdrževalo pripravnico za srednje šole. Vod-1 stvol je prevzel nepozabni profesor Joško Bratuž, ki je bili priznan šolnik in se je vsega žrtvoval svojemu zavodu. Za-i vod je mirno in uspešno posloval, dokler iga ni začel prega-1 njati fašizem. Odbor »Aloj-zi.ievišča« je bil razpuščen in imenovan ikoiriisar, ki je s slabim gospodarstvom zavod zadolžil. Zadnji komisar msgr. Buto, je-zato ponudil ustanovo državi; kupilo jo je vojno ministrstvo, ki se je na posestvo vknjižilo/m slovenski vzgojni zavod spremenilo v kasarno.
Po drugi svetovni vojni je ZVU »Alojzijevišče« popravila kot zavod in ga izročila
Pet zlatomašnikov
Dne 20. julija bodo praznovali! petdesetletnico svojega mašniške*; ga posvečenja gospodje:	Henrik	j
Črnigoj v Lokavcu na Vipavskem, Franc Franke v Oseku, Valentin Knavs v Kostanjevici na Krasu, Ivan Košir v Vedrijanu v Brdih in Tognon, župnik in dekan v Gradežu. Ko v dušnopasrtirski službi osivelim gospodom iskre* no čestitamo, jim želimo zdravja j in božjega blagoslova pri nadalj* j njem težkem delu.
|
Kam plovemo?
i
V zadnjem trenutku smo zvedeli, da so dobili »tovariši« na Goriškem sledeče navodilo iz Ljubljane : ZA UTA, PROTI TOGLIATTIJU.
»Lavoratore« in »Primorski dnevnik« . prepovedana v Jugoslaviji in v coni B Svobodnega tržaškega ozdmlja, ki je pod JVIJ, ker sta se izrekla za Stalina proti Titu.
obnovljenemu odboru. Nadškof ga je proglasil za škofijski zavod in ga določil za slov.\semenišče goriške in tržaške nadškofije. Poleg tega sta dobila v obnovljenih prostorih gostoljubno streho orglarska šola in slovenski občinski vrtec; živahno življenje je vrelo v sončnih prostorih vse do konca letošnjega, šolskega leta-
Temu plemenitemu vzgojnemu in kulturnemu delu grozi sedaj žalosten konec. Vojno ministrstvo se sklicuje na kupno pogodbo in vknjižbo, vojaško poveljstvo v Vidmu pa zahteva, da se da hiša njemu na razpolago. Prlizadeti krogi so podvzeli vse korake, da bi prepričali državno oblast, kakp je bila kupna pogodba izvedena pod pritiskom, kako je postalo »Alojzijevišče« žrtev fašističnega režima. Upajmo, da ni bila izrečena še zadnja beseda in da sedanja demokratična vlada ne bo sankcionirala fašistične krivice. Nadškof Mar-gotti je napravil na vseh !me-rodajnih mestih odločne korake,’.da se zavod ohrani svojemu prvotnemu namenu in se popravijo zlodejstva fašističnega režima.
Duhovniške vesti
Za dušnega pastirja v Drežnici je imenovan g. Ljubo Marc, ki je dozdaj služboval v Vipavski-doli* ni. Njegov prednik v Drežnici, g. Anton Češornja, je bil od tolmin* škega okrožnega sodišča obsojen na 11 let prisilnega dela, ker e širil sovražno časopisje, t. j. »Slo* venskega Primorca«.
60 letnica mašništva
G, Jos. Kalin, upokojeni župnik v Drežnici, je pred kratkim ob* hajal svojo demaotno mašo. Za* složnemu možu toplo čestitamo in mu želimo, da bi ga Bog ohranil še lepo vrsto let.
Odgovorni urednik: Janko Simčii Tiska tiskarna Budin v Gorici
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije«
Z upanjem, da bodo rdeči Ko* zamurniki kaj kmalu spregledali, daruje zlatemu listu »Demokrati* ja« 500 Janko; zaveden mož i!z Števcrjana 100; Mihelič Franc, Male preplačilo 110; Mrdjen File, Videm preplačilo 220 lir.
Vsem prisrčna hvala!