LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj 5 UDK: 630*862.2 Izvirni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Vpliv zgradbe zunanjega sloja na sorpcijo in trdnost iverne plo{~e Influence of structure of surface layer composition on sorption and strength of the particleboard * Sergej MEDVED Povzetek Abstract Lesna vrsta s svojimi lastnostmi mo~no vpliva na lastnosti iverja in iverne plo{~e. Za ugotavljanje vpliva zgradbe zunanjega sloja na trdnostne in sorpcijske lastnosti smo uporabili iverje smreke (Picea abies Karst. L.), bukve (Fagus silvatica L.), hrasta (Quercus robur L.), topola (Populus nigra L.) in njihovih me{anic. Zgradbo iverja smo spreminjali samo v zunanjem sloju. Za izdelavo plo{~ smo uporabili urea-formal-dehidno lepilo. Ugotovili smo, da je iverje iz lesnih vrst z nizko prostorninsko maso tanj{e od iverja iz lesnih vrst z visoko prostorninsko maso. Najtanj{e iverje smo dobili pri smreki, nekoliko debelej{e pri topolu in hrastu, najdebelej{e pa pri bukvi. Z ve~anjem debeline iverja se vitkost, specifi~na povr-{ina iverja in specifi~na povr{ina oblepljanja ve~ajo. Z uporabo tanj{ega iverja dobimo tanj{e plo{~e z vi{jo prostornin-sko maso. Na trdnostne lastnosti negativno vpliva uporaba iverja bukve, medtem ko iverje drugih treh drevesnih vrst deluje pozitivno, pri ~emer je vpliv hrastovega in topolovega iverja ve~ji kot vpliv smrekovega iverja. Na sorpcijske lastnosti vpliva pozitivno iverje hrasta in topola, negativno pa iverje bukve in smreke. Prostorninska masa zunanjega sloja se ve~a z manj{anjem debeline zunanjega sloja. Z ve~anjem prostorninske mase oz. z manj{anjem debeline se ve~ata upogibna trdnost in modul elasti~nosti, medtem ko se debelinski nabrek manj{a. Masni atenuacijski koeficient, pri uporabi radioaktivnega izotopa Am-241, je najve~ji pri smreko-vini, najmanj{i pa pri topolovini. Klju~ne besede: iverna plo{~a, geometrija iverja, mehanske in fizikalne lastnosti, debelina in prostorninska masa sloja, vertikalna porazdelitev prostorninskih mas Wood species with their characteristics have a strong influence on properties of wood particles and particleboards. Wood particles of spruce (Picea abies Karst. L), beech (Fagus silvatica L.), oak (Quercus robur L.), poplar (Populus nigra L.), and of their mixtures were used to determine the impact of the structure of the surface layer on strength and sorption properties; the particle composition being altered in the surface layer only. Urea formaldehyde adhesive was used for the manufacturing of the boards. Particles of wood species of lower density are thinner than those of wood species of high density. Wood particles of spruce are the thinnest, those of poplar and oak are a bit thicker, and those of beech the thickest. By decreasing the particle thickness, slenderness ratio, specific surface area and specific gluing area of particles increase. The use of thinner particles results in thinner boards with a higher density. Beech particles have a negative influence as regard strength properties, while particles of other three wood species exert positive influence. The effect of oak and poplar particles is higher compared to spruce particles. Oak and poplar particles have positive impact on the sorption properties, while beech and spruce negative. Surface layer density increases by decreasing the surface layer thickness. Increasing density and decreasing thickness increase the bending strength and modulus of elasticity, and decrease thickness swelling. Using radioactive isotope Am-241, the mass attenuation coefficient of the spruce is the highest; that of the poplar the lowest. Keywords: particleboard, particle geometry, mechanical and physical properties, layer thickness and density, vertical density distributi- 1. UVOD Pomembnej{e mehanske in fizikalne lastnosti ivernih plo{~ so odvisne od {tevilnih dejavnikov. ^e izvzamemo surovino samo, lahko opazimo, da proizvajalci ivernih plo{~ niso vezani samo na doma~ega dobavitelja, ampak lah- mag., Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, Ro`na dolina c. VIII/34 ko kupujejo surovino tudi v drugih dr`avah. Tako lahko pridejo do surovine, ki je cenovno ugodnej{a ali pa z njo dosegajo bolj{e lastnosti plo{~. @e Kollmann in sod. (1975), Moslemi (1974), Haligan (1970), Liiri in sod. (1977), Schneider in sod. (1982), Niemz (1982), Panjkovi} in Bru~i (1991) (~e na{tejemo samo najpo-membnej{e) so ugotovili, da uporaba razli~nih lesnih vrst razli~no vpliva na mehanske in fizikalne lastnosti plo{~. V dana{njem ~asu v svetu proizvedejo najve~ trislojnih ivernih plo{~. V srednjem sloju se uporablja iverje debeline med 0,4 in 0,8 mm, v zunanjem sloju pa debeline med 0,1 in 0,3 mm. Posamezne lastnosti so odvisne tudi od lastnosti posameznih slojev. Tako sta upogibna trdnost in modul elasti~-nosti odvisni od lastnosti zunanjega sloja, medtem ko je razslojna trdnost odvisna od lastnosti stanja srednjega sloja. on LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj 1.1 HIPOTEZA Osnovni elementi ivernih plo{~ so iveri, oblepljene s sintetskimi lepili ter stisnjene pri visoki temperaturi in tlaku. ~eprav je lepilo pomembna surovina pri izdelavi ivernih plo{~, pa je lesna surovina vsekakor najpomemb-nej{a. Ker pri proizvodnji ivernih plo{~ ne uporabljamo samo ene lesne vrste ampak me{anice iz ve~ vrst, lahko zaradi nenadzorovane uporabe nastanejo razlike v nekaterih njihovih mehanskih in fizikalnih lastnostih. V nadaljevanju bomo dokazali, da uporaba razli~nih lesnih vrst povzro~i spremembo nekaterih mehanskih in fizikalnih lastnosti. 2. MATERIALI IN METODOLOGIJA 2.1. MATERIALI Za izdelavo iverja za zunanji sloj smo uporabili oblovino iz smreke (Picea abies Karst. L), bukve (Fagus silvatica L.), hrasta (Quercus robur L.), topola (Populus nigra L.). Ker nas predvsem zanima, kako sprememba zgradbe zunanjega sloja vpliva na nekatere lastnosti plo{~, smo se odlo~ili, da je zgradba srednjega sloja enaka za vse razli~ice. Iverje za vse tri sloje referen~ne plo{~e smo odvzeli iz redne proizvodnje pred strojem za ob-lepljanje. Za oblepljanje iverja smo uporabili urea-formaldehidno lepilo LENDUR 105 in 60 % parafinsko emulzijo. 2.2. METODE 2.2.1. Izdelava plo{~ in vzor~enje Iverjenje sve`e oblovine je potekalo na valj~nem iverilniku, na katerem je bila nastavljena razdalja med no`em in proti no`em 1,0 mm. Pri tako veliki razdalji med no`em in proti no`em smo dobili velik dele` iverja ve~jih frakcij, ki ga za izvedbo naloge nismo potrebovali, zato smo morali iverje dodatno pomleti v laboratorijskem kri`nem mlinu. Ker smo `eleli imeti enake pogoje pri pomleva-nju, smo iverje v laboratorijskem su{ilni-ku posu{ili. Po pomlevanju smo iverje presejali na laboratorijskem sejalniku. Ker smo morali opraviti sejalno analizo velikih koli~in iverja, smo se na podlagi preskusa odlo~ili za spremembo obi~aj-nih parametrov za opravljanje sejalne analize. Tako smo namesto 100 g iverja uporabili 300 g, ~as sejanja pa je bil 15 minut namesto 10 minut. Po sejalni analizi iverja smo iverje za zunanji sloj "sestavili" po lesnih vrstah in frakcijah. Zgradba iverja po lesnih vrstah je prikazana v preglednici 1. Zgradba iverja po frakcijah je enaka kot v industrijski proizvodnji (glej sliko 1). Iverje smo nato oblepili in ro~no na-tresli v okvir dimenzij 500×500 mm, ki je name{~en na natresno plo~evino. Stiskanje poga~e smo opravili pri temperaturi 180°C in specifi~nem tlaku 3 N/mm2. ^as stiskanja je bil 4 minute. Po kon~anem stiskanju smo plo{~e ohlajali, nakar smo jih dali v klimatiza-cijsko komoro, v kateri je bila standardna klima. Plo{~e smo klimatizirali do konstantne mase, nakar smo pripravili vzorce za preskus upogibne trdnosti in modula elasti~nosti. Po kon~anem preskusu upogibne trdnosti in modula elasti~nosti smo iz teh vzorcev iz`agali {e vzorce za druge lastnosti (slika 2). Slika 2. Prostorska shema odvzema vzorcev iz poskusnih plo{~ za presku{anje raznih lastnosti Preglednica 1. Zgradba poskusnih plo{~ glede na lesno vrsto Srednji sloj Zunanji sloj Razli~ica Iverje iz proizvodnega procesa Smreka (Sm) Bukev (Bu) Hrast (Hr) Topol (To) Slika 1. Sejalna analiza iverja v industrijskem postopku Vl 100 100 0 0 0 V 2 100 0 100 0 0 V 3 100 0 0 100 0 V 4 100 0 0 0 100 V 5 100 50 50 0 0 V 6 100 50 0 50 0 V 7 100 50 0 0 50 V 8 100 0 50 50 0 V 9 100 0 50 0 50 V 10 100 0 0 50 50 Vl1 100 0 33 33 33 V 12 100 33 0 33 33 V 13 100 33 33 0 33 V 14 100 33 33 33 0 V 15 100 25 25 25 25 6 LES wood 52 (2000) 1-2 Legenda: 1->10 upogibna trdnost in modul elasti~nosti [20 d+50mm×50 mm] 11->20 prostorninska masa in vsebnost vlage [50mm×50mm] 21->30 razslojna trdnost [50mm×50mm] 31->40 debelinski nabrek in vpijanje vode [50mm×50mm] 41->43 profil prostorninskih mas [50mm×50mm] O -> smer odvzema plo{~e iz stiskalnice 2.2.2. Presku{anje elastome-hanskih in fizikalnih lastnosti ivernih plo{~ Preskuse mehanskih in fizikalnih lastnosti ivernih plo{~ smo opravljali po standardih SIST EN. Presku{ali smo prostorninsko masa, debelino, upo-gibno trdnost, modul elasti~nosti, raz-slojno trdnost in debelinski nabrek. 2.2.3. Dolo~anje stisljivosti iverja V ~a{o premera 95 mm in vi{ine 180 mm smo stresli 100 g iverja za zunanji sloj ter izmerili vi{ino natresenega iverja. Iverje smo nato obremenili s tlakom 0,0034 Pa. Po 15 sekundah smo izmerili vi{ino iverja. Iz vi{ine pred obremenitvijo in po njej smo izra~unali stislji-vost iverja v mm. Shema dolo~evanja stisljivosti iverja je prikazana na sliki 3. 2.2.4. Dolo~anje geometrije iverja Slika 3. Shema dolo~anja stisljivosti iverja Raziskave in razvoj V proizvodnji najbolj pogosto uporabljen na~in dolo~evanja velikosti iverja je sejalna analiza iverja. Pri tem sicer lo~ujemo iverje po velikosti, vendar je to lo~evanje zelo grobo in omejeno s {tevilom frakcij oziroma razpolo`ljivih sit. S sejalno analizo ne dobimo nobenih podatkov o specifi~ni povr{ini in vitkosti iverja. Zato smo poleg sejalne analize opravili {e slikovno analizo iverja in dolo~itev povr{ine iverja z absorpcijsko metodo. 2.2.4.1. Slikovna analiza iverja Slikovno analizo iverja smo izvedli z mikroskopom. 100 g iverja posamezne frakcije smo razdelili po kri`ni metodi na {tiri dele. Iz vsakega dela smo naklju~no izbrali pet iveri. Izbrane iveri smo nato namestili pod mikroskop. Na okularju projicirani sliki iverja smo izmerili debelino in dol`ino. Iz dobljenih podatkov smo izra~unali zunanjo specifi~no povr{ino AS v ² m /100 g (Meinecke in Klauditz (1962)), vitkost iverja l v mm/mm (Meinecke in Klauditz (1962)) in speci-² fi~no porabo lepila GS v g/m (Meinecke in Klauditz (1962)). 2.2.4.2. Absorpcijska metoda dolo~evanja povr{ine iverja Dolo~evanje povr{ine iverja po absorpcijski metodi smo opravili na napravi GEMINI 2360. Absorpcijska metoda temelji na vpijanju plina v Slika 4. Shematski prikaz naprave za dolo~anje specifi~ne povr{ine - GEMINI 2360 (GEMINI - Analysis techni-que...1998) 7 povr{ino iverja, pri ~emer se plin vpije tudi v pore, skratka tudi v notranjo povr{ino in ne samo na zunanjo. Kot absorpcijski plin se uporablja du{ik. Naprava za merjenje povr{ine ima dvojni sistem. Eden je sistem z vzorcem, drugi pa je tako imenovani izena~evalni sistem. Oba sistema sta povezana (slika 4) med seboj, in s pospe{evalnikom plina, ki rabi za analizo. Stopnja dotoka plina je nadzorovana in odvisna od koli~ine plina, ki ga vpije vzorec. Izravnalni sistem in sistem z vzorcem sta izpostavljena enakim pogojem. Da so pogoji v obeh identi~ni, skrbi sistem izena~evalnih ventilov. V komori, v kateri je konstantna temperatura, sta tako za izravnalni sistem kot tudi za sistem z vzorcem rezervoarja (A), napolnjena z enako koli~ino plina, ki rabi za analizo vzorca. Izravnavo koli-~ine in tlaka plina v rezervoarjih uravnava transduktor volumna (F) med rezervoarjema. Plin iz rezervoarjev potuje po izravnalni epruveti in epruveti z vzorcem. @eleni tlak v epruveti z vzorcem se uravnava prek transduktorja tlaka (B). Z vpijanjem plina v vzorec tlak v epruveti pada. Tlak v epruveti se uravnava z izravnalnim ventilom C, v izravnalni epruveti pa z izravnalnim ventilom E. Razlika med tlakoma v epruvetah se uravnava prek izravnalnega transduktorja tlaka D. Specifi~na povr{ina iverja se izra~una po ve~-to~kovni metodi BET (GEMINI - Analysis technique...1998). 2.2.5. Merjenje vertikalne porazdelitve prostorninskih mas VPPMa smo dolo~evali z merilnikom za dolo~anje vertikalne porazdelitve pros-torninskih mas MGP 201, ki je zasnovan na merjenju spremembe intenzitete `arkov gama pri prehodu skozi vzorec. Kot vir sevanja je bil uporabljen radioaktiven izotop Am-241. Podrobnej{a princip delovanja so opisali Pirkmaier in Budnar (1989) ter Medved, Pirkmaier in Mihevc (1997). Pred dolo~anjem VPPM smo dolo~ili masni atenuacijski koeficient. Masni atenuacijski koeficient smo dolo~ili tako, da smo najprej izmerili intenziteto `arkov pri prehodu skozi zrak in LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj 8 nato {e pri pre~nem prehodu skozi vzorec. ^as izpostavitve je bil ena sekunda, kolikor je tudi ~as meritve enega odseka. Iz razlike v intenziteti ter povpre~ne debeline in prostornin-ske mase vzorca smo izra~unali masni absorpcijski koeficient po ena~bi: kjer je: * I intenziteta sevanja po prehodu skozi vzorec * I0 intenziteta sevanja po prehodu skozi zrak * r povpre~na prostorninska masa vzorca v g/cm³ dolo~ena gravimetri~no * t povpre~na debelina vzorca v cm Na osnovi {tevila impulzov na ~asovno enoto in {tevila impulzov, ki so registrirani po absorpciji `arkov gama, ter masnega absorpcijskega koeficienta za posamezno razli~ico smo izra~unali prostorninsko maso v 0,1 mm debelem odseku vzorca po ena~bi: kjer je: * I intenziteta sevanja po prehodu skozi vzorec, * I0 intenziteta sevanja po prehodu skozi zrak, * IB intenziteta sevanja po prehodu skozi kovi- no (ozadje), * m masni atenuacijski koeficient v cm²/g za izbrano razli~ico plo{~e (dolo~en po ena~i 15), * todsek debelina odseka v cm (0,01 cm). Celotni VPPM za vzorce dobimo z zaporedjem meritev na posameznih odsekih. 2.2.6. Dolo~anje debeline zunanjega sloja Debelino zunanjega sloja smo izra~u-nali iz podatkov, dobljenih z merjenjem VPPM. Na srednji sloj pri trislojni iverni plo{~i debeline 16 mm odpade 60 %, na zunanja pa 40 % absolutno suhe mase iverja. Iz podatkov o pros-torninski masi in dimenzijah posameznega odseka smo izra~unali maso odseka po ena~bi: kjer je: * rodsek prostorninska masa odseka v g/cm³ * todsek debelina odseka v mm (todsek=0,1 mm) * b1 {irina odseka oziroma vzorca in * b2 dol`ina odseka oziroma vzorca S se{tevanjem mas posameznih odsekov smo dobili maso enega zunanjega sloja. {tevilo odsekov, potrebnih za doseganje `elene mase, je predstavljalo debelino enega zunanjega sloja. 2.2.7. Dolo~anje debelinskega nabreka posameznega sloja Za dolo~anje debelinskega nabreka posameznega sloja smo ponovno uporabili podatke o VPPM. Iz profilov, dobljenih za vzorce po su{enju, smo prostorninsko maso odseka pretvorili v maso. Med maso zunanjega in maso srednjega sloja smo vzeli razmerje 40/60. S se{tevanjem mas posameznih odsekov smo dobili debelino posameznega sloja v absolutno suhem stanju. Debelino sloja po potapljanju smo nato izra~unali tako, da smo za oba sloja domnevali enak skr~ek, ki je nastal pri su{enju vzorca, in je enak skr~ku celotnega vzorca. Nato smo iz izra~unane debeline posameznega sloja izra~unali {tevilo odsekov, ki sestavljajo posamezen sloj pri vzorcih. Iz teh podatkov smo izra~unali debelino in prostorninsko maso posameznega sloja po potapljanju ter debelinski nabrek posameznega sloja. 3. REZULTATI MERITEV IN DISKUSIJA 3.1. LASTNOSTI IVERJA Debelina iverja je odvisna od velikosti odprtine sita, iz katerega smo vzeli iverje uporabljene vrste lesa. Z ve~anjem velikosti odprtine se ve~a tudi debelina iverja, kar lahko vidimo na sliki 5. Specifi~na povr{ina iverja se zmanj{uje s pove~ujo~o odprtino sita, medtem ko je vitkost iverja skoraj enaka ne glede na velikost odprtine sita. Samo pri lesnih vrstah z ni`jo prostorninsko maso se s pove~-anjem velikosti odprtine sita vitkost iverja zmanj{a. Debelina iverja se ve~a z ve~anjem prostorninske mase uporabljene drevesne vrste (preglednici 2). Preglednica 2. Povpre~na debelina, dol`ina, vitkost, speci-fi~na povr{ina, stisljivost iverja in specifi~na poraba lepila glede na vrsto lesa Smrekovina Bukovina Hrastovina Topolovina tiverja v mm 0,35 0,44 0,40 0,36 b1 iverja v mm 2,02 1,91 1,99 2,00 A v m²/100 g * 3,49 2,46 2,48 2,65 s A v m²/100 g ** 65,00 51,00 57,00 68,00 s lv mm/mm 6,64 4,81 5,30 6,15 G v g/m² *** 8,74 16,53 14,88 8,40 s Stisljivost v mm 15,68 3,79 1,24 13,23 * Podatki dobljeni s slikovno analizo ** Podatki dobljeni z absorbcijsko metodo *** Kot specifi~na povr{ina iverja je bila upo{tevana zunanja specifi~na povr{ina Kljub ni`ji prostorninski masi topola, glede na prostorninsko maso smreke, smo pri topolu ugotovili nekoliko ve~jo debelino kot pri iverju smreke. Smreka ima namre~ pri frakcijah 0,6 in na dnu okoli 15 % tanj{e iverje kot topol. Hrastovo iverje je tanj{e kot bukovo zato, ker ima hrast ni`jo prostorninsko maso. Vitkost in specifi~na povr{ina se zmanj-{ujeta s pove~ujo~o debelino iverja, medtem ko se specifi~na poraba lepila s pove~ujo~o debelino iverja pove~uje. Razlike nastanejo predvsem zaradi raz- Slika 5. Debelina iverja v odvisnosti od velikost odprtine sita in lesne vrste LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj li~ne prostorninske mase uporabljene vrste lesa, saj bi bile razlike v vitkosti, specifi~ni povr{ini in specifi~ni porabi lepila vidne, tudi ~e bi bilo iverje enake debeline. 3.2. LASTNOSTI PLOŠ^ 3.2.1. Debelina in prostornin-ska masa Debelina plo{~ je odvisna od uporabljene vrste lesa v zunanjem sloju, medtem ko prostorninska masa ni. To se vidi na preglednici 3. Tanj{e plo{~e Slika 6. Vertikalna porazdelitev prostorninskih mas (VPPM) glede na uporabljeno lesno vrsto v zunanjem sloju smo dobili z uporabo iverja hrasta, nekoliko debelej{e pa z uporabo iverja smreke. Glede na dobljene rezultate prostorninske mase lahko ugotovimo, da nobena vrsta lesa nima prevladu-jo~e vloge. Razlike zaradi uporabe iverja razli~nih lesnih vrst so vidne pri raz-li~nih VPPM (slika 6). Iz VPPM lahko opazimo razlike predvsem v podro~ju zunanjega sloja. Tako lahko `e iz profilov ugotovimo, da je prostorninska masa zunanjega sloja pri uporabi iverja bukve nizka. Razlike zaradi uporabe razli~nih vrst lesov pa nismo zaznali samo pri VPPM ampak tudi pri raz-li~nih masnih atenu-acijskih koeficientih (preglednica 4). Razli~ni masni ate-nuacijski koeficienti so posledica razli~ne kemijske sestave, predvsem glede na dele` ogljika, kisika in vodika v uporabljenih lesnih vrstah. ^eprav na masni atenuacijski koeficient ne vplivajo samo Preglednica 4. Masni atenuacijski koeficient glede na uporabljeno lesno vrsto v zunanjem sloju Sm Bu Hr To rv cm²/g 0,1747 0,1738 0,1714 0,1698 Preglednica 3. Lastnosti plo{~ Zgradba iverja v t t ZS r rZS fm Em ft Gt zunanjem sloju mm mm g/cm3 g/cm3 N/mm² N/mm² N/mm² % Sm 16,24 5,25 0,661 0,915 14,53 2771 0,44 26,31 Bu 16,24 5,68 0,671 0,829 9,61 1762 0,36 32,77 Hr 16,10 5,33 0,668 0,900 13,29 2323 0,50 18,05 To 16,19 5,26 0,666 0,900 13,05 2603 0,45 20,23 Sm, Bu 16,26 5,56 0,671 0,863 12,16 2567 0,35 28,33 Sm, Hr 16,22 5,34 0,667 0,891 13,37 2297 0,38 19,45 Sm, To 16,28 5,26 0,671 0,917 14,52 2752 0,44 24,51 Bu, Hr 16,18 5,56 0,664 0,858 12,12 2358 0,48 20,04 Bu, To 16,23 5,48 0,657 0,879 11,96 2245 0,41 26,12 Hr, To 16,20 5,37 0,660 0,905 13,76 2404 0,41 16,91 Bu, Hr, To 16,17 5,42 0,665 0,870 11,22 2316 0,49 19,41 Sm, Hr, To 16,19 5,30 0,680 0,903 14,45 2482 0,45 18,26 Sm, Bu, To 16,24 5,38 0,666 0,869 12,04 2476 0,40 24,22 Sm, Bu, Hr 16,23 5,41 0,667 0,891 12,70 2354 0,39 18,12 Sm, Bu, Hr, To 16,27 5,39 0,660 0,885 10,91 2298 0,31 16,46 ti trije elementi, zaradi njihovega dele`a v lesu predvidevamo, da je njihov vpliv najve~ji. Vodika, ki ima naj-ve~ji masni atenuacijski koeficient, je najve~ pri smreki in najmanj pri hrastu, medtem ko imata topol in bukev enak dele` vodika. Kisika je najmanj pri smreki in topolu, tema sledi hrast, najve~ pa ga je pri bukvi. Ogljika, ki ima najmanj{i masni atenuicijski koeficient, je najve~ pri topolu, nekoliko manj pri smreki in hrastu, najmanj pa pri bukvi. Debelina in prostorninska masa zunanjega sloja sta torej odvisni od v zunanjem sloju uporabljene vrste lesa, kar je vidno tudi v preglednici 3. Zunanji sloj je najtanj{i pri uporabi iverja smreke, nekoliko debelej{i pri uporabi iverja topola in hrasta, najde-belej{i pa pri uporabi iverja bukve. Ugotovili smo tudi, da je prostorninska masa zunanjega sloja odvisna od njegove debeline (preglednica 3). Prosto-rninska masa zunanjega sloja se ve~a z manj{anjem njegove debeline. Tanj{e iverje, pri enaki masi, namre~ zasede manj prostora, zato je tudi debelina zunanjega sloja pri uporabi tanj{ega iverja manj{a. Ker je tanj{e iverje, zaradi ni`je prostorninske mase, bolj stisljivo kot debelej{e iverje, je prostorninska masa zunanjega sloja pri uporabi tanj-{ega iverja ve~ja. Zaradi ve~je stisljivo-sti iverja zunanjega sloja se je srednji sloj stisnil manj, ~e smo v zunanjem sloju uporabili tanj{e iverje. Ker je srednji sloj praviloma zgrajen iz debelej{e-ga iverja, bolj stisljiv zunanji sloj iz tanj-{ega iverja ni vplival na prostorninsko maso srednjega sloja, saj je razlika med minimalno in maksimalno vrednostjo majhna. Kljub temu pa smo ugotovili, da debelina uporabljenega iverja v zunanjem sloju vpliva tudi na debelino in prostorninsko maso srednjega sloja. S pove~evanjem debeline zunanjega sloja se debelina srednjega sloja zmanj{uje. Z zmanj{evanjem pro-storninske mase zunanjega sloja pa se 9 LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj 10 prostorninska masa srednjega sloja pove~uje. Pri uporabi tanj{ega iverja za zunanji sloj je razmerje med debelino iverja srednjega in zunanjega sloja ve~je. Pri ve~jem razmerju je ve~ja tudi povratna sila v srednjem sloju, ki pov-zro~i, da se po odprtju stiskalnice zunanji sloj bolj stisne, kar povzro~i pove~-anje debeline srednjega sloja in zmanj-{anje debeline zunanjega sloja (preglednica 3). Tanj{e in bolj stisljivo iverje je bilo izdelano iz lesnih vrst z ni`jo prosto-rninsko maso, zato ne smemo pri vplivu na debelino in prostorninsko maso sloja pozabiti na uporabljeno lesno vrsto. Vpliva posamezne vrste lesa torej ne smemo opazovati zgolj skozi geometrijo in stisljivosti iverja, ampak moramo upo{tevati tudi druge faktorje. Pomemben vpliv na debelino in prostorninsko maso posameznega sloja ima v fazi stiskanja hidrotermi~-na obdelava lesa. Bolj kot se lahko les plastificira, vi{ja je lahko prosto-rninska masa, npr. hrastovina. Vpliv anatomske zgradbe lesa se ka`e predvsem v debelini celi~nih sten in velikosti celi~nih. Tanj{e kot so stene in ve~ji kot so lumni, bolj stisljivo je iverje, ve~ja je dose`ena prostorninska masa in manj{a je debelina sloja. 3.2.2. Upogibna trdnost in modul elasti~nosti Najve~je razlike med dobljenimi podatki smo ugotovili pri upogibni trdnosti in modulu elasti~nosti (preglednica 3). Ti dve lastnosti sta tudi najbolj odvisni od stanja zunanjega sloja. Na upogibno trdnost negativno vpliva uporaba iverja bukve, pozitivno pa uporaba iverja smreke. Tudi iverje hrasta in topola vpliva pozitivno na upogibno trdnost. ^e primerjamo dobljeno upogibno trdnost in parametre, s katerimi podajamo geometrijo iverja, potem lahko ugotovimo, da se z ve~anjem debeline (slika 7) oz. z manj{anjem vitkosti in specifi~ne povr{ine upogibna trdnost plo{~ manj{a. Uporaba tanj{ega iverja, ve~je vitkosti in specifi~ne povr{ine vpliva na upogibno trdnost predvsem prek dose`ene prostorninske mase zunanjega sloja, saj se lahko tanj{e iverje Ä X R2 = 0,5707 14,00 - X 4 13,00 J J 12,00 -rt g> 11,00-a X "V X ^v X X X X 10,00 - X i i i i 0,34 0,35 0,36 0,37 0,38 0,39 0,40 Debelina iverja v mm/mm 0,41 0,42 0,43 Slika 7. Odvisnost upogibne trdnosti od debeline iverja Slika 8. Odvisnost modula elasti~nosti od prostorninske mase zunanjega sloja R2 = 0,7089 2700 - % | 2500 - x\ \^ X x\x Modul elastičnosti v 1 8 X X >k. * X \. X 1900 - X 0,34 0,35 0,36 0,37 0,38 0,39 0,40 Debelina iverja v mm/mm 0,41 0,42 0,43 Slika 9. Odvisnost modula elasti~nosti od debeline iverja Slika 10. Debelinsko nabrekanje plo{~ glede na zgradbo iverja v zunanjem sloju LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj 11 bolj stisne. Pri uporabi iverja z ve~jo specifi~no povr{ino je prekrivanje iverja ve~je. ^eprav je poraba lepila pri uporabi iverja z ve~jo specifi~no povr{ino ve~ja, lahko trdimo, da prevlada vpliv ve~je povr{ine prekrivanja iverja. Ne smemo pa pozabiti tudi na anatomske lastosti uporabljene lesne vrste. ^e pri lesnih vrstah, ki smo jih uporabili za izdelavo plo{~, primerjamo dol`ino in dele` vlaken z dose`eno upogibno trdnostjo, lahko vidimo, da ima najdalj{a vlakna in tudi najve~ji dele` le-teh ravno smreka, ki ima najve~jo upogibno trdnost. Pri listavcih pa imata bukev in hrast pribli`no enako dolga vlakna, topol pa nekoliko dalj{a. Topolovina ima tudi najve~ji dele` vlaken, nekoliko manj{ega hrastovina, najmanj{ega pa bukovina. ^e primerjamo dobljeno upogibno trdnost s prostorninsko maso zunanjega sloja, vidimo, da se z ve~anjem prostorninske mase zunanjega sloja ve~a tudi upogibna trdnost (preglednica 3). Ugotovili smo, da se z ve~anjem upo-gibne trdnosti ve~a tudi modul elasti~-nosti. Tudi pri modulu elasti~nosti dose`emo z uporabo lesnih vrst z ni`jo prostorninsko maso (slika 8), ter tanj-{im (slika 9) in vitkej{im iverjem z ve~jo specifi~no povr{ino, ve~je vrednosti. Tudi modul elasti~nosti lahko pove`e-mo z mikroskopsko zgradbo uporabljenega lesa. Dalj{a kot so vlakna in ve~ji kot je njihov dele`, ve~ji je modul elasti~nosti. Ugotovili smo, da ima pri modulu ela-sti~nosti prevladujo~ vpliv geometrija iverja, pri upogibni trdnosti pa uporabljena lesna vrsta in debelina ter prostorninska masa zunanjega sloja. 3.2.3. Razslojna trdnost ^eprav smo spreminjali zgradbo zunanjega sloja, smo ugotovili, da je tudi razslojna trdnost delno odvisna od uporabljene lesne vrste (preglednica 3). Visoko razslojno trdnost smo ugotovili pri uporabi iverja hrasta. Vpliv iverja topola in smreke na raz- Preglednica 5. Vpliv zgradbe iverja v zunanjem sloju na nekatere mehanske in fizikalne lastnosti Zgradba iverja v zunanjem sloju 'zunanji sloj r zunanji sloj f m E m ^* Smreka (Srn) ± ± ++ ++ Bukev (Bu) Hrast (Hr) ± ± ++ ± ± Topol (To) ± ± + + Sm, Bu ± + Sm, Hr ± ± ++ ± ± Sm, To ± ± ++ ++ Bu, Hr ± ± Bu, To ± ± ± Hr, To ± ++ ± ++ Bu, Hr, To ± ± ± Sm, Hr, To ± ± ++ ± ± Sm, Bu, To ± ± ± Sm, Bu, Hr ± ± + ± ± Sm, Bu, Hr, To ± ± ± ± ++ Legenda: - - velik negativen vpliv (poslabšanje glede na referenčno ploščo večje od 10 %) negativen vpliv (poslabšanje glede na referenčno ploščo med 5 in 10 %) ± ni vpliva (sprememba glede na referenčno ploščo manjša od 5 %) + pozitiven vpliv (izboljšanje glede na referenčno ploščo med 5 in 10 %) ++ velik pozitiven vpliv (izboljšanje glede na referenčno ploščo večje od 10 %) * Sprememba velja tako za debelinski nabrek zunanjega sloja kot za debelinski nabrek celotne plošče slojno trdnost je enak, medtem ko se je iverje bukve ponovno izkazalo kot najslab{e. Ugotovili smo zmerno korelacijo med debelino plo{~ in razslojno trdnostjo. Razslojna trdnost plo{~ se zmanj{uje z nara{~ajo~o debelino plo{~. 3.2.4. Debelinski nabrek Uporaba razli~nih lesnih vrst vpliva na debelinski nabrek, kar lahko vidimo v preglednici 3 in na sliki 10. Manj{i debelinski nabrek dobimo z uporabo iverja hrasta, ve~jega pa z uporabo bukovine. Ugotovili smo tudi ve~ji debelinski nabrek pri smrekovini kot pa pri topolovini. Ugotovili smo, da se z ve~anjem debeline zunanjega sloja debelinski nabrek ve~a, z ve~anjem prostornin-ske mase pa manj{a. Povr{ina, ki je bolj zaprta oz. ima vi{jo prostorninsko maso, naj bi bila bolj odporna proti prodiranju vode v iveri in mednje. Na debelinski nabrek vpliva tudi kemijska sestava uporabljene lesne vrste, predvsem dele` lignina, ki deluje kot higrofobno sredstvo. Nizek debelinski nabrek plo{~e smo ugotovili pri uporabi iverja hrasta, ki ima tudi velik dele` lignina. V prvih 24 urah na debelinski nabrek najbolj vpliva zunanji sloj (slika 10). Kljub temu da prostorninska masa zmanj{uje vpijanje vode, ji vendar lahko pripi{emo negativni u~inek. Ker je v gostej{i plo{~i iverje bolj zgo{~eno in je v sloju manj praznih prostorov, bo ob nabrekanju takoj delovalo na nabrek sloja in plo{~. V srednjem sloju pa je prav obratno. Zaradi nizke prostornin-ske mase in ve~jega dele`a praznih prostorov se iverje ob nabreku najprej raz{iri v prazne prostore in {ele, ko so skoraj vsi prazni prostori zapolnjeni, pri~ne delovati na nabrek sloja in celotne plo{~e. Prav tako pa na nabrek zunanjega sloja vpliva tudi velikost tla~nih napetosti, ki se ob delovanju LES wood 52 (2000) 1-2 vode sprostijo v plo{~i. Ker ima zunanji sloj vi{jo prostorninsko maso, je v njem tudi ve~ nespro{~enih tla~nih napetosti. Ob izpostavitvi vodi pri~ne lepilna vez popu{~ati in tla~ne napetosti se lahko sprostijo. Srednji sloj velik del napetosti sprosti ob odprtju stiskalnice. Sprostitev teh napetosti se aplicira predvsem na zunanji sloj. Pri debelinskem nabreku zunanjega sloja smo ugotovili enake vplive uporabljene vrste lesa kot pri skupnem debelinskem nabreku. 4. SKLEPI V raziskavi smo ugotovili, da v zunanjem sloju uporabljena lesna vrsta (smrekovina, bukovina, hrastovina in topolovina ter njihove me{anice) mo~no vpliva na nekatere v uporabi pomembne lastnosti ivernih plo{~. V preglednici 4 so prikazane spremembe vrednosti glede na referen~no plo{~o, ki je v celoti sestavljena iz iverja iz proizvodnje. Trdimo lahko, da uporaba iverja smreke vpliva pozitivno predvsem na trdnostne lastnosti plo{~, medtem ko uporaba iverja bukve deluje negativno. Dobre trdnostne lastnosti smo opazili tudi pri uporabi iverja hrasta in topola. Upogibna trdnost je bolj{a, ~e v zunanjem sloju uporabimo iverje iz ene vrste lesa. Na sorpcijske lastnosti pozitivno vpliva uporaba iverja hrasta, medtem ko smo pri uporabi iverja bukve ponovno ugotovili poslab{anje lastnosti. Tudi z uporabo iverja topola lahko dose`e-mo ni`ji debelinski nabrek, celo ni`ji kot pri uporabi smreke. Debelinski nabrek je manj{i, ~e v zunanjem sloju uporabimo me{anico lesnih vrst. Debelinski nabrek zunanjega sloja je ve~ji kot nabrek srednjega sloja. Sklepamo lahko, da je, glede na strukturo iverne plo{~e po lesnih vrstah, smiselno pove~ati dele` iverja hrasta in topola, zmanj{ati pa dele` iverja bukve, medtem ko naj bo dele` iverja smreke ~im ve~ji. 5. LITERATURA ARNOLD, D. 1986. Vorteile digitaler Bildverarbeitung für Raziskave in razvoj Spananalyse. Holz als Roh und Werkstoff, 44 : 249-252 BUSCHBECK, L. / KEHR, E. / JENSEN, U. 1961a. Untersuchungen über die Eignung verschiedener Holzarten und sortimente zur Herstellung von Spanplatten - 1. Mitteilung: Rotbuche und Kiefer. Holztechnologie, 2 : 99-110 BUSCHBECK, L./ KEHR, E./ JENSEN, U. 1961b. Untersuchungen über die Eignung verschiedener Holzarten und sortimente zur Herstellung von Spanplatten - 2. Mitteilung: Kiefernreiserholz. Holztechnologie, 2 : 195-201 DIX, B./ MARUTZKY, R., 1997a. Nutzung von Holz aus Kurzumtriebsplantagen (I). Holz-Zentralblatt, 123 : 141-142 DIX, B./ MARUTZKY, R. 1997b. Nutzung von Holz aus Kurzumtriebsplantagen (II). Holz-Zentralblatt, 123 : 154-155 GERTJEJANSEN, R./ HEDQUIST, D. 1982. Influence of paper birch on the properties of aspen waferboard: a mill trial. Forest Products Journal, 32, 11/12 : 33-34 GRIGORIOU, A. 1981. Der Einfluß verschiedener Holzarten auf die Eigenschaften dreischichtiger Spanplatten und deren Dechschichten. Holz als Roh- und Werkstoff, 39 : 97-105 HALLIGAN, A. F. 1970. A review of Thickness Swelling in Particleboard. Wood Science and Technology, 4 : 301-312 HÄNSEL, A./ NIEMZ, P./ BRADE, F. 1988. Untersuchungen zur Bildung eines Modells für Rohdichteprofil im Querschnit dreischichtiger Spanplatten. Holz als Roh-und Werkstoff, 46 : 125-132 JOSSIFOV, N. 1989. Wechselbeziehungen zwischen der Dichte und wesentlichen physikalisch-mechanischen Eigenschaften industriell hergestellter mehrschichtiger Spanplatten aus Hartlaubholz. Holztechnologie, 30 : 200-202 KEHR, E. 1962. Untersuchungen über die Eignung verschiedener Holzarten und sortimente zur Herstellung von Spanplatten - 3. Mitteilung: Der Einfluß des Härteranteils auf die eigenschaften von Spanplatten aus Rotbuchen- und Kieferholz. Holztechnologie, 3 : 22-28 KOLLMANN, F./ KUENZI, W. E./ STAMM, J. A. 1975. Principles of Wood Science and Technology - Volume II: Wood Based Materials. Berlin, Heidelberg, New York, Tokyo, Springer-Verlag, s. 312-550 KRAMES, U./ KRENN, K. 1986. Beurteilung der Eigenschaften von Birken österreichischer Herkunft - Teil 2. Morphologische, physichalische und mechanisch-technologische Beurteilung der Birken. Holzforschung und Holz- 12 verwertung, 38 : 79-88 KUKLEWSKI, K. M./ BLANKENHORN, P. R./ RISHEL, L. E. 1985. Comparison of selected physical and mechanical properties of red maple (Acer rubrumL.) and aspen (Populus gradidentataMichx.) flake boards. Wood and Fiber Science, 17 : 11-21 LENI^, J. 1981. Statisti~na kontrola v proizvodnji ivernih in vlaknenih plo{~. Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, VDO Biotehni{ka fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 50 s. LIIRI, O./ KIVISTÖ, A./ SAARINEN, A. 1977. Der Einfluß von Holzarten, Spangröße und Bindemittel auf Festigkeit und die Quellung von Spanplatten mit höheren elasto-mechanischen Eigenschaften. Holzforschung und Holzverwertung, 29 : 117-122 MAY, H. A./ KESEREÜ, G. 1982. Zusammenhänge zwischen Eigenshaften, Rohstoffkomponenten und dem Dichteprofil von Spanplatten - Teil 1: Sichtung von Spangemischen und Methoden zur Beurteilung ihrer Eignung für die Herstellung von Spanplatten. Holz als Roh- und Werkstoff, 40 : 105-110 MAY, H. A. 1982. Zusammenhänge zwischen Eigenshaften, Rohstoffkomponenten und dem Dichteprofil von Spanplatten - Teil 2: Möglichkeiten der Anwendung industrieüblicher Sortierverfahren zur Beurteilung von Spangemischen. Holz als Roh- und Werkstoff, 40 : 303-306 MAY, H. A. 1983. Zusammenhänge zwischen Eigenshaften, Rohstoffkomponenten und dem Dichteprofil von Spanplatten - Teil 3: Auswertung von Dichteprofilen und industrielle Anwendungsmöglichkeiten zur Abschliffüberwachung. Holz als Roh- und Werkstoff, 41 : 189-192 MAY, H. A. 1983 Zusammenhänge zwischen Eigenshaften, Rohstoffkomponenten und dem Dichteprofil von Spanplatten - Teil 4: Einflüsse der Dichteunterschiede und Rohstoffe auf die Zugfestigkeit senkrecht zur Plattenebene und die Scherfestigkeit. Holz als Roh- und Werkstoff, 41 : 271-275 MAY, H. A. 1983. Zusammenhänge zwischen Eigenshaften, Rohstoffkomponenten und dem Dichteprofil von Spanplatten - Teil 5: Einflüsse der Dichteprofile und Rohstoffe auf Biege-E-Modul und Biegefestigkeit. Holz als Roh- und Werkstoff, 41 : 369-374 MEDVED, S./ PIRKMAIER, S./ MIHEVC, V. 1997. Vpliv uporabljenih drevesnih vrst na hrapavost povr{ine ivernih plo{~. Les, 49 : 285 - 291 MEINECKE, E./ KLAUDITZ, W. 1962. Über die physikalischen und technischen Vorgänge bei der Beleimung LES wood 52 (2000) 1-2 und Verleimung von Holzsänen bei der Herstellung von Holzspanplatten. Westdeutscher Verlag, Köln und Opla-den, 120 s. MOSLEMI, A. A. 1974. Particleboard - Volume 1: Materials. Amsterdam, London, Southern Illinois University Press, s. 7-19 NEUSSER, H./ KRAMES. U./ HAIDINGER, K./ SERENTSC-HY, W. 1969. Der Spancharacter und sein Einfluß auf die Deckschichtqualität von Spanplatten. Holzforschung und Holzverwertung, 21, 4 : 1-14 NIEMZ, P. 1982. Untersuchungen zum Einfluß der Struktur auf die Eigenshaften von Spanplatten - Teil 1: Einfluß von Partikelformat, Rohdichte, Festharzanteil und Fastparaffinanteil. Holztechnologie, 23, 4, s. 206-213 NIEMZ, P./ FUCHS, I. 1990. Computer aided particle size recording. Drevársky vyskum, 35, 125, s. 51-61 NIEMZ, P./ WENK, S. 1989. Kenngrößen zur Beurteilung von Spangemischen und deren Meßbarkeit. Holztechnologie, 30 : 117-122 NIEMZ, P./ BAUER, S. 1991. Beziehungen zwischen Struktur und Eigenschaften von Spanplatten.- Teil 2: Schubmodul, Scherfestigkeit, Biegefestigkeit, Korrelation der Eigenschaften untereinander. Holzforshungen und Holzverwertung, 43 : 68-70 NIEMZ, P./ BAUER, S./ FUCHS, I. 1992. Beziehungen zwischen Struktur und Eigenschaften von SpanplattenTeil 3: Zerspanungsverhalten. Holzforshungen und Holzverwertung, 44 : 12-14 OLSON, J.R./ ARGANBRIGHT, D.G. 1981. Prediction of Mass Attenuition Coefficients of Wood. Wood Science, 14 : 86-90 PLATH, E. 1971. Beitrag zur Mechanik der Holzspanplatten. Holz als Roh- und Werkstoff, 29 : 377-382 PLATH, E./ SCHNITZLER, E. 1974. Das Rohdischteprofil als Beurteilungsmerkmal von Spanplatten. Holz als Roh-und Werkstoff, 32 : 443-449 PANJKOVI], I./ BRU^I, V. 1991. Utjecaj razli~itih vrsta drva na fizi~ko-mehani~ka svojstava troslojnih iverica. Drvna industrija, 42 : 55-60 PIRKMAIER, S./ BUDNAR, M. 1989. Prispevek k razvijanju sodobnej{ih metod merjenja profilov gostot nekaterih lesnih plo{~ pri nas. Les, 41 : 137-140 PIRKMAIER, S./ MEDVED, S. 1996. Impact of the Used Tree Species and of Changes in Wood Particle Structure on Mechanical and Physical Properties of Wood Particle-boards. Proceedings of 1996 International Conference on Raziskave in razvoj Wood Mechanics. Stuttgart, s. 327-343 PIRKMAIER, S./ MOTNIK, I., 1996. Vpliv sprememb v sestavi iverja na mehanske in fizikalne lastnosti ivernih plo{~. Les, 48 : 214-217 PIRKMAIER, S./ TIŠLER, V./ @AGAR, R. 1994. Einfluß des Trocknungs- und Preßprozesses auf chemische Veränderung von Spänen. Holzforschung und Holzverwerung, 46 : 9-12 PLINKE, B. 1998. Bildverarbeitung und optishe Meßtechniken in der Holz- und Holzwerkstoffindustrie. Wilhelm-Klauditz-Institut, Fraunhofer, 5 s. POBLETE, H./ ROFFAEL, E., 1985. Über chemische Veränderungen in Holzspänen bei der Herstellung von Harnstoff-Formaldehydharz-Gebundenen Spanplatten. Holz als Roh- und Werkstoff, 43 : 57-62 RAZINKOV, E./ MURZIN, V. 1997. Chip wood board mic-rostructure. Drevársky výskum, 42 : 23-30 ROFFAEL, E. / DIX, B. 1988. Zur Bedeutung von schnellwüchsigen Baumarten als Rohmaterial für die Holzwekstoffherstellung unter besonderer Berücksichtigung von Papelholz für Spanplatten. Holz als Roh- und Werkstoff, 46 : 245-252 SCHNEIDER, A./ ROFFAEL, E./ MAY, H. A. 1982. Untersuchungen über den Einfluß von Rohdichte, Bindemittelaufwand und Spänebeschaffenheit auf das Sorptionsverhalten und die Dickenquellung von Holzspanpaltten. Holz als Roh- und Werkstoff, 40 : 339-344 TIŠLER, V. 1986. Kemija lesa. Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, VDO Biotehni{ka fakulteta, VTOZD za lesarstvo, s. 12 ZHOU, D. 1989. A Study of Oriented Structural Board Made from Hybrid Poplar - Effect of some factors of mechanical forming installation for orientation Effectiveness. Holz als Roh- und Werkstoff, 47 : 405-407 ZHOU, D. 1990. A Study of Oriented Structural Board Made from Hybrid Poplar - Physical and Mechanical properties of OSB. Holz als Roh- und Werkstoff, 48 : 293-296. WAGENFÜHR, R./ SCHEIBER, C. 1985. Holzatlas. Leipzig, VEB Fachbuchverlag s. 428-430, 437-439, 572-574, 656-658 XU, W./ WINISTORFER, P.M. 1995a. Layer thickness swell and layer internal bond of medium density fiberboard and oriented strand board. Forest Products Journal, 45, 10, s. 67-71 XU, W./ WINISTORFER, P.M. 1995b. A procedure to 13 determine thickness swell distribution in wood composite panels. Wood Fiber Science, 27 : 119-125 XU, W./ WINISTORFER, P.M./, MOSCHLER, W.W. 1996. A procedure to determine water absorption distribution in wood composite panels. Wood Fiber Science, 28 : 286-294 XU, W./ SUCHSLAND, O. 1998. Variability of particlebo-ard properties from single- and mixed-species process. Forest Products Journal, 48 : 68-74 SIST EN 310. Wood-based panels - Determination of modulus of elasticity in bending and of bending strength. 1993, 8 s. SIST EN 317. Particleboard and fiberboards - Determination of swelling in thickness after immersion in water. 1993, 5 s. SIST EN 319. Particleboard and fiberboards - Determination of tensile strength perpendicular to the plane of board. 1993, 7 s. SIST EN 322. Wood-based panels - Determination of moisture content. 1993, 6 s. SIST EN 323. Wood-based panels - Determination of Density. 1993, 7 s. SIST EN 325. Wood-based panels - Determination of dimensions of test pieces. 1993, 6 s. SIST EN 326-1. Sampling, cutting and inspection of wood-based panels products - Sampling and cutting of test pieces and expression of test results. 1996, 11 s. SIST EN 1058. Wood-based panels - Determination of characteristic values of mechanical properties and density. 1996, 8 s. GEMINI - Analysis technique, 1998, Micromeritics Instrument Corporation. http://www.micromeritics.com/sa_gemini_at.html (22.10.1998)